I Loto XIV. Slov. 181
TEttEFOH UREDNIŠTVA: ZS-Sl UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSt-OVCAUNJCA CELJE. Prejemov« 3. tel. 280 IVTOfOT LJUBLJANA: 46—M	Maribor, ponedeljek 12. avgusta 1940	NAROČNINA NA MESEC Preietnan v upravi ali do DoStl 14 din. Dostavllen na dom 16 din, talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN; 11.409	Cena dfn 1—
Druga velika bitka nad Kanalom
Nemška letala so v skupini več sto aparatov napadla angleško vojno pristanišče Portland - V bitkah nad Kanalom je bilo po obojestranskih, nasprotujočih si poro« čilih zbitih skupno okoli 150 letal - Angleški napadi na Nemčijo in zasedene pokrajine ter nemški na Anglijo
NEW YORK, 12. avgusta. Ass. Press. Včeraj se je po soglas nlh poročilih Iz Londona ja jz Berlina bila nad Rokavskim prelivom že druga velika letalska bitka, ki Je še presegla zadnjo največjo. Nemci poročajo, da so zbili v teh spopadih 89 angteSkih letal, sami pa jih izgubili 14, Angleži pa pravijo, da so uničili okoli 60 nemških letal, sami pa jih pogrešajo 26.
Nemški opisi spopadov nad Kanalom
BERLIN, 12. avgusta- DNiB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo sledeče uradno poročilo: Včeraj so naša letala napadla angleško vojno pristanišče Portland. Razdejane so bHe važne pristaniške naprave in zažgana skladišča petroleja. Za časa napada so se razviti nad Kanatom Stevihri spopadi. Po doslej zbranih podatkih je bilo sestreljenih 89 angleških letaj, ml pa smo jih izgubili 14. Spopadi se ob tem času še nadaljujejo in zato še ni mogoče dati sklepnega poročila.
BERLIN, 12. avgusta. Kakor poroča DNB 'k napadom nemških letal na Portland, so bHe uspešno razdejane zlasti pristaniške ta. obalne naprave. V pristanišču je bite le malo ladij, a te so bile skoraj vse uničene. Posebno so bile poškodovane popravljalnice ladij in bencinske naprave. Nastale So mnoge eksplozije In opazIM so se veHkl požari. Mnoge obrambne baterije so morale utihniti. Tudi ladje bile zažgane. Nakladišča v Costele-tovnu so močno 'razrušena. Hangarji gore. Letalski spopadi so se razvili nad Portlandom in nad sosednim ozemljem
do Dovra. Tu je dosegla posebno velike uspehe neka eskadrilja lovcev, ki je zbila 22 angleških letal. Več malih angleških ladij je skušalo reševati posadke zbitih angleških letal. Nemške pilote so reševala posebna reševalna letala, toda Angleži so jih kljub jasni oznaki napadli in eno zbili. To je bil največji napad in spopad v dosedanji vojni z Angleži.
BERLIN, 12. avg. DNB. »Velika zmaga nemškega letalstva«, »89 angleških letal sestreljenih v ostrih bitkah«, »Uničujoč udarec naših zračnih sil na vojno pristanišče Portland« — taikšni in podobni naslovi v dnevnikih komentirajo včerajšnji dan bojev naid Kanalom. »Znova je bila potrjena premoč nemškega letalstva. Angleški konvoji se zaporedoma potapljajo v morje, odnašajo hude izgube na ladjah, moštvu in blagu. Ob vsakem zračnem napadu sodelujejo zelo uspešno nem ške podmornice in hitri torpedni čolni. — Velik nedeljski uspeh je drastičen primer nemške metode bojevanja. Dan za dnem postaja preskrba Anglija z živežem od zunaj vedno -težja.
Angleško uradno vojno poročilo
LONDON, 12. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči o polnoči izdalo dopolnilni komunike k včerajšnjim velikim letalskim bitkam v Rokavskem prelivu. Do tega časa je postalo znano, da je bilo sestreljenih ne 50, ampak 60 nemških letal. Lastne izgube znašajo 26 lovskih letal in je upati, da je bilo nekaj pilotov mo-
goče rešiti. Prvi letalski spopad je bil včeraj zjutraj nad Doverjem. Okoli 60 nemških letal je napadlo balonsko zaporo nad Doverjem, nakar so se takoj pojavili angleški Spitfireji, ki so zapletli sovražna letala v boj. Ta so napadla balonsko bara-žo In sestrelila dvoje balonov. Pri tem je protiletalsko topništvo sestrelilo 1 nemško
letalo, drugo letalo pa so zbili na tla angleški lovci, nakar so se nemška letala umaknila. Medtem je napadlo 200 nemških bombnikov angleško vojno luko Portland. Napad pa se je izjalovil. 40 nemških letal je bilo sestreljenih samo tu. škoda je bila povzročena na hišah, neki mornariški zgradbi, mornariški bolnišnici, v pristanišču pa sta bili od drobcev bomb lahko poškodovani dve vojni ladji. En petrolejski rezervoar je bil zažgan, vendar se je posrečilo ogenj kmalu pogasiti. Kmalu za tem je 30 nemških najnovejših bojnih letal tipa Messerschmidt-Jaguar napadlo v višini Do ver ja in pri Weymouthu neki konvoj. Spitfireji pa so bili takoj na mestu In
sestrelil 10 teh najnovejših sovražnih letal. Ostala letala so bila sestreljena med-potoma. V vseh teh letalskih bojih je sodelovalo zopet 400 nemških letal. Doslej je znano, da je bilo sestreljenih, kakor rečeno, zopet 60 nemških letal, vendar to še ni končna številka. V zadnjh 4 dneh je bilo torej sestreljenih samo nad Kanalom nad 120 sovražnih letal, dočim znašajo lastne izgube v tem razdobju 42 letal. — Efekt sovražnih letalskih napadov je minimalen. Razen tega se opaža na angleški strani vedno večja premoč v zraku, kakor je to podčrtal angleški informacijski minister Duff Cooper v svojem govoru v Es-sexu.
Angleži o nemških napadih na Anglijo
LONDON, 12. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo: Tekom noči je padlo več bomb v raznih krajih Anglije. Povzročile pa so neznatno škodo. Tako je bilo bombardirano neko mesto v sever-novzhodni Angliji z neznatno škodo. V Middlandu (srednja Anglija) je bilo vrženih nekoliko visolko-eksplozivnih bomb. Porušenih je bil oveč hiš, več oseb je bilo ranjenih, ena pa ubita. V jugozapadni
Angliji je padla neka bomba pri neki železniški postaji na kontrolni objekt, ki ga je poškodovala, železničar pa je zadobil zlom živcev. V vzhodni m jugovzhodni Angliji je padlo po nekaj bomb s posameznih letal na elektrovode in plinovode ter poškodovalo nekaj skladišč. Protiletalska obramba je napade uspešno odbijala, kmalu po polnoči pa so naši lovci sestrelili en nemški bombnik.
Angleški letalski napadi na Nemčifo
LONDON, 12. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je v nedeljo zvečer objavilo, da so letala RAF izvršila napad na po Nemcih okupirani otok Guernsey ter otvo-rlla ogenj na 50 nemških letal, ki so bila na letališču. Povzročila so veliko škodo. Pri naslednjem poletu prihodnjega dne na isti otok pa so letala opazila, da so Nemci s tako izpostavljenih točk letala umaknili dalje proti jugu v notranjost. Letala RAF so zatorej bombardirala letališča v Nemčiji, Franciji In Holandiji. Nadalje so uspešno bombardirala bencinske rezervoar-
Amerika vstopi v vojno proti koncu
Zanimiva sodba sovjetskega lista - V Zedinjenih driavah Severne Amerike zaradi Anglije niso zaskrbljeni, ker so prepričani, da se bo lahko branila do ameriike pomoči
MOSfCVA, 12. avgusta. Tass. »Rrasna-ja Zvjezda« je objavila zanimiv članek »Zedinjene države Severne Amerike in vojna v Evropi«, v katerem pravi, da se Amerika vztrajno pripravlja na vstop v vojno. List pravi med drugim: »Vsi smo friče izvrševanja ogromnega oboroževalnega načrta v Zedinjenih državah, kjer je bita, kalkor je znano, uvedena tudi ob-vfczna vojaška služba, tako da bodo USA imele v kratikem že 1,200.000 mož, za katere bo potrošena ogromna vsota, da dobe potrebno bojno opremo in orožje. K temu je treba še dodati sklepe vseamerl-ške konference v Havani, zlasti one o uso di tujih posesti na zahodni zemeljski polovici. Angleški in ameriški tisk piše tako, kakor da obstajajo na obeh straneh v vsem isti cilji, toda to je res samo v teoriji. V praksi obstajajo razne kontradikcije med Anglosaksi. Razlike obstajajo Posebno glede Južne Amerike in Tihega oceana. Ako se vse to upošteva, potem je treba računati s tem, da bodo Zedinjene države Severne Amerike Intervenirale aktivno v vojni šele proti koncu, ker bodo šele tedaj lahko popolnoma uveljavilo svojo voljo tako nasproti nasprotni-
kom kakor AngHji. Usoda Anglije ne povzroča Zedinjenim državam veliko skrbi, ker so prepričane, da se bo mogla upirati vsaj tako dolgo, da se bodo one popolnoma pripravile na aktiven poseg v vojno. USA žele zato dolgo vojno, da si z njo zagotove v bodočnosti čim večji vpttv.
WASHINGTON, 12. avgusta. Polkovnik D o n e g a n, katerega je ministrstvo vojne mornarice USA poslalo v posebni misiji na Angleško, od koder se je pravkar vrnil, je izjavil, da bo po njegovem prepričanju ostal vsak napad na Anglijo brez uspeha.
WASHINGTON, 12. avg. Reuter. Ame riški admiral Stanley Je včeraj podprl predlog generala Pershinga, naj se Angliji nemudoma pošlje 50 rušilcev. Med Nemčijo In USA je britansko brodovje. Ako Pa Anglija potrebuje še več, dajte ji še več in sicer takoj,
WASHINQTON, 12. avgusta. Reuter. Gospa Rooseveltova se je na včerajšnjem shodu gibanja: »Ustavite Nemčijo sedaj!« zavzemala za čim hitrejšo in čim izdatnejšo pošiljatev letal, tankov,, vojnih ladij in orožja v Anglijo. Za njo je govorila znana igralka Hayes, ki je podprla to
zahtevo, ki se mora izvesti, preden bi bilo prepozno.
v LONDON, 12. avg. Reuter. Znani King
je v Frankfurtu In Hamburgu, kjer so napadala rezervoarje nad eno uro in pol in povzročila velike požare, dalje so povzročila velike eksplozije na municijski tovarni pri Kfilnu, poškodovala pristaniške naprave v Hamburgu, VVilhemshafenu ter industrijske naprave v Hamu, Soestu ter na drugih krajih. C .o naše letalo se ni vrnilo. Pri dnevnih bombardiranjih so trpela zlasti le dišča v Cherbourgu, Calatsu, Dou-afeu, Amsterdamu in Schipoolu. S teh poletov se dvoje naših letal ni vrnilo.
Haill v svojih tedenski hpistnih svari Angleže, naj se preveč ne zanašajo na izdatnost ameriške podpore in naj predvsem računajo z lastnimi silami. Ameriška Industrija še ni dovolj mobilizirana, da bi kila pomoč res idatna. Edino kar bi bilo Angliji za predstoječi napad res od sile koristno, bi bila takojšnja pošiljatev 50 ameriških rušilcev. Nikoli ni mogoče imeti preveč rušilcev, zaključuje Hall.
Angleški glas o položaju
LONDON, 12. julija. Reuter. Včerajšnji »The Spectator« ocenjuje njnovejši vojni položaj in pravi, da obstoji med vojno proti Vel. Britaniji in afriško vojno nujna zveza. Nemčija želi Anglijo izzvati na bojno polje na kopnem, kjer se čuti s svojo zaveznico Italijo močnejša. Odločitev želi izsiliti pa tudi čimpreje, ker ji preostaja samo še enajst tednov ugodnega vremena za napad na britansko otočje, nemški napad na Anglijo. Pri tem je nemška taktika ta, da bi z akcijo v Afriki rada britansko vrhovno vodstvo prisilila, da svoje sile cepi in da bi ga zmedla. Tako spada k temu poskusu tudi koncentracija topov na francoski obali, ki naj bi pri Angležih izzvala vtis, da bo izvršen rapideo napad brzega, malega ladjevja med zaščitno zaporo teh topov v Anglijo. Na ta načrt pa je Anglija tudi pripravljena, dasi ga ne smatra za ver-
jetnega, ker bi se zaradi priprav na angleški obli moral izjaloviti. Poskrbljeno je tudi, da bo prirejen napadalcu v bolj vročih predelih enako vroč sprejem.
