Še en velik sovražnik vere in Cerkve Po besedah milanskega kardinala Schu-sterja med današnjimi sovražniki vere niso največji krivoverci in bogotajci, temveč polovičarski katoličani. To so tatovi v domači hiši, ki so najbolj nevarni. Dobesedno jih on takole fotografira: »Veliko je takih, ki mislijo, da je mogoče evangelij in zahteve človeškega samoljubja »praviti v sklad. Hoditi k sv. zakramentom in se obenem udeleževati nenravnih plesov. Poslušati postne pridige, hkrati pa obiskovati dvom- Jasno nam govori o teh iakioritt sedanji sv. oče Pij XI. v svoji znameniti fi&rožnici: O obnovi družabnega reda po evangeljskih načelih. Poglejmo! I. Najprej je poklicana državna oblast. »... Vsem državljanom in družinam se mora pustiti pravična svoboda, seveda tako, da se čuva skupna blaginja in nikomur ne dela krivica. Vlade morajo braniti družbo in nje dele; ko j branijo pravice zasebnikov, se morajo poseb-I no ozirati na slabotne in uboge. «Zakaj rod : bogatinov je sam po sebi močan in manj potrebuje javnega varstva, bedno ljudstvo pa nima samo v sebi nobene opore in se mora najbolj opirati na državno zaščito. Zato se mora država s posebno skrbjo in pozornostjo zavzemati za delavce, k) so v množici bednih.» Zato mora javna oblast v luči naravnega in božjega zakona natančneje določiti, kaj je njim, ki imajo posest, glede na rabo dobrin, če se motri resnična potreba obče blaginje, dovoljeno, kaj ni dovoljeno. Ko pa država lastnino spravlja v sklad z zahtevami obče blaginje, to njeno delovanje zasebnim lastnikom ni sovražno, temveč prijazno, zakaj na ta uačin država zabranjuje, da zasebna posest, ki jo je modri Stvarnik določil človeškemu življenju v Pomoč, ne rodi neznosnih posledic in se taka sama ne omogoči; država ne odpravlja zasebne posesti, ampak jo ščiti, ne slabi zasebne lastnine, ampak jo krepi.« Posebej bi morala državna oblast v sedanjih dneh omejiti »svobodno tekmo« v gospodarstvu. »Svobodna tekma naj se omeji z določenimi in pravimi mejami. gn bolj pa naj se gospodarsko samodr-Stvo učinkovito podvrže družabni oblasti glede vseca, kar le-tej priatoji...« Ijive gledališke predstave. Prižigati sveče svetemu Antonu, istočasno pa Merkurju in drugim bogovom poganskega raja zažigati kadilo. Taka vera je potvara prave vere, ki ne bo nikogar rešila.« Da, ti so večji sovražniki naše vere, kot očitni krivoverci in bogotajci. Zakaj, če so prvi tuji tatovi, pred katerimi se je treba zaklepati, so mlačni polovičarji in kompromi-slarji domači tatovi, pred katerimi noben ključ nič ne pomaga. dobrin IL Drugi činitelj za omiljenje sodobne krize so bogatini. »Tudi svobodni dohodki,« poudarja sv. oče v svoji okrožnici, »niso kar prepuščeni človeški samovolji, to je, tisti dohodki, ki jih človek sam ne potrebuje za primerno in dostojno življenje; nasprotno, sv. pismo in sveti cerkveni očetje vedno popolnoma odEri-to uče, da so bogati najstrožje dolžni dajati miloščino, izvrševati dobrodelnost in velikodušno darežljivost. Zlasti naj bogatini omilujejo gospodarsko stisko tudi s tem, da ustanavljajo nova podjetja in dajo priliko za delo brezposelnim. Porabljati pa obilnejše dohodke za to, da se da čim večja prilika za delo, če le takšno delo služi res koristnim rečem, to je svetel in časovnim potrebam nad vse primeren izraz kreposti veledelnosti.« III. Gospodarsko krizo naj omiluje samopomoč zastopnikov gospodarskih panog, % drago besedo korporativno urejena organizacija gospodarskih panog. »Načelo o naravni družni pravici,« piše zopet sv. oče v svoji okrožnici, »ki ga je Leon XIII. tako modro obrazložil (v svoji delavski okrožnici) in tako krepko branil, se je začelo zlahka uporabljati tudi na druge organizacije, ne le industrijskih delavcev (o katerih in o njihovi stanovski organizaciji še podrobneje razpravlja sv. oče). Tako gre Leonovi okrožnici v ne majhni meri tudi zevala, da so se razrastle podobne pre-koristne organizacije tudi med kmeti jn drugimi srednjimi' stanovi, kakor tudi druge stične ustanove, v katerih se srečno druži z gospodarsko koristjo duhovna vzgoja. — Če tega ( ni mogoče še reči o društvih delodàjafeev in | industrijcev, ki si jih je Leon XIII. zelo želel in ki jih je, žal, zares le malo, niso krivi samo ljudje in njih volja, temveč tudi veliko večje težkoče, ki se upirajo ustanovitvi teh društev in ki jih dobro poznamo in pravilno presojamo. Vendar je upravičeno upanje, da bodo tudi te težkoče skoraj izginile in že sedaj s srčnim veseljem pozdravljamo nekatere srečne poskuse, ki že rode sadove, a obetajo še mnogo obilnejše za bodočnost.« IV. Da se gospodarska kriza omili, so poklicani vsi globoko remi katoličani, zlasti udje odborov katoliške akcije. »Kakor že večkral v zgodovini Cerkve,« piše zopet sv. oče, »sioji tudi sedaj nam nasproti svet, ki je po velikem delu zopet padel skoraj v popolno poganstvo. D? bi se ti sloji zopet privedli h Kristusu, ki so ga zatajili, bo treba izmed njih samih izbrati in vzgojiti Cerkvi pomožne vojščake, ki dobro poznajo nje, njih mišljenje in hotenje, in bi s prisrčno bratsko ljubeznijo dobili dohod do njih src. Prvi in neposredni apostoli delavcev morajo biti delavci, prav tako pa apostoli industrijcev in trgovcev industrijci in trgovci. Kateri pa se za to odloČijo, morajo biti globoko prešinjeni z ljubeznijo Kristusovo, ki edina more srca in volje ljudi z močjo in rnilo-bo obenem podvreči zakonom pravičnosti. Šo-la za take laike-apostole pa so pred vsem duhovne vaje. Pred vsem pa naj močno cenijo in v prid svojim gojencem vedno uporabljajo tisto dragoceno sredstvo zasebne in družabne obnove, kakršne so duhovne vaje. V tej duhovni šoli se ne vzgajajo le najboljši-kristjani, temveč izobražujejo tudi pravi apostoli za vsakršne življenjske razmere in se užigajo z ognjem Kristusovega srca. Iz te šole bodo izha-jtìli, kaikor apostoli iz dvorane zadnje večerje v Jeruzalemu, močni v veri, nepremagljivo stanovitni v preganjanju, goreči in samo za t« skrbni, kako vsepovsod razširiti Kristusovo kraljestvo. In zares, takih krepkih Kristusovih voj-ščakov je sedaj silno treba, ki se bodo z vsemi močmi trudili, da rešijo človeško družbo sovražne propasti, ki vanjo drvi, če bo prezirala evàngeljske nauke in pustila, da zavladajo razmere, ki se v njih gazijo človeški in božji zakoni.« • ' Državna oblast torej s svojimi modrimi in pravičnimi naredbami glede xasebne lastnine, bogatini s svojo dobrodelnostjo, posamesni stanovi s stanovsko organiiačijo, pred vsem pa katoliški laiki-apostoli so lam po Miniali «v. oüeta svet odrešujoči faktorji. Bog daj,'da pridejo do življenja in gibanja in plodonosnega doki Pravičnejša razdelitev zemeljskih m kdo nai lo izvede Gospodarski svet Te dni bodo imenovani člani gospodarskega sveta. Pri tem se moramo predvsem spomniti stališča bivšega Jugoslovanskega kluJjf. v nekdanji narodni skupščini, ki je v svojem ustavnem načrtu predložil dvodomni zbornični sistem. Jugoslovanski klub je iedaj predlagal, da naj bi imeli dve zbornici: politično skupščino ter soeialno-gospodansko skupščino, kaiero bi sestavljalo '200 poslancev, od tega polovico izvoljenih po stsležih, drugo polovico pa bi tvorili odposlanci pokrajinskih strokovnih organizacij. Gospodarski svet obstoja že v raznih evropskih državah. V predvojni Srbiji so ludi imeli gospodarski svet na podlagi zakona ud dne 18. marca 1891. V naši državi se je po vojni pred sprejetjem vidovdanske ustave vodila živahna borba za ureditev države, pri čemer so skoro vse stranke zahtevale osnovanje gospodarskega sveta, večinoma celo v obliki ustanove, ki bi odvzela del zakonodajnega dela politični narodni skupščini. Zato je bii na zahtevo poslancev Jugoslovanskega kluba ter i nekaterih drugih slrank sprejet tretji oddelek vidovdanske ustave o socialnih in gospodarskih odredbah in odrejeno je bilo po členu 44 te ustave, da se ustanovi za i zgradbo socialne iu gospodarske zakonodaje gospodarski svet. Gospodarske organizacije so večkrat zahtevale ustanovitev tega sveta. Pisec članka ugotavlja, da je ",sec3v |e omsnjeal xdravnik ozdravit skoraj bolne na očeh, On sam J« nosil naočnike 3 let k se je pozneje ozdravil po tej metodi Američana Batesa. V kratke® prispe t njegovo sdr».»flWča 50 gotskih otrok it Berlina, da se opraste naočnikov -aMovski odsek prosvetnega druStva ua Bledu. Dva slovenska vojaka. Pri čebelarju Francu Horvatu v Bogojini (Slov. krajina). Stoletna tipa, last posestnika Franceta Jankoviča na Dobravi pri Krki. Obseg 5.80 m. jala v državnih šolah, bi jo pa stala eno enaj-Btino zgoraj omenjenih 3 bilijonov 200 mihjo-nov To bi zneslo 280 milijonov dolarjev. To vsoto so tedaj katoliške