m. n<cv.
Intninll •■< n,>r<>|niiitv|<> 1» v«l|4 irlnti>|iiiu vml«
H Iu., i1« mi I Ink h I Ki nt,
' ' n n i* ii ^ m '^ii n ii n -i 1»
l'il vnflhi nlnmi« t Inli mu jI mi fldllH |n lili n lini v. iiihi i j A h .
II o k o |i 1 «I
»1» MU VIIM^alll, nilll KlihliVNIlM |iuiiiui no itn m|iiii|iiiiii^|«i
N robnimi |tiiij<tiiia u|hmviiIMvo (miiii iiimIi m i|n } lil »ikh, «iiIIcI)m iih
Hirm'111 11,111 II M. III.
I'i> potil	prn|nmtn vnl|n
Z« i'1'ln I a tu	, |ii )
• H pulil lil	. f,
»II iVltl Inli, , 'i f,(>
lir
iiilinl«|iili'iH'l|l vnl|n
/ll rl'ln lutii ,	. H K|	),,.
»II |ml ll lll ,	| ,,	y,) M
»» iVIit lili,	i H	m V I | ti lit) >iii i im il, mi |iii<n||iu\
V lllll HO lil. MU* IIII l|i|u
VmlnUlvo |n	v H i iilnllul
nlPV '.'il
litini« |in I
»li'iM v 1 ii i tih,
h i hI iim liulfii iu ilili li lil m i Iml i •.
Slomškov N|)(iuilii(>k
N»m' oči no '/.iliij (oliko ohni|i'ne mi /u iiiio|n dogodke, n» balkanske tr,ineAu|nvi' iu mi lirilniilu kongres, du h lun n) no uit)«lcmii čti u, počni i no /. utiAlml slovenskimi vitiloviunl ImIo Kovoil ni pifto o HloniAcku V In vendar Jo bil (oliko imeniten mož trn duAcviit pro|ioiii«i alo voiiHkega muimIii. v trenutku nnA iinrod toHiic|o /tnlrvu innbili/nrljn , ker Hlovoimkn matere no vrtin, Ii um popeljejo njihovo Hinovr, m dnm(AI)i|ii hI ilolll |(l'0/iio nliko, čeniviio puliličnn obdobju
110	llllžo lili llllllll lllll, III )|l VHl> lo polllliolclljl' pomniki' v Diilmnriji, ki luni Htopill v Umno, čo lut kongiTH talin uklonil.
Ko lil vnega Ircu no lilln, bile M vite oči po iiIovoiihIiIIi In ii|ili obrnjeno v Miinlior, l«|er no iliini"! ('.II I m t virti imenitna hvočuiio il, kjer ho |>rutilnvl|ii hpoinlii možu, Iu gu Im hIu verniki niiroil vodno n liviilrltioaljo iiiciI tivu|o prvo nIiiovu Atol Sin revnih knu l iflkili htm rtov, »loHpol jo HloniAok po volji Hožji mi |in hvoj Ii IihIiiiIi riiHliignli (hiij Slovenec iih ve, kii| |o priilckcijn) ilu visoke, čudno Iu iiiiingnv|iliviio hI op in j o liur/.oAkolu liduulnkrgii l>u« zvezdi je imel pred očmi, ilu ntn mu lui/iilo pot v liv lieiijl luiloliMio vol o In ljubezni ilii naioilii ■vo|«gu, luKengii |o vlilcl (oliko «niii'iiiiiiji'uri'i in *ii|iuAčciut,ii l'inl jndriipi /u činiljo, «• ii i .u liogmitvoni, /oprl oni /u piitivciiiiiii vesoljem , vni U Ininjo lo MulIIu iiri^u pre«l očmi, in nu roilu no IuuimIijo nič n n a SloiuAcIi pu |i> |ii
111	al /u oiiimu il volu u .•vo/dninu ilu In in Imlrli lo prnv mno(',i po uiiMiiul11 lu/ulii mi jo milimi /tinlug , ilu lin iiiii IivhIoIiii Slovenci poiluvili Hpomliiok. I'u njemu nI liobulii npo iiilnku I/, kninrtui, on 01 Jo ponluvil iinvonljiv
spomin v litrih Slovciifcv , kutrn« jo uitmoun ui < poroHiiui pudtičovul v vnem, kur |o tlubrn lil pnAIrilt)
ličil pli jo kol Hk i Itn i piiMl'r l|iiluti llogu, iu Hpoktovnti Iim vImic.iiIi ml N|rgti poMtuvl)i'iio rrl kl'V, ličil Jill jO p 11 tli 111 l|llli||| ilomovino III iiinloiiii |r/ik, domačo Argo in dnuinčc poAlrnj«, in jili učil f 11 ■;«* m žalosti, Hiiipuk vesolju v llogu, lirtlolliUT.il vtneljll, lil gu v?.lill|ii činte il umi', Il II hlll .'lllll JO tulil SloiuAckllVIl. t''l«t, lllll); iii miAoni du It vejo po vurli Hpmili njegovih, I/ vin h ililm Ijuhoteii ilo llngit hi ilo člove čiimilvii, /Iiimii ilo iiloveiiiuirgii nulii
1'iinrliuo iml mi< jo ImiviI /. mliiilino in ne v ovojih npliuli nnjveč uniijo o/.mi, prepričan, ilu i/, nt n nli grrilniliov Je ti<)ku kaj mipriivill, m ilu no iiiiiru ilo iiilinliiii' oliimli, lnlm m im 11 lin |uriiliiiit ilu'icvorgu . vl|rii|n |ui luikrln imlii , iiu tiživolviiienjo h .'lili' lili'|i>, k ii lun )i> Inin Hluveiuiko-iinimilili.
SloiuAeliovih Mpi niv hiitiknviill ne in mu 11 u ur m iiniiiriiili, iirkiii |'ii vrtnini Inhliii oiiie iiimii uu je )>i hI /h niiiuii lu no /.a Hiteli C.riii i, lui t n k i' iih Slovririkrill tiičlli nluilllj lili iii Inin, /ulii ui In epenrl po učenem |e/lltll, |||| \ liikolrln'lil i/ih II. |mi tr ' kiilllllljlvill 1 < 11 — /nli, | m mi I jo v pi Iprmilriii, v.Hiiltrmu iiiuljivem, ni /u ll lll č ri iIomIi Irprm In gluilkem ji'/lkli, in iii< ptiHlii.Vtnl iiioiIio.iloviiih i/ieknv, uni|'iik vn v:ii< iiiiiiliu.li iiiii |i< IuIh IuiIiiIimIih vrni '/,lllll |i- )iilf I il li k 11 llllltjivo, ilu lil ll|i'govi' klljigr
naioilii ilnpmlale in ne iiiii priljubilo.