Izjava Duffa Cooperja
LONDON, 12. avg. Reuter. Informacijski minister Duff Cooper je sinoči izjavil, da zadoblva Anglija, prav tako kakor že Ima premoč na morju, v zadnjem času tu. di vedno večjo veljavo v zraku, »Ni več daleč dan, ko bomo imeli tudi v zraku po polno premoč« dejal. To vedno bolj du. kazujejo tudi rezultati zadnjih zračnih bitk. že sedaj je angleška premoč v kakovosti aparatov In pilotov nesporna nad ono sovražnik.
Romanska pogajanja z Bolgari in Madžari
Sporazum z Bolgarijo je po sestanku kralja Karola in kralja Borisa baje že dosežen — Pogajanja z Madžari se bodo pričela še ta teden
BUKAREŠTA, 12. avgusta. Ass. Press. V .pogajanjih med Romunijo in Bolgarijo zaradi južne Dobrudže, so nastale koncern preteklega tedna neke težkoče, nanašajoče se tako na teritorialna, kakor tudi na druga vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z vrnitvijo tega doslej romunskega ozemlja Bolgariji. Vendar se pogajanja niso prekinila, temveč zelo intenzivno nadaljevala. Romunski kralj Karol je imel v soboto daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Gigurtom in zunanjim ministrom ManoMesoom, kakor tudi z beograjskim poslanikom Caderom, ki igra pri pogajanjih z Bolgari glavno vlogo zveze. Opoldne je kralj Karol nenadoma odletel z letalom iz Bukarešte, in kakor se je naknadno izvedelo iz zanesljivega vira, se je v Balčifcu sestal z bolgarskim kraljem Borisom. Sestanek uradno doslej
ni bil še nikjer omenjen in o njem ni bi- [ BUDIMPEŠTA, 12. avgusta. ZPV. —
lo izdano nobeno poročilo, jasno pa je, da je mogel veljati samo direktnemu spo razumevanju glede končne rešitve vprašanja južne Dobrudže. Po raznih znakih sodeč izgleda, da so bila glavna nasprot-stva med Bolgari in Romuni odstranjena in da je bil dosežen že sporazum, ki dovoljuje zaključitev pogajanj. Katere kraje bo vse Romunija odstopila Bolgariji, ni znano in bo to razvidno najbrž e šele iz objave sporazuma po podpisu, ki se'pričakuje vsak trenutek. Kakor poročajo iz Sofije, je tam že od rejeno,da so še ta teden sestane bolgarsko sobranje (državni zbor) na izredno zasedanje, na katerem bo po vsej priliki ratificiran sporazum z Romunijo glede vrnitve, južne Dobrudže.
Madžarska vlada je poslala romunski vladi spomenico, v kateri zahteva takojšen pričetek pogajanj za rešitev transilvanskega vprašanja. V spomenici navaja tudi glavne smernice, ki jih zastopa glede rešitve tega vprašanja. Romunska vla da je na spomenico že odgovorila. Odgovor ie bil sestavljen na seji romunske vlade v soboto. Romunska vlada izraža tudi s svoje strani željo, da bi bil sporazum čim prej dosežen. Sestanek delegatov Romunije in Madžarske naj bi bil že ta teden, in sicer najbrže v Turnu Severinu.
BUKAREŠTA, 12. avg. Reuter. Policija je včeraj ’ aretirala 48 oseb, ki so širile lažne alarmantne vesti. Vse so poslali v koncentracijska taborišča.
Boji med Angleži in Italijani v Afriki
Tudi v afriških kolonijah se bojna aktivnost od dne do dne bolj sfopnjjuje, posebno aktivno pa je zlasti letalstvo
Angleško svarilo
Angležem
LONDON, 12. avg. Reuter. Včerajšnji »The Economist« svari, da ni dobro računat z gospodarsko slabostjo Nemčije. Nemška udarna moč je le deloma oslablje na po gospodarskem pomanjkanju. Zanašati se moramo zatorej na našo moč, ne pa na emško slabost.
Egipt za svojo obrambo
KAHIRA, 12. avgusta. United Press. Po poročilu lista »Bourse Egyptiene« so bili izdani po vsem Egiptu razni previdnostni ukrepi. Vsi dopusti policije in oro-žništva so ukinjeni. Stalno so v pripravljenosti močne varnostne čete. Naglo se nadaljuje tudi vežbanje egiptske vojske. Poveljnik egiptovskih čet je izjavil, da je treba sovražnika opoziriti na dejstvo, da napad na Egipt ne bi bil lahka zadeva. Vsak tak poizkus bi terjal velike žrtve.
RIM, 12. avgusta. Stefani. Včeraj je izdalo vrhovno poveljstvo sledeče poročilo: Angleška podmornica »Odin«, o kateri poročajo Angleži, da jo pogrešajo, je bila potopljena v teku naših operacij zadnjih dni Oborožena je bila z 8 metalci torpedov, enim topom in več strojnicami. V Britski Somaliji se naš pohod nadaljuje. Naša letala so bombardirala letališče v Erkovitu v Sudanu, kjer so uničila na tleh 15 sovražnih letal in odbila protinapad angleških lovcev. Sovražno letalo, ki je skušalo bombardirati El Mac na kenijski meji, je bilo zbito. Angleški častnik je bil ujet.
KAHIRA, 12. avgusta. Reuter. Britan-
sko letalstvo že več tednov vrši pogoste napade na italijanska vojna oporišča pa napade na italijanska vojna oporišča po maliji in Eritreji. Zadnji teden pa so angleški letalski napadi bili še podvojeni. Izgube angleškega napram italijanskemu letalstvu so 5:1 v korist angleškemu. Sinočnji komunike letalskega poveljstva Srednjega vzhoda javlja, da so letala RAF neprestano nad italijanskimi kolonami v britanski Somaliji ter jih neprestano bombardirajo ter obstreljujejo. Tako je bil izvršen zlasti hud bombni napad na Karin-pas, na koncentracijo čet tod okoli ter na važne oaze z vodnimi napravami. Dalje na letališče Negelli, kjer sta bila
Indohina se bo branila
ŠANGHAJ, 12. avgusta. Tass. Francoska vojna mornarica na Daljnem vzhodu je dobila nalog, da se zbere v pristaniščih Indokine. Generalni guverner Indo-kine je izdal ukaz o mobilizaciji čet In pozval prebivalstvo, da se vpiše med’ prostovoljce. V pristaniščih so postavljene topniške baterije. Po drugih poročIHfr pa je Kitajska zbrala vzdolž meje Jun »na fai indokine 10 divizij. Francozi so mostove na meji podrti. Položaj postaja vj Indokini vsak dan bolj zaostren. V b$žfiti; indokinskih obal je zbranih okoli 100 japonskih vojnih ladij, na otoku Hajnanu pa ie najmanj 200 japonskih letal. Vlada prepričanje, da bodo te bojne site že v najkrajšem času uporabljene za napad na lndokmo. Evakuacija Francozinj*te Indo-khio se nadaljuje.
WASHfNGTCW, ie. avgusta. Takaišni* dobro poučeni krogi izjavljajo, da je po; nHhovHi zanesUMh informacijah vlada
Vichyju izdala sklep, da se mora Indoki-na upreti vsakemu, kakršnemu koli napadu od zunaj. Kakor je znano, imajo 'Francozi v Indokini večje, število podmor nlc. Storjeni so bili tudi potrebni ukrepi, da se poveča število letalskih in drugih obrambnih sil.
§ANGHAftJ, 1!2. avig. Reuter. Pogajanja med Japonsko in Indokino se danes v Hanoju nadaljujejo. Vsi politični krogi ^Daljnega vzhoda slede z veliko pozornostjo dogodkom na jugu Kitajske. Kitajska vojska je pripravljena na vsako eventu-alnost in bo vdrla v Indokino, na pomoč Francozom, če se bodo upali Japonci za-,sesti deželo. Akt Japoncev predstavlja za Vettto Britanijo veliko nevarnost, nič manj tudi za Kitajsko. V Šanghaju so pre pričami, da bodo Japonci, če jim sedanje ve uspejo, ogrožali tudi Singapur Birmo.
«o< ipripra\ vrin Birn
Japonske demonstracije proti Angležem
TOKIO, 12. a\sg. DNjB. Po vsej Japonski se nadaljujejo pro&tngiešlte demonstracije. Japonski tisk tajavlfa, da so vsi poizkusi Anglije, priti do sporazuma, potekli brez vtisa v Tokiu. V mestni dvorani v Tokiu se je zbralo več tisoč demonstrantov. Ti so po burni debato spre-, jeli protiangleško nastrojeno resolucijo, ki joi je 10 poslancev tafcojizročMo pred-sedništvu vlade in angleškemu veteposja' niku. Podobne demonstracije so bife po vseh večjih mestih JaponAe, od povsod? so prihajale po katriogramu resolucije v*
Tokio. Ponekod so razbili sedeže trama zonskih lož, češ, da njfii delovanje ni v r skladu z novim nacionalnim duhom Ja-ipouske.
TOKIO, 12. ajwg. Reuter. Po ulicah Tokia so deftli letake z vabili na veliko »protestno zborovanje v mestni dvorani. ;Japonske tolmače pri angleškem konzulatu v Osaki so prisffMi, da so odstopili. Tudi drugim japonskim uslužbencem v ■angleških dfplomatslkih uradih je zagroženo s smrtjo, če ne bodo zapus»tilr svojih »mest.
Španci o blokadi Evrope
MADRID, 12. avtg. DNB. Isist »ABC« piše, da »je že stara lastnost Angležev^
zapore pa vzbuja upravičeno jezo tudi iortrh, ki nočejo biti pritegnjeni v vojni
voditi vojno na račun tretje sile. Zdaj raz^ples. Anglijo je treba pravočasno opozo.
  1 n A n/v 1 ■ L/t m a	l*lyv1/	^yl	/>	1.'	w. d*	*	"f	-	-	-	—_2^1« ** — X	-1! - ._ '	.	_	_	_	_	-1_	_	_	_
miši ja Anglija na celinsko blokado Evrope, kar pa je otročje, 'ker je neizvedljiva. Takšne preinje Anglije so zaak njene slabosti. Vsi koraki angleške diplomacije so žele neuspehe; dosegli so vprav nasprotno, kar so želeli. Napovedovanje celinske
»siti, ker ogrožarfje življenj narodov ne ,more ostati nekaznovano. Ne more se storjeni vsi koraki, da bodo rešene one zato, da bi Anglija dobila vojno, ki jo je dejanski že izgubila.«
poškodovana dva Capronija, dalje na Sabden-Salia v Libiji na letališče Barento v Eritreji ter na četne koncentracije pii Dubali. Letala RAF vrše neprestano pa-truljske in izvidniške polete ob egiptsko-libijski meji. V britanski Somaliji še ni prišlo do kontakta med italijanskimi in brionskimi četami, ki so se vkopale in utrdile v gorovju južno od Berbere. Iz Palestine, Sudana ter drugod ni javiti ničesar važnega.
NAIROBI, 12. avgusta. Reuter. Britanske čete so iz Kenije napravile napad na Abesinijo ter zavzele važno italijansko strateško točko v Abesiniji Kolendil.
Mneje Eorda Ameryja
LONDON, 12. avg. Reuter. Minister za Indijo lord Amery je včeraj dejal, m. dr. Mi smo pripravljani na svako poklensko zamisel, ki jo je pripravil napadalec za napad proti nam. Napadalec pa mora pri. ti po zmago preko Kanala. Naj torej pri. de. Ako to stori, bo propadel. V tem tre-notku pa se bo stvar obrnila. Tedaj bo prišel trenotek, ko bomo vojno ponesli mi v osrčje sovražne dežele, da ja tam stremo.
NOV LETALSKI NAPAD NA ČUNGKING
ČUNGKING, 12. avg. DNB. Devetdeset japonskih bombnikov je v nedeljo popoldne napadlo čungking. Kitajska lovska letala so se takoj dvignila v zrak in pregnala sovražnika. Tri japonska letala so bila zrušena.
ANGLEŠKE PRIPRAVE V SINGAPURU
TOKIO, 12. avgusta. DNB. »Asaki šim-jbun« javlja, da vlada v Smgapuru vsak *dan večja nervoznost. Vzdolž obale kopljejo strelske jarke, podirajo hiše, kr so na pot? baterijam pri razgledu na morje, da bi laže streljale. Aretiranih je mnogo židovskih beguncev.
