i .....................................................................................................* 'i:;-- ...\imimo svojo TOVMtUO ttSOmUCGA fVvfIKJA v 5 štirinajstdnevnikom SRZ nameravamo ustanovitelji dopolniti in obogatiti sedanje obveščanje najširše javnosti na področju (se-1 danjih) občin Brežice, Krško in Sevnica. Eden temeljnih ciljev časopisa je, da bo ob upoštevanju načel novinarske etike zagotavljal kratke informacije z vseh področij življenja in dela naših ljudi. S časopisom nameravamo prispevati svoj delež k povezovanju in zbliževanju ljudi znotraj prostora, ki naj bi v bodoče (bolj kot doslej) tvoril eno izmed slovenskih regij - Posavje. (Z vključevanjem profesionalnih novinarjev - sodelavcev in dopisnikov z celotnega območja bomo poskušali širše, a hkrati pregledno zajeti dogajanje v tako rekoč sleherni krajevni skupnosti. V številnih rubrikah svetovalnega značaja bomo po eni strani zagotavljali bralcem koristne informacije, po drugi pa domačim strokovnjakom in poznavalcem nudili možnost uveljavitve. Časopis bo nestrankarski, kolikor je to mogoče, podpiral pa bo tudi vsa napredna prizadevanja s področja podjetništva in obrti. Omogočal bo predvsem javno izmenjavo mnenj, predlogov in stališč o vseh temah, ki se bodo pojavljale v posavskem prostoru. Časopis Srž bo (od 15. maja dalje) izhajal vsako drugo sredo. Takrat pa - LE BRŽ PQ SRŽ! IZ VSEBINE: BOLNIŠNICA NA ROBU SLOVENIJE str. 3 Z REFERENDUMOM DO REGIJE ? str. 4 P ALI SO KRŠKI POLITIKI ANONIMNI? str. 5 POLSKA MALCA ŽE V EVROPI str. 10 KOŠARKAŠKI BUM V PODBOČJU str. 13 SRZ ČASNIK ZA POSAVJE Krško, 24.4.1991; št. 1; leto L; cena 15 din izhaja vsako drugo sredo - Očka, zakaj petelini kikirikajo? - Veš, sine, kadar se kdo zlaže, takrat petelin zakikirika. - Zakaj pa potem petelini kikirikajo ob treh zjutraj, ko večina ljudi še spi? - Ej, sine, takrat se pa tiskajo časopisi! FASADE R ST VO PLESKARSTVO SOBOSLIKARSTVO RADEJ DRAGO V zlato vtkane lepe želje, ovite v kopreno nežnega parfuma. Poznate način, kako lepše izpovedati svoja čustva. Na srečne trenutke obdaritve smo mislili, ko smo sredi starega mestnega jedra v Krškem, na Dalmatinovi 1/3 odprli novo trgovino z zlatarskimi izdelki in parfumerijo • velika izbira zlatarskih izdelkov • izdelava nakita po naročilu • popravila zlatarskih izdelkov • parfumerija in kozmetika • prijazna postrežba * konkurenčne cene• kratki roki popravil • ZLATARNA IN PARFUMERIJA Milena Peterkovič, Dalmatinova 1/3, 68270 Krško, tel.: 0608/31-960. Delovni čas: ponedeljek: od 16. do 19. ure torek -petek: od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, sobota: od8. do 12. ure ANKETA urjulnc moči Milke Kerin SITOGRAF 1168270 krško geršak marjan sitotisk na vse ravne površine - steklo, pločevino, pvc mase, samolepilne folije, papir, karton tekstil tisk elek. vezja z zaščito in označbo elementov oblikovanje - priprava montaža vseh vrst marketilnih tiskovin za vse vrste tiskovnih tehnik ip= PREDSTAVITEV ZAVAROVALNICE ^ TRIGLAV d.d., OBMOČNE ENOTE KRŠKO Vabimo vas k sodelovanju v rubriki Odzivi, kjer bomo objavljali vaša mnenja o posameznih temah, ki jih bomo predstavljali v časopisu in tudi vseh drugih s področja življenja in dela v posavskih krajih. Prvo pismo, ki smo ga dobili tik pred zaključkom redakcije, objavljamo za vzpodbudo ostalim v brez uredniških popravkov, sicer pa naj prispevki obsegajo največ 50 tipkanih vrstic. Urednik Spoštovano uredništvo časopisa "SRŽ" Na vas se obračam, ker želim opozoriti na problem, na katerega že nekaj časa opozarjamo pristojne, pa ne dobimo odgovora. a Cesti krških žrtev 13. Pred našo zasebno hišo je avtobusna postaja. In to je tisto, na kar želimo opozoriti. Ves dan na avtobusni postaji prihajajo in odhajajo avtobusi in teh ni malo. Vsak prihod in odhod avtobusa se v našem stanovanju občuti zaradi hrupa in smradu izpušnih plinov. Še posebej je to moteče v jutranjih in večernih urah, ko je število avtobusov največje. Najhuje pa je pozimi, ko šoferji grejejo motorje tudi po petnajst minut od pete ure dalje. Pa tudi čakajoči potniki na ozkem pločniku stalno ovirajo prehod, da ne govorim o odpadkih, ki jih mečejo po tleh in na okenske police, naslanjajo čevlje na fasado itd. Av- tobusi nam zastirajo svetlobo, tako da potrebujemo luč skoraj ves dan. Na ta problem smo opozarjali že mnogokrat na Medobčinskem inšpektoratu, na Sekretariatu za notranje zadeve, pred časom pa smo pismeno zaprosili za ukrepanje Izvršni svet SO Krško. Odgovora pa ni bilo, ne rešitve. Kaj ne bi bilo možno, da bi avtobusi ustavljali nekoliko nižje po ulici -pred pošto, kjer niso stanovanjske hiše ? Mogoče bo kdo pomislil, da to ni velik problem v primerjavi z ostalimi. Za nas pa je velik problem, predvsem za starejšo mamo in sedemletno hčerko, pa tudi za vse ostale stanovalce hiše. Prosim uredništvo, da to pismo objavi, mogoče pa bo to pripomoglo k rešitvi, če že vse prošnje in zahteve niso bile vredne niti odgovora. Žižek Štefan, KRŠKO Zavarovalstvo na zveznem nivoju kot na slovenskem doživlja v zadnjem času spričo sprememb na zakonskem področju tudi svojevrstno prenovo. Ne gre zgolj za zamenjavo imena, gre za prilagoditev novim dogajanjem v družbi, novi miselnosti pri gospodarjenju in ustreznem prostoru na trgu. Zavarovalna skupnost TRIGLAV je kot pravna naslednica Vzajemne zavarovalnice v lanskem letu praznovala 90-lemico svojega obstoja. Istočasno se je preoblikovala v delniško družbo s ciljem, da se ustanovi taka zavarovalnica, ki bo sposobna nadaljevali tradicijo uspešnosti slovenskega zavarovalstva. Vzajemne zavarovalnice, Zavarovalnice Sava in Zavarovalne Skupnosti Triglav. Hkrati s tako postavitvijo nove Slovenske zavarovalnice so se oblikovale tudi obnočne enote, med njimi tudi območna enota Krško kot naslednica Posavske območne skupnosti. Zavarovalniško delo se je prilagajalo spremembam, zajema pa v grobem opravljanje vseh vrst zavarovanj premoženja, premoženjskih interesov in osebnih zavarovanj. Naša zavarovalnica zavaru-je izredno široko območje rizikov. ki ga lahko ponazorimo od osnovnega požarnega zavarovanja hiš do strokovno zahtevnega obratovalnega zastoja tovarne in v slučaju škode prevzame in izvaja reševanje odškodninskega primera. Prostor nam ne dopušča predstavitve vseh zavarovalnih osnov, namearavamo pa prikazati posamezna zavarovanja v eni naslednjih številk, kajti zavarovanje avtomobilov, zavarovanje posestev in morda novejše življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo so le posamezne oblike, ki pa imajo svoj globlji smisel. Vse jih pa povezuje enoten cilj - to je ekonomska varnost zavarovancev. Prav VARNOST je tista čarobna beseda, ki jo je v svoj slogan uvrstila Zavarovalnica TRIGLAV. Eden od nadaljnjih ciljev je prav tako varnost naložb, kajti jamstva ne prevzame samo območna enota Krško, temveč celotna Zavarovalnica Triglav kot naj večja slovenska zavarovalnica. Zavarovalnica Triglav d.d. OE Krško izpolnjuje vse pogoje, zastavljene cilje, to je varnost zavarovanja in varnost naložb, čvrsto izpolnjuje. Doseči in obdržati zaupanje zavarovancev jc zahteven izziv, ki mu je treba posvetili vse 24. april 1991, št. 0 DOBER DAN IN SREČNO, SRŽ! vsem. kar se dogaja v Krškem in to po resnici, mislim, da ga bodo ljudje radi brali. Različne generacije se zanimajo za različne stvari. Mladi bi brali več o športu, starejši o ekonomiji in pokojninah. Časopis naj ne bi pisal samo o Posavju in Sloveniji, kakšna stran bi bila lahko tudi namenjena dogodkom v drugih republikah. Mislim, da je to zelo pomembno, jaz bi bil prvi, ki bi se naročil na tak časopis. TATJANA POHARC. 