494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Rad 492. Razred za dru{tvene znanosti. Knjiga 43. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i
umjetnosti, 2005. 334 strani.
Ta zbornik predstavljamo zato, ker je v njem nekaj zgodovinskih razprav, pa tudi v drugih (sociolo{kih
in ekonomskih) razpravah je zelo zaznaven zgodovinski vidik.
Zvonimir Baleti~ objavlja razpravo: Ekonomski liberalizam i ekonomska znanost (str. 1–45). Avtor
uvodoma opisuje paradoks moderne svetovne zgodovine, da dramati~na intelektualna, socialna in
politi~na vrenja dvajsetega stoletja niso tretjemu tiso~letju prenesla nikakr{ne trajne in dragocene
dedi{~ine glede razumevanja sveta in modrosti ravnanja in obna{anja. Njegova razprava je pravzaprav
en sam kriti~ni pretres neoliberalizma, ki se sku{a tudi pri nas v gospodarstvu in dru‘bi ~edalje bolj
uveljaviti. Neoliberalizem se je kot najnovej{a varianta ekonomskega liberalizma v zadnjih tridesetih
letih vsilil po svetu kot dominantna ekonomsko-politi~na doktrina dru‘benega razvoja. Izhaja pred-
vsem s stali{~a interesov in svobode zasebno-lastni{kega kapitala, ponuja pa se kot projekt ekonomske
organizacije sveta na tr‘ni podlagi. Ta doktrina zagovarja privatizacijo in deregulacijo gospodarskih
dejavnosti, liberalizacijo mednarodnih gospodarskih tokov in sistemati~no zmanj{evanje dr‘avnih po-
segov v gospodarstvo. Propad komunizma kot mo‘nega alternativnega sistema in potreba po vra~anju
{tevilnih dr‘av z dr‘avnim upravljanjem gospodarstva na tr‘ni sistem, je dal neoliberalnemu gibanju
nov in krepak zamah. Evolucijo takih stali{~ je spremljal in podpiral razvoj ekonomske znanosti, njena
dominantna smer pa mu je slu‘ila kot pomembna teoreti~na in ideolo{ka podpora.
Jak{a Barbi} je prispeval razpravo: Primjena obi~aja u hrvatskom trgova~kom pravu (str. 47–87).
Avtor razmi{lja o predpostavkah, ki se v hrva{kem trgovskem pravu zahtevajo za uporabo obi~ajev.
Poudarja pomen teh obi~ajev kot vir trgovskega prava, ki ima samo zelo heterogene izvore. To pa je
posledica {iroko uveljavljene avtonomije v ureditvi trgovskih odnosov. V srednjem veku so bili trgov-
ski obi~aji najpomembnej{i na~in ureditve odnosov med trgovci, lex mercatoria pa je kot enotno pravo
trgovcev, ki so ga tvorili v glavnem obi~aji, bilo pravo merodajno za ureditev tedanje trgovine v vsem
evropskem prostoru. Z nastankom nacionalnih dr‘av in s tem v zvezi sprejemom nacionalnih kodifika-
cij, ki so postale temelj za urejanje odnosov v trgovini, se je pomen trgovskih obi~ajev zmanj{al. Avtor
obravnava tri obdobja, skozi katera je pre{lo pravno urejanje trgovskih obi~ajev v hrva{kem trgovskem
pravu.
Lujo Margeti}, upokojeni profesor pravne zgodovine na univerzi na Reki, objavlja obse‘no razpra-
vo: Etnogeneza Slavena (str. 89–144). Pisec posku{a razre{iti problem etnogeneze Slovanov na podlagi
virov iz najstarej{e preteklosti, posebej iz zapisov Prokopija in Jordanesa. Poleg teh kot vire (ne nujno
direktno za Slovane) omenja {e avtorje: Agatija, Malala, Marcelina, Menandra, Teofilakta Simokrata,
Ivana Antiohijskega, Victorja Tonnenennsisa, Chronicon Paschale, Ravenskega anonima, Zosima,
Amijana Marcelina in Pseudo-Cezarija. Te razpravo na kratko ni mogo~e prikazati, zato naj omenimo
le, da Margeti} kot enega glavnih elementov za nenadno hitro {irjenje Slovanov v Srednji in Vzhodni
Evropi v 4. in 5. stoletju {teje njihovo povezanost s Huni.