PREHRANA ZASEDENIH KRAJEV
NEW YORiK, 12. avgusta. Stefani. Vsi listi poročajo o govoru, ki ga je imel preko berlinskega radia John Cartigen, predsednik komisije za pomoč Poljakom in osebni predstavnik bivšega predsednika USA Hoowerja. Dejal je, da si bo Francija po spravljeni žetvi zagotovila živež za zimo. Prav tako Belgija. Za Poljsko je dala Italija 50% znižano ceno za prevoz živeža, prav tako je nemška vlada dovolila brezplačen prevoz prehrane za Poljsko.
ŠELE UVOD V NAPAD!
RIM, 12. avgusta. Stefani. Vesti o nem-ših akcijah nad Kanalom in angleškimi lukami so izzvale navdušenje po vsej Italiji. Ttek pravi, da izsiljujejo sile osi od afriške obale do Velike Britanije zmago nad Anglijo. »Vse dosedanje akcije so pa šele uvod v ono, kar pride. Sledil bo splošen napad, ki bo neizbežno dovedel do kočne popolne zmage.«
INDIJA NE SPREJME
BOMBAY, 12. avgusta. Reuter. Predsednik vseindijskega kongresa je v inter-vjuvu sotrudniku Reuterja dejal, da ne sprejema poziva podkralja Indije, da z njim razpravlja o deklaraciji statuta Indije. Formalni odgovor bo podkralju izročen s strani izvršnega odbora kongresa, ki se bo sestal ta teden. Bivši predsednik Nehru je dejal, da obstajajo velike razlike med ponudbo pogkralja in zahtevami vseindijskega kongresa.
DOBIČKE AMERIŠK E1NDUSTRIJE
WASHlNGTON, 12. avg. Central News Ameriški federacija dela je sinči objavila, da je pričakovati v ameriški industriji in trgovini radi izvršitve ogromnega oboro-žtvenega programa USA 1940 povišanje dobička v industrij za celih 23%, kar je celo več kakor v znani konjunkturi 1927 do 1929, oziroma pri deli povrnitvi pro-speritete 1939. V svojem mesečnem pregledu objavlja imenovana federacija do. bičke 400 vodilnih industrijskih podjetij, ki znašajo letos 2.280,000.000 dolarjev.
OBOROŽITEV AVSTRALSKE MORNARICE
S1DNEY, 12. avg. Reuter. Avstralski mornariški minister je izjavil, da je bilo avstralsko trgovsko ladjevje oboroženo s topovi. Na ta način se je povečala avstralska vojna mornarica za 200 pomožnih križark.
AMERIŠKA KRI ZA ANGLEŽE
WASHINGTON, 12. avg. Reuter. Ameriški Rdeči križ organizi-ra prostovoljce, ki bi hoteli dajati svojo kri za angleške ranjence. Angleški Rdeči križ potrebuje za transfuzijo blizu 300 litrov krvi, ki jo 'bodo prepeljali preko Atlantika z letalom.
SPREJEMI PRI MOLOTOVU
LONDON, 12. avgusta. Reuter. — Tass poroča iz Moskve, da so bili sprejeti pri Molotovu zastopniki vseh treh baltskih •sovjetskih republik, zastopniki Bukovine in Besarabije. Navzoči so bili tudi Stalin, Vo rosilo v m gospa Stalinova.
Borza. Curih, 12. avgusta. Devize: Beograd 10, Pariz 9.30, London 17.70, Newyork 4.40, Milan 22.20, BerHu 175 v,.
Mariborska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme. Toplota se uc bo mnogo izpremenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 22.8, danes najnižja 14.8, opoldne 22.3. V soboto popoldne je bila najvišja temperatura 28.8. Padavin od včeraj 4.8 mm.
Turnir v Celju
Celje, 12. avgusta.
Danes dopoldne so se nadaljevaie pre-taljene partije iz 2. kola. Mišura in Moda« sta se brez igre sporazumela na re-mis, dočim se ostale partije še nadaljujejo. Zvečer ob pol 20. pa bo že 3. kolo.
Žuk in Gotlljeb sla se pravtako po ne* kaj [»ložah zedinila na remis. 2uku pre-moč kmeta ni zadoščala za zmago. Bcp-ner je močno nadaljeval proti Mareki^, ki se je že po nekaj poležali v brezumni poziciji predal. Prekinjena jc ostala samo Sc partija Marek Subaru’ iz 1. kola, ki se bo odigrala jutri.
Novice
Gradbena delavnost v Prekmurju
V »Večerniku« smo že ponovno opozarjali na potrebo velikih javnih del. Tega ne narekuje samo pomanjkanje najrazličnejših zgradb v javne sv-rlie, temveč letos še posebno krizo, ki je nastala radi nezaposlenost tisočev sezonskih delavcev, ki letos ne morejo na delo v inozemstvo. Zato je vsaka možnost zaposlitve letos važna in dobrodošla. Potrebno je samo še, da se sredstva za javna dela močno povečajo ter da se gradijo dela, kjer bodo mogli biti zaposleni vsaj najnujneje potrebni, da ne bo zima za Prekmurje še hujša, kot bo to že radi težkih prilik v svetovnem gospodarstvu.
Sedaj gradijo nekaj zgradb, ki so bile že dolgo nujno potrebne. Med njimi sta dve ljudski šoli. Šola v Hodošu bo imela dva razreda in stanovanje za upravitelja. Šola je v surovem stanju že dograjena. Morala bi biti popolnoma dovršena
še letos. Za enkrat še ni zadostnih denarnih sredstev, vendar pričakujejo večje podpore v znesku oder. 100 tisoč din od banske uprave, ki bo za to šolo tik ob meji verjetno tudi našla zadostne kredite. Celotni proračun znaša 500.000 din. Šola v Markovcih je popolnoma istega tipa in bo stala prav toliko kot šola v Hodošu. Sredstva za gradnjo so črpali tudi iz banovinske podpore ter iz nabiralne akcije po šolah.
Pod streho je že tudi carinarnica v Ge-derovcih. Stavba je enonadstropna. V pritličju bo prostora za dve pisarni in eno stanovanje. Na nadstropju pa bo dvoje stanovanj. Tudi v podstrešju bosta dve sobi. Carinarnico so začeli graditi junija ter bo do jeseni popolnoma dovršena. Stroški za vsa dela znašajo po proračunu pol milijona. Sredstva so vzeli iz »kaldrminskega fonda«. To je tudi prvo
poslopje, ki se gradi v Prekmurju iz sredstev navedenega fonda.
V Šalovcih gradijo novi železobetonski most čez potok Krko. Most bo imel 28 m razpetine. V zvezi z deli na novem mostu se vrši tudi preložitev ceste pri mostu v dolžini pol km. Mosta niso mogli preložiti, zato so preložili cesto ter s tem presekali ovinek, ki je bil nevaren radi šole. Regulirajo tudi potok Krko. Celotni stroški za navedena dela znašajo 700.000 din in so kriti iz rednega proračuna soboškega okrajnega cestnega odbora in prispevka banske uprave. Do sedaj je nasip že v glavnem izvršen, zabetonirani so tudi že vsi mostni oporniki. Gradili bodo še nosilno konstrukcijo mostu in gornji ustroj ceste.
Vsa navedena dela vrši deloma popolnoma, deloma le zidarska dela, soboško gradbeno podjetje g. Srake.
c Z vrelim mlekom se je poparila po vsem telesu 2 letna hčerka 1 žanre Ljudmila od Sv. Jurija pod Kumom. V resnem sta-jtrn so jo oddali v celjsko bolnišnico.
c Izpred sodišča. Po čl. 3. zakona o za-: j ščiti države je bil pred okrožnim sodiščem v Celju obsojen 54 letni solmslikar Anton Kumič, doma iz banovine Hrvatske, na 13 mesecer robije. — Dalje je bil po čl. 3, obsojen na 6 mesecev strogega zapora 46 letni posestnik Vincenc Kodrič iz Žetal pri Rogatcu. — Po čl. 4. pa je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora Karl Pornek, rudar iz Limbuša.
c Tatvina. Posestniku Rudolfu Borlaku v Arclinu pri Vojniku jc neznanec uk ra? del iz stanovanja 1000 dinarski bankovec, 383 srebrnih avstrijskih kron in več oble? kc.
c Z obiranjem hmelja se bo letos pri? čelo v Sav. dolini okrog 20. avgusta.
c Predstojnik policije v Celju g. Uršič jc nastopil dopust. Žastopa ga komisar g. Velkavrh.
Strahovita smrt zločinca Lubeja
Pred zasledovalci pobegnil na kozolec, ga zažgal in zgorel s poslopjem vred
Letos spomadi je pobegnil iz mariborske kaznilnice zloglasni vlomilec in tat Franc Lubej. Potikal se je po severni 'Sloveniji ter vlamljal in kradel. Te dni so ga orožniki iz Slovenske Bistrice izsledili v Spodnjem Grušovju, kjer se je skrival pri svojem bratu. Obkolili so kozolec, kamor se je Lubej skril, ter ga pozvali, naj se vda. V odgovor pa je zlo-
činec zažgal slamo na kozolcu in pred očmi svojih zasledovalcev zgorel s kozolcem vred. Kasneje so našli njegovo zoglenelo truplo med ožganim tramovjem. Sedaj si belijo glave, zakaj se je Lubej tako bal orožnikov. Zaradi bega iz kaznilnice bi ne šel v tako strahovito smrt. Zato sumijo, da je Lubej izvršil roparski umor v Zrečah pri Konjicah.
Celi«
„Šah je med Slovenci ljudska igra
SVEČANA OTVORITEV 17. NACIONALNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA.
II
Celje bo do konca meseca pozorišče bitk a šahovnicah. Celjski šahovski klub prireja ob. svojem 20 letnem jubileju 17. amaterski nacionalni turnir Jugoslovanskega šahovskega saveza za naslov nacionalnega mojstra. Pokroviteljstvo nad jubilejno prireditvijo CšK je prevzet prosvetni minister dr. Korošec, s čemer je dobila prireditev še poseben poudarek. šah je dobil svojo duhovno in prosvetno potrditev, čeprav bi ga včasih nekateri-radi stlačili med »športne« panoge.
V soboto popoldne je bila v vrtni dvorani hotela »Evropa« svečana in oficielna otvoritev jubilejnih prireditev CšK, h kateri so se poleg igralcev, klubskega odbora in turnirskega vodstva zbrali nekateri zastopniki, prijatelji šaha in časnikarji. V iskrenem nagovoru jih je pozdravjl zaslužni predsednik CŠK g. prof. Jože Grašer,^ pietetno se spominjajoč nekaterih zaslužnih šahovskih mož, ki so za današnjo stavbo jugoslovanskega šaha orali ledino, med drugimi dr. Sclnvaba, Emila Kramerja in Lileka. Imenoma je pozdravil neumornega in zaslužnega tajnika JŠS Mirka Magdiča iz Zagreba, urednika _ beograjske »Politike« mojstra Ozrena Nedeljkoviča, in mojstra Ivana Lešnika, ki je v Celju kot poročevalec »Pravde«. Prisrčno se je zahvalil .ministru dr. Korošcu za pokroviteljstvo, s katerim je dal jugoslovanskemu šahu kot prosvetni minister najvišje priznanje. Nato pa je predsednik prof. Grašer poudaril velik duhovni, kulturni in prosvetni pomen plemenite šahovske Igre.
V imenu mestne občine celjske in župana dr. Voršiča kot predsednika turnirskega od-.bora . je pozdravil navzoče mestni "svetnik g. Lečnik, želeč jim, da bi se v Celju kar najbolje počutili ter odnesli najlepše vtise. Nato pa je imet daljši govor tajnik jšS gosp. Mirko Magdič, ki je orisal vlogo Celjskega šah. kluba pri izvedbi organizacije jugoslovanskega šaha. Celje je bilo zibelka današnje močne organizacije jugoslov. šaha. Tu so se rodile prve pobude, tu je bil prvi amaterski nacionalni turnir, ki je v plemeniti igri združil Slovence, Hrvate in Srbe. Daies je jugoslov. šah v silnem razmahu , ter se je zasidral med narodom, tako da drži, kar je napisal naš velemojster dr. Milan Vidmar in kar jc dopolnil minister in predsednik JŠS dr. Ste-van čirič: šah je ljudska igra in borba zdravega razuma na kulturno • prosvetnem polju. G. Magdič se je imenoma spomnil vseh mož, ki so pomembno doprinesli s svojo iniciativo in delom, da imamo danes v državi tako visoko razvit šah in tako močno organizacijo. Predlagane pozdravne brzojavke ministru dr. Korošcu, predsedniku J5S dr. Čiriču, pred sedniku Hrvatske šah. zveze ministru dr. An-dresu, predsedniku Srbske šah. zveze dr. Ku lasu in predsedniku Slovenske šah. zveze prof. dr. Tonetu Bajcu so navzoči sprejeli toplim odobravanjem.