I Irvut |n i m h , u lo iiMlnegu Sli iituiiiijoi iu, m im Sloveli« t inin miril ^nllbog lo )riliii',',H Sloni rtrlui No ilu bi iiiiiii iiinii|lt:ilo virilmb Minliiv, u Inku glnboloi m nobeilon poiiegrl v iniioiliio
/Hoilovinu, poli k Mvoiegu »krbnegii iluAnoga pnhtlritvn pouingal (<* ;1e mogdčnu k ilii'eviiemu i ii / v 11 k 11 namilil |m ivo|ih Hpidili, i/bujal |e čut tluniiiljubjii, lu fte ilu ilunes ni poginuiil, ker ml iiieKovib ili»l» iiiiiinui vrlo minulim ilnhov Ač ino uu Sin|oinkrni Tak mol |o v re.sniel vreden, «la ca vri Mlovenuki nnrod čnitl i ti gti ulii iml v liviilehietn tipuiniiin V mi . iivnlm Slo v« u« i urno danes v dnini /luiuii prod Sbmi-Ai liiiMin sponiiiikein, m mobino llltic.t Akrl m piiHltr, prosi v neboMih /iinnA rrvnt, /iiiulčenl hIiivmihIii tod, du iiiii Ilu/; žo Nkornj pofiljo lepAlli din I
NuAo viodniMvo, lu so dejansko ni m>glo vdole/ilt ,,Slonim kovo uvrčiiuo iti," |ni i||ilo jo doličneiiiu oilboni lu lo (olegrtim
,,V iltiliii i kli uiriii t roiloljubl, ki nliliii |h|o iliiiiiiAiilo ilovrnio .1, čr itlliiHiii odbotu, dti |o iloviAil mIiuiio delu tri neiiuirliMiiu Slom Aoku poiilHVil niemii in niirodu sloveie knnu iIomIojimi ii|ioiiiinel«, 'elrč, da bi iiiiiii IU": dal Ao ptav veliko Sltim.Vktiv
I ii'./iicVru .S/oeniiii,
/alosluo pa roMilniu!
Kiloi jo tine) '.o lui) vero v člove'lvo; loloi jo lisrl v diidki 111 ■.' i j |, d it v tiieilnarod nem ptiivn vel|ii|o moIh pravila ki^čiimiko iiiiiuviio iti, kdor lo iiii lil du ili|ili'miitičue (jlavu vliulu loi| dni i ":i kiikm ilobuMuiArljuo' 1 m iNiiebiavellialičuo vi liinjo	la mi| pn vibiri
rolo /giiilbo ivhinlui'1'.ii |M'iiAiiupi, kuk«u :io jo vimiIh |'iid niiAmil očrni, m diiio.iičo lui tniilil. SIimIoihh ihjii IIii.iii' iii lleieeguviuo m> v digno (oiiim' kiolrnii llnčilelja, in Čuj pounrli rrlo
Mož h klarinotoiu.
1'iod lo lelini Ao jo /ivol v IVIionrudii ni m gnnernl piuv v Kiiiernili okolAčiuiili od hviiju pokojiiino , liri ui Imel dnurgii plenili ioiljli l'eravno ul bil bognt, vondiii jii lui pi i ljubljen pri bogatinih lu mof(oteili Iii |o ) u)imi prijateljsko občeval, luijti hrabri nliiirr Inl |o Ao /iiiiihi venci ili usahnili In pri vnili venelicnh m |i«i|i'iliuiili Ju lol /uvul|ii svojo dobro v«<11<■ tlobriiduArl goni l'oinnn|kiiiiJii iiMi'|iol, veljavni lllllgl ml lllll lllll (lll|l|tl, lil v MV«iJI lllHIlIMll liti
/.tvol Jo diintl vrimlpi.
Nrlirgii dne ptoiil urin Maloni'«, ilu ume I« u)oiiiii (loneral gu pokliči« v tiobo lu vidi, «lu jo prodle« bled, reven, vpmloiiih lir ,,Ivhj bočni od men«'V ga vpniA«
„ v a An v/.vtAoiuiMt I Vi ino lorai ren no po/, mili« več V'' j 11 it v i Mnlniun iIomIiiIiii gliiHom Ju/ io ni Miha|lii ViiMlIjnvIČ, nem v nvo|! min ilouli (ii,lt bil v pollulil vojnlil V krvavi bilki pit <Mlroloukl učni Inl liiliu močen, VniieJ v/v| , Aoiiorl 1 v lielirlll pOHrbilii inmriii Hlllčttjll pil (iluičlll uu pomoč."