28 let, glasbeni pedagog, Krško: Ideja o časopisu za Posavje je zanimiva. Ljudi najprej zanimajo stvari okoli njih, zato bi tak časopis radi brali. Mislim pa, da bi bilo zanj potrebno več propagande. To naj bi bil časopis o vsem, kar se dogaja v tem okolju, zelo rada bi v njem prebrala kaj o glasbi in kulturi. Največ informacij o našem kraju dobim v Dolenjskem listu. Našem glasu ter na kabelsi TV. sicer pa berem še Delo in gledam televizijo. ANDREJ ŠPRAN, 23 let, papir-ničar. Krško: Spremljam TV dnevnik, YUtel ter Dnevnik. O našem kraju največ zvem v Našem glasu. Dolenjskem listu ter na Studiu D. Veseli me, da so se spomnili izdajati časopis za Posavje, saj ga potrebujemo, da bo pisal o problemih iz domačega okolja. V njem bi rad bral o kulturnih prireditvah, večjih in manjših koncertih, prispevke občanov, ki bi pisali kaj jih moti, kritike dogajanj. JOŽE MLAKAR. 44 let. čevljar. Krško: Lokalne informacije izvem iz Dolenjskega lista sicer pa spremljam Delo ter poslušam VAL 202. Mislim, da je časopis za Posavje potreben, vendar ne vem, če ga bodo ljudje kupovali, ker nimajo denarja. Zanimale bi me novice iz naših občin, informacije o podjetništvu, zanimivi pa bi bili tudi oglasi. BOŠKO KARABAŠ. 29 let, elektrotehnik. Krško: Ideja o posavskem časopisu je pametna. Zanimal bi me predvsem šport, o katerem so informacije za te kraje zelo skromne, politična dogajanja, kultura, ekološki problemi. Pripravljen bi bil tudi sodelovati. Od lokalnih časopisov me ne zanima nobeden, ker so tračar-ski. Naš oglas pa je bolj sindikalni časopis. Spremljam TV. Delo ter poslušam VAL 202. BOŠTJAN BAJC. študent. KršKo: Krške novice zvem iz Našega glasa, Dolenjskega lista ter kabelske TV. Ideja o posavskem časopisu je zanimiva. Vsak rad bere o svojem kraju in bližnji okolici. Branje ne sme biti preveč za-teženo, niti prelahko. Članki bi morali biti zabavni, brez primitvinega humorja. Ne vem. če bo tu časopis uspel s kulturo, športom, saj so do tega tukajšnji ljudje indiferentni, ekologija pa jih sploh nc zanima. Raje berejo o princesi Dijani. Morda bi jih zanimalo gospodarstvo, V Černobilska obletnica BIL JE ČAS FRED PRAZNIKI Srž, časopid za Posavje, je med nami. Pred izidom nas je zanimalo, katera sredstva obveščanja ljudje največ spremjajo, iz katerih dobijo največ informacij o domačem kraju ter o Posavju, kaj menijo o novem posavskem časopisu ter kaj bi radi brali v njem. Za mnenja smo prosili mimoidoče na tržnici v Krškem. SAŠA ZORKO, 16 let, srednješolka, Krško: Mislim, da je časopis za Posavje potreben. Zanimale bi me predvsem novosti iz okolice, moda, humor, oglasi. Spremljam televizijo, radio. Delo, Stop, Anteno, tuje revije - Bravo. Največ lokalnih informacij izvem iz Dolenjskega li- HAL1T BAJAKTARI, 37 let, gradbeni tehnik. Krško: Spremljam Delo, Vijesnik, Večemji list, včasih tudi Dolenjski list. Časopis za Posavje je potreben, takega lista še tu ni bilo. V njem bi z veseljem prebral kaj splošnega o življenju, kulturi, politiki. Danes so ljudje zelo okupirani s politiko in bi radi o njej čimveč izvedeli. 51 let, pomorski kapitan. Krško: Sedaj je med časopisi dosti konkurence. To je dobro, saj bodo več uspeha imeli tisti, ki bodo pisali o pravi resnici. Jaz berem Delo, Dnevnik, Stop, spremljam kabelsko TV, od lokalnih časopisov pa v glavnem Dolenjski list, za katerega mislim, da se tu največ bere. Srži želim veliko uspeha, da bo dober časopis, Če bo pisal o da vidijo, r« V' SONJA && prodajalka c ..oO^ r> Krki: ^ob- stranke kupujejJ iredvsem Salamonov oglasnik. Avu. -'-magazin. Nedeljski dnavnik. Mladim medtem ko Naš glas pri nas sploi, *» nimamo. Ženske zanima Jana. Stop. najstnike Antena. Bravo ter romani. Revije in časopisi so si med seboj podobni, pišejo o različnih stvareh. Ljudje pa radi berejo, več ko je v reviji, raje si jo kupijo. Bolj jih zanimajo oglasi, kriminal, humor, pa na primer kultura in šport. Za časopis Srž še nisem slišala, saj do sedaj ni bilo zanj še nobene propagande, pripravila: ANDREJA ŽIBRET fotografije: DUŠAMiARBIČ "V petek, 25. aprila 1986, se je začel pomladni vikend. V sadovnjakih in vrtovih se je napovedovalo pravo razkošje barv: ozeleno listje, vijoličasti cvetovi španskega bezga, rožaste češnje, belo cvetje jablan in španski bezgi. Veliko delavcev nuklearke je izkoristilo lepo vreme tako, da so odšli iz mesta na ribolov. Od ekipe 17 ljudi, odgovornih za vzdrže-vanje obratovalne opreme v četrtem černobilskem reaktorju, jih je kar 10 odšlo na vikend. Odšli so lovit ščuke in poslušat petje slavcev. Eden od vodij vzdrževanja, Arhipov, je imel avto in se je odpeljal na vikend globoko v Polesje. Druga dva, Vladimir Liskin in Nikolaj Oleščuk, sta bila doma v postelji. In prav tako tudi Anatolij Gradžakin, višji operater v kemijskem oddelku. Šef gasilcev černobilske nuklearke, 35-letni major Leonid Teljatnikov, je imel prav tako prost dan. Ker se je moral vrniti v nuklearko šele v nedeljo, jc ostal v 6 kilometrov oddaljeni hiši. Bil je čas pred prazniki, ne le pred proslavo nacionalnega praznika 1. maja, pač pa tudi 9. maja, pomembne obletnice konca vojne proti Hitlerju. Bil je to tudi čas, ko je bil četrti blok praktično zaustavljen zaradi redne zamenjave goriva in vzdrževanja. V nočni izmeni je bilo kot običajno manj ljudi. Zelo verjetno je bilo znotraj četrtega bloka manj dežurnega osebja kot katerokoli noč v vsem življenjskem ciklusu reaktorja. To je morda upočasnilo ukrepanje, a je po drugi strani najbrž rešilo veliko življenj. Pokazalo se je, kot so se že zdavnaj učili udeleženci tečajev civilne zaščite za primer jedrske vojne, da je najboljša zaščita pred radioaktivnim sevanjem ostati doma, med svojimi štirimi zidovi, v postelji. V petek ponoči, 25. aprila, je bilo v izmeni, ki je bila dežurna v bloku 4, manj kot 150 ljudi. Niti eden med njimi ne bo nikoli pozabil tistega, kar se je zgodilo: mnogi med njimi niso nikoli več doživeli novega dne zgodnje pomladi..." (odlomek iz knjige Chemo-bil - The Worst Accident in the World, The Observer 1986) Saša Zorko Jože Mlakar Boško Karabaš Boštjan Bajc Sonja Staroveški Halit Bajaktari SRŽ - ČASOPIS ZA POSAVJE ustanovitelji: ETOS Krško d.o.o.. OPUS Krško d.o.o. in ITRIS Krško d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Tehnična izvedba: DOLMARK d.o.