Sledilo je še nekaj govorov, med njimi je mojster Lešnik bodril igralce za bitko za naslov mojstra, g. Evgen Biichler iz Zagreba je pozdravil za zagrebški Amaterski šah. klub, v imenu igralcev pa se je prireditelju CŠK in predsedniku prof. Grašerju zahvalil za gostoljubje Mladen šubarič iz Zemuna.
Žrebanje, ki ga je vodil tajnik Magdič, je' določilo igralcem sledeči vrstni red: 1. An-arija Mišura (ŠK »Vidmar«, Maribor), 2. Va-
silije Medan (Beograjski šah. klub), 3. prof. Josip Grašer (Celjski šah. klub), 4. Ivan Marek (Ljubljanski ŠK), 5. V. šmigovec (CŠK), 6. Vladimir Gottlieb (Amaterski šah. k., Zagreb), 7. Branko Savič (Grafički ŠK, Zagreb), 8. Jože šiška (Centralni ŠK, Ljubljana). 9. Brana Pavlovič (Beograjski ŠK), 10. Marjan Mlinar (Ljubljanski ŠK), 11. Ljubinko Majstorovič (ŠK čačak), 12. Jože Šorli (Centralni ŠK, Ljubljana), 13. Ivo Popovič (ŠK Split), 14. Franjo Žuk (ŠK Sisak), 15. Mladen Šubarič (ŠK Zemun), 16. Gjorgje Bemer (ŠK »čigorin« Beograd), 17. Ivo Jerman (Amaterski ŠK, Zagreb), 18. Milan Drašič (Grafički ŠK, Zagreb).
Po žrebanju je bila prirejena izdatna zakuska z mnogimi zemskimi dobrotami in — kislo vodo, kot se pač spodobi za treznega šabista. — Poročilo o pričetku in poteku igre je na drugem mestu.
SAMOMOR POD VLAKOM
Pred 14 dnevi smo poročali, da je v Lescu pri Celju skočila v samomorilnem namenu pod osebni vlak 54 letna dninarica Kodrin Marija iz Arje vasi pri Petrovčah. Vlak ji je odrezal obe nogi in jo poškodoval po glavi. Kodrinova je sedaj v celjski bolnišnici poškodbam podlegla.
Ocvirk, ki je služboval v Št. Andražu pri Velenju, v pokoju pa je živel v Šoštanju.
c Mestna občina celjska razpisuje gradnjo grobnic in rodbinskih grobov na mestnem pokopališču. Ponudbe je vložiti do 16. t. m.
c Potrebne kredite za obiranje hmelja dobe hmeljarji pod istimi pogoji kakor lani, pri Ljudski posojilnici v Celju, Mestni hranilnici v Celju in pri podružnici Hranilnice dravske banovine v Celju.
c Polovična vožnja jc dovoljena za obiralce hmelja v času od 1. avgusta do 30. septembra.
c Karambol. V soboto zjutraj je privozil iz Ceste na grad proti mostu preko Voglajne s premogom naložen tovorni avlo. Iz mesta je privozil s kolesom posestnik Jakob Cuk iz Hriba Sv. Jožefa. Avto in kolesar sta trčila skupaj. Kolo je pokvarjeno in znaša škoda okrog 400 din, kolesarju pa se ni zgodilo nič hudega.
c Aretirala je celjska policija pred kratkim neko Leopoldino M. iz Celja, ker je v mestu in okolici izvršila več lalvinj Pri aretaciji je tatvine zanikala in tudi ni hotela povedati, kam je spravila ukradeno blago. Te dni pa so našli v neki kleti na Vrazovem trgu 2 kovčega z obl 'ko in drugimi stvarmi. Vse je bilo skrilo med drvmi in premogom. Med obleko je bilo 1800 din gotovine in ena hranilna knjižica glaseča na 2000 din. Iz listin, ki so jih našli zraven ,so ugotovili,. da so stvari last aretirane Leopoldino M. Izročili so jo okrožnemu sodišču v Celju.
c Poskus samomora. Orožniki so pred dnevi na Dobrni aretirali 26 letnega postopača! 'Huberta K. iz Nemčije, pristojnega v Novo cerkev, ker je na Dobrni izvršil več tatvin. Orožnikom jc ušel in nato v samomorilnem' namenu zaužil več zdrobljene opeke. Ko so ga našli, so ga oddali v
o Koca na Pesku, Pohorje. Na praznik* 13. avgusta sc vrši pri koči na Pesku proslava obletnice otvoritve koče. Ob 10. uri dopoldan bo pri koči sv. maša. Prijatelji zelenega Pohorja vabljeni.
o Tragična sinrl letalskega častnika Ga« borca, jc vzbudila v Prekmurju mnogo sočustvovanja med vsemi, ki so ga poznali. Pokojnik je obiskoval gimnazijo v Murski Soboti in je tu tudi maturiral. Lclo$ so nekateri njegovi sošolci praznovali skupno desetletnico mature. Njega ni bilo že nekaj let v Prekmurju. Gal ter c je slovel kot navdušen letalec in drzen akrobati Skozi vsa gimnazijska leta je bil v sokolskih vrstah ter se je pod vplivom sokolske vzgoje vpisal tudi v vojno akademijo^ o Novi urednik Klekiovih „NovIn“ je postal kaplan g. Matija Balažič. Kot pravd, jo „Novine“, jo po škofijskem nalogu dodeljen v Soboto za drugega kaplana, da bi vodil lisk v Prekmurju in bi s tem prevzel tudi uredništvo „Novin“. G. Balažič jc znan v Prekmurju, kot pisec lanske jeseni izdane zgodbe v dialektu „Na križpotji življenja" pa tudi kot pisec nekaterih ostrih člankov v katoliškem tisku proti Mišku Kranjcu in njegovim delom.
o Grajski kino v Soboti predvaja do torka velefilm „Car bohemov'1.
o Novi železobetonski most na Muri pri Petanjcih je odprt za promet. Pretekli četrtek proti večeril so začeli voziti po njem prvi avtomobili, med njimi tudi avtobus iz Maribora.
n Šest razbojnikov je vdrlo ponoči v, hišo kmetovalca Mije Cetinjskega v vasi Kompatori pri Cazmi. Zahtevali so denar. Kmetovo ženo so v postelji ubili, Mijo pa se je rešil s tem, da je z zobmi ujel vrv, s katero so ga davili. Razbojniki so našli vsega le. 80 dinarjev.
n Do krvavega pretepa je prišlo med kmeti v kraju DeVečani na Vlašič planini; kjer se je zbralo okrog 2000 romarjev, ki so prosili Boga za dobro žetev. Po cerkvenih obredih je bila ljudska veselica; med katero je 15 leten deček povzročil incident, ki jc imel za posledico pretep; v katerem je sodelovalo več slo kmetov.
n Zaradi starega narodnega običaja je prišel ob življenje 16 letni Vladimir Stanič
c Umrl je med vožnjo nišnico 70 letni upokojeni
v celjsko bol-župnik Maks
celjsko bolnišnico. Po odpustu iz bolnišnice v Lukavici pri Starem Majdami. Ob priliki ga je policija v Celju aretirala in izročila J strašne nevihte je šel zvonit v cerkev. Strc-orožnikom na Dobrni.
c Nesreče. 65 letni delavec Karl Prislan iz Preserja pri Braslovčah jc padel 4 metre globoko in si zlomil več reber. •—■ 35-letni Ludvik Senica iz Žigona pri Sv.
Lenartu nad Laškim, je čistil samokres, ki se je sprožil. Krogla ga je zadela v levo koleno. — 17 letni hlapec Karol Škorjanc iz Gabernika je padel po stopnicah1 in si zlomil levo roko v dlani. — 14 letna hči posestnika Suša Vida iz Blagovne pri Celju j e padla s kolesa in se potolkla po glavi. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
la je udarila v zvonik ter ga ubila.
n Radi pomanjkanja gumija, ki je že
prisililo nekatere lastnike avtomobilov, da so spravili svinje avtomobile v garaže, j c trgovinski minister omejil potrošnjo gumija z odlokom, s katerim se prepoveduje uporaba gumija za izdelovanje gumijaste obutve in nekaterih drugih gumijastih izdelkov.
n Silna nevihta je divjala zopet nad Ilrvatskim Zagorjem, Medmurjem m Prekmurjem. Napravila je mnogo škode. Po dosedanjih poročilih je zahtevala tudi pet človeških žrtev.	•
Drzen roparski umor pri Sv. Barbari v Halozah
Žena umorjena, mož na orožnih vajah — Odnesli 40.000 din
V noči od sobote na nedeljo se je v Medribniku pri Sv. Barbari v Halozah zgodila pretresljiva tragedija, katere žrtev je postala mlada Julijana, žena trgovca Debeljaka. Tamošnja okolica je vsa pod vtisom silovitega ogorčenja nad nezaslišanim umorom in ropom pri De-beljakovih. Pri tem je tragično tembolj, ker je gospodar na orožnih vajah.
Tolpa drznih roparjev je najprej v noči od sobote na nedeljo vlomila v neko klet Na mejah pri Sv. Florjanu. Nato so okrog polnoči navalili s puškami, revolverji, krampi, motikami in koli na Debe-Ijakovo hišo v Medribniku. sosedne pa so dobro zastražili, tako da je bila vsaka pomoč onemogočena. Okrog hiše se je
razvilo besno streljanje Skozi okna so streljali v sobo, v kateri so spali na prvi postelji 35 letna Julijana in ob njeni strani otroka: 3 mesečna deklica in 6 leten fantek ter na drugi postelji trgovska pomočnica Emeršič Marija iz Gradišča pri Sv. Barbari. Nesrečno Julijano so zadeli trije streli: prvi v srce, drugi v trebuh in tretji v stegno. Mali deklici je bila usoda naklonjena, da je ni zadel strel, fantka pa je zadel le drobec lovske puške in bo zlahka ozdravel. Tudi pomočnica je odnesla zdravo kožo, medtem ko so krogle preluknjale stranice njene postelje. Roparji so divje iztrgali križe in izpahnili vrata. Pomočnici, ki je zaman klicala na pomoč, so iztrgali vso obleko in ji gro-
AII sl že prijavil vsaj enega novega naročnika . . .
7
zili s smrtjo, če ne pove, kje je denar, Ker v resnici ni vedela, ni mogla ničesar odkriti. Prebrskali so nočno omarico iti omaro, kjer so našli v suknji denar. Sodijo, da so odnesli 40.000 din gotovine, Izpraznili so trafiko in se založili s klobasami. Nedaleč od hiše so si pri neki mlaki prepirajoč se delili plen. Nato so izginili. Vse kaže, da je bil med njimi tudi eden izmed domačinov, ki je dobro poznal okoliščine pri hiši. Roparji so bifl namazani z ogljem. Sosed brat Debeljak je hotel s puško na pomoč, a so ga takoj pregnali s številnimi streli. Ostali sosedje so trepetali v smrtnem strahu v svojih hišah. -
Kmalu je prihitelo na lice mesta orož-ništvo iz Sv. Barbare, tudi iz Ptuja sd bili že čez 1 uro tam, zjutraj je prispela še policija iz Maribora in Varaždina, vendar so do zdaj sledovi še pomanjkljivi
Pri raztelesenju so ugotovili, da je nastopila takojšnja smrt. Vsa -Sv. Barbara obžaluje nesrečno družino, ki je zgubila plemenito mater, dobro ženo in skrbnd gospodinjo.
Maribor
Lep uspeh motociklističnih dirk
na Pohorje
Junaki dneva so bili: dr. A. Hribar iz Zagreba, podporočnik A. G le bo v iz Maribora in I. Šiška iz Ljubljane mhm
Včeraj je priredila Motosekcija Slovenskega avtokluba v Mariboru prvo samostojno gorsko nacionalno motociklistično in avtomobilsko dirko na novi pohorski cesti, ki je bila šele,pred enim tednom izročena prometu. Za dirke je bilo v vsej državi ogromno zanimanje, kar dokazuje 92 prijavljeih motociklistov in 14 avtomobilistov. Krasno sobotno vreme je obe tak) najboljše in se je mnogo prijavljen-oev že takrat ali pa še preje pripeljalo v Maribor.