,.l>u fiiiluvu /iIh| lo M)iii/iiniii , iliilgl Mi linjlo," /aliličo gi iiriul |(lli)i li „Kuki» niiovru,
ubo|'ii človeče, vnodl no iih Iii lo iilul, naloči u vinu, du m oilihihucA I'ii llogul ti si ml mi) vrču dobroto i.kii/iil, li m ml življenju le Ali, ko nem nun i im i nujen uu bojneiii polju |ui O ili oleiilu Ii .Vil Ii /ventil ilu šil, no iiimi bul *u iiviijo živl)en)e iii mo iiu nvo)ili riiuiub i nun IniiOHiiegit i'|'.M|ii politikih lopov nilurnol Oo ii Iiiii iih hi ril b 'i, pove| ml, in bodi pni voljen, ilu /u lo v mo Hturini, Iiiii Jo v niop muči"
MiiIoiui /učilo piipovedovull gonoiiilii nu dolgo iu Alroliu vne neiiirčii, m no gu v prr irkbli let ili zmlelo Njegovo leno, ntuiiAo in oiinlio pobrnhi mu )o kolera, polju nlrgovo upu itoAilo no iiiii mil popi r| kubiliru , poleni |iu no iiiii gu v. rli m u imlljoni ii|inikl, luiterini m mogol več prevcliliib iidiilolliov, Ao miinj pn ilnlftov plni^uli	liiallin, prav Ino/. i«vo|e
krivilo dospel i oni ni« beniAlio imlieo", zaključi love* hvojii pripoveil, in ker iiii vnrui svetu iiiiiinui iliii/egu človeku, ilu bi ml bluguvolimi puiiiaiJiil, Iiu \ ii i, ijimpiul grni'1'iil, mi|iol il nem no v 1'etionriid. Iiainoi nem, loiluu volilo, liu-iliipolno priberačil /.dni nem lu in pnniiin Viuut v/iViAmiont |iiinilnu, bliigovolilo mo v hvo|ii iluMio tiprojell , du . umorom iiii lu niičui po
Atomi ibil)o ,'ivrli" ..rbugl Mibnjlo," irčo gi njiMiu general. ..Iliiiboi vojnk bn|oval -u se /u carju, m /dni m v Inku icvfičino rnbnilrl l»n, pouiii|(iili no li moni .In/, miiii lo oo mo ioni v nlu Iho v/et i , nisem bogat, 111 (udi lo imam iiliiiegii vemo vdnuegii sluliibudni, lui teiTHii no inorent i slullio il|nti No bo) mo, imuni bogulih iu mogočnih prijateljev /minuli, bom Iiiiiii IiiIiIui /u to hIiiMio niiAel, killeni bui /, I n h lui (ipriivljul m mirno livrl /a /da| vnemi lili dr.rt nibljev m pilili • -pot jutri, gotovo Ii pni o m lui) veselega povedati .• it nun oni.
Malorui ni.'Vi'u'l|i'u pomlno poljubi rob generalovo niluiio iii .'iilivalivAl mo odide
Malo časa potem pokliči« i'rnoral nvojegu iiliiliibuika, du g a opravi n V'iakdan)l navadni h)ii obod
r, Vi .'iiiuiri , ki ga uu Hpiehodu mi i čil, Inl |o nieguv uii|liol|:'ii prljalelj, vlAjl iiad/ot nI I« earskoga dvornega glodplčii, kue/. I'
M|uelui|h|o mo, v )iomi'iiluivanju povu general luie/ii (tuli prigodbo n Mihajbi , kako mu jo (u pil Oiltoleukl livl|«ui|o i e:\ll , da |o dn| rove* v volilu zadregi lu hro/. .'lediillin ,,Vi, drugi lino/,, Imate niuUoriivoll volilu uvod pil
dih ili judovskih časnikarjev, celo stari intri-{»iint Bizmark ho norčuje „aus dom Bischeu Hercegovina „iz mrv;ce Hercegovine". Srbija in Črnagora čujo obupni klic krvnih »obratov, jim hiti na pomoč, — in glej čudne splet-knuje zvitih diplomatov jim zapreči blagi namen. Ruski narod se usmili kristjanov in glej! — cela Kvropii plana po konci, diploma-tične note švigajo iz ene stolirce v drugo, nuj severnemu medvedu navežejo torbo. Ob sklepu miru gre Ruska do skrajno meje, in glej jih Atiglcžke kramarje kako se tresejo za svojo mol/.no kravo, bolno Turčijo, Srbiji se prisodi jiest zemlji-, Črni gori morska Inka, neobhodno potrebna razvitku male revne deželice, in glej velesile (?) med kojim je Italija, se tresejo za svoj obstanek. O, takim nasproti imamo pogum i ali--molčimo!
Bosna in Hercegovina ste prvi pričele vstanek, prvi krvaveli za krst častni in svobodo zlatno — in zdaj naj ostanete Se pod turškim jarmom. Turčiji se za nekaj časa dovoli Se kot v Evropi, naj bi neusmiljeno mačeho sami zatirani otroci s časom izpolnili iz Evropo, in vendar smo slišali v delegaciji, da Avstrijskim interesom je nevarno, Če Turčiji tako malo ostane, da bi so no mogla sama izdržati. Čuduol če se cela Turčija ni zamogla obdržati, kako se bode samo en kos ? Oudno! Bolna gojila Turčija je neogibno potrebna, da so slavna habsburška monarhija ohrani!!
In zdaj so vendar angleške kramarske duše toliko dosegle, da so na kongresu prav po judov.-ko baranta, koliko so sme dati osvobojenim kristjanom duška, da so no prevzamejo, ni na lastnih nogah ne zamorejo stati. I,o ne preveč! — Bridek pogledi —
I u tako se bo morda celo vzhodno vprašanje „(iinlakužilo", res lepo zasluženje za ves diplomatični aparat v Beroliuu, za može ki tam kej glave skupaj Rtibiknjo! Ne dolžini Rusije nezvestobe; kaj pač mora opraviti proti celi Evropi, ko nima no enega odkritosrčnega prijatelju, — morda BismarkaV
Smešno! liorolniHki „ir.ešctar" prijatelj Slo vanov! On ima svoje muhe, ki v svojem času čudno zalego nande.
Se več mi je na srcu, ali čitatelj blazegii Hrca, ki mu srce tuje za blagor človeštva, in čuti gorje Slovanstvu, me razume.	S.
Srednje šole i» narodnost na Moravi.
iii.
„Ne zaupaj možu, ki ne premisli, kaj dela." Na te besede se spominjam, ker čitam v časnikih o krivičnem ravnanji ustavovercev proti Slovanom. Da Slovan na Moravi nema toliko srednjih šol, kar jih potrebuje; da je tedaj nezadovoljen, to je delo ustavovercev. Da se pa tako mnogoštevilen narod, na kterega se mora Avstrija vedno opirati, nezadovoljen stori, to gotovo ni dobro delo.
Broiinje moravskih Slovanov za Šole v Trebiču in (3ranici niso bile pretirane, zato so se jim tudi dale; toliko bolj jih mora boleti, da so se jim zopet vzele.