Eugen Pusi} je napisal razpravo: Organizacija i upravne organizacije (str. 145–234). Organizacije
so v ~love{kem ‘ivljenju zastopane vedno in povsod, od porodni{nice do pogrebnega podjetja. Organi-
zacije imajo izjemno velik potencial za ustvarjanje dobrega in zlega. Kot zgled za slednje navaja nem{kega
sociologa Wolfganga Sofskyja, ki se je na univerzi v Göttingenu habilitiral z delom o nem{kih koncen-
tracijskih tabori{~ih v obdobju od 1933–1945. Pod vtisom svojega ukvarjanja s koncentracijskimi
tabori{~i je 1997 izdal knjigo »Traktat über die Gewalt«, ki se kon~uje s sklepom, da je zverinstvo
~loveka proti ~loveku taka konstanta ~love{kega obna{anja, da je vsaka ideja o napredovanju ljudske
civilizacija iluzija, da je vsaka ljudska kultura ~ista izmi{ljotina. Koncentracijska tabori{~a so bile orga-
nizacije in to redne organizacije nem{ke dr‘avne uprave, znotraj ministrstva za notranje zadeve, finan-
cirane iz dr‘avnega prora~una. Pusi} seveda razmi{lja tudi o funkcioniranju organizacij in ugotavlja, da
organizacije kot dru{tvene strukture i{~ejo ravnovesje med stabilnostjo in prilagodljivostjo in se hkrati
sre~ujejo s sodelovanjem in nasprotovanjem. Pri upravnih organizacijah je ravnovesje bli‘e stabilnosti.
Pri njih se nasprotovanje te‘je kombinira s sodelovanjem kakor pri organizacijah, ki so izpostavljene
trgu.
Ljerka Schiffler objavlja razpravo: Europski kontekst hrvatske kulture i diplomacije (Povijesno-
filozofski pristup) (str. 235–259). Avtorica v delu opisuje nekatere temeljne filozofske predpostavke in

495 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
sestavine umevanja, biti, narave, metod in organizacije doma~e ve~stoletne, kontinuirane diplomatske
dejavnosti v horizontu {ir{ega evropskega duhovnozgodovinskega in kulturnega prostora. Upo{tevajo~
dolo~ene kulturne vzporednosti, sorodnosti in prepletanja opozarja na {irok razpon vpra{anj in vidikov
(antropolo{ki, eti~no-moralni, pravni, ekonomsko-trgovski, politi~ni, verski itd.) opozarja na dela in
dejavnost {tevilnih mislecev v bogati plejadi avtorjev od najbolj zgodnjega obdobja do konca 18. stolet-
ja, uglednih humanistov, eruditov in polihistorjev, piscev, filozofov, zgodovinarjev, govornikov, »ambasa-
dorjev« hrva{ke filozofije in znanosti, seveda tudi pomembnih diplomatov, konzulov, emisarjev in svet-
nikov po vsej Evropi in v domovini. Med njimi so imena: I. Stojkovi}, N. Modru{ki, E. T. Andreis, I.
Polikarp Severitan, M. A de Dominis, K. Ranjina, N. V. Gu~eti}, S. Gradi}, F. in A. Vran~i}, A. Dudi},