šole državi ozir. davkoplačevalcem prihranile. Z zgolj denarnega stališča bi človek privoščil protivnikom katoliških šol, da bi jim država te milijone potom zvišanih davkov naprtila. Ce nasprotniki katoliških šol niso dostopni drugim dokazom, kolikega pomena so za človeško druži» in državo, bi jim moral zamašiti usta vsaj žepna dokaz. Rusija s Vso vas so poklali. Iz zanesljivega vira poročajo, da so sovjetske čete v vasi Turbez-dovo pobile vse tamošnje prebivalstvo, nad 4000 oseb. Vas leži v sovjetski samostojni republiki Ukrajini in ni hotela oddati oblastem predpisanega presežka živine in pridelkov. Kazensko odposlanstvo sovjetov je ravnalo neusmiljeno in je pobilo vse, staro in mlado. Naposled je sovjetsko kazensko odposlanstvo vas še zažgalo. Sfam s Revolucija je izbruhnila v Siamu. Člane kraljevske rodbine, vse ministre in visoke dostojanstvenike so zaprli. Vrhovni poveljnik vojske, ki se je upiral, je bil ustreljen. Samo trgovinski minister je ušel. Voditelji ljudske stranke, ki vodijo revolucijo, so izjavili v proglasu na narod, da smatrajo člane kraljevske rodbine za talce. Na cestah v Bangkok u so postavljene strojne puške. Vse glavne ulice so zasedene z vojaštvom in mornarico, katere prc-oivalstvo viharno pozdravlja. Drobne novice 200 milijonov lir sta javna zasilna del« je določil italijanski ministrski svet. 32 milijonov ljudi šteje Poljska, od teh je le 89% Poljakov. Ukrajincev je 7 milijonov. 25.000 ljudi so zaprli Angleži v Indiji radi političnih >prestopkov«. Premoženje bivšega španskega kralja Alfonsa se zapleni, je odločil finančni minister. Z Rusijo se pogaja francoski ministrski predsednik Herriot. Bivši nemški cesar Viljem je po 18 letih spremenil svoje bivališče; je odpotoval v kopališče Zandvoork. En milijon brezposelnih je še vedno v blaženi Italiji. Poostreno je nadzorstvo nad tujci v Franciji. 5 smrtnih žrtev je zahtevala avtobusna nesreča pri avstrijskem Ischlu. V 60 m globok prepad je strmoglavil avtobus pri San Brazu na Portugalskem; 240 oseb ranjenih. Vseslovensko zvezo občinskih hranilnic so ustanovili v poljskem Gdinju. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela .Union'. Obrestovanje najugodneje. Pa$®]i!a proti vknjižbi na pesestva. proti parestvu i. i d. KAJ JE NOVEGA Mcžie bojevnikil Beremo malone vsak dan, kako po drugih državah bojevniki še vedno oblastno prirejajo pohode, se zbirajo r paradnih oblekah, korakajo z glasnim šumom po velemestih itd. «i smo za tako stvar preresni, preizkušeni. Samo enkrat na leto usmerjamo svoje trnda-polne, a še vedno možate korake k Vreicu moči in tolažbe na Brezje. Tovariši! Zove vaa Marija k sebi 10. julija, da molite za padle m sebi izprosite milostipola odhod k zadnjemu raportu Gospoda nebesnih čet. Tovariši, agitirajle za naš tO. julij — povejte vsem, da imajo vsi brez razlike: možje, žene in otroci polovično vožnjo do Otoc ah Radovljice, ki velja od 9. do 15. julija. Potrdda (izkaznice) dobite pa na Brezjah pri odboru Zveze, ki bo posloval pred gostilno Finžgar. Tovariši! K Mariji v težkih, grenkih časih! Odbor. Osebne vesti d Ostavko je podal na svoje poslansko mesto bivši minister za gozdove in rudnike g. dr, Stanko Šibenik. d Višji finančni tajnik v Banjaluki gosp. dr. Filip Orel je premeščen kot višji tajnik k dravski finančni direkciji. Domače novice d Ukinejo se ìtirje razredi državne gimnazije v Ptuju. Združila se III, in II. državna gimnazija v Ljubljani. Tako je odločilo prosvetno ministrstvo. d Pravica javnofti je dovoljena osnovni šoli sester usmiljenk sv. Vincencija „fondom« v Kočevju. " d Gospodarstvo in kultura. Pod naved nim naslovom prinaša Trgovski list data uvodnik, kjer piše med drugim sledeče: spodarstvo je neločljivo vezano s kulturo »j more prav zacveteli Je v gospodarsko rani. tem in zdravem narodu. In ta kulturni rajk ki je neločljivo zvezan z gospodarstvom j, eden glavnih razlogov, ki zahteva upoštevanj zahtev in potreb gospodarskih slojev. Na ti razlog se sicer pri na« kaj rado pozablja, tod! vedno na škodo v*ega naroda, Prav zatopi je treba čim večkrat opozoriti na ta dokaz gospodarstva, ker ne bo prej naše m-rodno življenje dobro urejeno, dokler ne bom mogli na podlagi dobro razvitega gospod», stva kriti vseh svojih kulturnih potreb.« d P«t dat bodo tedensko praznovali pn Trboveij*ki premogokopni družbi. d 106 Jugoslovanov, med njimi 70 aut. riških Slovencev je došlo te dni v domovini Na Jesenicah, kakor tudi v Ljubljani so bi lepo sprejeti. d Tudi pri ribah s cenami navzdol! Di se nekatere ribe prodajajo pri nas še vi po 50 Din za kilogram, je gotovo škandal pm — Pri odebeleSosti naravna »Fran* Josef« grenčica močno pospeši prebavo« napravi telo vitko, Mnogi profesorji jemljejo Fraaz-Josef« vodo kot celo proli odebeielostä srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »FraaE-Jos«}« grenčica « dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Uradniških plač ne bodo znižali v Franciji, temveč hočejo zmanjšati število uslužbencev. Inozemske živine je čimdalje manj na avstrijskih trgih. Poljski maršal Pilsudski se je baje odločil, da gre iz vlade; ne more prebroditi težkega gospodarskega stanja. 68.000 ljudi strada v madjarskl Budimpešti.' Izboljšalo se je zdravje bivšega avstrijskega kanclerja dr. Seipla. Že mašuje. Vojnoodškodninska konferenca v Lausan-ni doslej še ni pokazala uspeha. Mesečno plačo bodo dobivali v dveh obrokih (1. in 15.) avstrijski državni uslužbenci. 60 letnico delovanja med avstrijskimi Čehi je praznovalo te dni češko šolsko društvo »Ko-inenskyc. Živijo! 96 ljudi je umrlo na solnčarici-v enem samem dnevu v indijskem Bombaju.» Nov otok so zasledili Rusi v Ledenem morju in mu dali ime »Boljževik«. Tudi letos je velik naval dijaštva na češke srednje šole. Konkurz so otvorili nad imetjem Kubeli-ka, slavnega češkega goslarja-umetnika. 200.000 častnikov in moštva šteje policija v Indiji. Usmrčeni so bili napadalci na Mussolinija Bovona kt Sbardelloto. Kdo jim bo sledil? 105.000 brezposelnih je ta čas na Dunaju. Razpustiti hočejo komunistično stranko v Nemčiji, Mnogo komunistov so zaprli zadnje dni t romunski Moldaviji in Besarabiji. Obesila se je češka milijonarka Henrijeli Beneševa. 10.000 železniških u«l«Sbeneev hoče odsloviti do konca leta avstrijska republika. 7451 porodov manj je bilo v Angliji « k tešujem prvem četrtletju kot lani. v istem Jas Samo 200 milijonov lir znaša slavni» »Banco di Roma«, ki spada med prve denar» zavode Evrope. Slabejših časov pričakuje papirnata info-strija v Čehoslovaški. Štiri banke so zaprle blagajne v amen šikem Chicagu, ker je bil naval občinstva p», velik. Najstarejši nemški škof 84letni Leo«« Mergel v Eicbstättu je »mrl, tz Perzije r Pariz sta priletela hre» jpn stanka francoska letalca Rignot in Girier («■ kilometrov). 40 milijonov pezet je zaplenila »P»»'" vlada bivšemu kralju Alfonzu. Potres je porušil mesto Cuyutlan, na 1 nozapadni obali Mehike. _____ Priporoča se prvi slovenski i»™'1 Vzajemna zavarovalni« Ljubljana v lastni palači ob Miklošičev) in MaearykW < PODRUŽNICE'. w Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Staj®« trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Sp»<. j XI. puka 22, Beograd, Poincareov» t vrste. Kakor kaže, prid« v tem pogledu do sprememb. Ščuke so na ljubljanskem trgu dolgo časa »padale med draga živila, ki so si jih mogle privoščiti samo petične gospodinje in kuharice. Bile so po 25 Din kilogram. Domači ribiči niso hoteli — morda tudi niso mogli — znižati cen Ščukam. Oni dopoldne pa o ščuke naenkrat v ceni zelo padle, tako da noremo govoriti o pravem dumpingu v ščukah. Trgovec Vajda je namreč iz Čakovca oslal na ljubljanski trg 365 kg ščuk, ki jih > prodajal po 12 Din kg, torej ceneje kakor govedina. Ščuke so bile lepo očiščene ter v ledu, tako so bile povaem sveže. Ko so go-ipodinje te ščuke opazile, »o navalile k stojnici in vsaka je hotela nekaj kupiti. Gospodinje bi kmalu podrle vso stojnico, da ni tržni j-avnatelj za nekaj minut ustavil prodaje, potem pa uvrstil gospodinje v vrsto — prav tako, kakor je bilo med vojno za krub. Menda odo prihodnji petek cenene ščuke zopet na stzpolago. d Motors» brivgaino so blagoslovili ono edeljo v gorenjski Breznicl, d Ne velja za Marijino družbo. Ministrstvo irosvete je izdalo ukaz, naj se na srednjih šoli razpuste vsa druStwa na verski podlagi, odlok se ne tiče Marijinih kougregaeij. d 54.269 litrov fina je izvozila v maju na-država v Avstrijo, Češkoslovaško in Holand-Iko. ~ d Pozor o* golobe piauonoie! Pristojna Oblast javlja: Kdor zajame kakega utrujenega Ili ranjenega goloba, ki ima prstan na nogi, ^.li kako