Takozvani ustavoverci imenujejo Slovane sovražnike ustave, zato silijo šolske oblasti, da še teh par slovanskih šol ponemčijo. Vendar je Slovanu ustavno življenje tako ljubo, kakor Nemcu; zato v <5 moravski Slovan, da se za ustavoverstvom skriva le sovraštvo do Slovanov m da se šole zato neničijo. Na ta način se ta ustava pač ne bo utrdila, Slovan si bo želel konečno absolutizem nazaj, da bodo imeli vsi enako svobodo, to je, nihče nobene. Zato se množijo glasovi, da naj moravski poslanci izstopijo iz državnega in deželnega zbora, kjer se ne dd nič doseči-
Slovan je tih in potrpežljiv, pa vendar vse vidi in čuti, kaj se godi v njegovi domovini. Obup se ga mora polastiti, če vidi, kako se njegova skozi stoletja skušeua zvestoba prebira, in komu na ljubo se njegovo šole po-neinčujejo. K a j ti kdo hoče nemških šol v omenjenih mestih? Nekaj premožnih ljudi, ki hočejo svoje otroke po nemški odgojiti, in jih uečejo s slovnnSčino mučiti; kakor Iii bila muka, učiti se jezika, ki je na Moravi najbolj razširjen, in ki ga človek vsak dan potrebuje, če hoče na Moravskoin ostati. I)a se zamorejo šole jionemčiti, treba je skrbeti v slovanskih mestih za n< m^kutarsko stranko. Tu delajo hrup z ustavoverstvom in črnijo zveste Slovimo pri političnih uradih. Kar nosi naslov c. k, se mora temu lovu pridružiti, da no zapade de-iiuiicijac.iji; grajšč nski uradniki lu Ii pomagajo. Brž se pridružijo tej stranki nektori priseljeni, ali na tujem urejeni irgovci — kristjani in judi; sebičnost, in Častilakomnost jih k temu pripravite. Zeli' si postati mestni odborniki,
Rvojo robo bogatejšim prodajati, k njihovim veselicam povabljeni biti itd. v dokaz, da jim na maternem jeziku ni nič ležeče, ga zatajd; drugi pa ga morajo, ker ho od ustavovernih kolovodij odvisni. (Vse, kakor pri uas. Op. vredn.)
Tako se v slovanskih mestih nemška stranka vkup zbobna; nje duša postane kak priseljenec, budi že tovarnar (fabrikant), poštar, trafikant ili kaj tacega, če. prav ni steber države, pa gotova steber „ustave" in liberalizma. Včasih jim slovansko zastopništvo samo delo olu|ša; sjirejo se med sabo , ta ali oni se čuti razžaljenega, m seje razdor med svojimi — tudi Slovani imajo sebične in častilakomno tnožiceljue med seboj ; v volilnih zapisnikih se potem nekaj zvestih slovanskih volilcev izbriše, in nekaj brez-značajnih na novo vpiše, in tako je ustavo-verna večina k malo gotova. So ve, to je čisto naravno iu pravično, saj Uradiščo , Krotneriž, 1'rostejov, Stražnica, Trcbič, Meziriča, Gruu ca so čisto germanska mesta , in so se še le v tem stoletji slavizirala! če so prej slovanskemu zastopu dovolili slovansko šolo , dovolijo zdaj nemškemu njeno ponemčenje. To jo prav ; čemu so si dali mestni zastop i/, rok izviti! Vendar ima to tudi svojo slabo stran. Mnogo slovanskih strok se šole ogiblje. Cesarski in deželni vradniki zgube spoštovanje pri ljudi h, ker se ne veruje več v njin no-pristrannost; postane mržuja med revnejšimi m bogatejšimi meščani.
Revni slovanski meščan si misli : če hočejo bogatini svoje otroke po vsej sili po nemški i/gnjiti, saj jih lahko pošljejo v Brno, Olomue. ali Iglavo na nemško šole; zakaj bi se morali ravno moji otroci zavoljo onih po-nemčiti V če so tako že revni, zakaj se jim vzame Se dvojo let življenja, v katerih se morajo nemščine naučiti, da se zamorejo naprej šolati V Ali mar naj prodam hišo in polje, da bom mogel svojo otroke na redke slovanske šolo, ltog ve, kani pošiljati ? Težko je Slovanu, ki ljubi tako svoje otroke, kakor svoj jezik, pn mora doma še. pritisk in zasmehovanje brezobzirnih nemSkutarjev prenašati , tako da se Moravau v svoji domovini no moro srečnega funti. Težko m u je, da on, ki je od nekdaj tu naseljen, nemil toliko veljave, nego kak nedavno privnndran jud ali vraduik, ki bo morda v par letih zopet odšel. Ali ho tako utrjuje
katerem več sto ljudi svoj kruh zinluži, ali In vam ne bilo mogoče za mojega Mihijla kaj storiti V Resnično jirav hvaležen lu vam bil, ko bi mu vi preskrbeli kako malo služluco."
„To se razume", odgovori knez, „da vaši želji hočem z velikim veseljem vstreči, dragi general. Prosim le, povejte, kake znanosti ima vaš ljubljenec V'
,.Tega vam nemorem povedati, pač pa je znano, da so Mul, ruši prav izvedeni v vsaki vrsti rokodelstva."
„Je li on morebiti tudi izveden v godbi V"
„Menim, da so vsi Matorusi več ali manj muzikalni."
„Dobro , potem lahko dobi službo klarinetista pri carski glediščni godbi v. mesečnimi /10 r ubij i plače; ali bo to zadosti vašemu protežeju
,.AU vraga, te pa Mihajlo klarineta pia-kati no zna?"
,,To je njegova skrb," zavrne knez, „naj sam gleda, kako se i/.skoplje iz te. mreže, naša dolžnost je, za tako hrabrega vojaka skrbeli, kolikor je nam mogoče, on je to bolj zaslužil, ko mnogo drug h, ki mastne službe, vživajo, pa za to malo ali nič no stori'' Še danes bom
zapovedal, da se mu napiše službeni patent, m posebni poduk za njega, ter bom ta pisma s klarinetom vred vam na dom poslal ; kar drugo tiče, se ho že storilo sami) oh sebi. (Jo-voliva zdaj kaj diu/ega."
Sicer so je staremu generalu malo čudno zdelo, kako bi mogel njegov Mihajlo pri dvorni godbi klarinetist hiti, pa si je mislil, če ne bo zato, iiiii g-itovo knez drugo službo pri gle dišču odredi, in ni dalje ugovarjal.
Proti voče.Mi že mu prinese knezov tduga pisma za Mihajla iu lep skrbni) v vlagališče vložen klarinet.
Drugi dan pride Mibajlo.