B. Stay in J. Kri‘ani}.
Nik{a Stan~i} je prispeval razpravo: Grafija i ideologija: Hrvatski narod, hrvatski jezik i hrvatska
latinica Ljudevita Gaja 1830. i 1835. godine (str. 261–296). Ljudevit Gaj je v knji‘ici »Kratka osnova
horvatsko-slavenskoga pravopisanja« predlagal reformo hrva{ke latini~ne pisave, leta 1835 pa v ~lanku
»Pravopis« v Danici spremenjen predlog »Kratke osnove«. Predlo‘eno pisavo je zasnoval na monogra-
femskem na~elu. Gajeva hrva{ka nacionalna ideologija, koncepcija standardnega jezika in njegov
fonolo{ki sistem ter sistem pisave tvorijo med seboj povezano celoto. Razlika med Gajevim predlogom
v »Kratkoj osnovi« in onim v ~lanku »Pravopis« je iz{la iz spremembe nekih elementov Gajeve ideolo-
gije in njegove koncepcije standardnega jezika v sklopu kontroverz o oblikovanju hrva{ke preporodne
nacionalne integracijske ideologije in sicer na podlagi srednjeevropskega jezikovnega modela nacio-
nalne ideologije ter sodobnih slavisti~nih jezikovnih klasifikacij in njihove funkcije v tedanji slovenski
in srbski nacionalni integracijski ideologiji.
Zadnja razprava je od Alice Wertheimer-Baleti} z naslovom: Populacijska politika u razvijenim
europskim zemljama (str. 297–330). Avtorica obravnava zna~ilnosti, probleme in rezultate pronatalisti~ne
populacijske politike v razvitih evropskih dr‘avah v drugi polovici 20. stoletja, s posebnim ozirom na
Francijo, kjer je populacijska politika eksplicitnega tipa in [vedsko, kjer ima ta zna~aj implicitnosti.
Rezultati, ki jih je populacijska politika v teh dr‘avah z ukrepi pronatalisti~ne populacijske politike
dosegla, so v tem, da se je upo~asnilo padanje fertilitete, njena {tevil~na vrednost pa je ostala vi{ja
kakor v dr‘avah, kjer take politike ni bilo.
Jo‘e Ma~ek
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i
umjetnosti, Zadar : Zavod za povijesne znanosti, 2005. 435 strani. (Svezak ; 47)
Kot ‘e ve~ let doslej, ‘elimo tudi tokrat predstaviti zadnjo publikacijo v naslovu omenjene zgodo-
vinske ustanove v Zadru.
Stanko Piplovi~ iz Splita objavlja razpravo: Recikliranje arhitektonskih i skulpturalnih elemenata u
Saloni (str. 1–25). Na podlagi retrospekcije gradbenih ostankov anti~ne Salone na terenu in z uporabo
pisnih virov se v delu ugotavlja in opisuje proces izrabe starej{ih plasti za oblikovanje prostorov novega
namena. Pri tem se zaradi temeljitih sprememb dru‘benih in gospodarskih razmer, ko se je to dogajalo
v najve~jem obsegu, niso upo{tevale prej vzpostavljene likovne in arhitektonske vrednote. Nastajale so
diskontinuitete v ustvarjanju in velike spremembe v strukturi in funkciji mesta. V zadnjem razdobju
svojega obstoja se je rimsko mesto transformiralo vsebinsko in vizualno. Ta proces se je manifestiral na
poseben na~in z degradiranjem dekorativnih stvaritev s prej{njih, pogosto monumentalnih stavb v na-
vadno gradivo za zidavo novih. @e v antiki so te neusmiljeno pusto{ili in jih uporabljali za navadne
kamnolome.
Jelena Kolumbi~ iz Zadra je prispevala obse‘no razpravo: Grbovi zadarskih plemi}kih obitelji (str.
27–98). Zadar je mesto z ve~tiso~letno preteklostjo. V svoji dolgi zgodovini je uspel ohraniti svojo
politi~no in gospodarsko samostojnost. Slednjo je zahteval od vsake nove oblasti. Komuno je upravljal
komunalni svet, ki so ga sestavljali ugledni me{~ani – patriciji, ki jih imenujemo plemi~e, ~eprav niso
imeli stanovske organizacije kakor plemi~i v ostali Evropi. V resnici so bili mestna aristokracija, ki je
prevzela oblast v svoje roke in do 14. stoletja prerasla v zaprto skupino, v katero niso mogli priti novi