pismo, ali ga najde mrtvega, j® dol-«n to javiti takoj odnosno najkasneje v 24 trah najbližji žandarmerijski postaji ali obč. iblasti ter ji predati najdenega goloba. Oddati pora z golobom tudi pismo, ako je bilo pri Sjem, Kdor se ne bi držal tega predpisa, bo aznovan z globo od 1000 do 10.000 Din. d Veliki taornaršški daa vseh vojnih mor-arjev se bo vršil v nedeljo dne 3. julij» t, I. »Kranjskem dvoru« v Kranju, Kokriško redmestje. Sprejem, tovarišev mornarjev in 'oslov se vrši pri dohodih vseh jutranjih via-ov iz Gorenjske in Ljubljane. — Tovariši tornarji, pokažimo našo zavednost na naš raznik z obilno udeležbo! Prijavit« svoje slove in udeležbo »Mornariškemu p/iprav-Inemu odboru v Kranju«. — Odbor, d Opozorilo ifabiteljeìB tbì&k. Oni večer o imeli v okolici dolenjskih Brusnic precej ud naliv med grmenjem in bliskom. Pri Žer-ivinskih v vasi Žerjavu», ki leži »redi velikih ozdov in šteje tri hiše, so tako moderni, da najo strelovod in radio. To pot je strela zgre-ila pravo pot. Udarila je namreč pri Žerjavin-kih v strelovod, otlskočila iz žice, ki vodi v Unijo, v anteno ter se splazila prav v radio-parat in ga uničila. Tudi po anteni bi morala rei aiti v zemljo, ker je bila zveza z zemljo, « pa z radioaparatom. Je bila menda elektri-a v aparatu močnejša kakor v zemlji. Kakor vidi, je treba obe spojki od antene z apa-tom v takem slučaju potegniti iz aparata, da prav v nikaki zvezi z anteno. Mislimo pa di, da je radiomonter zagrešil pri napeljavi atene to napako, da je anteno pritrdil na drog relovoda, Bil je opozornjen, da bi to utegnilo ti nevarno za radio, kar se je sedaj izkazalo ot resnica. d Kastni časopisi so oni dan poročali, da pripeljali v Belgrad v preiskovalne zapore davnega sodlSča za zaščito države: biväa dr-avna poslanca Štrcina in Brodarja, bivšega hlastnega poslanca Uinnika, posestnika Vom- bergerja Andreja, misijonarja Godino Jožefa, kaplana v Komenda Platišo Ivana, kaplana v Dolu pri Ljubljani Hostnika Jožefa in župnika iz Kranja Skrbeča. ' d Komunizem. Zaradi suma komunistične propagande so se zagovarjali pred velikim senatom mariborskega okrož. sodišča vrtnar iz Guštanja Franc Voh, posestniški sin iz Zg. Vižinge, Anton Uran in delavka iz Kotelj Elizabeta Srebot, Razpravo je vodil v, s. s, Lenart, dr. Tombak, Zemljič, dr. Čemer in Kol-šek, prisedniki, Zagovorniki so bili: dr. Müller, dr. Štefanovič, dr. Štor in dr. Kerachbau-mer. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik. Vsi obtoženci so bili oproščeni. d Avstrijski bankovci po 20 in 100 š;lin-gov in z datumom 2. jantarja 1925 so izgubili vso svojo vrednost na dan 30. junija 1932. ned brati Hrvati d Pota nadškofa dr. Ante Bauerja. Zagrebški nadškof dr. Bauer je došel te dni v Belgrad. Mudil se je tudi na predsedništvu- vlade, v prometnem in notranjem ministrstvu. Tam se je razgovarjal o tekočih vprašanjih katoličanov ter v njihovem imenu tolmačit nekatere želje. Dr. Bauer je izjavil, da je z obiskom zelo zadovoljen. d Pokojnemu Štefanu Radiču v spomin. Dne 20. junija na obletnico smrti Stefana in Pavla Radiča ter Gjura Basarifika so se darovale svete maše zadušnice v vseh zagrebških cerkvah. V katedrali je bila sv. maša ob 10 dopoldne in je bil sredi katedrale postavljen k a taf ai k. okrog katerega so ležali številni venci in vse polno cvetja. Svečano zadušnieo je darovai kanonik Stahinščak. Po sveti maši je ljudstvo, odšlo na Mirogoj, kjèr je položilo številne- vence in cvetje ita grobove pokojnikov. Maš« zadušniee «a ited.ičem in tovariši so pa bile tudi po vseh ostalih mestih Hrvatske. Udeleževalo se jih je povsod veliko število naroda. d Ob zadnšnici za pokojitisa Radičem, Uradno- poročajo: Dne 19. junija je policija zaprla v vasi Sijekovac, okraj Derventa, Mirka Vidoševiča, znanega komunista, ker je hotel organizirati med tamošnjimi kmeti neko demonstracijo ob zadušnici za pokojnim Slje-panom Radičera in jo izrabiti v komunistične svrhe. Orožništvo ga je odvedlo v napore okrajne izpostave v Bosanskem Brodu. Toda njegovi pristaši iz okolice Bosanskega Broda so hoteli (»rožnike prisiliti, da ga izpust«. Da ohrani red, je moralo orožništvo po predpisih za vräitev službe rabiti orožje in je bil pri tem ubit Ilija Matkovič, kmet iz Gor. Močil. d Nov samostan Naše gospe lurSke so blagoslovili dan sv. Petra in Pavla v Zagrebu. d Da so imeli sejmarji mir. Dne 19. junija se je v Banja Luki pričel veliki letni semenj. Zalo se je tam zbralo veliko število žeparjev in drugih sumljivih tipov. Da bi obvarovala sejmarje pred tatvinami, je policija napravila zasledovanje in aretirala nad 60 sumljivih oseb, ki jih je zaprla v mestni policijski zapor, kjer so ostali do konca semnja, nato pa jih je oblast izgnala iz mesta. Poleg tega je bilo aretiranih tudi 20 lahkoživk. Zdravniški pregled je ugotovil, da so vse okužene. d Brezvestni šofer. Mlekarice iz vasi Bilice pri Sibeniku so našle na cesti nirtvo svojo so-vaščanko 40 letno Marico Pekas. Nesrečna žena je ležala v mlaki krvi vsa izkažena. Takoj se je videlo, da je postala žrtev avtomobila. Avtomobil je moral vozili z veliko hitrostjo, ker "Kakor novo je - perilo !"- saj je oprano z Gazelo ! TERPENT1N0VG » M» 10 «AZEUO se je po sledi videlo, da je ženo vlekel s seboj kakih 200 metrov daleč. Orožniki so se takoj podali na zasledovanje, da najdejo avtomobil in brezvestnega šoferja. Ii nase prestoirce d Narodna skapčina, Uradno se poroča, da je bila v veži narodne skupščine v Bel-gradu obešena objava o tem, d» se odlaga klubska seja, ki je bila sklicana za 25. junij in da bo prihodnja seja naknadno sklicana. Poslanci nočejo zborovati prej, dokler se g. ministrski predsednik ne vrne iz inozemstva. Zadnje vesti se glase, da je predsednik ministrskega sveta g. dr. Marinkovič že odpoioval v Belgrad. d Uredba o draginjikkh dokiadnh upokojencev je nekoliko izpremenjena. Točnejše o tem poroča »Slovenec« z dne 23. junija t, 1. d Jugoslavija nt bila zastopam« na mednarodnem zboru mest v Londonu. d Is «Mede je bil obit, 20 km od Leskov ca v vasi Vojnik, bivši narodni poslanec g, Vasa Popovič. G. PopOvič je bi! pravoslavni duhovnik. d Zojttur častnike, ki se afcttteravftli r Maribor» puf, se je vršila večdnevna razprava pred belgrajskint vojaškim sodiščem. Poročnika Atanaskovič in Altarer sta bila obsojena na smrt, iiiajor Djokič na 15, poročniki Pauiiko-.ič, Milutinovič, Markovič in podnarednik Ilič na 10 let ječe. Vsi navedeni izgube, kakor pravi sodba, vse državljanske pravice in vojaške čine. Obsojenci so vložili pritožbo na višje vojaško sodišče. d Kar ciganom bomo proti ali otroke, hudobne, seveda. Te dni je osješka policija aretirala cigana Dimitrija Jovanoviča, rodom iz Erduta. Cigan je zjutraj hodil po spodnjem mestu, vodeč za roko 12 letnega dečka, na katerem se je videlo, da je od kmetskih staršev. V neki družbi je cigan izjavil, da je tega dečka zamenjal za konja. Policija je za to zvedela in aretirala cigana. Cigan je na policiji trdil, da je bil ob neki priliki v družbi s kmetom Klemom v Sv. Ivanu Prigrevici. Klein mu je tožil, da ima polno otrok in da se nahaja v težkih materijelnih razmerah. Ponudil je ciganu svojega 12 letnega sina Vendelina, če mu S* Jack gbarkey, Schmellingov nasprotnik, ki je h- Mu Sckaselling, ki se Je v sredo boril za svoj «val Schmellinga na boj in mu v*el svetovno pr- naslov svetovnega boksarskega prvaka in bil po-venstvo v boksu. raien. Prisor is budtßtovafcega terapija: Ta redka in ari miva totografska »lika je bila posneta r IMoW svetišču v Hankovu. Papeže* i „.,.-govi desnici predsednik irske republike de Valer») sprejema da-blinakega iupana. Orjaška vojno letalo: Angleška armada je dobila novo letalo za prevoz Set Tako letalo more vzeti na krov 80 moi z vso opremo in prtljago. Motor tega orjaka ima 2000 Ka. To v znaku razorožitvene konference! Par »škotskih«. Škotski kmet se je peljal v mesto z vlakom. V vagonu je bilo še več drugih potnikov. — &kot potegne iz žepa pi-pieo in prosi svoje sopotnike drugega za drugim malo ognja. »Obžalujem«, je rekel eden in drugi, »nimam vžigalic!« »Prekleta landa«, je zamnnral kmet in potegnil iz žepa 6' — svoje vžigalice... _ Neki Škot si je kupil srečko dobrodelne loterije za 3 šilinge. Zadel je re» prvi dobitek: lahek voziček in konjička zraven. Človek bi mislil, da bo srečni dobitnik svojega dobitka vesel, naš Škot se je pa nad vso mero jezil in kričal: To je goljufija — to ie sleparija! Kje je pa bič?! »v« mladi antilopi sta te dni prišli m svcl ® linskem zoološkem vrtu. Majstarejši nemški škaf dr. Leon Hergel, b Eichstätt, jc umrl za pljučnico v starosti MIh da zanj enega konja. Oigan je res vzel kmetovega sina in ga odvedel s seboj, konja bi pa moral danes v Erdutu izročiti kmetu. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, če gre res za taiko čudno prodajo otroka, aH pa če je cigan otroka ukradel. Nesreče d Razne nesreče. V Kamniških planinah se je precej hudo potolkel stavec Ivan Lang Iz Ljubljane. — Ko se je splašil konj, je podrl konj na tla 38 letnega Franca Lesjaka iz Litije. Lesjak ima hude poškodbe na glavi in zlomljena rebra. — Pri košnji je padel in si zelo obrezal roko posestnik Andrej Obreza iz Podbukovja v litijekem okraju. — Ključnico si je zlomil pri padcu s kolesa Fr. Pipan iz Šenčurja pri Kranju. — S kolesa je padel in se hudo poškodoval krojaški pomočnik Von-tina Vladimir iz Smihela pri Novem mestu. — Pri padcu si je zlomila desno roko 58 letna Frančiška Mežkova iz Tržiča. — Ko je padla s polnega voza sena, si je precej poškodovala roko Terezija Šebenik iz Podpeči. — V neki gostilni pri Veliki loki je dobil kroglo v prša Ludovik Šlajpah, posestnikov sin. Zelo nevarna poškodba. — Kosa je odrezala peto 11-letnemu Rudolfu Zieringerju v Radvanju pri Mariboru. — Skoraj presekal si je nogo s sekiro delavec Valentin Goličnik a Šmihela nad Mozirjem. — Ko je padel s češnje, si je zlomil nogo pod kolenom posest, sin Alojzij Dvornik iz Šmartna ob Paki. d Na veji mu je spodrsnilo. Oni dan je jc zlezel na domačo lipo mali sinček posestnika Jožeta Turka v Selili pri Toplicah. Lipa je bila vsled dežja, ki je prejšnji dan padal, še v«a mokra in spolzka, zato mu je na veji spodrsnilo in fant je padel precej globoko na tla ter si zlomil tilnik. Ostal je na mestu mrtev. Rajnki jc bil pred par dnevi pri prvem sv, obhajilu. d Izdihnila je pod težo gramoza. Smrtno se je ponesrečila 31 letna kmetica Marija Pro-pak iz Prosetinca v občini Nedeljišče pri Ca-kovcu. Šla je kopat graimoz za popravilo hiše. Med kopanjem se je odtrgala velika plast gramoza, ki je popolnoma zasul nesrečno že- y 'e bila samo njena mala hčerka, ki ji ni mogla pomagati, tako da je žena kmalu izdihnila pod- težo gramoza. d Ko je podiral smreke. Posestnik Zako-rijšek Franc v Kneadolu je s svojim sinom podiral smreke. Ko se je za nekaj časa odstranil in sin sam sekal narprej, se je nasekano drevo začelo nagibati in je zadelo nazaj prihajajočega očeta z vrhom in ga vrglo po tleh ter mu zvilo in zlomilo desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Med vožnjo je še pil čaj in se ni čutil posebno slabega. Med operacijo pa mu je začelo srce pešati in je v bolnišnici izdihnil. Pokojni je bil star 63 let. d Ker ji je lobanja počila. 27 letna Juli-jana Kunič v Zagrebu je šla ono soboto zvečer po lesenih stopnicah v podstrešje, kjer je stanovala. Na stopnicah ji je spodrsnilo in padla je vznak na cementni tlak. Prihiteli so sostanovalci, ki so jo dvignili in ji pomagoli po stopnicah navzgor do sobe, v kateri je stanovala. Ker ni nič krvavela, so mislili, na ni nič hudega in so jo pustili samo. Ko so prišli drugo jutro pogledat, kako ji je, so jo našli mrtvo v postelji. Zdravniško-policijska komisija je ugotovila, da je Kuničevi pri padcu počila lobanja. d Jla žicah je segljeneL V Limibušu pri Mariboru je 12 letni pastirček Tone Klobasa splezal na elektrovod ter prišel v stik % žico. Posledice so bile strašne. Truplo je na žicah viseč dobesedno zogljenelo. Prizor je gledala dečkova mati, ki je ob strašnem pogledu omedlela. Ostanke trupla so sneli z žic uslužbenci elektrarne, mater pa so prepeljali v bolnišnico. d Naenkrat se je posvetilo. Mali 8 letni Ivan Korošec v Spodnjih Lazah pri Konjicah jo zvedavo oprezoval, kako je njegov brat polnil starinsko pištolo na kapselj s smodnikom in šibrami, katere je sam napravil iz stolčenih žrebljev. Naenkrat se je posvetilo in že je imel mali Ivan ves naboj v glavi. Sreča samo, da je bilo malo smodnika ter mu je strel pogna ài)re le pod kožo. Pa je vseeno poškodba huda. d Ne igrajte se t orožjem! Na nepojasnjen način so dobili v Selnici ob Dravi mladi dečki v roke nabit samokres. 14 letni Maks Stamfer je junaško razkazoval okoli stoječim mladim korenjakom orožje. Naenkrat pa se je samokres sprožil in strel je odnesel Štamferju sredinec leve roke in mu povrhu še razmesaril dlan. d Dva konja je povesil brsovlak posestniku Antonu Žganjarju p. d. Pangričku iz Male Stange v k retini šk i župniji. Voznik sam je ostai čudežno nepoškodovan. d Okrog rdečega petelina. Do tal je pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje Pri slabosti Sar kapljic Fellerjevega bolečin« pomirjujočega lagodišectga Elzafluida na sladkorju ali v mleku, je le zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica © Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih * J—'-'*■ " —"'■' -----"-*- steklenici lekarnai ali 6 dvojnih alt 2 veliki specialni ici 62 Din brez daljnjih stroškov pri le-igMffeller, Stubica Donja, Elr.strg 16. Savska. RAZNO Nenavadno izprtobrine-nje. V svetu se je imenoval Han čen kan. Imel je za seboj dobro izobrazbo, ko je vstopil v tajništvo generala Vu-pej-fu-a kot pisar. Sledil je armadi na njenih potih m vojnih postolovstvih več let. Potem se mu je vse pristudilo in hotel je svoji zeni: »življenje med svetom je le veriga gorja zate in zsme. Ce tebe ne bi bilo, bi mogel postati menih. Toda tt si ovira. Ce bi se usmrtila, bi prejela na onem svetu lepo plačilo, jaz bi pa mogel v miru delati na nadnaravni izpremembi sebe samega.» »To je dobra misel,« je dejala žena in ke zastrupila z arzeni-kom. Mož je nato pre-skrbel svojo malo hčerko pri sorodnikih, sinka je pa vzel s seboj in odšel v taostični samostan, kjer jc ostal tri leta. Po tem poizkusnem času bi mogel (po taoističnih metliških pravilih) ali ostati v samostanu ali pa se kot prosjak in glnmač potikati po svetu. Odločil se je za poslednje in s svojim sinom prepotoval mnogo dežela. Ko so ga pa drugi taoisti obdolžili, tla izvršuje medicin« ako, da so posledice zle 28 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN »Prisrčna hvala!« je rekel in vstajal. »Tako veselega in prijetnega večera nisem pričakoval.« »Najbiie ste mislili, da sem star, suhoparen pridigar, ki vas bo neprestano mučil s svojimi šalami in zbadljivkami?« »Tako hudo ravno ni bilo.« »Morda res ne. Toda tu je precejšnje nerazpo-razumljenje. Za smehom se skriva marsikaj modrosti in mi delimo nauke tudi izven cerkve.« »Seveda. Iz svoje dolge Izkušnje vam lahko povem — in prav vesel sem radi tega, da ste katoliški duhovniki izmed vseh ljudi, s katerimi sem imel pri: llko občevati -— moji mornarji so seveda izvzeti — najbolj veseli. In ravno to dà človeku misliti... Morda vam morem storiti neko malo uslugo. Povedal vam bom kot župniku to, kar že dolgo slutim: vaš izvrstni kaplan bo zašel v skrbi in težave, če bo še nadalje vztrajal pri svojem načrtu za zgradbo pristanišča in nabavo ribiškega čolna. Tudi jaz sem se mu moral uklonitii, ker noče o nasprotnem nič slišati, vendar pa se mi dozdeva, da ne bo šlo vse posreči. Morda ni bilo prav, da sem vam to omenil, toda, jaz se bojim zanj in zato sem vam povedal.« Poslovil se je. Morila me je skrb, ali nisem morda osramotil katoliško filozofijo s svojo nevednostjo. Končno pa me je popolnoma prevzela skrb radi Ormsbyjevega svarila. Kaj, če bi se očetu Lethebyju kaj primerilo? Če bi se zgodila kaka nesreča? Kako malo mislijo mladi ljudje na to, kolike skrbi prizadevajo svojim župnikom! XIX. Načrti. Ormsbyjovega opomina očetu Lethetoyju misesn mogel zamolčati. Dasi mislim, da imam poseben dar in znam tako žalostno vest sporočiti z onim mirom in dostojnostjo kot je to potrebno za poklicnega diplomata, se je vendar zelo razburil. Prekomerno delo je povzročilo, da se je razburjal db vsaki besedi. »Na vseh straneh ovire!« se je razburil to letal po sobi. »Da, oče Dan, prav imate. Jaz sem nore«. Da bi človek na Irskem naredil kaj dobrega — neumnost!« »Do tega sklepa vas nisem hotel pripraviti. Radi nepomembne malenkosti vendar ne boste izdajali ve» likih posledic. Da bi bil vsak dober na&l neumno«^ o tem zelo dvomim. Zdi se mi, da vas ča&a tu še zel« veliko dela in reči moram tudi, da ste dosedaj izredno dobro delali.« Toda, to ni bilo niti polovica tistega dela, katerega je imel v načrtu. »Poglejte, oče Dan. Moje duhovniško delo je vsak dan končano ob štirih popoldne. Učili ste me, naj molim brevir že prejšnji dan in sicer pred večerjo. Ubogal sem vas. Toda, kaj naj delam pozimi od štirih do desetih, če nimam nobenega opravila? Enkrat na meséc me povabi gospod Campion naj se udeležim večerje, včasih pridem k vam, toda, kaj pa naj delam sicer?