„Iln Mihajlo!'' smeji se general, „prav iz-vrntno službo sem naši I za te, ti si zdaj klarinetist, pri carski glodiščini godbi in boš dobival -to rnbljcv mesečne plače."
Mihajlo gem-vala debelo pogleda, ko lo č»j>'.
,,Morebiti jia ti ne znaš na klarinet pi-skatiV'' skrbljivo popraša general.,
„\'aša vzvišenost, menim, danem že. videl tako stvar," pobito odgovori Mihajlo, ali ni to neka sviraljka, ki si: v usta vtakne in potem piska V"
,,Da, da, to je luku sviraljka, kakor ti pra-
viš, drugi Mihajlo, veliko več o tem pa tudi jaz ne. ra/imiem. Ti moraš zdaj sani skusiti, kako si! pn tej stvari izrežeš, če pa le ne bo šlo s sviraljko, no Ii pa dobim drugo službo, to ti zanesljivo obljubim. Tu imaš šo 50 rubljo.v, da Hi kupiš lepo novo opravo. Jutri v jutro pojdi s klarinetom v carsko gledišče k skušnji, ni priuesi shIioj (udi svoj patent, da dokažeš, da ni res carski klarinetist."
Malorus še vedno pobit, se generalu zahvali ter odide s klarinetom, patentom in denarjem, ki ga je prejel od dobrotnika.
Oli enajsti liri drugega dne začudijo se godci carskega orchestra, ko vidijo ustopiti čisto ptujega, čedno oblečenega človeka s klarinetom, ki se med nje pomeša.
„Knj hočete tukaj V kuj ima dedec s klarinetom lu opraviti V" Taka vprašanja bučule so Mthnjhi okoli ufttstj.
Jaz sem imenovan od višjega nadzornika za klarinetista carske godbo in imam zapoved danes tu h i m priti, odgovori ponosno Mihajlo.
,,Kaj to pomeni, imamo že zadosti klarinetistov, ne potrebujemo še ptujih. Tudi se j vam že na čelu pozna, da ue razumete klarineta piskati.'1
ljubezen in zvestoba Slovanov do države? Ne zaupaj možu, ki ne premisli, kaj dela.
Politični pregled.
V Ljubljani, '25. junija.
Avstrijska dežele. Nadvojvodu Ij ti ti tik Vllitur
je 22. t. m. došel v Prag, kjer je bil pa odpovedan slovesen sprejem.
l*4>^otll»u med Cislo in Translo v o-gerskem zboru Se ni dovršena iu če se bode to še nekaj časa zavleklo in bi cesar dotičnib postav ne mogli potrditi do konca tega meseca, morala bi se začasna pogodba še enkrat podaljšati. Vsakemu se mora čudno zdeti, da Madjari reč toliko časa odkladajo , ko bode vendar nova pogodba le njim koristda. „Kaj da je nam prinesla nova dualist.ičua sistema, piše ,,1'olitik", je dovolj znano in ,,najmanjše" zlo je večje breme takrajšnje polovice.'1
Ilaliiiiilinski „Narodni List" V Za-dru 15. t. in. piše: „Včeraj je došel sim k baronu Rodiču sel s pismi. Sploh verujejo, da so to tajne inštrukcije o akciji na dalmatinsko-bosenski meji in vsled ukaza ministerskega sije osnovala bojna pošta na meji dalmatinski." Osešlci nemški list„I)rau" poroča, daje skupno vojno ministerstvo ženijsko vodstvo v Oseku vprašalo, bi Ii bilo mogoče v dveh mesecih napraviti železnico iz Oseka čez Diakovo v llrod. Vodstvo je odgovorilo, da je. to mogoče. — Iz Serajcva se iii. t. m. telegrafuje ,,1'oli-tiki", da je skupščina bosetisk h uinhamedanov kteri je predsedoval beg Ismail Habič, sklenila, s silo so ustaviti zasedeuju Rosne jio kakšni vnaiiji vladi.
Vnanje države. O Kongresu ve naznanja, da so se Rusija, Anglija in Avstrija dogovorile o v,sta-liovitvi Hulgarije. Osnovale se boste dve deželi: severna do Ralkana kot sumostalna knje-ževuiu, južna z imenom Ruiiielija pa kut kro-novina turška, toda z jako obširno samostojnostjo ali avtonomijo. Prelaze čez Italkan bode zasedla Turčija, .le Ii tem dogovorom pritrdil tudi car Aleksander, se pa do/.daj še ne ve. — Grški se je dovolilo, da so sme vdeležiti kon gresa. — Egiptovski kralj je angleški vladi neki izročil pismo, v kterem pravi, da se s|io-(lobi deželi egiptovski Tripoli, če si tJrfika pri svoji otok Kreto.
- —■...ni i i.	— — ————------■—-
€1 |i>i|»(>žu pisarijo listi, da so nevarno bolni, in da so jim zdravniki svetovali iz Rima iti čez poletje kam drugam, česar pa Leon XIII. nečejo storiti. Da so vsa ta naznanila preterana, je najbolj razvidno iz tega, da bo je te dni sv. očetu slovesno poklonil poslanec cesarja brazilijanskega, ki je potem obiskal tudi državnega tajnika. Pač je bila sv. očeta v pondeljek 7. t. in. zvečer napadla neka o-motnica, zarud ktcre so se bili zelo prestrašili kardinali, pa slabost se je kmalo polegla in od tiatihmal se papež počutijo prav dobro.
Izvirni dopisi.
'Mi Dunaju. '.M. junija. (Nova blani až a za A.ngleže) Kak hrup so Angleži nedavno še delali I Kako groženje z vojsko, kako Topotanje s sabljo! Judovski časniki so kar vpuelja poskakovali, češ, zdaj se mora Rusija vdati, zdaj jo bomo v Uo/,ji rog vgnali, zdaj mora zopet vse nazaj dati, kar je Turku vzela. Pisali so, da je vojaka neizogibna , ako se Itusija popolnem ne udu. Salisbury je pisal okrožnico ua vse velevlasti, v kateri jo zavrgel ves svotošufinski mir, in proglasil ga kot takega , ki ga Anglija nikdar odobriti ne more. Kaj pa je zdaj V V ,,Slovencu" ste angleški vriš koj iz početka prav obsodili kot prazno topotanje. Z grožnjami pa se le otroci strašijo, ne pa mogočna Rusija. Ne da bi začeli rep stiskati iu za zamero prositi, kakor so Angleži pričakovali, začeli so se Itusi resno oboroževati. Ko so koncem začeli roparske ladije nakupovati, da bi z njimi angleške trgovske barke lovili, zaprli so Angležem popolnoma sapo, iu jim vsako veselje za vojsko vzeli.