častno predsedstvo dirke so sestavljali gg: ravnatelj K rej č l, predsed. Avto-khiba Maribor, podpolkovnik M a s 1 a č, garnizionar mariborske garnizije, dr. J u-van, župan mesta Maribor, okrajni načelnik A ji e c, Nikola Boško v ič, načelnik športne komisije saveza motoklu-bov kraljevine Jugoslavije in podporočnik G1 e b o v, načelnik motosekcije Avto Jstaba Maribor. Vodstvo dirke je bilo v roikaih podporočnika GlebOva.
Kljub slabemu nedeljskemu vremenu se je pripeljalo na Pohorje veliko število gledalcev z osebnimi avtomobili, avtobusi in motocikli, mnogo turistov pa je peš prišlo k Sv. Arehu. Lepo število gledalcem je bilo tudi iz Zagreba, Beograda, lijubljane in Varaždina, kar dokazuje izredno zanimanje za mariborsko gorsko dirko. Na vsej 15 km dolgi progi so bili od Lebeja v Reki pa do cilja pri Ruški koči ob cesti številni gledalci, ki so z nestrpnostjo pričakovali prve dirkače.
Start se je nekoliko zakasnil zaradi hudih nalivov, ki so na nekaterih odsekih 'cesto onemogočili za dirko.
Ko je spet .posijalo sonce so prispeli na pij [burno pozdravljeni prvi dirkači. Dose
Iz navedenih rezultatov je razvidno, da je dirka popolnoma uspela in da so doseženi uspehi najboljši, kar je priznal tudi strokovnjak g. B o š k o v i č.
Po dirkah je bila zvečer na vrtu Mariborskega dvora svečana	razglasitev
rezultatov in razdelitev pokalov in diplom v okviru okusno aranžiranega.ban-ceta. V imenu prirediteljev je spregovoril predsednik Avtokluba Maribor ravnatelj g. K r e j č i ter poudaril športni uspeh prideditve in izrekel zahvalo vsem sodelujočim. Nato je gosp.	Boško-
v i č prečita! rezultate	in razdelil
pokale ter diplome. Pokal za najboljši čas turnih strojev vseh kategorij je dobil •podporočnik g. Aleksander Glebov iz Maribora, za najboljši čas dirkalnih strojev dr. Hribar Aleksander iz Zagreba, pokal najboljšega Beograjčana J o s i f o-v i č Kosta, pokal za najboljšega Zagreb-
čana spet dr. Hribar, za najboljšega Ljubljančana pa Šiška Janko, pokal najboljšega Mariborčana naš popularni »as« podporočnik Glebov, ki je potolkel celo uspeh bivšega mariborskega prvaka inž. Rudija Lotza. Pokal ravnatelja Krejčija vozača Avtoklubov je dobil spet podporočnik Glebov, prehodni pokal mariborskega župana dr. Juvana pa je prejel M o t o k 1 u b Zagreb za tri leta. Dirke so končale brez vsake nesreče, kar je zasluga dobre organizacije in naše vojske.
Dirkam so prisostvovali predsednik Avtokluba ravnatelj g. K r e j č i, podpolkovnik g. Maslač, okrajni načelnik g. A j 1 e c, zastopnik mariborskega župana ravnatelj g. Rodošek, šef mariborske policije g. Kos in zastopnik polkovnika Kilerja.
Sinoči se je okoli. 23. ure pripetil ob Dravi pod Koroško cesto v neki gostilni razburljiv dogodek. V neki tamkajšnji gostilni se je zadrževal 40 letni, skladiščnik Mestnih podjetij Rudolf Mikša. Med pivci je prišlo do prepira in dejanskega spopada. Kakor pripovedujejo očividci, je nekdo sunil Mikšo skozi vrata iz gostilne. Mož je tako nesrečno padel na neki kamen, da si je razbil lobanjo. Mikša je kmalu izdihnil. Na kraj dogodka je še ponoči prišla policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan.
* Kopalke — nogavice, Oset - Koroška 26.
pletenine, perilo,
ženi so (bili naslednji rezultati:
‘ Turni motorji do 200 ccm. 1. Lukman ■Franjo (Motoklub Varaždin) DKW 17:28;
2 čpepinko Gabrijel (Varaždin) DKW, 17:50; 3. Jereb Drago Triumph, 19:02; 4. •Večerič Zvonko (Varaždin), DKW, 19:33; 5. podporočnik Stojan Ivan (Maribor), NSU, 20:08 4-5 ; 6. Fuček Drago (Zagreb) Ztindapp, 20:18. Športni motorji do 250 jccan:	1.	Babič Jenko, (Zagreb), Puch,
14:15 1-5; 2. Zajc Jože, (Avtoklub Ljubljana), Puoh, 15:07; 3. Čerič Ivan (Maribor) Trhimiph, 15:09 3-5, (njegova prva (toka!); 4. Komel Marjan (Maribor), Budi, 15:47; 5. Ovlakovič Željko (Za greb) BMW, 16:05 3-5; Pušnik Miha, fMaribor), DKW, 16:26 2-5.
Športni motorji do 500 ccm: 1. dr. H r i-b^a r Aleksander (Zagreb) 12:48 1-5 (najboljši čas dneva!); 2. Šiška Janko, (Ljub liana), NSU 12:57 3-5; 3. Jurčič Nikola; (Zagreb), BMW 12:58 1-5; 4. Toplak Milan, (Celje), Ztindapp, 13:52 2-5; 5. TihO' savljevič .Vlado, (Beograd), Ziindapp, 14:37; 6. Josipovič Branko (Beograd) BMW, 14:53 4-5; 6. Vujič Alimpije (Beograd), BMW, 14:57; 7. Dobnik Ivan (Maribor), NSU, 15:18 2-5.
Motorji s prikolicami do 1200 ccm: 1. L u ža r Fric, (Zagreb), BMW, 14:34; 2. inž, Lotz Rudi (Maribor), NSU, 15:43 3. Pogačnik Anton, (Kranj), NSU, 16:01 3-5; 4. Lapter Žiga, (Varaždin), P*MW, 16:50 3-5.
Športni motorji do 350: Babič Jerko, '(Zagreb), Puch* 13:58 4-5 ; 2. Breznik Du-$an, (Ljubljana), DKW, 14:01; 3. Dobnik jvan, (Maribor), NSU, 15:04; 4. Cerič Iv., Stoaribor), Triumph, 15:06.
Športni motorji do 1000 ccm: 1. Jur-ijič Nikola, (Zagreb), BMW, 12:51 2-5; J., dr. Hribar Aleksander, (Zagreb), 12:59; J. Toplak Miran, (Celje), Ztindapp, 13:48 4-5; 4. Josifovič Branko, (Beograd), Ztin-iapp, 14:22; 5. Trhosavljevič Vlado, (Beograd), Ztindapp, 14:49 4-5.
Turni motorji do 1200 ccm: 1. Glebov Aleksander, (Maribor), BMW, 13:50; 2. Miklavčič Ivan, (Ljubljana), Ztindapp, !4:09 4-5; 3. Zajc Jože, (Ljubljana), fttoh, 15:14 2-5; 4. Bar Vinko, (Kranj), DKW, 15:42: 5. Stanjko Franc, Puch, 15:39.
Avtomobili do 1200 ccm: 1. Stoinsdieg Gatstav, (Maribor), DKW, 16:08 2-5; 2. tgrič Hinko, (Maribor), DKW, 17:27 1-5; t Lederer. Ivan,, (Maribor),, DKW l-8;03.
m Nočna lekarniška služba od 10. do
vključno 16. t. m.: dvoima lekarna pri Sv;. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
m Poročila sta se včeraj Mira Vrhar in dr. Milan Jovanovič iz Zagreba.
n Otvoritev mestnega kopališča. Mestno kopališče ,ki je bilo zaradi nepredvidenih popravil nekaj dni zaprto ,bo v petek, 16. t. m. spet redno obratovalo, ne pa v torek, kakor je bilo prvotno objavljeno.
m Stanovanjski najemniki so imeli včeraj v hotelu Novi svet občili zbor, katerega je vodil predsednik društva krojaški mojster g. Iiac. Po njegovem zanimivem poročilu o položaju in nevšečnostih _ stanovanjskih najemnikov je poročal tajnik g. Mohor. Društvo šteje 1000 članov. Iz njegovega poročila je razvidno, da plača večina najemnikov 25 do 30 odstotkov _ svojih dohodkov in še več za stanovanje. O društvenem finančnem stanju je poročal blagajnik g. Feldin.
m V evangeljsko veroizpoved je bilo včeraj sprejetih 8 rimokatoličanov iz Maribora.
m Letno gledališče Sokola v Rušah priredi v nedeljo, 18. t. m., ob 20. nočno predstavo „Matija Gubca“. Vozil ho po-sebni „Putnikov“ vlak. Informacije in vstopnice pri Putniku v Mariboru.
m Jablana v cvetju. Posestnik Martin Koblar iz Kamnice pri Mariboru nam je prinesel cvetje s svoje jablane. Imenovani je letos že potrgal jabolka, sedaj pa je ista jablana ponovno v cvetju. To je gotovo zanimiva igra svojeglave prirode.
m Za zastrupljenjem z gobami sta umrla Janez in Neža Cvetko in ne tudi Gerličeva, kakor nam je bilo pomotoma sporočeno.
m Zaprite Razlagovo ulico do Prešernove! Na odseku Razlagove ulice je zdaj živahen promet. Tovorni avtomobili najrazličnejših dimenzij vozijo sem in tja pesek za zidavo Hutterjevega bloka, pa tudi osebni avtomobili se ustavljajo na tej cesti. Kam bo potem krenil kolesar? Gotovo na pešpot, kajti na cesti ni prostora. Zato bi bilo treba ta del ceste vsaj začasno zapreti, da se preprečijo morebitne nesreče.
m Gostilničar žrtev žeparja. Mariborskemu gostilničarju Josipu Nekrepu iz Smetanove ulice je nekdo ukradel denarnico, v kateri je bilo 540 din gotovine.
m V zadnjem času so se pojavili v Mariboru celi roji komarjev. Razmnoževanje teh nadležnih živalc pospešujejo tudi razne zanemarjene mlakuže, med katere spada zlasti ribnik v mestnem parku. Bil bi že skrajni čas ,da bi se ta ribnik očistil in napolnil zopet s čisto vodo.
n Po prvi poročni noči je skočila v Neretvo in utouila 19 letna muslimanka Fatima, poročena s Smajom Beledarjem. Poročila sta se po muslimanskem _ običaju ter je mož komaj v poročni noči opazil, da ji manjkajo trije prsti na roki. Zeno je la očitek tako bolel, da je odšla z doma ter izvršila samomor.
Kino
3 Grajski kino. Na splošno zahtevo, po-dalšamo do vključno torka najboljši francoski film „Zašla sem...‘‘ z Jan Gabit), Ne zamudite te zadnje prilike si ogledati ta prekrasni fUm.
* Union kino. Do vključno torka senzacionalni covbojski film Krvava arena“.. Krvave borbe covbojev in rudarjev nt divjem zapadu.
Esplanade kino. Od danes „Skrivnos! gospe Reate“ sijajen ljubezenski in pustoto vni velefilm z Lil Dagover. — Sledi: „13 stotov“ z H. Ruhmannom,
LEPA NEDELJA NA OJSTRICI NAD DRAVOGRADOM
Prihodnjo nedeljo, 11. avgusta, ko ji na Ojstrici veliko žegnanje z domačo tradicionalno godbo in ljudsko veselico pod lipo, bomo Mariborčani vrnili obisk našim Kobancem, ki so se nam predstavili za časa Kobanskega tedna v Mariboru. Prireditelji Kobanskega tedna pripravljajo sedaj mariborskim gostom prisrčno dobrodošlico in lep sprejem. Pevci Matičarji in še Šušteršičevi mali harmonikarji nameravajo posetiti lepo Ojstrico, slikovito gorsko vasico, ki tako idilično leži na Košenjakovem hrbtu, komaj poldrugo uro nad Dravogradom. Izletnik:, planinci, v nedeljo zjutraj z vlakom do Dravograda, nato na Ojstrico, ki je primeren kraj tudi za družinske izlete.