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Naslov uredništva: Cesta krških žrtev 44. Krško. p.p. 71. telefon: 060K/31 -746. /R - OPUS d.o.o. Krško (za Srž) 51600-601-14396. Časopis izhaja vsako drugo sredo. Cena posameznega izvoda je 15 dinarjev, polletna naročnina (za 12 številk) z 10 odstotnim popustom znaša 160 dinarjev. Časopis SRŽ je vpisan v register časopisov pri republiškem sekretariatu za informiranje po odločbi štev. 22-91/926 z dne 1.4.1991 in je po mnenju istega organa (štev. 23/91) oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Žarko Todorovič Tatjana Pohar c ...JsiiisiiSisisss ISS5WS:iSi!f AKTUALNA TEMA lil BOLNIŠNICA NA ROBU SLOVENIJE Razburjenje, ki ga je povzročila novica o namerah po ukinjanju nekaterih bolnišnic v Sloveniji zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev za zdravstvo, se še vedno ni poleglo, čeprav je od takrat minilo že več kot mesec dni. A tudi tokrat seje izkazalo, da so bili "Ukrepi za uskladitev izvajanja programa zdravstvenega varstva s proračunskimi sredstvi za zdravstveno varstvo v letu 1991" kot so se uradno imenovali, prikazani v javnosti precej enostransko in napihnjeno. Zato prah, ki se je ob tem dvignil, ne bi smel nikogar presenetiti. Veliko zaslug za to pa ima tudi ekretarka republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varnost dr. Katja Boh, ki je novice o nameravanih ukrepih prepozno zanikala oziroma pojasnila. Z NIZKIMI PLAČAMI-| BREZ IZGUBE Na seznamu tistih, ki bi jih morali "ukiniti", se je znašla tudi brežiška bolnišnica. Zato ni čudno, da so med prvimi reagirali prav njeni delavci, ki so podobno kot ostali Posavci za namero zvedeli v televizijskem dnevniku. Takoj so postregli s podatki o svoji ustanovi, ki ima 120-letno tradicijo, v njej je zaposleno 278 delavcev, med katerimi je 151 zdravstvenih, med njimi pa 24 specialistov in specializantov različnih strok. Ti so ta štirih oddelkih - internem, kirurškem, otroškem in gineko-loško-porodniškem - samo lani opravili 28.800 specialističnih pregledov, na 175 posteljah, kolikor jih premorejo, pa so sprejeli 6220 bolnikov, ki so v povprečju na njih preležali 7,3 dni. Za vse to so od republiške zdravstvene skupnosti prejeli 62.300.000 dinarjev. Kljub temu so poslovali brez izgube. To jim je seveda uspelo predvsem na račun nižjih osebnih dohodkov kot jih imajo v drugih zdravstvenih ustanovah in s tem, da so ob enakem obsegu dela število zaposlenih zmanjšali za 6,2%. O upravičenosti brežiške bolnišnice se je potem razpravljalo domala povsod. Prebivalci Posavja so se proti ukinitvi izrekali s podpisi, zbrali so jih več kot 8 tisoč, protestirali so delegati brežiške občinske skupščine, politične stranke in nekatera društva so pisale peticije in sprejemale odklonilna stališča, o vroči temi so se razpisali tudi novinarji. Seveda vse to ni moglo mimo občinskih političnih struktur, ki so medse le uspele povabiti ministrico za zdravstvo, da bi iz prve roke zvedeli, kaj se za temi ukrepi skriva. NOBEN UKREP NE BO SPREJET NA PAMET Doktorica Katja Boh se je tako v enem dnevu morala udeležiti kar dveh sestankov. Najprej se je srečala s posavskimi župani, predstavniki brežiškega izvršnega sveta in nekaterih strank ter tamkajšnje bolnišnice, ki so se jim na drugem sestanku pridružili še predstavniki celjske in novomeške ter zdravstveni delavci brežiške bolnišnice. Ministrica za zdravstvo in njen namestnik dr. Tone Košir sta predstavila novo strategijo zdravstvenega varstva, ki se bo moralo od bolezni bolj usmerjati k zdravju. Zato bo v Sloveniji potrebno vzpostaviti novo mrežo zdravstvenih ustanov, s katero bo dan večji poudarek osnovnemu - torej preventivnemu zdravljenju. Te in tudi druge spremembe naj bi nakazal tudi nov zakon o zdravstvu, ki bo kmalu prišel pred republiške poslance. Glede napovedanih ukrepov pa sta pojasnila, da se bodo zanje odločili šele potem, ko bodo opravili temeljite analize obstoječega stanja na podlagi strokovnih, kadrovskih in tudi finančnih zmožnosti naše republike. Tako naj bi bile na rešetu prav vse zdravstvene ustanove v Sloveniji in za vse naj bi veljala enaka merila. ENAKA MERILA ZA VSE Brežiška bolnišnica torej ne bi bila pod kakšnim posebnim drobnogledom. Kakšna usoda jo čaka, pa je v tem trenutku težko ali skoraj nemogoče napovedovati. Dejstvo je, da mnogi z njer nimi uslugami niso zadovoljni, v precej negativni luči je prikazana tudi v republiških organih, tudi člani Sveta posavskih občin so ob obravnavi elaborata o možnostih, da le ta postane regijska bolnišnica za Posavje, njenim delavcem svetovali, da naj skušajo omiliti oziroma povsem odpraviti negativen imidž, ki ga ta ima v svojem ožjem in širšem okolju. Seveda ob tem niso razmišljali, kako naj bi ti to storili ob že tako skopih finančnih sredstvih, skromni opremi in slabih plačah. Ukrepi v zdravstvu bodo izpeljani postopoma, tako vsaj zagotavljajo iz republiškega sekretariata za zdravstvo. Seveda na podlagi strokovnih analiz, ki bodo ob primerjanju vseh podatkov pokazali upravičenost ali neupravičenost vseh zdravstvenih ustanov in njihovih posameznih oddelkov. Torej očitki, da skuša "republika" spet oropati Posavje za še eno ustanovo, niso upravičeni. Verjetno so ti le rezultat nemoči, ko se skuša poiskati krivce za lastne napake in slabosti pri drugih. Tako tudi obtoževanje sosednje novomeške ali celjske bolnišnice prav gotovo ne bo rešilo brežiške. Nenazadnje pa se v njih zdravi kar precej Posavcev in to že sedaj, ko ne veljajo nikakršni ukrepi. KDO KROJI USODO BREŽIŠKE BOLNIŠNICE? Njena usoda bo prav gotovo odvisna predvsem od prebivalcev Posavja. Ti se bodo morali med sabo dogovoriti, ali takšno oziroma kakšno bolnišnico resnično potrebujejo. Vsakršna drugačna odločitev, naj si bo še tako strokovna ali morda celo politična, te bolnišnice prav gotovo proti volji njenih potencialnih koristnikov, ne bo mogla ukiniti ali zapreti. V kolikor pa pri tem Posavci spet ne bodo znali preseči svojih ozkih lokalnih interesov in zaplankanosti, se.bo ta prej ali slej ukinila kar sama. Vendar upamo, da so predstavniki vseh treh posavskih občin, ki imajo sicer