« »Zakaj ne pridete bolj pogosto k meni? Takega pretiranega ponosa kot ga ima današnja mladina, se nisem opazil.« »Je že res, oče Dan, a vsa vaša prijaznost ml ne more dati odgovora na vprašanje: kaj naj počnem v preostalem času?« »Berite, berite, berite!« sem mu svetoval. »Mar nimate v svoji knjižnici zakopanega ogromnega za» klada človeške znanosti? Skušajte ga odkriti!« posestnika Mihaela Gorenjaka v Radizelju, ki leži med Slivnico in Framom, — Hišo je uničil požar posestniku Kranerju v Slov. goricah, d V Ljubljanici je utonil Ivan Kraievec, hlapec pri prevozniku Rojcu v Ljubljani. d 240 železniških delavcev je bilo upokojenih z odlokom prometnega ministrstva v območju ljubjlanskega ravnateljstva državnih železnic. d Kadar strela »gospodari. Te dni je spia-sita ljudi na Velikih Poljanah v ribniški dolini strela. Naenkrat se je iz črnih oblakov vlila ploha med votlim grmenjem in treščilo je v dimnik hiše Ivana Peternela. DomaČi so bili ravno pri kosilu, 21 letna hčerka je stregla in ravno, ko je odprla vrata kuhinje, je strela udarila v dimnik. Strela je šla od dimnika ob špiri in skozi obok v kuhinjo in tam oplazila domačo hčerko, katero so našli nezavestno ležati na hrbtu. Iz kuhinje je švignila strela po železni cevi na hodnik, od tam najbrž v gnoj, kjer pa ni poznati sledi. Strela je bila vodena, pravijo ljudje, ker ni užgala, pač pa je naredila gospodarju precejšnjo škodo, ko mu je vrgla raz streho okrog 200 kosov opeke, ki se je deloma razbila, streha pri dimniku pa se je zrušila na tla. Hčerko so spravili k zavesti, naslednji dan pa je iskala radi udarca po obrazu zdravniške pomoči v Ribnici. d Kje je najcenejše meso r Jugoslaviji. V Banja Luki je huda konkurenca med mesarji, zato je meso vsak dan cenejše. Ono soboto je neki mesar naznanil, da bo prodajal prvovrstno goveje meso po 4 Din kilogram. Prav tako se ie pocenila tudi leletina in tudi druge vrste mesa. Tako je Banja Luka dosegla prvenstvo, da ima najcenejše meso v državi, d Sodobni jedilni list pospešuje propadanje zob. Zalo naj velja pravilo: Stalno čiščenje zob z : odlično in osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Po- j skus Vas bo prepričal. Tuba Din 8,— ' PO DOMOVINI Peiar. (Mali Rakitovec pri CešnjicI.) Dne 22. junija t. 1. na« je zbudil klic »Ogenj I Ogenj! Na Rakitovcu goril. Nato takoj žalostni glas zvona. Ogenj je uničil hišo in pod posestniku Jo-žetu Sušniku p. d. Rehnetu na M. Rakitovcu. Tudi požarna bramba iz àmartna je bila takoj na mestu in j« z vso vnemo delovala. Podpirajmo požarno brainbo! Posestniki, zavarujte svoja posestva I Materinska drutba. (Nova Oaelica.) Pri nas imamo sedaj »Materinsko družbo«. Zbirajo se matere vsako drugo nedeljo in po' kratkem nagovoru se naše ženice lepo posvetujejo, kaj je treba za oKar In drugo. Prihajajo 7. veseljem in se smehljaje tudi razidejo. Sedaj so sklenile, da je pred velikim oltarjem treba nove preproge. Reče-no-ntorjeno. Treba nam je še marsikaj, toda z božjo pomočjo bomo dosegli, kar nam je treba. Nova motoma briigalna. (Orle pri Rudniku.) Do sedaj se še nismo nikoli oglasili v Do- , moljubuc, akoravno ga ima skoro vsaka hiša. Na- j zmajamo, da bo 8. julija t. I. blagoslovitev nove i motorne brizgalne našega Gasilskega druitv. « blagoslovitvi se bo vršila domača veselic» rl^ no vabimo na to slovesnost vsa «osHn»'„TTn* društva. Dobrodošli bodo tudi drugi ZJ^ sebno Ljubljančani, ki tako radi prihajajo k ^ posebno še sedaj, ko bodo češnje zrele — pritlSB| nimo, da je »Vzajemna zavarovalnicah »JES znaten znesek za nabavo nove brizgalne i„ ,1j-to tem potom prisrčno zahvaljujemo. I"' »Ringelšpllt (Zalog pri Ljubljani.) Zadnjič je priobčil »Domoljub dopis ud D« Mar. v Polju, kjer se med drugim namiguje, ju nekateri občinski vodje naših vasi, vzhodiio m Polja ne upoštevajo kot bi bilo treba. Vzhod» » marajo in se ga boje ... Gospod dopisnik je mi mislil na nujno potrebno novo zaloško šolsko r slopje in učiteljsko stanovanjsko biso, ali mu «'i pa šinila v glavo javna električna napeljava, ki|ji več mesecev ne služi svojemu namenu in uporab, ljajo sedaj napeljavo te še ptiči za svoje ženil» vanjske poizkuse. Pa naj bo kakorkoli, gong dopisnik ni imel popolnoma prav. Merodajni «kiit in še kako gkrbe tudi za Zaiožaue. KiUijaae, M gradčane in podobne Zemljane blizu in italef, t» òb Ljubljanici in Savi In okrog nekdanjega ft» Novi grobovi Na Dunaju je umrl višji uradnik jugoslov. poslaništva g. Erhatič, doma iz Celja. Je bil i soprogo vred hudo ranjen pri neki avtomobilski nesreči. — Nagloma je odšel v večnost v Ljubljani 71 letni bivši usnjarski pomočnik Franc Juvan, doma iz Kanduš. — V Vine-gradu pri Dobrni je odšel v večnost carinski inšpektor v pok. g. Just Piščanec. — V Ljubljani je zapustila solzno dolino ga. Terezija Sirca roj. Sprajc. — V Škofji Loki so potožili v gomilo posestnika in sodavičarja g. Franca Ravniharja. — V Ljubljani so zapeli mrtvaški zvonovi 70 letni vdovi upravnika deželne m-klade gc. Mariji Beve. — V ljubljanski bolnišnici je zatisnil na veke oči obratovodja u Završnici g. Jožko Geč. — V Sodražici n položili v gomilo bivšega večletnega župana g. Jurija Drcbnifia. — Ljubljani je umrl 80-letni g. Franc Pavšek, nadsprevodnik v pol — V Polhovem gradcu je umrla ga. Helen Zupančič, mati izseljeniškega duhovnika i Franciji. — V Žalni je od:e! v večnost trgovec in posestnik g. Josip Javornik. — Na Jesenicah so zapeli mrtvaški zvonovi tovara-škemu ključavničarju, bohinjski korenini j Francetu Mencingerju, — Večni mir in p »Oh — cui bono? — v čigavo korist?« mi je odgovoril. »Cui bono? — Kaj, sedaj ste pričeli še vi? Mislil sem že, da ne bom nikdar več slišal te strašne besede, od vas še celo ne.« »Tako potrt še nisem bil nikdar v življenju. Ce mora človek neprestano prenašati žalitve, ga to mora uničiti.c »Cui bono?« sem ponovil. »Ali »i morete misliti na zemlji večji užitek kot je pomnožitev vašega znanji? Vidim, da še moj okus razlikuje od vašega in da ni bik) prav, ko sem vas silil k študiju klasikov. Če niste zadovoljni a tem, si iaberite kaj drugega, na primer filozofijo. Predvsem pa bi vam svetoval, da si napravite nek določen red za večerno delo — določeno število ur za branje in pisanje, premišljevanje seveda ne smete opustiti!« »Če bi vedel, zakaj naj pišem, bi neprestano pisal in z mnogo večjo pazljivostjo bi prebiral knjige, ki jih sedaj požiram.« >Zaka avtomobil pa je »»L, ieta 1599 vojvoda avto- irria AVVV Nassatiski- Tistega tnobila pa m g«»" ampak veter. -«el, kako bi se, dalo ampak veter Tudi iOFkegfi »britofa«, Čemu tem ljudem gola, ko so lako preveč »kunštni« in čemu »elektrika«, ko imajo o&i, ki že tako pregloboko vidijo... In ako se je zgodilo, da smo te dni dobili — »ringel-pil«. V Ljubljani baje ni imel posebne sreče, pa iajd v Polje, ne v Polje, kjer so zakladi doma, anpak v Zalog, v proletarskl Zalogi In za zaloški (ospodarski blagor vneti merodajni «o dali »ringel-£ilu< dovoljenje bivanja ne za en dan, ampak kar a naprej. Pravijo, da je »ringelšpik prvo nedeljo aslužil okrog 3000 Din in da je z nekaterimi laložani, ne samo z malimi, temveč tudi s starej-jnti lako zadovoljen, da ostane tu še več nedelj n praznikov, sploh kar naprej, dokler bo v prole-(i-kei)i žepu še kaka para in v kokošjem gnezdu e kako jajce, ki se ga pametni >ringelšpik tudi e brani. Vsakemu svoje: enim šolo in dom, dru-iiii »ringelšpil«. Ce že ni najbolj pameten, pa je Jovek, ki ga prevzame ringelšpilska omotica, prav btovo najbolj — ponižen in pokoren. To pa je ekaterim merodajnim nad vse všeč. Najlepši dan življenja. Leskovec pri Krškem.) Dne 19. junija je prejelo 82 otrok prvo sv. ob-ajilo. Bil je ta dan zelo slovesen za vso župnijo, soboto zvečer je ubrano-veselo pritrkavanje na-anjalo srečo naših malih. Cerkev je bila nenasilno lepo okrašena. Vsa slovesnost v cerkvi se je ivišila v najlepšem redu. Nato so šli otroci v sprechi v dvorano »Pod lipo*. Tam jih je čakala kava i razno pevico. Po zajtrku so bile na vrsti priletne deklamacije, nato je sledilo skupilo slika-je in končuo je dobil vsak večjo spominsko podo-Ob tej priliki se oba kateheta prisrčno zahva-ujeta vsem dobrim ljudem, ki so letos toliko dajva I i in vsem marljivim dekletom za njihovo po-tvovalnost in trud, ki so ga imele t okraševanjein irkve in dvorane ter 6 strežbo otrokom. Bog naj leni stoterno povrne. Racne novice. (Iz Bele krajine.) Lep praznik. Alojzijevo je že od nekdaj •i nas praznik prvoobhajancev. Lep dan je to za » župnijo, ne le za deco, ki ta dan prvič prejme j<',Tri sestre«. Vzajemna zavarovalnica. Nesrečni požar v Križevski vasi, ki je popolnoma uničil dve domačiji, od katerih ni bila ena prav nič zavarovana, zopet opominja, da naj si vsakdo zavaruje svoj dom pred ognjem. Zato ob tej priliki spominjamo na »Vzajemno zavarovalnico«, ki je izmed vseh tovrstnih zavodov najbolj naša, in katere zastopnik je po smrti Jožefa Vukšiniča Nemanič Jožef iz Zelebeja. Interesenti lahko dobe imenovanega in se 7. njim pogovore vsako nedeljo in praznik med osmo in veliko mašo v »Društvu«. Ogenj je uniči!. Velik požar je vpepelil dvema družinama v Križevski vasi vse imetje. Ogenj je našla) v Štefaničevem hlevu. Ker so bile vse s-trehe slamnate, je imel ogenj lahko delo in je v dveh urah popolnoma uničil vse. Rešili so le nekaj pohištva in obleke. Stefaničevi so bili zavarovani za 18.000 Din, a Pavloviči so popolnoma brez vse pomoči in morejo upati le na dobre ljudi Škoda z:iaša 150.000 Din. Radio PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 30. junija do 7, julija. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, ploSče borza. — 18 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila. — četrtek, 30. junija: 19 Italijanščina. — 19.30 Srbohrvaščina. — 20 II. ruski recitacijski večer, — 20.30 Klavirski koncert gosp, Pavla Šivica. — 21.15 Samospevi gdč. Mil, Verbič. — 22 Orkester Grafike. — Petek, 1. julija: 19 Belo-krajinske pripovedke. — 19.30 Gospodinjska ura. — 20 Zabavna ura. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sobota, 2. julija; 19 Gimnastične vaje. — 19,30 Kako štedimo? — 20 Delavska godba »Zarja«. — 21 Prenos iz Prage. — 22.15 Salonski kvintet. — Nedelja, 3. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe, — 10 Nedeljske misli, — 10.30 Med Moravani, — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15 Prenos gimnastičnih vaj iz Prage. — 16 Samospevi gosp. Marjana Rusa. — 16.45 Zabavni kotiček. —-17 Magistrov šramel kvartet. — 20 Devov večer: Uvodna beseda, samospevi gospe Costaperarja, kvartet Glasbene Matice. — 21 Prenos iz Park hotela na Bledu. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 4. Julija: 19 Francois Arouet Voltaire, — 19.30 Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20 Zabavno čtivo. — 20.30 Prenos s Prage (simfonični koncert). — 22.15 Salonski kvintet. — Torek, S. folija: 18 OtroSki kotiček. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Poglavje o etiki in »ociologij evangelijev. — 20 Maribor in okolica (esperanto), — 20,30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 6. julija; 10.30—11 Prenos reportaže Sokol-skega sprevoda iz Prage. — 19 Nasveti za domači vrt. — 19.30 Literarna ura. — 20 Prenos iz Prage; Opera »Pesoglavci«. Slabi šoferji. — »Zakaj misliš, da so krojači slabi šoferji?« — »Ker se ozirajo med vožnjo neprestano na levo in desno in iščejo dolžnike.« Brooklynu v zrak zra-iplov »Daily Graphic« pol v Evroj>o; ni imel :er sreče, ker je kmalu ulel v vodo, ampak ml->1 je bila tu. — Prvo netilo razsvetljavo je da-1 bržkone ogenj na do-ačem ognjišču. Žerjavi-i so skrbno hranili, do-er niso zanetili novega amena. Pred 500 leti pa žgaii za razsvetljavo že ìlrolej, 1. 1802 pa so odili svetli električni občni lok. L. 1816 je vpeli profesor na dunajski wiki Pech 11 plinsko raz-elljavo, 1. 1879 pa Edi-n svojo električno žar-to; 19 let kasneje pa je čela žarnica izpodrivati po Auerjevo plinsko Osvetljavo. — Domneva, I so si naši predniki puli rasti brade zato, ker so imeli britev, je tudi pačna. V starih člove-!'i naselbinah so našli Iro brušeno kamenje, ki ljudem služilo kot bri-»• — Poznamo pa tudi [o vrsto stvari, ki so jih si predniki že imeli, mi ' Pa nimamo, ampak ea-° "gibljemo, kako so izseval) nekdaj velika te. »ena dela brez naših tojev. Zato smoderai« Idje nimajo prav nobe-ga posebnega vzroka Ii ošabni 'na gvoje zna e. »Dobro, dragi. Spisali boste knjigo; da bo pa knjiga dobra, se je lotite takoj, dokler ste še razpoloženi.' Nasmehnil se je. Spišite knjigo? O čem naj neki pišem? Svet je ves poplavljen s knjigami. Le pomislite, kako bom romal od založnika do založnika, dokler ne bo rokopis ves umazan in raztrgan. Saj jih celo veliki londonski založniki izmed petsto ponujenih rokopisov sprejmejo komaj deset. In jaz tudi nimam toliko denarja, da bi zalagal knjige.« ;kdo vam je vendar govoril o tiskanju in izdajanju?« sem ga zavrnil in skušal vzdržati njegovo razpoloženje. »Jaz sem vam rekel samo to, da pišite, pišite in zopet pišite. Drugo bo že Bog poskrbel.« »In o čem naj pišem? Vsako malenkost, ki jo morete še opaziti na svetu, so že tisočkrat razrezali na operacijski mizi. Sploh je svet postal radi preobilice knjig premoder in najti bo treba kak drug način udejstvovanja.« »Pred kratkim ste mi kazali pomanjkljivosti našega katoliškega leposlovja. Ali niste bili prisiljeni seči po tuji knjigi, ko ste hoteli pregnati Ormsbyju njegove dvome?« »Tuji? Ko bi mogel jaz pol tako dobro pisati! Kakor sle zadnjic govorili, so krivoverci V marsikateri stroki, ki je nam katoličanom še knjiga s sedmerim pečatom, dosegli lepe uspehe. Kdo bi upal prvi preiti v napad? Morda ste že slišali, da naši profesorji, ko sem še študiral v Maynoothu, niso nikdar tiskali svojih predavanj, ker so se bali tistih .strašnih tro-berit preoblečenih roparjev', ki se imenujejo — Kritiki?« .,„... »Kako ste hitri! Človek bi mislil, da imate v žepu končan in izpiljen rokopis, ko tako spretno zabavljate J čez založnike in kritike. Ali bi raje ne napisali prej knjige in šele potem mislili na založnika?« »Dobro. Kar pričniva! Povejte mi naslov!« »To je nekoliko prehitro. Dovolite ini en dan odloga in dal vam bom nekaj naslovov, katere boste lahko uporabili. Toda obljubiti mi morate, da si boste enega gotovo iabrali!« »Obljubim. Toda kam nesete te papirje?« »Nesel jih bom domov in jim priskrbel zmagovalni venec.« Žalostno je pogledal za njimi kot da jih ne bo nikdar več videl. »Ne bojte se!« sem ga tolažil. »Ne bom jih vrgel v kamin. Pregledal bom najprej prozo. S pesmicami bom še nekoliko počakal. Torej: Z Bogom! Glejte, da boste držali obljubo.« Lotil sem se dela, dasi je bilo zelo težko. Preiskati sem moral grobove preteklosti in poiškati svoje nekdanje načrte, ki pa so bili uničeni in pozabljeni. Končno sem sredi svežnja škofijskih dopisov našel zarjavel star papir, povezan z vrvico, ki je bila nekoč rdeča, sedaj pa bela in preperela. Odstranil sem jo in se zagledal v svoje nekdanje zlate gradove. Nikdar jih nisem doživel. Pra? to je bilo vse moje hrepenenje. Na velikih belih polah je bilo napisano: »Predmeti, katere moram preštudirati v naslednjih letih in spisati o njih daljše razprave. I. Filozofija: Platonov vpliv na prakrščanstvo. — Aristotel in cerkev V srednjem veku. — Avguštinov dokaz za neumrljivost duše. Ali ga je mogoče vzdržati? — Demokritova atomska teorija in moderna astronomska odkritja, — Odnosi med dušo in telesom.« — Itd. • In potem so sledila še druga vprašanja, ki so ob« ravnavala predvsem cerkveno zgodovino. Naznanila n »ZZamorčkac in j Odmev a-, berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš. n »Odmev iz Afrike«. misijonski mesečnik s slikami. Letnik 29. — Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za celo leto Din 10.—. Naroča se pri družba sv. Petra Kla-verja, Ljubljana. Metelkova 1. — Vsebina št 7. (julij): Vsem afriškim misijonarjem — Ob 10-let-nici smrti božje služabnice Mar. Ter. Ledochowske — Delo in trpljenje — &e nikdar zastonj! -- Pomočniki misijonarjevi — Povejte vsem dobrotnikom ... — Apostolski vikarjat Dahomey — Kratka misijonska poročila — Nedeljski doživljaji misijonarja — Odloki sv. Kongregaeije propagande — Sveto umiranje — Zahvala za maäno knjižico v airiškem narečju — Mariji tereaiji smo izročili zadevi — Uslišanje prošnje na priproänjo Marije Terezije Ledóchowske. Za vse naročnike »Odmevat in >Zamorčka« berejo alriški misijonarji letno 500 sv. maš. Janezova nova obfeka Hlapec Janez je 3edel na drdrajočem vozu, v eni roki držeč vajeti, v drugi pa dolg bič, s katerim je včasih leno ošvrknil lepega vranea. Bil je dokaj dobre volje ter je požvižgaval veselo pesmico v vsemogočih melodijah. Bil je na sejmu. S seboj je peljal štiri debele prašičke, ki jih je kupil po zelo nizki ceni. Zelo je bil vesel. »No, danes me pa gotovo pohvali moj gospodar, ker mu boni pripeljal, kar je ukazal, in še boljše blago. Janez dobro ve, kaj dela.t Tako je mislil hlapec ter se enakomerno pozibaval na svojem sedežu. Bližal se je svojemu domu. Vrata na dvorišče so bila na sležaj odprta. Nategnil je vajeti, ošvrknil z bičem in konj je zdirjaì ter se ustavil pred vrati velikega hleva. Velik črn pes je pritekel k Janezu, ko je stopil z voza. Pes je začel lajati, tekati okoli voza ter se je rnahaje z repom dobrikal svojemu prijatelju. Tudi gospodar Hribar je prišel pogledat, kaj je Janez pripeljal. Zelo je bil zadovoljen ter je pohvalil Janeza za njegovo pridnost. >Sedaj pa konja in prašiče deni v hlev, voz pa zapelji pod lopo.