17. nacionalni šahovski turnir v Ceifu
Državna razr. loterija
Din	100.000.—: 4979
Din	40.000.—: 60076
Din	30.000.—: 13734	34616	37195	53956
Din	24.000.—: 92684	97058
Din	20.000.—:	8366
Din	16.000.—: 40927	67170	77082	95153
Din	12.000.—: 4644	32682	52781	75088
75265 Din 10.000.—:
5758	11239 14034 28063	29068	43003	49309
65180	75213 78410 92185	99421
Din 8000.—:
2011 7587 11629 12017 28756 29961 38313 51520 53120 58096 66002 67571 69122 73407 77222 82157 85558
DIN 6000.—:
2831 10693 16681 19362 20036 24883 30247 31434 41676 60972 62901 65511 66027 69487 82330 88947
Din 5000.—:
7597 8760 10756 12892 13006 13556 20756 22687 25772 26014 45431 53156 62104 65732 68497 70374 72164 80735 83229 96918 98315 Din 4000.—:
1865 5540 9334 10747 11084 14669 18702 19110 28098 28213 28251 30345 35312 35711 36274 36609 36891 37082 50703 51287 53422 53485 54327 55705 58148 60795 62680 63053 63087 65393 65854 67832 68489 72004 74442 76349 77429 78708 81737 84365 86480 87568 89739 91929 95524
i	(Brez jamstva)
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka- hH««- 25 (le!.*
Kmalu po svečani otvoritvi jubilejnih prireditev Celjskega šahovskega kluba je v soboto ob pol 20 pričelo 1. kolo 17. nacionalnega amaterskega turnirja za naslov mojstra. Turnir je odlično in naravnost vzorno organiziran ter ga vodi klubov tajnik Mirko Fajs. Mož je sicer vedno nasmejanega^ obraza, ljubezniv in uslužen, vendar pa drži vajeti trdno v rokah kot stroga avtoriteta.
Kljub' peklenski vročini je bilo prvo srečanje kandidatov za mojstrski naslov silno živahno ter je prineslo nekaj zanimivih partij. Prva sta zaključila Zagrebčan Savič in Ljubljančan Šorli. Savič se je z Retijevo otvoritvijo spustil na tla moderne strategije, vendar pa Šorliju ni dorasel. V dobri poldrugi uri je Šorli 'z odlično igro v napadu dobesedno po-gazil svojega nasprotnika. — Prav dobro se je uveljavil Celjan Šmigovec. V Collejevem sistemu je prvaka Siska, simpatičnega in uglajenega Žuka, pozicijsko nadigral, pod-vzel izgleden napad, prodrl na kraljevem krilu ter s težko artilerijo na g liniji zapečatil žukovo usodo. — Prof. Grašer je znan kot drzen igralec, s hladnokrvnimi in nasmejanimi gestami. Tako je zaigral tudi svojo partijo proti mlademu in prikupnemu plavolasemu abiturientu Bernerju. V Collejevemu sistemu je tvegal različno rohado. V napadu je bil pa nekoliko prepočasen. Berner je zavaroval kraljevo krilo, nato pa v silovitem napadu demoliral Grašerjeve postojanke na damskem krilu. Hladnokrvno je iz stisnjene pozicije gledal profesor, kako se nadenj vali strasna ruska (Berner je namreč ruskega pokolenja) velesila. Nekaj potez pred polomom je z dobrodušnim nasmehom ponudil kapitulicajo. — Vljudni in seriozni Beograjčan Medan menda še ni mogel koj prvi dan »aklimatizirati* svojih živcev na celjsko vzdušje. V Aljehinki ie dosegel proti Jermanu, ki pri igranju zanimivo sodeluje z vso svojo mimiko, odločilno pozicijsko prednost, ter je bilo pričakovati, da bo v napadu zmagal. Vendar pa je radi medlega nadaljevanja dovolil, da mu je Jerman iztrgal iniciativo. V časovni stiski je nato doživel nezaslužen poraz. — Beograjčan Pavlovič je proti Mlinarju tvegal kraljevi gambit. Začetek je bil sicer divji. Podoba_ pa je, da nasprotnika nista hotela postavljati vsega na kocko, ampak sta zavila v težko pozicijsko igro. Slednjič sta se v končnici, v kateri je Pavlovič imel nekaj prednosti, sporazumela za remis. — Mariborski »Vidmarjevec« Mi-šura je prav dobro startal, V damskem gambitu proti Zagrebčanu Drašiču je dosegel že v otvoritvi nekaj naskoka. V središnici_ se je Drašič spustil v zelo riskantno kombinacijo ter dal damo za tri lahke figure, kar je sicer teoretično pravilno, toda praktično se je izkazalo, da je račun napak. Mišura je s težkimi figurami vdrl v nasprotni tabor ter prisilil Drašiča h kapitulaciji. — Silno živahna je bila Španska partija med Jožetom šiško in Majstorovičem iz čačka, šiška je žrtvoval za napad kmeta, toda Majstorovič je dobro ‘pariralv Prt nadaljeva-niit	&
šiška zapravil precej časa; Zašel je v strahotno časovno stisko. Končniško fazo partije ie igral v paklenskem tempu.. Marsikdo bi izgubil živce, toda šiška je vzdržal (Podoba je da si je v tednu pred turnirjem zelezno okrepil svoje živce na Menini planini, kjer je bojda celo vprizoril lov na ostanke menm-skega medveda). Za las je ušel »časovni smrti«, in partijo bi mogel dobiti, da m taktično zapravil edinega izgleda, ko bi moral menjati dame ter forsirano zaviti v dobljeno končnico. V nadaljevanju sta se po nekaj potezah sporazumela nasprotnika na remis. — V Španski partiji je dosegel zastavm Zagrebčan Gottlieb proti Splitčanu Popoviču veliko pozicijsko prednost. Z mocmm napadom je zavzel nasprotnikovo kraljevo krilo, dobil kvaliteto ter v končnici sigurno zmagal. — Ljubljančan Marek je v Stonne-wallu lepo nadigral Zemunčana šubariča. V napadu pa je bil nekoliko preskromen in pohleven, da se je šubarič izvlekel iz težav, nato pa celo prevzel iniciativo. Partija je bila že dvakrat prekinjena, vendar ima Marek malo upanja na remis.
poteku prvega kola je prisostvovalo veliko število kibicev, ki pa jih je vodja Fajs držal v »večnem šahu« ter niso mogli kaj izdatneje poseči v razvoj igre. Posebne pozornosti pa so bili igralci deležni s strani časnikarjev, na čelu s serioznim mojstrom Nedeljkovičem, ki se je ob partijah kandidatov za mojstrski naslov sprehajal po dvorani kot preizkušeni senior.	,
V nedeljo popoldne je bilo odigrano drugo kolo,, čigar potek objavljamo le na kratko. Popovič je premagal Saviča, Šorli in Siska sta remizirala, Drašič je premagal Mlinarja, Pavlovič je izgubil proti Majstorovicu, štni-govec in šubarič sta remizirala, prof. Graser je doživel svoj drugi poraz proti Jermanu. Partija Berner — Marek je bila prekinjena v boljši poziciji za Bernerja, pravtako je bila prekinjena partija Mišura — Medan, ki bo v končnici verjetno remis; isto kaze partija zulc
— Gottlieb.	_	„ w . ..	,,
Stan le po 2. kolu. Jerman 2, Majstorovič, šmigovec in Šorli IV2, Berner, Gottlieb in Mišura 1 (1), Drašič, Popovič inŠiška 1 Šubarič »/2 (1), Mlinar m Pavlovi V*. Marek 0 (2), Medan in 2uk 0 (15, Graser m Savič 0 točk.
★
107, Retijeva otvoritev
(1. kolo v Celju 10. avg. 1940)
Beli: Savič Branko	Crni: Šorli Jožo
1. Sf3, Sf« 2. c4, g6 3. b3, Lg7 4. Lb*, 0-0 5. 23, d® De2, e5 7. d3, Sc6 8. a.tt Te8 9. Sl)d2, Lg4 10. Lg2, Sd4 11. Sxd4, exd4 12. S13, c5 13. 0-0, Dd7 14. Tfel, Lh3 15. Lhl« h« 16. Lel, Sg4 17. Ta2, To7 18.	Li*2,	L\g2	19. Kxg2, Dc6	20. h3, Se5
21.	Tdl,	Tae8	22. Lf4, S<17	23. Tel, g5
24.	Lel,	Se5 25. Thl, f5 26.	Kh2, Sxf3-|t
27.	exf3,	I)xf3	28. Dd2, Te2 29. Tli, LrS
9A; Kfilj	>***•
Zanimivosti
»Sveta bo konec, zato odpovedujem službo !•*
E&wa‘rdfB«a‘nt Je ^	,
ugadriik neke%atakfe5VfK<2msaKfGi««. \fc. sfeodnjtočho.je opraWjdl?vsa3c*dan;svošo; službo'in mihče nilslutil, da- je mož v privatnem ’ življenju' f&htast.
Tako se je zgfkBfek da* je^u**inik na: kralju ■ junij a stopil pSeSl • direktorja ■ in ;od-) povedal službo. Začudenemu »ravnatelju'
Anglija budno na straži
ProtHetafeka služba je v Veliki Britaniji dan za dnem na poslu. Nemci intenzivno nadaljujejo z letalskimi napadi, ki se zadnje dneve stopnjujejo v velike zračne bitke. Tudi ponoči so letala na poletih, vse akcije pa dajejo slutiti, da se po uvodnih tkanjih pripravlja velika ofenziva, ki naj odloči o vojni in miru še to jesen. Na sliki angleška protiletalska opazovalnica pravkar javlja prihod sovražnika.	-
morati ,po vseh prawfth korektnega. živrt •Ijeivja rkfpofttedati službo IH dni pred! Ikogeem^svčjta, ki; bo;napo(Sil tdoho KL
'rriltiio	-	in	- tnoiMiiil /lo oo ’ rtTii/ro
'Stkiar i zelo - resno. - Našie*dnjega'‘ dn e- ga5 žes mPbilo' več v* službo.
NapdčfLje; M). ,.jufjj, sv.et se ni -podri, šfi^atkjije sprevidel, da so »Bile vse .njegove -fantazije pretirane in stopil je k ravnatelju. Zaprosil je za ponovno namestitev-ter obljubil, da se ne bo poslej nikoli »več .vdajal’fantastičnim stvarem ter.ostal raje-na realnih tleh vsakdanjega življe-a.
i' ' jpp/
f...
Prvič se je govorilo uradno slovaško v» Beogradu na gospodarskih pogajanjih, ki se vodijo med obema državama. Po želji slovaških delegatov bodo tudi besedila sestavljena r slovaščini in srbohrvaščini.
Nov način lova na eksotične živali so
preizkusili člani neke ameriške znanstvene odprave v Južni Ameriki. Uporabljali so solzavi plin in posrečilo se jim je, uloviti divjad, do katere je drugače zelo težko priti.
Radio jih je uničil. Namreč pripovedovalce narodnih povesti, bajk in legend na Japonskem, ki so si po raznih lokalih služili svoj kruh. Zdaj opravlja to spiker v radiu, narodni pripovedovalci z ulice so prišli ob kruh.
TUDI POSLEDICA VOJNE
Na obali . Tihega oceana rastejo v Severni Ameriki smreke in jelke, ki dajejo najboljši les za letala. Naravno, da so začeli gozdove na debelo izsekava’ In kar je najznačilnejše, posekajo mnogo dreves, ki za tehnično predelavo niso povoljna. Le povprečno sedem odstotkov lesa je uporabnega. Torej mora pasti sto dreves, da dobe izmed njih sedem dobrih debel. In drevesa potrebujejo 250 let, da dorastejo za sečnjo!
ASarm zaradi gledališke scene
Sosedje nekega nedavno poročenega para v Vicenzi so že dalje časa slišali iz stanovanja zakoncev vzklike in klice na pomoč, Čudno se jim je zdelo le, da je mladi par vsako jutro roko v roki odhajal z doma. Zvečer se je prizor spet ponavljal, moški je vpil, naj se žena od-odstrani, ta je pa obupno prosila, rotila in klicala na pomoč, da je odmevalo daleč po ulici. Sosedje so poklicali stražni-
ke, ti so vdrli v stanovanje in našli zakonca vprav sredi napete scene. Mož je vihtel nad klečečo ženo dolg nož iz lepenke, ovit v srebrn papir ter ponavljal besede iz vloge neke drame. Zakonca sta se namreč učila za neko gledališko igro, ki jo je pripravljalo dramatično društvo. Seveda ju je policija poučila, naj se vežbata na malo manj hrupen način za zaprtimi okni...
