PODMSTEK. Zadnja ura v Pompejih. (Konecl Kaj Fufecij se zakrohota: ,,Ha, vi zajci, straliopetci!" Takoj ga je minil smeh, ko je prigelo padati karaenje na njegovo hišo. Potres je bil hujši in moSnejSi, nego pred 50. leti. Stene so se majale, stebri so pokali in pričeli padati.. Kaj Fufecij je liotel ubežati, A zadel ga je na glavo kamen, da se je zgrugil polmrtev na tia. Gladijator mu je prebodel srce, da se ni dalje mi:_il . . . Sužnji so zbežali na vse strani. Teofil je hotel regiti defika in sebe, pa je bil krepko privezan. Licinij in Celso, ki se je bil že zavedel, je prerezal vezi TeoMu i bodalom, s katerim je hotel njun oče prebosti ufiitelja. ZagrabivŠi obadva dečka za roko, je zbežal Teolil v preddvorje. Vratar je bil že odprl vrata, in papiga, ki je drugače pozdravljala prišlece s ,,Salve", jo ncmirno skakala po kletki. Zagromel je grozen potres. Iz Vezuva &,e je vzdignil ognjen steber. Lava se je razlila kot hudournik in drvela po liribu navzdol proti mestu Ponipein. Celso je zavpil obupano: ,,V resnici je to osveta tvojega Boga! Bog kristjanov, usmili se nas!" Teofil je takoj uvidel, da ne bode mogel uiti očitni smrti. Glavno je bilo zanj, da reši duši defikov. Ip rekel je sveSano v preddvorju: ,,Deca moja, ni rešitve za nas. Umreti moramo. K&x. sem vaju že precej poufiil v kršfianslvi vei-i, vesta, da sledi po časnem življenju novo, vefino. Kdor veruje v Kristusa, bode zveličan na nebu!" Dečka zakličeta enoglasno: ,,Verujeva vse, kar si naju ufiil, dragi Teofil. Tvoj Bog je pravi Bog, vsi bomo njemu služiJi!"1 Teofil refie v solzah veselja: ,,Hvala ti, dragi Bog, da moj trud ni bil zaston]! Ali ho6eta biti krščena?" ,,Hofieva!" ,,Poklekriita in molita!" Vzel je vode iz mramornate posode v pred'Jyorfu in ju krstil. — —  Na ulicah je bil divji stok; obupni klici meŠCanov so se mešali med rigom in stokom živine. Po množici je padala tofta kamenja in ploha vrofiega pepela. Iz Vezuva je bljuvala goreča lava na tisoSe metrov v višino. Nebo je bilo rdeče k,ot kri. Vse je bežalo pred lavo proti gledaligču, vso je bilo znorelo. Naenkrat je zarjula množica: ,,Lava nam je zaprla beg!" Smrt je bila neizogibna, groza nepopisna. Teolil se je rinil po ulici z diečkoma in hit^o stekel v preddvorje ter konfino na vrt. Mirno je obstal srodi vrta, pritisnivši oba dečka na svoje prsi in ju opominjal, da priporočita Bogu svojo dušo in da naj junaško čakata na smrt. Mirno sta mala molila... Ko se je pomiril Vezuv, razvedrilo nebo, Pompeja ni bilo ve6 . . . Globoko so se pogreznili v zemljo, pokopani v kraljestvu mrtvih. Samo en suženj je ostal pri .ivljenju, da bode priča grozne katastrofe. V najnovejšem Casu je mesto večjidel odkopnno. Če greš po mestu mrtvih, preprifial se boš lahko, kako je bilo bogato in cvetofe mesto in kakšna pokvarjenost je tudi vladala v njem, Hudo je kaznoval Bog to rimsko Sodomo; v nekaj minutah je bilo pokonftano cvctofte mesto. « • Tako kaznuje Bog brezbožnike, riasprotno pn bdi nad pravičnimi, celi jim v zadniih urah rane z balzamom nade v boljše življen]e .. . Zgodovina nogavic. Nogavicam posve^a d?ndanes ženstvo izredno skrb in pozornost. Zlasti sedanja moda, ki ljubi ozka in kratka krila, je dvignila .animaje za n žne, fino izdelane nogaviee, ki igrajo pri ženski obleki veliko nlogo. Zgodovina nogavice je razmeroma malo zaana. Prvotnc so bile nogavice šivane iz suknja ali nanja ter so se tesno