polna usta zavzemanj za ohranitev regije, končno le spoznali, da po starem, ko so njihovi predhodniki eno govorili, delali pa nasprotno, pač ne gre več. Tudi pri prizadevanjih za takšno ali drugačno bolnišnico bodo čim prej od deklarativnega morali preiti h kooperativnemu, kot mnogi radi poudarjajo, in brežiški bolnišnici poleg lepih besed in neplodnih sestankov nameniti še kaj več. NAJPREJ POISKATI LASTNE SLABOSTI! Upamo pa, da so iz vsega tega dogajanja okoli bolnišnice največ koristnega spoznali prav njeni delavci. Ti bodo morali sami pri sebi poiskati vse slabosti in skrite rezerve, racionalizirati delo, se primerjati z ostalimi, preseči nezaupanje nekaterih zdravstvenih delavcev iz Posavja, zagotovo pa je tu še precej stvari, ki bi jih lahko sami ra zrešili. Šele na tej osnovi in s temi spoznanji bodo lahko začeli pogovore s kolegi iz celjske in novomeške bolnišnice. Delitev dela, v kolikor bi se ta izkazala za potrebno, bi bila potem veliko lažja, prav tako pa tudi iskanje novih možnosti delovanja. Vsakršno ljubosumje in strah pred ukinitvijo ali kakšnimi drugačnimi ukrepi zagotovo ne bo obrodilo zaželjenih sadov. Sicer pa verjamemo, da se zdravstveni delavci dobro zavedajo, da tudi sami krojijo del svoje usode, zato mislimo, da pri tem ne potrebujejo diagnoz ali napotnic takšnih "zdravnikov", kot smo novinarji ali politiki. Goran Rovan + UROLOGIJA TRANS tJOVO MESTO &IŽ-MŠ2 + KIRURGIJA UROLOŠKI VAH K PRAVKAR ODPUJAL, LAttKO PA POISKUSIK Z KIRURGIJO ALI IUTtRWIP\, KI ODPCLJtTA Ca PtT ttlUUT ... POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. Mercator - Preskrba pripravlja v sodelovanju z Mercatorjem pospeševalno prodajno akcijo v discontu. V zvezi s tem obveščamo cenjene potrošnike, da bodov času od 25. do 30. aprila lahko v NAKUPOVALNEM CENTRU v discontu nabavili po ugodnih cenah: • zobna pasta DENT A MED 55 gr redna c. 13,30; akc. 11,30 din • zobna pasta ANTI-PLAQUE 55 gr redna c. 13,30; akc. 11,30 din • detergent EVEREST 4,5 kg redna c. 171,90; akc. 140,80 din • tekoči detergent CARLI 3 I redna c. 32,60; akc. 27,50 din špageti jajčni 3/I polžki jajčni 3/1 redna c. 80,80; akc. 61,90 din reana c. oo,oo, akc. 61,90 Laški rizling AVIA 1,5 redna c. 74,50; akc. 58,60 din NAROČILNICA za časnik "SRŽ" Ime in priimek....................... Naslov............................... naročam..............izvodov časnika SRŽ. Naročnino bom poravnal v 15. dneh po prejemu položnice. Datum: Podpis ENERGETIKA POSAVSKO DOLENJSKI Z novinarske konference NE Krško v v PLINOVOD TIK PRED ZAKLJUČKOM o55'odpS Glavni direktor Stane Rožman je predstavil in obrazložil nekatere rezultate iz varnostnega in tehničnega poročila, ki kažejo na to, da se krška elektrarna približuje višku svojega obratovanja. Tako je lani proizvedla 4,39 milijard kilovatnih ur električne energije, kar je največ doslej in to kljub temu, daje nekaj časa zaradi sprememb vodnogospodarskega dovoljenja bilo njeno delovanje moteno. Lani se je nepredvideno - zaradi potresa - zaustavila le enkrat, njena razpoložljivost je bila skoraj 87 %, izkoriščenost pa nad 80%. Bolj kot ti pokazatelji - treba je povedati, da ti uvrščajo krško nuklearko med varnejše in proizvodno uspešnejše v svetovnem merilu - pa je bil zanimiv drugi del konference, ko je Sta- Petrol DO Zemeljski plin je z Alžirijo in Sovjetsko zvezo sklenil komercialne pogodbe za dobavo plina, ki bo napajal tudi posavsko - dolenjski plinovod. Vodja prodaje, ing. Petriček, ne vidi razlogov za moteno dobavo iz teh dveh držav, s katerima sodelujejo tudi Italijani. Že običajno je postalo, da delavci jedrske elektrarne občasno obveščajo novinarje o delovanju elektrarne na novinarski konferenci. Do zdaj so se teh konferenc udeleževali le dopisniki iz Posavja, na zadnjo, na kateri so predstavili varnostno in tehnično poročilo o obratovanju v letu 1990, pa so povabili tudi novinarje iz hrvaških medijev. Tovrstna srečanja pa so postala že kar malce dolgočasna. "Nuklearka" je namreč tema, ki se je že precej izpela, tako da na teh konferencah novinarji ne zvemo dosti novega. Tudi poročilo, kot je bilo zadnje, je le zbir različnih tehničnih pokazateljev in kot takšno tudi manj zanimivo za širšo javnost. Ob sklicu je bilo zato pričakovati, da bodo vodilni delavci elektrarne pač izkoristili ugodne proizvodne in varnostne rezultate ter trenutno naklonjenost medijev jedrski energiji po zadnjem posvetu v Železni Kapli. Vendar se to ni zgodilo. ne Rožman odgovarjal na vprašanja. Tako smo zvedeli, da je elektrarna na zahtevo republiškega sekretariata za energetiko spremenila svoje stališče o tem, da bi jo morali leta 1992 zaradi napolnjenega začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) zapreti. To je rezultat dobrega obratovanja. Lani so tako kljub remontu količine NSRAO zmanjšali za četrtino, letos, v kolikor bo šlo seveda vse po planu, pa naj bi jih celo prepolovili. Poleg tega nameravajo obstoječe odpadke, ki so še stisljivi, ponovno kompaktirati -to pa pomeni spet manjše število sodov in prostor za še eno leto obratovanja. Torej se "medijska" letnica "92" premakne za leto naprej. Seveda pa te tehnične postopke ne bo mogoče v nedogled izrabljati, ampak bo potrebno razširiti skladišče v elektrarni ali pa čimprej zgraditi trajno odlagališče. Sicer pa se zdaj poleg redne proizvodne v elektrarni ukvarjajo še z reorganizacijo v skladu z novo zakonodajo in ekonomskimi odnosi poslovanja, skušali bodo rešiti vprašanje lastništva in z njim povezanega ustanoviteljstva, opravili so prvo študijo o dekomisiji, tej pa naj bi sledila še izdelava preliminarnega de-komisijskega plana. Običajnega rednega letnega remonta letos ne bo, tako da bi morali po planu proizvesti kar 4,2 miijarde kilovatnih ur. G. R. Z REFERENDUMOM DO REGIJE Slovenija ne sme biti organizirana tako, da bomo Posavci Se naprej in še vedno bolj provinca, mogoče v prihodnosti celo obmejna provinca, so v svoji pobudi za izvedbo referenduma o nadaljnjem obstoju Posavske regije kot vmesnem členu med bodočo "komunalno" občino in republiško skupščino zapisali člani območnih organizacij Socialistične stranke iz Brežic, Krškega in Sevnice. Pobudo so naslovili na Svet posavskih občin. Člani tega posvetovalnega telesa so ob pobudi, ki je prišla, kakor je bilo slišati, kot naročena, razpravljali na svoji zadnji seji. Kljub nekaterim pomislekom in zadržkom so jo podprli. Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega svetuje ob tem predlagal, da bi kazalo razmišljati tudi o ustanovitvi nekakšne "skupnosti posavskih občin", na katero bi prenesli del državnih funkcij. Seveda pa bi se pred tem morali med sabo dogovoriti, kaj s tem sploh želimo pridobiti ali ohraniti. Žal, slednje tudi tokrat iz razprave ni bilo razvidno, obstaja pa tudi bojazen, da do teh ugotovitev Posavci zaradi različnih parcialnih interesov tudi v bodoče ne bodo kaj .kmalu prišli. Da bi to vsaj skušali preseči, so pooblastili predsednike vseh treh občinskih vlad, da se o tem dogovorijo in v tednu dni pripravijo bolj razdelan predlog. Z njim bi potem 9. julija 1990 so pri elektrarni v Brestanici zasadili prvo lopato, ki je pomenila pričetek del na posavsko -dolenjskem plinovodu. Cevovod od Rogaške Slatine mimo Podsrede in Anž, kjer se odcepi krak za Posavje do Radeč, Krškega, do Novega mesta meri 106 km. Dela so skoraj zaključena, posavsko - dolenjski vod pa je že vrisan v karto plinifikacije Evrope. S tem potezom ima Slovenija približno 300 km magistralnih cevovodov. Pri načrtovanju finančne konstrukcije je Petrol vnaprej iskal porabnike. Ker je plin kljub nekaterim pomislekom zelenih v svetu priznan kot eno najčistejših goriv, odlo-čitev posavskega in do-lenjskega gospodarstva z ekološkega vidika ni bila vprašljiva. Težje je bilo podpisati sporazum zaradi cene. 25 milijonov dolarjev vredna investicija posav-sko-dolenjskega plinovoda je v lanskem in letošnjem letu največja slovenska naložba. 30% sredstev je zagotovilo 19 pogodbenih strank (v glavnem gre za lovame), 70% pa investitor Petrol DO zemeljski plin, ki je prejel nekaj pomoči iz naslova združenih sredstev gospodarstva Slovenije. Izvajalec IMP Inženiring, montaža, proizvodnja zatrjuje, da bo konec avgusta letos plinovod testiran, septembra pa bo do prvih odjemalcev stekel plin. Sevniškega gospodarstva še ne bo med njimi. Do leta 92 naj bi ga porabili 150 milijonov kubičnih metrov, kasneje pa 262 milijona letno. Največja poraba je predvidena za krški industrijski bazen z brestaniško elektrarno. Elektrarna na 3 plinske turbine bi za polno obratovanje pokurila 90 milijonov kubični metrov letno. Izračuni kažejo, da bi po letu 1992 v Krškem potrebovali 189 milijonov kubikov plina, v Novem mestu 41 milijonov, 21 milijonov v Radečah in le 10 milijonov kubikov plina v Sevnici. Občina Brežice pri zbiranju bodočih odjemalcev s Petrolom DO Zemeljski plin ni podpisala sporazuma. Danes pa, kot smo slišali, nekatere firme razmišljajo o priključitvi na plinovod. Odgovorni iz Petrola in strokovnjaki IMP pravijo, da ni problema v montaži dodatnih odjemnih mest, ki jih je na celotnem posavsko- dolenjskem cevovodu zaenkrat 27. ZEMLJA DOBIVA SPET SVOJO CENO Veliki večini lastnikov zemljišč trase posavsko- dolenjskega plinovoda ta poseg v prostor ni ostal v slabem spominu. Čeprav se je investitor spopadel s preko 1200 odškodninskimi zahtevki, danes nimajo nerešenih problemov. Višje odškodninske zahtevke kmetov, kot pred leti za podobne posege, so v Petrolu sprejeli za razumne. Da bi se izognili nepotrebni jezi, so v odškodninskih postopkih angažirali vedno domače sodne cenilce, ki poznajo teren in razmere. Prav tako so pazili, da nikjer niso uničili letine. Lani jeseni so delavci celo pomagali kmetom pri spravilu koruze, da so pripeljali bagre na pospravljene njive. Letos pred spomladansko setvijo pa so bili travniki in polja vrnjeni v prvotno stanje, da kmetje ne bi zamujali s setvijo. Do avgusta bodo sanirali še gozdno traso. IMP kot glavni izvajalec je poskrbel, da je s šestimi podizvajalci delo potekalo nemoteno kljub včasih težkim vremenskim pogojem: 50 deževnih dni in mraz do - 15 °C. PLIN TUDI V GOSPODINJSTVA V Sloveniji široka potrošnja plina predstavlja le 3,5 - 4% porabe, kar nas uvršča na rep Evrope, kjer na gospodinjstva odpade več kot 50 % porabe. Ob posavsko-dolenjskem plinovodu pa so se "zbudili" tudi lastniki hiš in stanovanj. Plin za ogrevanje prostorov in vode ter kuhanje je, ko je enkrat v hiši, najcenejše kurivo. Zelo draga pa je sekundarna mestna plinska mreža. V Petrolu nimajo institucije, ki bi se posebej ukvarjala z izgradnjo oziroma investicijo v široko potrošnjo. Inciativa je prepuščena krajevnim skupnostim in krajanom. V Sevnici je okrog 800 interesentov, zato je krajevna skupnost naročila projekt mestnega plinovoda. Enako so storili v Radečah, medtem ko v Krškem še ni javno izraženih podobnih želja. B.D. NEPLANIRANE AVTOMATSKE ZAUSTAVITVE V CASU I KRITIČNOSTI_______ j INPO GOAL 1.5 j LETO SRZ SPRASUJE KOLIKO POZNATE KRŠKE POLITIKE? Uredništvo časopisa "SRŽ" želi imeti stalno obliko neposrednega stika z občani v vseh treh posavskih občinah, zato je kot stalno rubriko časopisa uvrstilo anonimno tele- 72 ali 90 %. Ocene so bile naslednje: "zelo ugodno", "ugodno", "ne morem oceniti", "neugodno in "zelo neugodno". Krški politiki so dosegli na- delo med anketiranimi zelo slabo poznani. Anketirane smo tudi povprašali, katere javne in politične delavce iz občine Krško bi sami uvrstili na to lestvico. Franc, Janc Branko, Čargo Franc, Šoln Zoran, Lipovž Zdenka, Jenžur Anton in Bromše Franc. Tako se bosta za naslednjič iz kroga ocenjevanih umaknila ocena štev. glasov odstotek 1. OMERZU VOJKO predsednik Skupščine POVPREČNA OCENA 3,57 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 10 25 33 4 0 13.9 34.7 45.8 5,6 0 2. NOVAK-JERELE IDA predsednica ZSMS-liberalne stranke POVPREČNA OCENA 3,47 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 7 22 41 2 0 9.7 30,6 56,9 2.8 0 3. VODOPIVEC BRANKO predsednik Slovenske kmečke zveze POVPREČNA OCENA 3,46 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 6 26 35 2 0 8,3 36,1 48.6 7,0 0 4. ŽIGANTE PETER predsednik Socialistične stranke POVPREČNA OCENA 3,39 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodna zelo neugodno 6 22 39 4 1 8.3 30,6 54.2 5,5 1.4 5. ČERNELIČFRANC predsednik Izvršnega sveta POVPREČNA OCENA 3,38 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 10 23 27 8 4 13.9 32.0 37,5 11.1 5,5 6. ROSTOHAR MIHA predsednik Socialdemokratske stranke POVPREČNA OCENA 3,36 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodna zelo neugodno 6 23 36 5 2 8,3 31,9 50,0 7,0 2,8 7. DVORŠEKMILAN predsednik Stranke upokojencev "Sivi panterji" POVPREČNA OCENA 3,28 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 8 13 45 3 3 11,1 18,1 62,4 4.2 4.2 8. VODIŠEKANTON predsednik Stranke demokratične prenove POVPREČNA OCENA 3,25 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 4 22 36 8 2 5,6 30,5 50.0 11.1 2,8 9. SITER DANILO predsednik Slovenskih krščanskih demokratov POVPREČNA OCENA 3,21 zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno zelo neugodno 3 24 32 11 2 4,2 33.3 44.4 15,3 2.8 10. KUPLEN1K MILAN predsednik Stranke zelenih zelo ugodno ugodno ne morem oceniti neugodno 4 17 40 10 5,6 23.6 55.6 13,8 fonsko raziskavo javnega mnenja. Za