Svinja je na dirki prehitela konja
V	Louisiani v USA so nedavno priredili konjske dirke, Štiri tisoč gledalcev je imelo mnogo smeha, ko je prisostvovalo dirki med svinjo in konjem, na katerem sta jahali dve osebi.
Farmer Leon Mitchel je več tednov vežbal svojo svinjo za dirke. Dirkalna proga je vodila po cesti, blatu, pesku in asfaltu. Žival je tekla kakor za stavo, gospodar jo je na konju komaj dohajal. Po dirki je svinjo vselej nakrmil z obilno hrano in žival se je privadila tega, da je vsak dan hitreje pobirala stopinje čez drn in strn.
S svinjo je prišel kmet na dirko. Seveda so hoteli vsi videti žival, kako se bo obnesla v tekmi s konji. Stav je bilo nič koliko. Svinja je premerila dirkalno progo, dolgo 2.8 km v osmih minutah. 'Policija je moral ves čas intervenirati, ker so navdušeni gledalci silili na progo, da bi čim bolje videli parkljevko, kako jo ubira po dirkališču. Na mnogih krajih je žival padla v jarek, toda je kmalu vstala in spet hitela dalje. Dospela je na cilj pr-ed konjem. Konj je bil po dirki ves po-tan dn zadihan, svinja je pa mirno hlastala po svoji priljubljeni hrani, kakor je bila navajena v drugih dneh.
Usoda dveh rodov
Nemški vojak Karl Lauterbacher'iz Ascha je bil na raznih bojiščih Belgije in Francije. Med nekim naskokom se je znašel na majhnem pokopališču, kjer je počivalo 150 Nemcev, padlih v svetovni vojni. Črtajoč imena je naenkrat opazil napis na- grobu svojeg aočeta, ki ga ni nikoli poznal. Oče je padel 1914, sin se je rodil po smrti. Zdaj je on sam prešel polja ne smrti, ki so mu pred 26 leti ugrabile očeta.
Nezakonske dece je največ v Sloveniji 11.31%, v Vojvodini 10.21, na Hrvat-skem 8.5, v moravski banovini 4.8, v Dal maciji 3.13, v vrbaski banovini 2.76, v drinski 2.01, v vardarski 1.45, v zetski 1.28%. Na svetu je največ nezakonske dece v republiki Čile v Južni Ameriki 33%. Vsak tretji otrok v čileju je nezakonski.
Hiša iz steklenic
Pri srebrnem rudniku v Nevadi je rudarsko naselje Tonopah naglo raslo iz tal.
V	težko dostopni kraj je pa bilo le z velikimi stroški mogoče spraviti les in kamenje. Tako so nastale najčudovitejše hiše, ki si jih more človek zamisliti. Iz slame, starih vreč, petrolejskih posod in starih zabojev sestavljene hišice nudijo zaklonišča rudarskim družinam. Rekord v iznajdljivosti je pa postavil rudar Viljem Pečk, ki si je postavil hišico iz prazmh steklenic. Zbiral je dalje časa zavržene steklenice od piva ter iz njih sezidal 6 m dolgo in 5 m široko hišo, ki ima 2 in pol m visoko streho. To izredno arhitektonsko stavbo si je postavil izven službenega časa. Znotraj je stekleno steno zadelal tako, da se steklenice ne vidijo. Pečk biva v tej hišici z ženo in dvema otrokoma ter je zelo zadovoljen. Pozimi, ko je v mongih rudarskih hišicah zelo mrzk>, vlada v njegovem domu prijetna toplota.
— Počakajte samo malo, šofer. Prijatelj pride takoj, išče še svoj klobuk..,
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
71
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
— Aj. gospod Vlado, ta vam je zvitež! Gospod stražmojster, saj vidite, da še ni pri sebi. He! He! He!
Razumel sem, da me je izdala.
— Obleči se!
Zlezem s postelje ter se polagoma oblačim. Neprestano mi svetijo v obraz. Meni’pa je vseeno, na vse sem pripravljen.
— Kavalir se je zabaval, — slišim kot iz daljave.
Nekdo se smeje. Suzana pa se zoprno hihita. Na rokah sem začutil hladno železo. Stopimo v vežo. Ob strani in zadaj me spremljajo policaji.
— Jaz vselej... v redu, gospod stražmojster, — slišim za seboj Suzano.
Stopamo po ulici. Mesec se ziblje v smehu. Snežinke radostno plešejo po zraku.
Odpeljali so me na policijski komisariat.
Zjutraj je bilo zaslišanje. K soočenju so poklicali Alfreda, Albina in Alfonza Alinčuka.
— Ali ga poznaš? — vprašajo Alfreda.
— Poznam. Pa še kako! — odgovarja in se zlobno smeje.
— On te je torej obstrelil?
— Da, on. Zastavil nam je pot in prišel streljati. Okrasti nas je hotel!
Alfredova brata potrjujeta to izpoved. Lahko govorita, kar hočeta.
Potem so jeli izpraševati mene. Ponavljam, kar sem jim že bil prej izjavil. Podrobno orisujem vso zadevo. Dostavljam še nekatere nove podrobnosti. Toda vsaka moja izjava žanje posmeh. Ne verjamejo mi. Prav zato sem nehal govoriti
Četrti dan po aretaciji me peljejo iz Rakovega v Ivence pred preiskovalnega sodnika. Vozimo se na saneh. Sedim med dvema policistoma na zadnjem sedežu.
Zavijemo okoli Trofidovega doma. Gledam v okna. Zdi se mi, da sem za oknom opazil obraz. Morda Janinko?
Vozimo proti mostu. Ah, kolikokrat sem šel čezenj s fanti. In sedaj?...
Polagoma se mrači. Mraz je. Roke tiščim v rokave. Po zraku reže droben, neviden sneg.
Ob straneh ceste stojijo gola drevesa.
V	daljavo pa beži nepregledna vrsta brzojavnih drogov. Slišim, kako v njih gode in poje.
Policista si prižgeta cigarete ter ponudita tudi meni. Nočem ter se opravičujem.
— Ali ne kadite? — me vpraša policaj.
— Kadim... toda svoje!
— Popolnoma prav, — pravi drugi "policaj.
Voznik poganja konje. Od vzhoda vle če mrzel veter. Reže me v levo lice in v uho. Iz rokavov izvlečem roke ter si s težavo zaviham ovratnik.
Sneži čedalje manj ter slednjič popolnoma preneha. Na nebu se kažejo prve zvezde. Mesec jedva sveti; resen je, .zamišljen ter se ne zmeni za nas...
Policisti govorijo med seboj. In sicer o rodbinskih dokladah in dokladah na otroke, čestokrat umolknejo. Nenadoma pa eden vpraša:
— Ali si poznal Sašo Veblina?
— Poznal sem ga. Bil je brat onega črnega dekleta. Kako ji je že ime?
— Fela.
— Da, tako torej. Toda kaj je z njim?
— Na meji so ga ustrelili.
— Kdo?
— Ne ve se še. Živic je izpovedal, da ga je vozil iz Rubeževic, nedaleč od Vol-me je nanju streljal nekdo iz gozda ter zadel Veblina.
Pazljivo poslušam ter se delam, kot bi me pogovor sploh ne zanimal.
— Morda je imel kake neporavnane račune...
— Vrag vedi. Kljub temu da so ga imeli vsi radi, je le še imel sovražnike... Zdi se mi, da je Živic nekaj zamolčal... Včeraj si je pa pognal kroglo v glavo...
— Kdo? Živic?
— Da.
— Pa zakaj?
— V pijanosti. Nekaj ga je pičilo...
Včeraj so Veblina pokopali. Po pogrebu je njegova sestra priredila sedmino. No, izrabil je to priliko. Napil se je dodobra, Ko se je zvečer vračal domov, se je na glavnem trgu ustrelil s samokresom v usta.
Ko sem to slišal, sem odrevenel v grozi.
— Morda je imel pri tej stvari tudi Živic svoje prste... in se je zbal odgovornosti... Kaj?
— Morda... Čudovita zadeva. Sam vrag bi se ne spoznal. In tale je tudi aretiran radi streljanja, — je policaj namignil proti meni.
Iz pogovora sem spoznal, da se je drugi policist šele včeraj vrnil z dopusta ter ni vedel za zadnje novice. Sunil me je v roko in me vprašal?
— Hej, gospod, zakaj ste ga obstrelili’
— Koga?
— No, tega...
— Alinčuka, — pristavi drugi.
— Ker je lump!
Policista sta si pomežiknila ter si spet prižgala cigarete.
— Živic torej ne živi več! Ustrelil se je! — mi vrta po glavi.
Nenadoma me je obšla silna želja, da bi vse izvedel. Saj ne morem verjeti, da bi se Živic ustrelil. Tukaj nekaj ne more
biti v redu  Morda pa je še kateri
Živic?
Ta trenutek je dozorel v meni sklep, da moram za vsako ceno zbežati.
(Dalje.)
»V ei e r n I R«
V	Mariboru 'dne 12. Vlil. 1940.
Igort
Prvo prvenstvo Slovenske plavalne zveze
NOVI PRVAK SLOVENSKE PLAVALNE ZVEZE ILIRIJA, LJUBLJANA, Z 252 TOČKAMI PRED MPK Z 207, MURO Z 28 IN BRATSTVOM Z 8 TOČKAMI — VREME JE POKVARILO PRIREDITELJEM DRUGI DAN — ODLIČNA ORGANIZACIJA
V sofooto $e je pričelo v krasnem kopališču na Mariborskem otoku prvo prvenstvo SPZ, ki sta ga priredila MPK in Maraton. Vreme je biilo prvi dan prirediteljem jako naklonjeno, zbralo se je tudi okoli 1800 občinstva. Pred tekmovanjem je pozdravil tekmovalce in občinstvo preds. SPZ dr. Skoberne iz Ljubljane, ki je v zvezi z določitvijo letošnjega prvenstva v Maribor podčrtal skrb SPZ za usipešni razvoj obmejnega plavalnega športa, ki sl utira pot z velikimi koraki.
V	hnenu prirediteljev se je zahvalil predsednik MPK Evgen Beergant.
V letošnjem prvenstvu je sodelovalo okoli 70 tekmovalcev, članov Ilirije, Mure, Bratstva in Mariborskega plavalnega kluba. Nerazumljivo pa je, zaikaj se je vzdržal sodelovanja SSK Maraton. V lažje razumevanje ocen navajamo, da je ocenjeno prvo mesto s 13, II. z 8, III. s 5, IV. s 3, V. z 2 VI. z 1 točko.
SOBOTNI REZULTATI
'OZ-Z }Jcm 1 !aui*p ‘GBBSOUl Ul 0SX£
II. ilinja 2;22. - Točke: MPK - 20, Ilirija 10.
40# m prost« gospodje: 1. Močan (Ilirija) 5:45.7, 2. Banda (I) 5:52.2, ii. Hudnik (I) 6:00, 4. Bruuiscli (MPK) 6:15. - Točke: Ilirija 26, MPK 4, Mura 2.
100 m prosto, dame: 1. Bezjak (1)1:39.6, 2. Zaletel (I) 1:39.6 (mrtvi ček), 3. Bajde (MPK) 1:46.2, 4. Rižner (MPK) 1:49.8. -Točk« Ilirija 21, MPK 8.
100 m hrbtno, gospodje: 1. Grašpk (I) 1:24, 2. Petek (MPK) 1:28,4, 3. Novak (I) 1:32.4, 4. Golob (MPK) 1:30.6. — Točke: Ilirija 18, MPK 13, Mura 2.
10 Om hrbtno, dame: 1. Bezjak (1)1:51.8, 2. Gaber (I) 2:10. - Točke: Ilirija 21.
5x50 m, prosto gospodje: 1. Ilirija I. 2:38.4, 2. MPK I. 2:39, 3. Mura 2ASS, 4. Ilirija II. 2:50.2, 5. MPK II. 2:54.9.
Slednja točka je bila najbolj zanimiva ni napeta. MPK je Sele po ostri borbi z malenkostno razliko zaostal za bolj izkušenimi Ilirijani.
Stanje točk ob zaključku tekmovanja prvega dneva je: Ilirija 132, MPK 71, Mura 12.