« Tako je ukazal Hribar hlapcu ter odšel v hišo. Večerilo se je že, ko je Janez opravil vsa svoja dela. Še enkrat je pogledal, če je .vse v redu, potem pa zaprl še dvoriščna vrata ter šel k večerji. Po navadi so jedli domači skupaj, le Janez je jedel posebej v sobi. Tudi danes je šel hlapec v svojo sobo ter čakal večerje. Toda namesto večerje je prišel gospodar in rekel hlapcu, naj mu sledi. Janez se ni malo začudil, ko ga je gospodar peljal k večerji v družinsko sobo ter mu odkazal zanj pripravljeni stol. »No, sedaj pa sedi in prigrizni, ker vem, da si že zelo lačen.« Gospodarju ni bilo treba dvakrat ponoviti, ker Janez je že sedel in pridno metal vase zabeljene cmoke. Ko so odložiii žlice, je gospodar Hribar pomembno pogledal svojo ženo Nežo, potem pa se obrnil k Janezu ter mu rekel: >Janez, sedaj me pa poslušaj! Dve leti je že minilo, kar sem te vml v službo. Bil si 8« skoz in skoz pošten in prkleu in zato bos jedel od sedaj naprej z nami skupaj in povišam ti plačo. Vrhu tega ti bom pa dal napraviti novo obleko in tudi nov klobuk dobiš. Bodi tudi naprej priden, da bova ostala prijatelja.« Janez še nikoli ni slišal o sebi take pohvale, zato je bil sedaj v očividni zadregi. Lepo se je zahvalil gospodarju za njegovo zaupljivost napram njemu ter odšel k nočnemu počitku. Janez je bil zelo vesten v svojem delu, sam zase zelo strog in resen, a srce je imel mehko. Dolgo v noč ni mogel zaspati. Po glavi so mu rojile besede, najbolj pa te, da dobi novo obleko. Saj je bil že ves raztrgan in blaten. Kar srce mu je skakalo, kadar se je spomnil nove obleke. Od tega dne dalje je Janez še bolj vneto delal. Vstajal je zgodaj in pozno šel spat Pazil je, da je bila vsaka stvarca narejena točno. Gospod Hribar se ni nikoli mogel pritožiti ali hlapca karati. Nasprotno, večkrat ga je pohvalil. Nekega dne prinese vaški krojač Janezu obleko. Bil je ves iz sebe. Saj je bila tudi lepa, iz sivega blaga, take ni imel še nihče v tej fari. Ni se je mogel nagledati. Končno jo je spravil ter jo skrbno zaklenil. Komaj je čakal žegnanjske nedelje, da se postavi pred vso faro. Naposled je prišel težko pričakovani dan: povsod so cvrli in pekli in naš Janez se je oblačil celi dve uri skupaj. Vsako stvar je dvakrat pogledal, Če mu dobro pristoja, šele potem se je odpravil k sv. maši. Ponosno zravnan je stopal proti cerkvi. V trenutku je poslal napuhnjen in ošaben. Postrani je gledal, Če se kdo ozira nanj. Toda nihče se ni zmenil za novo Janezovo obleko. To ga je najbolj jezilo. .Samo io ga je še tolažilo, da se pokaže popoldne v gostilni. Maša je kmalu minila in ljudje so se začeli razhajati. Gostilna, edina v vasi. se je začela polniti. Vino na mizo in zopet na mizo — to se je vrstilo cel popoldan do večera. Tudi naš Janez je bil med njimi. Sedel je pri mizi tam v kotu in opazoval, če ga kdo gleda. Toda nihče ni gledal njega, še manj pa njegovo novo obleko. Vedno bolj je sililo vino v glave mlud;h fantov. Janez je pil bolj malo, le svoji obleki je posvetil vso pažnjo. Plesali so. da je kar škripalo in izba se je tresla pod trdimi koraki. Naenkrat se vesel par zaleti z vso silo v mizo, pri kateri je sedel hlapec Janez. Črno vino je pljusknilo v velikem valu iz kozarcev ravno na nesrečnega Janeza. Streslo ga je po vsem telesu, ko je občutil črno pijačo na svoji novi obleki. Žalostno je gledal, kako se je črnina razlezla po lepih hlačah in se spojila v umazano barvo. Niti besedice ni črhnil. Odšel je domov. Z novo obleko pa se ni bahal nikdar več. Mrtvaška rakev za mater Janeza Golido so poznali v Temni vasi kot veselega dečka. Po mnenju matere - vdove čezmerno veselega. Vaščani so imeli Janeza za pijanca in suroveža. Mati ni mogla svojega ljubljenca držati na uzdi in mu ni ničesar odbila. Bil je edinec. I no, menila je mati, saj dobi po moji smrti znatno premoženje, laivko bo izhajal, čeprav je nekoliko lahkoživ Prigodi se pa, da je mati nenadoma in težko zbolela. Prihodnjega dne je moral Janez v mesto po zdravnika. Odpravil se je 7a niku je naročil, naj gre h materi, safa ^ ostal v mestu in stopal iz krčme i kri-j^l večer je bil tako opit, da niti na nogah ni gel stati, a duševno razdivjan, da je bil pravljen za vsako hudobijo. " ^ Zamisli se, da je najboljše, ako že (iaC(. vse potrebno oskrbi za materin pogreb,da® ne bo treba jutri zopet v mesto. Poišče nsa ja iJi mu naroči, da napravi za maler rake-tolažeč se: »Ona je gotovo že umrla, sajjeu dovolj stara.« : Vinski tovariši so spremljali Janeža nek časa proti domu. Ko so se hoteli sredi mu vrniti, jih je Janez povabil povsem resno®' pridejo naslednji dan kropit mater, obete jim zaeno izdatno »okrepčilo«. Mati je celi dan zaman čakala nehviki. nega sina. Nastopil je mrak in še ni bilo àg domov. Šele proti poldnevu drugega dne gj prineso pastirji na nosilnici — mrtvega. Piju je bil zablodil s pota ter padel v globoko jam polno vode in utonil. Pastirji so ga našli, sp. znaii ga in ponesR domov. Zvečer so dospeli povabljeni tovariši, «. so pa straži! i mrtve matere. Tudi mitar ji prišel z rak vi jo, pa ne za mater, ampak za sia Bog je kaznoval uporneža in ošabnei, mati pa je ozdravela. Usoda rudarja Kadarkoli beremo o katastrofi, ki se è. godi globoko doli pod zemljo v temnih rotili, nas pretrese z grozo. A le prehitro pozabimo na usodo rudarja, ki je vsak hip izpostavljen smrtni nevarnosti. Tako tudi ob zadnji slrašai nesreči v Šleziji, pri kateri je tolikšno število rudarjev postalo žrtev svojega težkega poklici, Se li kuharica ali gospodinja zaveda, s to likim trudom je bi! premog, katerega mata-da v štedilnik, pridobljen? Gotovo ne. Sip poklica, ki bi bil tako nevaren, kot rudarjev; senca smrti je stalno za njim. Statistika pravi, da je v rovu osemkralfc liko nevarno kot na morju, dvakrat lako» varno kot sicer pri težkem delu v pristanišis in petkrat tako nevarno kot v lovarni ali» železnici. Na Angleškem na pr. vsako leto p«' sreči okroglo 200.000 rudarjev in skoraj z1» teinatično natančnostjo je vsako lelo li»' mrtvih. Zgodaj pomladi je voda vdrla v nekim na Angleškem in nič manj ko 300 rudarjev je bilo ogroženih, da ne bodo nikdar več gjetó božjega soLnca. Pritisk vdirajoče vode je tako silen, da je rudarjem obleko trgalo » telo. Po nečloveškem trudu so se končno * šili, srečo so imeli — a kako bo prihodnja': Cena premogu ni samo ona. ki jo prejme «fi vec s premogom, pač pa je tudi cena trpijo krvi in celo življenja. Poslanec Herbert Samuel je v angle*8» parlamentu pred kratkim dejal: Mislim«® sto rudarjev, ki so vse svoje dni prebili v «*: pod zemljo. Kot mladeniči so pričeli in ^ čali kot izmozgani starci, ako so lo doc«® Od teh sto rudarjev so bili štirje na ubiti, 18 težko ranjenih, 16 jih dobi rudarsko očesno bolezen, drugih 16 i™8 £ tolčena kolena ali komolce, bolezen, * rudarja lahko dolgo časa odteguje od lahko ga pa onesposobi za vedno. Torej, nad 50 od sto je bilo ali poškodovanih. Lani je bilo v angleških rudtf» | smrtnih slučajev, 161.790 pa se jih J® ¥S ' manj ponesrečilo. Z drugimi besedami: ako bi vsi ti rudarji stopili v štirislop, bi bil sprevod C- kilometrov dolg, za vsakim 14 metrom doline bi moral voziti antbulančni, za vsakim estdesetim pa mrtvaški voz. Dokazano je, da je v nešteto slučajih ne-iid kriva brezbrižnost lastnikov rudokopov, so premalo skrbeli za življenjsko varnost udarja. Vedno in vedno se ponavlja ista pe-n a m reč, da treba najprej par smrtnih ne-1, preden se ta ali ona varnostna naprava peli» »ti izboljša. A w njegovo težko in smrtnonevarno delo "obiva rudar tako sramotno nizko plačo, da i celo med smetarji takoj nastala stavka, uko i jim toliko nudili. Vendar pa je mogoče večino nezgod tire-rečiti. Predvsem treba v revirje več nadzorov, ki naj se rekrutirajo iz rudarjev samih, |ti ti najbolje poznajo rove in vedo, kje preti evarnost. Celo tako hvalisana in napredna ngleška ima za vseh 2539 premogokopov saio 106 inšpektorjev. Varčevanje z varnostniki napravami, ko gre za toliko človeških živ-enj, je naravnost zločin. Najbolj žalostno pri tem pa je še to, da si larsikak rudar niti ne upa opozoriti na ne-arnost, kajti rudarja, ki se pritožuje (oni pra-ijo: sitnari), nič kaj radi ne gledajo in ga imprej odpuste od dela. Zato pa raje molče, ta molk jim je dostikrat usoden. Rudar je najpoguninejši med celokupnim elavstvom, zato pa bi moral za svojo neustra-nost dobivati temu primerno plačo in pa opolno varnost življenja bi mu morala biti jasigurana. Stroški tu ne bi smeli igrati prav nobene "loge. OBER APETIT Vam želimo; ako bi pa Vaš želodec ne bil v redu, ako prebava ne bi bila taka, kakršna hi morala biti, ako imate občulek premi polnjenosti v želodcu, potem ... nekoliko Elsa-pilul in malo Elsa-Švedskih kapljici To pomaga, izvrstno prija in Vi se hitro zopet počutite dobrot Danes ve že vsak. da je telesno zdravje, živ-Ijenska in delavna sposobnost odvisna od zdravja prebavnih organov, želodca in čreves. Pogosti glavoboli, pomanjkanje apetita, vzdigovanje, občutek odvratnosti od jedi, večpo nerazpoio-ženie In zlasti neredna stolica, vse to so znaki pokvarjenega zdravja prebavnih organov. Kisa-švedska Tinktura (švedske kapljice) s svojim finim aromatičnim okusom isvanredno ugodno deluje na želodec, apetit in prebavo 2 steklenici Din 50'—, 4 steklenice Din 92—. Feilerjevo odvajalne tilsa-pilule sigurno in hitro delujejo, seveda popolnoma mirno, ne dra-žijo èreves in omogočajo lahko stolico. 