oprijemale nog. Delane so bi!e sknpno s hlačami kot podaljšek in so imete podplate iz nsnja ali ličja. Že vojaki kralja Cira, nstanovitelja perzijske države — 558—529 pr. Kristovim rojstvom — so nosili take nogavice. Pri Rimljanih so nosile najprej ženske in samo pomehkuženi mo5ki obveze okrog meč in nog. Se-le v 5. in 6. stoletjn so ae j'h poslnževali splo^no. Pa tudi že v predDJem veku 80 nosili pogostokrat take nogavice, poleg tega so se oblačili moški tndi že t šivane nogaaice, ki so bile oddeljene od hlač. Sredi 16 stoletja so začeli d^lati v Svici prve pletene nogavice. Ker so bile te nogavice navadno svilnate, so bile v tistih 'asih silno drsge in r»dke. Splošno z*čudenje je Tzbnjal Henrik II., ko je prišel na svatbo svoje sestre z voj^odo savojskim v Hviinatih nogavieah. Še koncem 16. stoletja se je braoila žena nekega ngledttega politfka obleči svilnate rogavice, čeS, da je vendar penižna soproga, ne pa kaka razkošna gospa. Na brandenburškem dvorn so veljale takrat nogtvice kot tolika nezaslišana potrata, da je dejal neko I"an Brandenbnrški svojema svetovalcn Bertholda p!em. Mandelslobn, ki je oblekel n» delavnik noga?ice: _Ej, ej, EJerthold, tndi jai imam sviinste nogavice, » jih nosim samo ob nedeljah " Roncem 16. etoletja se je prikazala tina svilnata nogavica tudi na Angleškem. Kraljica Elizabeta je dobila od nekega trgovea svilnatih tkanin v dar par črnih svi'natih nogavic, b katerimi je imela velikansko veselje. In v 6em se je kazalo to veselje? Prepovedala je vsem srojim dvornim damam, bos'* take nogavioe. In ko je Angle. Lee iinmil stroj za izdelovanje noga^ic, je kraljica Eliiabeta i vso ailo zatirala to obrt; hotela je biti edina v deželi, ki bi nosila tako fine nogavioe. Izamitelj Lee je bil globoko užaljen znrno.) take nehvaieznosti; obrail je brbet svoji donorini in .ifl ^el na Francosko, kjer ga je Henrik IV. prav gostoljuMio Bprejel. Njegovi drngi scprogi Mariji Mtjdičejski so p.etU do tedaj njene dvorirc dame volnene nogavice. Kakor m <>dr*ieue levinje 80 planile te dame Da L'ieja, ki jim ie hotel odrzeti privilegij kraljevskih izdelovalk nogavic. Kovale so tako dolg, da so .e-mično pregnalo nesrečnega iiumitelja tudi s francoakega dvora. Sele ko se je začela na Francoskera moda kratkih hlač, so nanoro uvideli potrebo lepih nognvic. Z največjimi žrtvami so sestarili nekaj Leeifcvih strojev, ker sedaj 80 epadale k elegantni obleki vedno tndi umetno izdelanesvil nate nogavice in dragoceno okrašeno podveze. V začetku 18. stoletja so nosili z ziatimi in srebrnimi niti prepletene nogavice s kovinastimi zaponami. Francoska reyolncija — 1789 —, ki je bila toliko sovražca kronanim glavam, tndi ni iroela nsunljenja z nogavico. Zapnščena in zanaraarjena, se ni ve<5 brigala, da izpopolni svojo obliko in barvo In tako je pršlo, da so noeili skoraj samo So bele nogavice. Za 6asa naših sterih mater je dobila nopavica zopet večjo veljavo Toda svilnate nogavioe so vendsr-le yedno bolj izginjal« in ro ee nmikhle solidnim in praktičnim nogavicam iz dreves e volne. Danes pa polaga ženstvo na u.gavK-e z pet volik' vrednost ter potroša zanje mnogo denarja. Po mestih w >> ge nosijo visoke, pFG_oruc j_oguvice, ki so pa5 lepe, a _.;.-.lo trpežne. Mnogi pravijo, da poglej ženako pcd n >efi. pa bod,S vedel, kakšna je. Lepo osnaženi čevJji in čedne cele nogavice pričajo, da Ijubi ryih nositeljica — snažnost in pa lodl