prvo številko smo povprašali osemdeset naključno izbranih telefonskih naročnikov, koliko poznajo in kako ocenjujejo delo javnih in političnih delavcev. Izbrali smo deset politikov iz občine Krško. Od 80 anketiranih jih je bilo pripravljenih sodelovati slednjo oceno in uvrstitev na lestvici: Anketa je bila izvedena od sobote, 6.4.1991, do srede, 10.4.1991. Telefonske številke so bile naključno izbrane po vseh krajih v občini Krško. Iz zbranih podatkov izstopa splošna ugotovitev, da so ocenjevani politiki in njihovo Največ predlogov, in sicer trinajst, je dobil dr. Stane Sunčič - podpredsednik Skupščine, sledi pa mu Marica Živič -tajnica Slovenskih krščanskih demokratov, z desetimi glasovi. Predlagani so bili tudi Resnik Miran, Čemoša Jože, Šonc Metod, Arh Marjan, Glinšek Franc, Čuber Stašo, Jenič Kuplenik Milan in Siter Danilo, uvrščata pa' se dr. Sunčič Stane in Živič Marica. Za naslednjo številko časopisa "SRŽ" bomo izvedli javnomnenjsko raziskavo po istem sistemu za občino Brežice. Pripravilo: uredništvo fotografije: arhiv INDOK CENTER Krško f Omerzu Vojko Novak-Jerle Vida Vodopivec Branko Žigante Peter ČerneličFranc a Mercator Agrokombinat PROIZVODNJA, DISTRIBUCIJA IN PRODAJA • mesa in mesnih izdelkov, • sadja, kakovostnih in vrhunskih vin, • oskrba z repromaterialom, gradbenim materialom in živili, • usluge mehanične delavnice, • kooperacijska proizvodnja in svetovanje. PONUDBA MESECA: • jabolka v hladilnici Stara vas od 9,00 din dalje prodaja v trgovskih poslovalnicah na obročno odplačevanje • brezplačna dostava blaga na dom prašiči po 25 din/kg žive teže na farmi Pristava • odprto vino - CVIČEK v kleti Leskovec od 31,90 din/l dalje rezervni deli za kosilnice BCS, FIGA-RO IN OLYMPIA v trgovini s kmetijskimi stroji SE PRIPOROČAMO! V času pomanjkanja dela in zaslužka vam v okviru zadruge nudimo zanimive programe, v ostalih enotah pa možnost sezonske zaposlitve pri občasnih delih. obdelava ravnem slekla umi 2)] t miran resnik cesta mdb24 bffi73 leskove lel. 0b08'22 211 21120 lax 21005 Vedno smo vam na voljo če potrebujete naše storitve. Rostohar Milm Dvoršek Milan Vodišek Anton Siter Danilo Kuplenik Milan GOSTILNA »MURKO« SREČKO MIRKO CKŽ 16 68270 Krško -J? (0608) 31-251 Vsak dan vam nudimo: Prijazno postrežbo dobro malico ali kosilo konkurenčne cene POSEBNA PONUDBA: Za skupine postrežba v šali s 50 sedeži! Srž sprašuje za vas (1) KAJ JE DOHODNINA? v KDO, KDAJ IN V KAKŠNI OBLIKI JO PLAČUJE? Dohodnina je davek, ki se plačuje v obliki akontacij. Konecleta oz. najkasneje do 30.junija 1992 pa bo potrebno vložiti davčno napoved, na osnovi katere se bo natančno izračunala višina davka oz. dohodnine. V kolikor bi bilo v teku 1991 leta v obliki akontacij plačano preveč davka, bo le-ta povrnjen; v kolikor pa je bilo v obliki akontacij plačano premalo davka pa bo potrebno razliko doplačati v 30 dneh po prejemu odločbe. Od 1. januarja 1991 dalje torej že plačujemo v Republiki Sloveniji akontacije na dohodnino, in sicer: - delavcem se odteguje davek od osebnih prejemkov (in ga izplačevalci osebnih dohodkov direktno nakazujejo); - obrtniki plačujejo akontacije davka na dobiček, ki ga bodo dosegli z opravljanjem dejavnosti; - od katastrskega dohodka se plačujejo akontacije le v primeru, če je katastrski dohodek večji od 61.032,00 din letno, sicer se katastrski dohodek šteje v osnovo za dohodnino le ob koncu leta v davčni napovedi; - za upokojence obračunamo akontacije davka od pokojnin Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - za priložnostno opravljena dela po pogodbah obračunajo in odtegnejo davek izplačevalci prejemkov oz. naročniki storitev, - v kolikor je s prodajo nepremičnin, premičnin ali vrednostnih papirjev dosežen dobiček in so hkrati izpolnjeni še drugi pogoji (v kolikor še ni poteklo 10 let od pridobitve nepremičnin oz. v kolikor je posamična vrednost premičnin večja od povprečnega OD v RS v preteklem letu in še nista pretekli 2 leti od pridobitve premičnin) se plača davek od dobička iz kapitala - prav tako podvrsto dohodnine davek od dohodkov iz premoženja (dohodki, ki jih dosežemo z oddajanjem v najem, ipd.) ter davek od dohodkov iz premoženjskih pravic (t.j.: avtorskih pravic, izumov,..) Vsi zgoraj našteti prejemki, ki jih bo posameznik prejel v letu 1991 se bodo sešteli in vpisali v davčno napoved. Vsi ti prihodki v bruto znesku zmanjšani za plačane prispevke za socialno varnost tvorijo osnovo za dohodnino. Davčna osnova pa se lahko zmanjša za različne namene (npr.: za nakup, gradnjo ali vzdrževanje stanovanjske hiše ali stanovanja; za nakup zdravil; za plačane članarine političnim strankam in sindikatom; za nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev; za nakup knjig, učnih pripomočkov, itd.), vendar le do višine 10 % osnove za dohodnino ter za vzdrževane družinske člane. O vseh možnih znižanjih oz. olajšavah ter dokumentih na osnovi, katerih se bodo te olajšave priznavale, bomo pisali v naslednji številki časopisa. Pripravila: Boža Venek Op. uredništva: Vabimo bralce, da nam pošljejo svoja vprašanja s področja davčne zakonodaje. Pri posavskih strokovnjakih s tega področja bomo poiskali čim bolj konkretne odgovore in jih tudi objavili v Srži. OBČINA SEVNICA JE PRVA V SLOVENIJI ORGANIZIRALA JAVNA DELA V Posavju imamo preko 2000 iskalcev zaposlitve. Nova zakonodaja iz delovnega področja omogoča vsaj delno blažiti problem brezposelnosti z javnimi deli. Občina Sevnica je pred mesecem dni prva organizirala javna dela v Sloveniji. Pobudnik je bil Zavod za zaposlovanje, koordinator pa krajevni skupnosti Sevnica in Boštanj. Resda ne gre za veliko število zaposlenih: 15 jih je čistilo peskolove in ceste, 10 pa koplje jarke za vodovod v Boštanju. Sedaj ponovno teče razpis, čistili bodo brežine Save. Namen javnih del je pridobiti za delo mlade, sposobne ljudi, ki s tem vzdržujejo fizično in psihično kondicijo ter se čutijo koristne. Hkrati se tako opravljajo za okolje potrebna in koristna dela, ki sicer ostajajo neopravljena. Vsi, ki se vključijo v javna dela, dobijo poleg denarnega nadomestila, če ga prejemajo iz Zavoda za zaposlovanje, še dodatno nagrado iz občinskega proračuna ter malico. Za dela v krajevni skupnosti Sevnica prejmejo 1500 din, za kopanje jarkov v Boštanju pa 1840 din, ki se izplačujejo iz blagajne krajevne skupnosti. B.D. Prejeli smo PRIJAVE NA SREDNJE ŠOLE V POSAVJU Razpis za vpis v srednje in visoke šole je izšel letos 19. marca skoraj mesec kasneje kot prejšnja leta. Vzrok za to so predvsem spremembe v programih srednjega izobraževanja. Tako sc bodo lahko učenci v šolskem letu 91/92 vpisali v dvoletne in triletne programe poklicnega izobraževanja in v