Ko je šuvalov v London šel, govoril je še svet, tla se je Rusija vdala; sami Slovani tega niso mogli verovati. (*!asnik „Glohe" je zdaj razkril, da smo prav imeli. Rusija se ne more iu ne sine vdati; pa se tudi ni. ,,Globe" je objavil pogodbo med Šuvalovem i u angleško vlado ; če to pogodbo točko za točko preči-tntno, vidimo, da se Rusija prav za prav ui v ničem vdala. K lino, kar so Angleži dosegli, je da se Rulgarijn razdeli v dve deželi. To
to,
naj že bo, če m tako vzhodno
seno se ni-
za nekaj let, saj letos popolnoma robo, in ne moro biti, dokler je še ____________,__i-----•■■
drugače, vprašanje
„Morebiti imate pravo," odgovori Mihajlo, novi klarinetist, in tesno mu je postalo pri srcu.
Godbe ravnatelj se približa in Malorus mu pokaže svoj patent.
,,Vse v redu," reče glavar godbe, „to je podpis našega nadzornika. Ta mož jo res ud orehestra iu toraj sedmi klarinetist. Skažito nam toraj tudi svoje zmožnosti, Mihajlo Va-siljovič, da čujeino glasove vašega instrumenta."
Malorus stisne pokorno klarinet, med ustne, pdine in znČuju se glas, da pri priči osupnejo vsi godci in si krohotajoči se. ušesa maše, ,,Mihajlo Vasiljevič!" počne glavar godbe tisočim: „vi ste klarinetist po volji milostivega našega nadzornika, njegovi zapovedi se mi moramo vklonili, tudi mi ni težko vgauiti, da vam jo pii nas službo dal le. zato, da vas preskrbi; vsedite se tatn v oni kotič. v kterem nikomur ne napolujele, toda, če vam je življenje drago, no vtaknite svojega klarineta nikdar med ustne, vi bi nam opero strašansko pokvarili.
Novi ud orehestra stisne se pokorno v kot, ter ostane do konca skušnje, in ravno tako zadržal se je na večer pri predstavi opere.
k generalu povedat
Drugi dan poda se mu, kaj se je zgodilo.
„Nu, kako je bilo, M hajlo, ali se boš pre-basal s klarinetom V"
„0 prav izvrstno gre," odgovori Malorus Jaz pridem iu se s klarinetom v kot vsodoni. drugega pa nimam opraviti. Pri tem poslušam lepo godbo, še lepše petje, in gledam krasne reči, ki se vrše na odru. Zdaj tem najsrečnejši človek : 40 rubljev na mesec , nič opraviti, pa vsaki večer tako izvrstne zabavi
„Nu, to me srčno veseli," reče general, ter Malorusu roko stisne.
Mož s klarinetom postal je znana osnba v Petrogradu, saj ga jo vsakdo vsaki večer videl v orchest.ru sedeti, ne da bi bil djal koda j klarinet, med ustne. Vsak je vedel, kako se jo zgodila stvar, in je privoščil zasluženemu staicu službo. Dvajset let, bil je Vasiljevič ud orehestra, kateremu je, ker piskuti ni znal kar in kdor je le mogel, v drugih stvareh stri gel. V starosti dobil je navadno pokojnino.
Stari general umrl je pred njim; Mihajlo pa je molil za svojega dobrotnika do smrti.
kaka turška oblast v Evropi; kedar se bo dal evropski Turčiji zadnji udarec , rešilo se bo tudi jugoslovansko in grško vprašanje bolj natanko; do tje pa shajamo z dvojno Rulgari jo.
O natančnih mejah Hulgarije „Globovo" poročilo nič ne pov<5; če pa eni mislijo, da se Mulgarija niti do črnega morja ne. bo smela raztezati, rečemo tu prav zaupljivo, da Rusija Hulgarije tako daleč ne bo dala skrčiti. V vseh drugih rečeh, kakor zaradi Iiesarabije, Datuma itd. Angleži nič ne ugovarjajo. Kje je tedaj tisto popolno ponižanje Rusije, o katerem se je toliko govorilo? Z veliko večo pravico se Huie reči, da je. ponižana in osramotena Angleška, ki je toliko hrupa delala, pa na konec vendar n č ni dosegla, da bi se smelo res reči: „Parturiuut moutes et nascitur ridiculus uma — visoke gore so malo miško rodile."
Primerjajmo le okrožnico Salisburyovo in sedanjo pogodbo, in čudili se bomo nad velikanskim razločkom: tam ugovor zoper ves rusko-turfiki mir, tukaj njegovo odobravanje z neznatno spremembo, tam vojska za neizogibno razglašena, Če se Rusija v vsem ne vda, tukaj mir toliko kot zagotovljen. Naj bi turkoljubui časniki vendar zdaj Angležem slavo peli! Pa zdaj so čisto potihnili. Kaj lu tudi ne; za ljubo Turčijo ni več pomoči; edini prijatelj z neko veljavo, ki se je bil še zanjo potegoval, popustil jo je , širokoustni judovski časnikarji pa nemajo armad, da bi jih Turku na pomoč pošiljali.
Anglija se je pripravila s svojim obnašanjem pri vzhodnih homutijah ob vso veljavo, ob vse spoštovanje. Kdo se bo Se angleških groženj bal, če vidi, kako je ropotala in grozila, naposled pn vendar k vsemu prikiinuje. Veliko bolj možato se obnaša Francoska spoznavajoča, da nema več nekdanjo sile iu prve besede v Evropi, zatajuje se, kolikor mogoče, nikomur ne nasprotuje, pusti druge govoriti in odločevati, sama hoče odobriti vse, da le njej ni na škodo. Tako se nikomur ne zameri, ohrani svojo dostojnost in simpatije vseh narodov. Zabavljati pa iu kričati, da se ves svet. nad tem spodtikuje, naposled pa zbežali, to gotovo ni dostojno in ne služi v čast angleški vladi.