6 škatlic Din 30,— 12 škatlic Din 50.—. Vse z zavoj-nino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Keller, Stubica Donja, Elzatrg 16 (Savska banovina). Odobrono po miniBtr. soc. pol- iu nar, zdravja 8p-br. SO!) z dne 24. marca'1982. Razumela ni. — Zdravnik: »Tega zdravila jte svoji hčerki vsak dan po -pet žlic.« — 'Oli, pa imamo samo tri žlice.« ati OBLO v lob težkih «aiiV sc more 6e nn.1-Ja-/.je dobiti z ustanovitvijo doma«« pletarue. Mi dmuo vsakomur tekoSe ileto. ker siuoodjonmlci /.a pletenine, dobavimo prejo tntzola&i" o zaslužek za «letenje, kar dokazuje mnogo 7«li?alnle. PlSite Se danes po gratis- prospekt« Ivrdki Ooiuafa 1'letarska Industrijo, odd. 4, Josip KatlS, Maribor, Triibrrjtvii 8. Zahvala. Podpisani Pistotnik Janez, posestnik v I reserjab 17, pošta Lukovica, se najiskreneje zahvaljujem „KARIIAS" posmrfnliiskemu oddelku v «alenine zavarovnlnlce za IZOlafJIO posmrtnine po umrlem Prelovšek Jožetu, posestniku iz Čepel j 11. Rajnki je po (reti mCSttl II Zdfarovanla umrl star 61 let. „KARITAS" le res poštena ln solidna ustanova, zalo |o vsem noHopiele priporočam. Preserje, 22. juuija 1932. PISTOTNIK JANEZ l.-r. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vetja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine alf prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev io narobe. Posojila daie brezobrestno 5aol°gdakUiS nakup nepremičnin: »Zadruga*, Ljubljana, poštni predal 307. — Iščemo poverjenike. Krnele delile, S pa in kmečkega dela, poUena, srednjih let išče stalno službo na deželi. Pisma poslati na upravo pod št. 9664. Escijanave korenine lepo, suho, čisto blago kupim. Ponudbe x vzorci, ceno in navedbo koli- Pekovshl vajenec se spreimo, z vso oskrbo. — Hinko Sašelj, Mokronog. Rnnint ve® -®be! k ro-nupii» miti brez panjev. Sporočite nasiov. Ogledam osebno. Markeij, Fran, Vrhnika 157. Kamnik. Pri üojtu v Medvodah se prične v nedeljo dne 3. julija ob 1 popoldne prostovoljna dražba raznega orodja, vozov, sani, pohištva, i «telati eg a železja za kovače, praznih sodov za namakanje sadja, sadne stiskalnice ipreše), žilne skrinje in dveh lepih stavbnih parcel. nti,. pinegavsko pas-mn0! me.lecitovanega, 450 kg težkega, prodam Srednje Gameljne 16, pošta Št.Vid nad Ljublj. Sprejme se hlapec, ki je vajen vseh poljskih del. Poizve se v Zgornji Šiški št. 29. Hože v stroj vse vrste ra podplate, notranjike,(.rnoinruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. sprejema J. L a v r i è, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Razpošiljam čevlje vsake vrste, garantirano najboljše ročno delo. Jernej J er a j, Zapoge p. Smlednik. — Cenik zastonj. n.bl» z» vsa kmečka lisme jela se sprejme takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 9745. Un nI m srednje veliko nujlim posestvo če mogoče v okolici Kranja ali pa v Savinjski dolini. Ponudbe z navedbo cene je poslati na naslov Berginc Alojtij, Senovo št. 5, p. Rajhenburg. Hiša z vrtom rJi™ v najem za vel let pri Višnji gori poti ugodnimi jio oji. — Naslov M. Grilc. Dedon dol št. 4, p. Višnja gora. Je pripravno /.a upokojenca ali rokodelca. Stalno službo JSL. kmečko dekle, staro 24 —30 let, vajeno vsega kmečkega dela. — Prednost imajo take, ki bi jim bilo vsled bralove !enitve otežko-čono bivanje doioa. PJ*> Ca po dogovoru. Naslov v upravi št. 9444. RJepars&ep vajenca iz poštene kmečke hiše, pridnega, zdravega sprejmem. - M. Brajer, JteSica prt Ljubljani. Za smeh Ruski izseljenci. Srb, Hrvat in Sloveuee so srečali na izletu tri Ruse in jih povabili na vino. — Jaz seni mesar, — je rekel Srb prvemu Rusu. — Kaj pa vi delate? •— Rus odgovori: Zdaj sem za nočnega čuvaja, a doma sem bil knez. — Hrvat, trgovski potnik, je isto vprašal drugega Rusa, ki mu je odgovoril: Zdaj snažim čelje na kolodvoru, a doma sem bil grof. — Slovenec se je predstavil za učitelja, tretji Rus mu je rekel: Jaz lepim plakate po mestu, a na Ruskem sem bil general. — Mesarjev veliki pes je vse to dolgo poslušal pod mizo in naposled vprašal malega kužka, ki ga je pripeljal eden izmed Rusov: Ciij no, kaj pa si ti bil na Ruskem? — Kužek mu odgovori : Jaz sem bil bermir-dinecl Žid pred sodiščem. —■ Žid je tožen, ker je prodajal ponarejena živila. Strokovnjak, profesor kemije je razkrojil Stivila in izjavil, da je uživanje teh živil zdravju škodljivo. Žid prosi za besedo. »Gospod sodnik, povejte mi, ali ste študirali na univerzi?« — »Da.« — »In razumete kemijo?« — :>Ne, sem pravnik, študiral sem postave.« — »Tak. In vi, gospod profesor, imate vseučiliško izobrazbo?« — »Seveda.« — »In poznate postave?« — »Ne, sem kemik.« — »Tako; tu sta dva človeka. Oba imata vseučiliško izobrazbo. Eden pozna postave, pa se ne razume na kemijo. Drugi se razume na kemijo, a ne pozna postav ... In od mene, ubogega žida zahtevajo, da poznam kemijo in postave.« Zmagal je. — Na Ruskem so se prepirali pravnik, medicinec, inženjer in komunist, čigava veda je starejša. Pravnik dokazuje: »Moja veda je starejša. Zakaj pravna veda se je rodila že takrat, ko je Kajn ubil Abela,« — Medi-cinev ugovarja: »Ze takrat, ko je Bog ustvari! Evo iz Adamovega rebra, se je izkazala kirurgija.« — »Dovolite, gospodje,« je rekel inženjer. »Nobeden vaju nima prav. Moja veda je še starejša. Potreba inženjerske vede se je pokazala takrat, ko je Bog urejal svet iz splošnega kaosa (zmešnjave).« — »In komunizem ni vendar nič drugega kot kaoe,« je zmagoslavno pripomnil komunist. 3 krat tako dolgo kol druge slabše vrste trajajo one Strange, uzde» vrvi in drugo vrvarsko blago, ki imajo privezan rdef Hstefc s pajkom In napisom (-Grosuplje« kot kale tale slika. 3*o blago je priporočila za kmetovalce »Kmetijska šola na Grmu?. Zahtevajte pri Vaieat trgovcu to blago samo Če ima tak listek, če ga nima, ne vzemite, saj to ne stane nič več kot drugo. Ta varstvena znamka garantira za najboljio kvaliteto. - Zahtevajte vse vrvarske izdelke aamo s to znamko. Strange št,. 2°°/o fi NAZNANILO! ^ Naznanjam cenjenim odjemalcem. da se je manu-fakturna trgovina „PRI ZVONU"-1. STROJANŠEK Ljubljana, preselila iz Pogačarjevega trga v svojo hišo »PPBd SllOfljO Zl« poleg magistrata, Ker nam ne bo treba plačevati najemnine lokala, zato dobite pri nakupu 20% popusta. Cenjenim odjemalcem se toplo priporočamo. Večletna eoroncJJo. Todi nt obroke- Prometa! savori za premog d. d, L|atrt|aiM prodaja po najugodnejših cenah ; in mna na debelo j j PrBHMfl domati in inozemski za domalo ! * ^ kurjavo in industrijske «vrhe Htaattl PT«B»i vseh vrat 1 KCfcg, livarnlfiki, plavžarskl in plinski Brtfecte. PihmU mod za priBMfli 4 i. B LiBMIml MikloSiSeva cesta fit. 15, I. nfdstr. Ker je kriza za denar, dobro premislite, kje boste kupovali blago za obleke. Priporočamo Vam, da »e držite le že VBem znane trgovine F. I. GORICAR »PRI IVANKI« Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, ki je že na glasu, da se tam res äe najbolje kupi, kjer dobite za nizko ceno prvovrstno blago, tako n. pr.: za moške obleke vsakovrstne kamgarne od 60 Diu naprej, za ženske obleke volneno od 32 Dm naprej, krepdeSin od 44 Din, najboljšo pralno svilo ò Din, najboljša 10 Dan, platno za rjuhe od 15 Din, «lajboljao 22 Din, za kapne 24 Din. Dalje izgoiov-llene lepe damske pražnje obleke in bluze, otroške Obleke, predpasnike, kombineže, moške delavne in pražaje srajce in kravate, nogavice, dežnike, potrebščine za krojače in Šivilje itd. NaSe gonio Je redno: Majhen a tem gostejši zaslužek Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-GRI1ZNER za dom, industrijo In obrl v vseh opremah. ^^^mŠSSSb. „ _ (slotam iTlcorskl pie«1"1 fiSHWIfUft •Irò) DUBIED »