gimnazijo. Konec marca so srednje šole organizirale informativne dneve, na katerih so učenci dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in pogojih izobraževanja. Najkasneje do 12.aprila pa so se morali učenci zaključnega razreda osnovne šole na srednje šole tudi prijaviti. Stanje prijav na srednjih šolah v Posavju: GIMNAZIJA IN EKONOMSKA ŠOLA BREŽICE razpis prijava PR prodajalec 60 62 + 2 ekonomsko komercialni tehnik 60 79 + 19 gimnazija 120 173 + 53 ružboslovna 56 - naravoslovna 53 - pedagoška 33 - neopredeljeni 31 SREDNJAŠOLAKRŠKO razpis prijava P-R elektrikar elektronik 30 30 0 elektrikar energetik 30 20 - 10 elektrotehnik elektronik 30 56 + 26 elektrotehnik energetik 30 7 -23 obdelovalec kovin 20 32 + 12 oblikovalec kovin 30 18 - 12 preoblikovalec in spajal, kovin 30 8 -22 strojni tehnik 60 22 -38 SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA razpis prijava P-R pomožna šivilja 30 31 + 1 šivilja (krojač) 90 41 -39 V Srednji šoli Brežice je precej večje število prijav od razpisanih mest za program gimnazije in poklic ekonomskega tehnika. Ker se v ta programa vključujejo predvsem dekleta, jih bo nemogoče preusmeriti v ostale programe na V. zahtevnostni stopnji, ki se izvajajo v Posavju. Tu mislimo na programe v Srednji šoli Krško, kamor se vključujejo fantje. Sicer pa je zanimanje za programe na Srednji šoli Krško majhno, kar je pogojeno tudi z nastalo gospodarsko situacuijo. Več prijav kot pa je razpisanih mest je le za elektroniko in dvoletni poklic obdelovalcev kovin. Za vse ostale poklice na tej šoli pa je prijav bistveno manj od razpisanih kapacitet. Na Srednji tekstilni šoli Sevnica je v dvoletnem programu število prijav usklajeno z razpisom, medtem ko je za triletni poklic šivilja (krojač) še dovolj prostih mest. Kot vidimo je na vseh treh posavskih šolah precejšen razkorak med razpisanimi mesti in številom prijavljenih učencev za določene programe. V Srednji šoli Brežice tako lahko pričakujemo sprejemne izpite, seveda pa bi bilo potrebno razmisliti o dodatnem oddelku v programu gimnazija. V tem trenutku je najpomembnejše, da učenci glede na sedaj znano stanje prijav, še enkrat temeljilo premislijo, če bodo v izbranem programu, glede na svoje pridobljeno znanje v osnovni šoli, glede na svoje učne in delovne navade in glede na svoje sposobnosti ter interese, resnično lahko uspeli v poklicu, katerega so izbrali. Informacije o stanju prijav na vseh slovenskih srednjih šolah lahko dobijo učenci kot njihovi starši pri šolskih svetovalnih delavcih, kakor tudi pri poklicnih svetovalcih Zavoda za zaposlovanje Sevnica, Krško. Brežice. Republiški zavod za zaposlovanje Sevnica posavska stanovanjska zadruga 68270 Krško, Dalmatinova 8 Dalmatinova 8 68270KRŠKO telefon (0608) 32-741 telefax 33 482 žiro račun 516000-662-25162 Delovni čas Krško Brežice Bizeljsko Kozje ponedeljek 7,30-16,30 10,00-14,30 torek 7,30-16,30 10,00-12,00 12,30-14,30 sreda 7,30-16,30 10,00-14,30 četrtek 7,30-16,30 petek 7,30-16,30 10,00-14,30 Obveščamo vse člane Posavske stanovanjske zadruge, ki so ob včlanitvi priložili dokument o priglasitvi del ati adaptaciji, naj nam V NAJKRAJŠEM CASU PRINESEJO ALI POŠUEJO FOTOKOPIJO GRADBENEGA DOVOLJENJA, ne glede na to, kdaj je bilo izdano, saj bodo le tako laliko ostali člani zadruge in nabavljali gradbeni repromaterial brez plačila prometnega davka. KOSTANJEVČANI IN PREBIVALCI OKOLICE ! Obveščamo vas, da od 14.3.1991 poslujemo v trgovini Mercator - Preskrba, poslovalnica 12, Kostanjevica. Delovni čas: vsak četrtek od 12,00 do 14,30 ure. GRADITELJEM NE MANJKA OPTIMIZMA, ZATO BOSTE SVOJE CILJE ZAGOTOVO DOSEGLI. ZAPOSLENI V PSZ P A VAM BOMO PO SVOJIH MOČEH SKUŠALI OLAJŠATI TO POT ODREKANJ, KI VAS VODI DO LASTNEGA OGNJIŠČA. NAPOTKI KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE ™ bog roko ven moli? V SADOVNJAKIH (JABLANE IN HRUŠKE) V tem času moramo biti pozorni na varstvo pred škrlupom. V primeru slabega vremena uporabljamo sistemske fungicide: -BAYCOR WP 25 v konc. 0,05 - 0,2 % ali RUBIGAN v konc. 0,01 do 0,04 % ali SONAX 10 v konc. 0,025 %, tem škropivom obvezno primešamo še preventivne fungicide kot so: DITHANE M 45 V konc. 0,2 % ali CAPTAN 0,2 - 0,3 %. Na voljo pa so tudi že kombinirani pripravki kot so: TOPAS C v konc. 0,15 %, PUNCH 40 EC v konc. 0,005 %, SYSTAN MZ v konc. 0,2 %, TRIDAL MZ v konc. 0,2 - 0,25 %. Za redna (ko je vreme stabilnejše) škropljenja proti škrlupu v tem času priporočamo predvsem polsistemične fungicide, kot so: - DELAN v konc. 0,075 % - 0,15 % ali - DODINE v konc. 0,06 % - 0,1 % ali - MELPREX v konc. 0,06 % - 0,1 % ali - CHROMODIN v konc. 0,06 % - 0,1 % ali - SAPROL v konc. 0,075 - 0,125 %. Pri fungicidih, ki ne delujejo proti pepelasti plesni primešamo še BAYLETON WP 25 v koncentraciji 0,05 %. Navedene koncentracije veljajo za porabo 1.200 1 brozge na ha; pri manjši porabi vode koncentracijo ustrezno povečamo. Pred pripravo škropiv obvezno preberemo navodila ! - Skrbimo še za redno mulčenje in zatiranje plevelov. Obvestila o škropljenjih posredujemo tudi preko RADIA BREŽICE ob 12.50 uri. SETEV KORUZE: Koruzo sejemo, ko je zemlja ogreta na 8 - 10 C, to je okrog 1. maja. Na lahkih tleh Krškega polja pa tudi že prej. Priporočeni hibridi so naslednji: - razred 400 (pozni hibridi. Krško polje, predvsem za silažo: ZP404, BC 408 E (BC 44) - razred 300 (za zrnje in za silažo): EVA, PANNONIA, CARLA, MIRNA, BC 312, BC318, Podravec - razred 200 (setev po prvem odkosu TDM ali ljulke: DEA, ETA, BC 278, NADEZDA 26, NSSC 201 - RAZRED 100 (setev po ječmenu na Krškem polju) BC 175, BC 188 ŠKROPLJENJEPROTI PLEVELOM: Škropiti je potrebno, ko so tla vlažna (po setvi, lahko tudi še po vzniku) primextra (5-6 l/ha), ciatral KSZ (6-8 l/ha) ali doma pripravljene kombinacije dual 500 ali lasso EC ali bravo z dodatkom 50 % atrazinskega pripravka. Nov način zatiranja plevelov v koruzi je harmony 10 g/ha + atrazin 1 Kg/ha v fazi plevelov do 3 listov. Za uničevanje divjega sirka bo letos v prodaji TEEL - škropiti je potrebno, ko je sirek visok 10-15 cm, škropimo z 20 g/ha nato pa še enkrat čez približno 2-3 tedne z 20 g/ha. Škropivu je potrebno obvezno dodajati močilo. V ZELENJAVNEM VRTU: - da pred tako imenovanimi ledenimi možmi posadimo in posejemo zeliščno zelenjavo, česen, solato, navadni komarček, korenje, krompir, vrtno redkev in špinačo; po 15. maju pa je čas za sajenje občutljivih vrtnin, kot so paradižnik, paprika, zelena, kuharice, buče, fižol in sladka koruza; - zelo občutljivo zelenjavo posadimo šele po ledenih možeh; - rastline, gojene v steklenjaku, pripravimo za rast na prostem in zdaj morajo otrdeti; - pripravimo folije za zaščito paradižnika in