TEKMOVALNI SPORED DRUGEGA DNE:
Navzlic močnemu dežu se je v nedeljo dopoldne prvenstvo nadaljevalo s skoki. Številni tekmovalci iz Ljubljane, Maribora in Jesenic so pokazali, da je tudi ta disciplina na zavidno visoki stopnji ter da so tudi Mariborčani dosegli kljub
kratkemu času obstoja MPK že jako lepe uspehe. 2al pa je manjkal naš olimpionik Branko ZilierJ, ki so se ga zbrani tekmo-
valci toplo spomnili pred pričetkom konkurence. Število občinstva je bil opri jako neugodnem vremenu seveda minimalno. Za poljubne skoke so si tekmovalci izbrali jako težek in pester spored. Zlasti sta ugajala Pribošek in Keržan, za katerima so Mariborčani sicer vidno zaostajali, vendar pa po sodbi vse upraviujčhejo nadc an ijinogo obetajočo bodočnost skakalnega športa pri nas.
OCENA V SKOKIH:
1. Keržan (Ilirija) 43.83, 2. Pribošek
- (Ilirija)
ILIRIJA—MPK 9:0 (2:0)
Tekma v \vaterpolu je prinesla visoko zmago Iliriji, ki je MPK prekašala tako tehnično kakor po skupni igri. Rezultat 9:0 (2:0). Sodil je inž. Stergar.
Po (Umovanju je župan dr. Juvan, pokrovitelj tekmovanja, izročil zmagovalnemu moštvu Ilirije dragoceni pokal, ki ga je sam daroval, ter poudaril, da l>o mestna občina vedno s polniiti razumevanjem in
L. Knop (MPK) dragoceno knjižno darilo
Kot edina dama je tekmovala juniorka
Kober Tatjana (Ilirija), ki je pokazala lep stil ter dosegla 13.90 točk.
Pri skokih Je dosegla Ilirija 34 točls, Bratstvo 8, MPK 3, tako da je stanje prvenstva po skokih: Ilirija 108, MPK 11, Mura 12, Bratstvo 8.
ZAKLJUČEK PLAVALNEGA PRVENSTVA IN TEKMA V WATERPOLU
Pri precej ugodnejšem vremenu se je popoldne plavalno prvenstvo nadaljevalo in zaključilo. Zbralo se je tudi precej občinstva. Posamezne discipline so prinesle sledeče rezultate:
50	m	prosto juniorji:	1. Knop (MPK)
30.5,	2.	Brailiselj	(MPK)	32.2, 3. Jud (I)
32.6, 4. Jovanovič (1) 33.00. Skupno število točk: Ilirija 8, MPK 22, Mura 2.
50 m prosto juniorke: 1. Mihorko (MPK)
38.5,	2.	Devetak	(MPK)	40.2, 3. Zaletet
(I) 41.4, 4. Bezjak (I) 43.6. Točke: Ilirija 8, MPK 21.
lflfJ ni prsno moški: 1. Cvetko (Mura) 1:26 ,2. Voller (MPK) 1:27.2, 3. Mihorko (MPK) 1:29, 4. Tori (I) 1:31, 5. Voller II. (MPK) 1:31.2, 6. Brozovič Dušan (1)1:31.5. — Točke: Ilirija 4, MPK 15, Mura 13.
100 m prost« moški:	1.	Hudnik (I)
1:09.6, 2. Zimič	(MPK)	1:10.2, 3. Knop
(MPK) 1:12.1, 4. Močan (I) 1:12.2. — Točke: Ilirija 16, MPK 15, Mura 1.
100 m prsno dame: 1. Mihorko (MPK) 1:43.6, 2. Filipič (I) 1:52.2. — Točke: Ilirija 8, MPK 13.
50 m prosto dame: 1. Devetak ('MPK)
40.5, 2. Bajde (MPK) 42.3, 3. in 4. Zaletel in Bezjak (obe I) 42.8. — Točke: Ilirija 8, MPK 21.
3X100 m mešano, moški: 1. Ilirija I 4:00, 2. MPK I 4:09.8, 3. MPK II 4:16.2,
4.	Ilirija II 4:18.5. - Točke: Ilirija 32, MPK 26.
Zaključno stanje točk: Ilirija 252, MPK 207, Mura 28, Bratstvo 8.
šefa mariborskega ,1večernika“ g. A. Rib nikarja.	.	,
Ko je še predsednik SPZ dr. Skaberne po primernem nagovoru razdelil novim prvakom okusno znake SPZ kot častna priznanja, je bil oficielni del zaključen.
Organizacijo tekmovanja, Id je bila v rokan funkcionarjev SPZ dr. Skaberneta, Kramaršiča, prof. Kuljiša, inž. Stergarja, Kogovška Lenarta in Mihaleka, ki sla jim pomagala domačina Košak kot vrhovni sodnik in preds. MPK Evgen Bergant, je bla ves čas na dostojni višini. Tekmovanje je potekalo gladko, rezultati so se sproti objavljali preko zvočnika. Prireditev je pokazala, da je tudi v plavalnem športu ledina v Maribora že preorana. Treba je le vztrajnosti in dobre volje ‘in še nečesa, na kar je plavalni šport navezan — moralne in materialne podpore javnosti in po. edinih poklicanih ustanov in posameznikov, MPK je dokazal, da njegovo delo tako podporo zasluži.
Teniški turnir na Bledu
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Mar rije se je pričel na Bledu mednarodni teniški turnir, na katerem igrajo Beograjčani in Mariborčani najvidnejše vloge. Doslej so znani le nekateri rezultati:	V	singlu	gospodov je
Branovič premagal Smerduja, ki je popreje izločil Radovanoviča s 6:2, 6:4. V damskem singlu sta prišli v finale ga Sernec-Maire in gdč. Mitičeva. Mariborčan Blanke je izpadel proti Branoviču s 6:1, 6:2, Korenčan je premagal Bankota 6:3, 6:3, Škapin pa je izpadel proti Djukiču s 6:1, 5:7, 6:8.
RUSKI NOGOMETAŠI V SOFIJI
Spartak (Moskva) — Slavija 6:1 (6:0)
Prvo gostovanje ruskih nogometašev v bolgarski prestolnici je prineslo gostom visoko zmago na račun večjih tehničnih sposobnosti odločnosti. Obisk tekme je bil rekorden. V sredo bodo Rusi odigrali drugo tekmo proti reprezentanci Sofije.
ISSK MARIBOR NA GOSTOVANJU V ČAKOVCU Gradjanski — Maribor 2:1 (0:1)
Kombinirani team ISSK Maribora, v katerere sta izmed »ligašev« igrala le Vane in Miloš,, je včeraj gostoval v Čakovcu proti Gradjan-skemu. Maribor je do odmora vodil, kasneje pa je igro izgubil, ker je omagal srednji krilec in ni bilo odločnega strelca v napadu. Časni gol je z lepim volejem postavil Borovka. Sodnik g. Mayercsak.
s. Prijtateljska tekma BSK : Jugoslavija se
je po številnih incidentih končala z remijem 2:2 (1:1),
s. Prva ligaška tekma v hrvatski ligi Hašfc Bačka v Zagrebu je dala rezultat 2:0 (0:0) za Hašk.
S.	Zagrebški železničar je tudi v drugi kvalifikacijski tekmi premagal Orient (Sušak) 5:1 (1:0).
Prvenstvo Slovenske
kolesarske zveze
Slovenska kolesarska zveza je priredila včeraj cestne dirke za naslov letošnjega prvaka zveze. Seniorji so tekmovali na 148 km dolgi progi Ljubljana -Celje in nazaj, juniorji pa so se obrnili že na Trojanskem hribu ter so prevozili 78 km. Sodelovalo je 25 dirkačev 8 klubov.
Rezultati seniorjev: 1. Peternelj Ivan (Hermes) 4:52:25 2-5, na uro povprečno 30,354 km, 2. Golob Armand (Edinstvo) 4:52:25 3-5, 3. Gregorič Janko (Slov. Gradec) 4:52:25 4-5, 4. Goreč Vinko (Zarja), 5. PodmiljSčatk Franc (Edinstvo), 6. Graiber Franc (Hermes) itd.
Rezultati juniorjev:	1.	Kosi	Slavko
(Edinstvo) 2:23:18, povprečno 32.724 na uro, 2. Mrak Milan (Zarja) 2:23:18 1-5, 3. Mulej Alojz (Zarja) 2:23:18 3-5, 4. Mate-jek Leo (Ljubljanica), na 9. mestu se je plasiral Grmek Anton, član mariborskega Železničarja.
Dirke so pod vodstvom preds. SKZ podpolk. Jakliča Josipa potekle brez vsake nezgode. Senior Ivan Peternelj je prejel prehodni pokal bana dr. M. Natlačena.
INCIDENT V PLAVALNI LIGI
V plavalnem ligaškem prvenstvu je Jug te Dubrovnika zmagal v Splitu nad Jadranom v razmerju 66:43 točkam. Wa-terpolo tekma je bila po prvem odmoru prekinjena, ker sodnik dr. Šef iz Zagreba ni hotel soditi dalje iz protesta za to, ker ga je nekdo iz občinstva sunil v vodo.
V plavalni ligi še vedno vodi z najboljšim povprečnim rezultatom ljubljanska Ilirija (62.50 točke) slede Jug 61.33, Viktorija 55, Jadran 47, ZPK 47.20 na tekmo.
MALI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša prlstoiblna Ja te oglase I« din 10,—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanlski oElasl din 1— po besedi. Na|-manlšl znesek za te oglase ie din 12.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Ozlasni davek za enkratno oblavo (nato din 3— Znesek za male oglate se platule tako) prt naročila, oziroma ga |e vposlatl v pismu skupaj i naročilom alf pa po poštni položnici na čekovni račun st. 11.409. — Za v»e pismene odgovore glede malih oglasov >e mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO DOBI
KUHARICO GOSPODINJO
sprejme Dijaški dom. Kočevje 6436-2
MESARSKI POMOČNIK
se sprejme takoj mesarstvo Zišt Konrad,, Koroška c. 43.   6435-2
SLUŽKINJO pridno in pošteno, ki zna kuhati. sprejmemo. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 6425-2
SLUŽBO IŠČE
Iščem mesto
PERICE
sprejmem perilo tudi na dom. Strossmayerjeva 3. M. Škrbine.	6434-3
VA)ENCI-(KE)
UČENKO
ali učenca išče manufakturna trgovina, Ptujska c. 77, Tezno.	6432-4
STANOVANJE ODDA
Oddam takoj
SOBO IN KUHINJO
Aleksandrova 30-	6433-5
SOBA IN KUHINJA
se odda mirni stranki. Obrežna 98, zraven gostilne »Katra«. Studenci.	6426-5
SOBO ODDA
Zelo lepo
OPREMLJENO SOBO
na južni strani z lastno kopal nieo v vilni četrti oddam za din 600.—. Vprašati Kamniška 5-II.	6439-8
LEPO SOBO
opremljeno, v novejši hiši, oddatn gospodu- Smetanova 29, pritličje, levo. 6424-8
tKŽL	ROSIRUI
PREKLICUJEM
žaljivko izrečeno	gospej
Kranjc Luciji. Ajd Slavko, Slomškova 42, Pobrežje.
6427-26
VOZILA
Več rabljenih otroških ŠPORTNIH VOZIČKOV na prodaj Židovska ul. 9.
6438-22
POSEST
Prodam
STAVBIŠCE
okoli 1000 ma v Račah, 5 minut od kolodvora. Vprašati v gostilni Jeglič pri kolodvoru.	6428-11
■ESES1391
Izgubila sem
DENARNICO
s 515 din v petek zvečer od Stolne ul- do Smetanove ul. Prosim, da se odda v Smetanovi ul. 44-11, Maribor.
6440-27
Spomnite se CMDI
SOBO IŠČE
Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO
v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«.	6152—9
OBRT - TRGOVINA
•KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno jastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. —• Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
OBVESTILA
PREKLIC
Podpisani obžalujeva žaljivko, ki sva jo izrekle prfoti gospodičini Skledar Amaliji, m se zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Kmetec Marija. Medvedova 4, Pobrežje. Pander Marija, Medvedova 4, Pobrežje.	6430-26
želite oglaševati, pokličite telefon:
I
25-67
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da nas je naš nad vse ljubljeni soprog, gospod
IVAN FLIEGER
brivski mojster
dne 10. avgusta t. 1., ob 11. uri v 52. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 12. avgusta, ob 7zl6. (Vz^-) uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor-Krčevina, 10. avgusta 1940.
Amalija Flieger, soproga; Ivan, Karel, Hermina, Greta, otroci; Anton Flieger, Maribor, Viktor Flieger, Sarajevo, brata.
W°/o popust
na letne modele lewl/ev in sandalet
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30 (Hotel Zamorec)
Izd ta In urejuj# ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskamn d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se be rročalo. - Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telelou uredništva štev. 25-67. ta uprave etev. 28-6Z. - Pofctoi čekovni račuu stev. 11. 409.