!Hiu-i!l»oi-ii, -L junija. Cerkvena slovesnost sijajna, občni zbor v čitalnici in veselico pa je, okrajno glavarstvo prepovedalo, češ, da je prestopila čitalnica svoj delokrog. Zoper to se je poslala pritožba c. nainestni-štvu v Gradie
Domvičo novice.
lr Ljubljani, 'Jfi. junija. (Mi;s roj nI, himni • fo£i>f /.n,-;,,■!/■), sekcijski načelnik pri vnanjem ministorst.vn, jo. dobil od kineškega cesarja red kineškoga zmaja I. vrsto pripoznanje za skrb zkazano kineškim ko-ristam pri svetovni razstavi na Dunaji I. 1N7:i.
|llajdrilttmi . ■tpu-Sfiii-t.) „Edinost" piše: Narodni zaklad je gotovo zapuščina umetnikov, na ktero bi se moralo b dj paziti in skrbeti. Koliko se je našemu narodu pozgubilo pesmic m spisov, koliko umetnih del je. prišlo v tuje roke ter se prilastuje tujim narodom I Naš narod ima vsakovrstne umetnike v slikarstvu, podobarstvu, pesništvu, v skladbi, kakor je bil zadnja žrtva smrtne kosu gosp. Anton llajdrih. Njegove skladbe ho po sodbi strokovnjakov izvrstne m lepe, toraj se morajo ohraniti narodu. Da bo pa stvar vspešna in da bode vsa lnuzikalična zapuščina vredjena, zato je po-
verila V. Kosovelja, tehnika in pevovodja Slovenije na Dunaji, gospica sestra rajnega. Ona mu vse spise odda, ki na svetlo izidi) v ne-kterih zvezkih. Prosimo vse čestite gospode, kteri so z rajukim v dotiki bili, imajo njegova dela, naj jih blagovolijo našemu uredništvu („Edinost") v Trst poslati. To nam je g. Ko-sovelj priporoCil in prošnjo izrekel, naj bi tudi drugi časniki to priobčili.
(Procesije sv. liešnjega Telesa) obhajale so v nedeljo zjutraj na vse zgodaj Trnovska, ob 8. uri pa frančiškanska in št. Jakopska fara. Pri oo. frančiškauih jo je vodil provin-cial o. Hftnigmann, ki je te dni iz Gorice do šel v Ljubljano, pri sv. Jakobu pa veleč, prošt dr. Jarec. Vreme je bilo izvrstno in vdeležni kov prav obilno; ljudstvo se je vedlo sploh dostojno.
(Krasno veselico), ktero so hoteli napraviti na Drenikovem vrhu v nedeljo zvečer, je tudi letos dež pokazil, ki je bil proti večeru prav silen.
(j- G. Biir) vradnik v pokoju, ki se je simtertje duhovnikom ponujal za izdelovanje cerkvenih računov, bil je v nedeljo 23. t. m. med kosilom v neki gostilni na Št. Jakobskem trgu od mrtuda zadet in je umrl, še preden mu je zdravnik prišel na pomoč. It. I. P.
(Seje mestnega odbora 21. t. m.) so je z županom vdeležilo 21 odbornikov. Po nasvetu pravnega in osobnega odseka se je sklenilo, da vse mestne zdravstvene zadeve bodo oskrbovali odsihmal ti-le zdravniki: Mesten fizik, policijski zdravnik in 2 mestna zdravniku, kterih ena služba pa se za zdaj še ne razpiše. Več pritožb zarad naloženih denarnih kazen se zavrže. — Poročilo o volitvah dostojanstve nikov pri gasilni straži se vzame na znanje. — Za okrajne predstojnike se izvolijo dosedanji možje, ob enem se sklene, da se jim v novih de kretih izreče zahvala mestnega odbora za dosedanje hvalevredno delovanje. — G. Potočnik svoja predloga o napravi mestnega načrta in pomnoženji vradnikov inženirskega oddelka umakne. — G. Iiegali utemeljuje svoje predloge ; nasvet, da naj se hranitev gasilnega orodja mestnega iz poslopja pri mesarskem mostu preloži kam drugam, dosedanja shramba pa spremeui v mesnice, prodojalnice za mo-karje itd. se izroči magistratnemu odseku; predlog o premembi tlaka na Starem trgu se izroči policijskemu in stavbenemu odseku; predlog, da naj se na strmi poti za streliščem napravi nekaj svetilnic, se izroči policijskemu odseku ; predlog, da naj se na živinskem Bcjmu napravi vodnjak in nasadi nekaj dreves, bc sprejme s pristavkom, da naj reč preiskuje magistrat in o tej reči poroča mestnemu odboru.
G. župan odgovori na interpelacijo g. Ke-galija glede vodnjakov na Št. peterskem predmestji, da se bode poskušalo, kje da bi bila dobra voda, in potem določilo, kje se bode napravil vodnjak. — Dr. Keesbacher omenja, da je vožnja Itudolfove železnice za Ljubljančane jako neugodna, in vpraša župana, bi li ue hotel I>o vladi poskrbeti, da bi se pri osnovi vožnega načrta bolje gledalo na potrebe prebivalcev ljubljanskih. — Zupan obljubi, da bo to storil. — Dalje vpraša, zakaj da se je nekaj predlogov v magistratni seji zavrglo, ki bi bili iz zdravstvenih ozirov prav ugodni ; kakor n.pr., da naj se mrliči k sv. Krištofu več ne vozijo v fijakarjih ampak v posebnih vozovih, da se ne bi kužne bolezni zatrosile. Zupan pravi, da je magistrat to sklenil prav po smisli g. govornika. Vzrokov, da so se zavrgli drugi nasveti mestnega lizika, iz glave ne ve, pa zdelo se je vsem, da segajo predaleč, da bi po nepotrebnem vznemirjali občinstvo. — G. Ilegali
vpraša, zakaj da se davki iztirjujejo z veliko silo in se z ljudmi ne ravna bolj prizanesljivo? Župan odgovori, da se pobirajo davki po postavnih obrokih in da se ljudje ne eksekvirajo precej; pa ker gosposke strogo tirjajo davke in so dvakrat magistratu že naložile povračilo, magistrat ne more drugači, vendar pa si prizadeva, kar le more, da vstreže gosposki in tudi davkoplačevalcem. — G. Goršič vpraša, zakaj da je plačilo za vkvartiranje vojakov vsako leto višje, in bi le ne poslali vojaka raje domu tistim, ki to želo? Župan odgovori, da bode na to o dgovoril prihodnjič. — Dr. Ahačič vpraša, kaj se je zgodilo z nasvetom o učnem jeziku nemškem na ljudskih šolah, in stavi pred log, da naj se še enkrat reč dene na dnevni red, ker pri zadnjem pklepovanji ni bilo več navzočih toliko odbornikov, da bi bili mogli sklepati. Nekteri odborniki temu ugovarjajo, češ, da narodni odborniki še niso bili odšli, ko je bil predlog že sprejet, vendar pa župan obljubi, da hoče nasvet dr. Ahačiča postaviti na dnevni red prihodnje sejo.
(Hranilnica ljubljanska) bode zarad sklepa polletnih računov od 1. do 15. julija, zastav-nica pa od 28. junija do 10. julija za občinstvo zaprta.
(Anton Iiaab-ova vstanova 200 gld.), polovica za eno meščansko vdovo , polovica pa za eno nevesto meščanskega stanu v Ljubljani je za 1. 1878 razpisana. Prosilke naj svoje prošnje oddajo do 20. julija t. 1. pri mestnem magistratu.
(Spomin ua zmago pri Kustoci) obhajali so vojaki v Kamniku 23. t. m., v Ljubljani pa včeraj 24. t. m. s slovesno sv. mašo.
(KonStitucijonalno društvo) imelo je včeraj shod, pri kterem je obravnavalo deželne šolske postave kranjske. Menda delajo že zdaj priprave za spremembe omenjenih postav v smislu uemško-liberalne stranice, ktere hočejo nasve-tovati prihodnjemu deželnemu zboru kranjskemu. Ali bi ne bilo prav, da bi se tudi naši ljudje v tej reči oglasili ?
(Daniel (hitersovo vstanovo za dijake l. 25 gl.) ima vsled določbe vstanovitelja oddajati uajbližnji sorodnik njegov, če pa takih več ni, mestni zastop metliški. Ker je dosedanji patron , Leop. Fleischmann, 11. maja 1878 umrl, naj se tisti, ki imajo pravico to vstanovo zdaj oddajati, s potrebnimi dokazi svojega sorodstva s vstauoviteljem oglasijo do konca mesica julija pri deželni vladi kranjski.
(Vlak povozil) je na tukajšnjem kolodvoru neko 60 let staro žensko, Jeršinovic po imenu, iz Kravje doline', ko se je drobne drvca pobirajo kljubu opominu stražnikov motovilila ua razpotju (ivechsel) kolovozja. Mašina jo je pretrgala črez sredo in nesrečnica bila je mahoma mrtva.
Razne reči.
—	List „Edinostu v Trstu je bil 22. t. m. konlisciran zarnd — „Vabila ua naročbo"; vredništvo se bode zarad te konfiskacije menda pritožilo. Tudi v političnim oziru čisto nedolžni „Besidnik" v Celovcu bil je zadnjič konfiscirau zarad pesmi: ,,Boštjan."
—	Iz Gorice poroča ,,Soča", daje mi-minister za trgovstvo potrdil izvolitev barona Ilektorja Rit terja za predsednika in viteza Andreja Pauletig-a Vinlpino za podpredsednika kupčijsko-obrtnijske zbornice goriške. — Na sv. Petra in Pavla dan popoludne bode na Travniku tombola kakor po navadi. Čisti dohodek jc odmenjen zavodu mestnih zapuš-čencev.
— Zabavnika „Alte und Neue Welt" prišel je ravnokar na svitlo 14. snopič, ki obsega: Der AVeidenstab. Gedicht von Franz Conrad. Die '1 bi liter Mecklenburgs. Geschicht-liche Novelle von Hermann Hirschfeld. Das heilige Collegium. Roma. Etvvas vom Theater. Kine Plauderei von Philipp Laicus. Der se-lige Salomon. Legendo von Jakob Schaefer. Zvvei Universalheilmittel. 1. Kine unsichtbare Arznei. Von Dr. Johann August Schilling. Der weise Narr. Sclnvank von F. Ililarius. Die Nadel dir Kleopatra. Die Tatibenkur. Kine phautastische Geschichte von Walter von Munich. Allerlei: Ein amerikanisehes Millio-neukind. Mormonisches Heidenthum. — Ein Fortschrittsorgan. Riithsel. — Aufliisung der Charade in Nr. 35. — Kuroj itisehe Bieuen iti Australien. — Vertraulicho Corrospodenz.
—	Podobe pa so: Der AVeidenstab. Original-zeichnung von II. Merto. — Alessandro Fran-chi. — Giovanni Simeoni. — Camillo di Pie-tro. — Luigi A mat di San Filippo e Sorso.
—	RalTacie Monaco la.Valletta. — Carlo Sac-coni. — Luigi Bilio. •— Carlo Luigi Mori-chini. — Schlussvignette. — Die alte und die neue Roma. Von Josejdi Ritter von FUhrich
—	Die Nadel der Kleopatra. Drei Original-skizzen. — Madonna della Scala. Nach Ra-phael. — Ein Fortschrittsorgan par excelleuce.
—	Vsako leto izide 18, t. j. vsake 3 tedne 1 snopič po 24 kr. in se zamore naročiti pri vsakem knjigarju ali pa naravnost po pošti.
Eksekutivne dražbe.
20. junija: 3. Jevškovee iz Drame, v Kostanjevici. 3. Schneller iz Dola v Cmomlji. 1. Vudnu iz Slavine v Postojni. II. Logar iz Ilrenovice v Senožečah.
Vabilo k naročevanju
„SLOVENG A".
„Sloveiicc" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol lota 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ on mesec 80 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številko ... — „ 7 ,, Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol letu.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ —■ „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,,
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tisto gospode , ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina so pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen)
op ravni št vu,
Stari trg, hiš. štev. 1C.
Tcleifraliene denarne cene 24. junija,
Papirna renta 02.20 — Brelierna r«utn 6fi,— — Zlata renta 74..60 — lH601etno državno posojilo 113 75
Bankin« ahoije 848— Kreditne akcije 244.--London
116.96 — ftrehro 102. — .— Ces. kr. cekini 6 68.-20-franhov 9.38.