drugih občutljivih rastlin; - pripravimo steklenjak za kumarice, lubenice in drugo; - vrt moramo nujno očistiti polžev. V CVETLIČNEM VRTU: - zdaj je čas za saditev poletnega cvetja; - od 13. maja dalje sadimo lončnice v korita in lonce na balkonu; - po cvetenju lahko razredčimo grmovje, ki cveti zgodaj spomladi; - na vrsto je prišlo tudi sejanje trave - treba jo je tudi negovati; - posadimo čebulnice in gomoljaste rastline, ki bodo cvetele v jeseni; - zdaj je čas za setev trajnic in dvoletnih cvetnih rastlin; - občutljivo vodno rastlinje prenesemo v ribnik šele po ledenih možeh; - poskrbimo, da ne bo inovazije škodljivcev. KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO, Cesta krških žrtev 59 OBVESTILO Vse, kijih zanima karkoli v zvezi s strokovnimi nasveti v kmetijstvu, obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore na naslov: Cesta krških žrtev 59, Krško (v stavbi, kjer je "PIZZERIJA", isti vhod kot zdravstvena skupnost). Telefon: 0608/22-352. Svetovalci: - TONI KORŠIČ, ing. agronomije - vodja, območje svetovanja: KS Brestanica, KS Koprivnica, KS Rožno, KS Senovo. Uradni dan: petek - MARTA KASTELIC, dipl.ing. agronimije, za ob-moče svetovanja: KS Kostanjevica in KS Podbočje. Uradni dan: ponedeljek - MATJAŽ VOJTZSKY, ing. agronomije, za območje svetovanja: KS Leskovec, KS Raka, KS Veliki trn, KS Senuše in KS Gora. Uradni dan: četrtek - JOŽE KRAMER, ing. agronomije, za območje svetovanja: KS Krško, KS Veliki Podlog, KS Dolenja vas, KS Zdole Uradni dan: torek - BRANKA RADEJ, ing. agronomije: svetovanje kmečkim gospodinjstvom, delo z Aktivom kmečkih žena in svetovanje za dopolnilne dejavnosti. Uradne ure: sreda DELOVNI ČAS SVETOVALNE SLUŽBE: vsak delavnik od 7-15 ure, torek od 7-17 ure. GOSTILNA ŽOLNIR Gostišče Z olnir vam danes nudi vrsto najkvalitetnejših gostinskih uslug. Naša domača in mednarodna kuhinja poskrbi za jedilnik, prilagojen vsakršni priložnosti - od družinskih praznikov, poslovnih in poročnih kosil, do praznovanj z glasbo in plesom. V pristnem domačem okolju vas pogostimo v Zavodah v obnovljenem hramu, kjer imamo klet dobro založeno z izbranimi lokalnimi in štajerskimi vini. Prav tako pri nas najdete tudi udobno in brezhibno pripravljeno prenočišče. Takole suhoparno sporoča o posebnosti gostilne Žolnir naključnemu gostu reklamni letak. Za temi vrsticami se v resnici skriva bistveno več. Fanika in Oto Sevšek, spretna poslovneža, morda še ne vesta, da s svojo ponudbo na srečo prodajata tudi Kostanjevico samo in ji seveda delata reklamo. Dokaz za to je tudi njuna zimska slikarska kolonija. Pod slovenskim slikarskim soncem sicer še ni našla primernega mesta, a si ga spričo uveljavljenih slikarjev bo. Kmalu. Sicer pa - pisati o dobrih slovenskih gostilnah je dandanašnji težko.' Najprej zato, ker jih je malo, če pa napišeš nekaj spodbudnih besed o kakšni gostilni, te prijatelji in znanci hitro obdolžijo, da ti je v žep kapnilo nekaj mark in da si na račun birta ali birtinje imenitno jedel in pil. Slednje drži. Mi, ki smo poklicno vezani na te neže in nageljne, zaradi tega v očeh navadnih smrtnikov nismo posebno cenjeni, češ, v glavnem dajejo dišeče rože, trnja se izogibajo. Na-geljček smo podelili tudi Žolnirju. Opravičeno. Leto bo okoli in kot mravlja pridna Sevškova gostinska posadka bi si zaslužila še enega. Čeprav sem in tja naredi tudi kakšno napako. Kdo je ne? Drugi nagelj bo dobila takrat, ko bo začela, kot sem zapisal v uvodu, zavestno prodajati tudi Kostanjevico, kajti to naše najmanjše mesto je pomembno zaradi svojih številnih umetnostnih spomenikov. Na tem tihem koščku Dolenjske seje, med drugim, ohranil tudi kompleks nekdanjega samostana. Samostanska cerkev pa kot da spreminja naravni zakon, daje kkamen mrtev. Pod kamnosekovim dletom seje kamen čudežno razcvetel in razraste! v listje in cvetje. Za nas in za prihajajoče rodove. Razcvetela in razrasla se je tudi Sevškova gostilna. Pretirano jo je primerjati s kamnosekovim nesmrtnim delom. A to, kar je naredil kamnosek na svojem področju, sta Fanika in Oto Sevšek začela delati na področju gostinske ponudbe in turizma. Do viška ju čaka še dolga pot, a dobršno - bila je dolga in naporna - sta prehodila. In ko se ozreta, sta lahko zadovoljna. Ko pogledata naprej, se srečata z novimi izzivi. In načrtujeta. Je že tako, da se sanj in želja človek nikoli ne iznebi. Zatega delj je Kostanjevica na Krki dobila dober gostinsko-turistični objekt. JanezPeze\j GOSTILNA IN DISKONT "KMEČKI HRAM" Milan Herakovič Oražnova11 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI tel(0608) 60-078 Diskontna prodaja prehrambenih in tekstilnih artiklov, pijače in vsakodnevno sveže zelenjave po ugodnih cenah. Ob zadovoljnem nakupu, in tudi sicer, se lahko okrepčate v našem gostinskem lokalu. (XI AVTO DELI SREČKO SENICA Po naročilu vam dobavimo rezervne dele za vsa evropska in japonska vozila v 7 dneh. Na zalogi rezervni deli tipa Zastava in Qo|f SEVNICA, Glavni trg 14, služ.: 0608/81 913, doma: 0608/81 762 M©IM~ST©IP - M©N)"iT©IP - M©M=iT©P) VLEČNA SLUŽBA, S 0608/70-150, 70-320 JANKO KOČEVAR CK0 16 . ' 68281 SENOVO Vse občane obveščamo, da lahko koristite usluge prevozov naše vlečne službe NON STOP 24 ur na dan. Se priporočamo! Mm P) £2 / skega inženirja Bogovič Franca ® •—J*—) Ol.O.O. Ukvarjamo se s trgovino s kmetijskim in gradbenim materialom. Svoj prostor na tržišču si želimo ustvariti • s konkurenčnimi cenami, • s kvalitetno ponudbo (strokovna navodila kmetijskega inženirja) • s poštenim odnosom do vsake stranke Naša dodatna dejavnost je organizacija proizvodnje kumar za vlaganje, ki omogoča v teh težkih časih dodaten zaslužek za vsakogar, kije denarja potreben in ima manjšo njivo ter pridne roke. Nudimo 5% višje cene od konkurence, dodatne stimulacije za dobre proizvajalce. Ker se zavedamo daje proizvodnja odvisna od znanja bomo le to nudili v čim večji možni meri -imamo kar precej izkušenj iz te proizvodnje. Prijave še sprejemamo. Naš telefon ima številko 79-856. Cenjenim strankam smo na voljo cel dan. Tigovma Pri nas lahko kupite vse vrste prehrambenih artiklov 1/ otroška oblačila S , „ . čistila in kozmetiko ^La bes Bojana Leskovec POSEBNA PONUDBA: tel.0608-32-480 Plenice "PAMPLES" Mehčalec "SIM" - 101180,00 din Detergent za pomivanje posode - 10 1- 165,00 din ELEKTROINSTALACIJE Drago Mirt Blanca 62 tel(0608) 43-043 KI 68283 BLANCA trgovina: 82-004 Nudimo vam: • napeljavo nove ter adaptacijo siare clcktroinšialacijc • montažo elcktroinštalacije jakotočne. Sibkotočne na industrijskih halah ter ostalih objektih • montažo strelovodnih sistemov • vzdrževanje eiektroinštalacij • prodaja ter montaža elektromateriala na individualnih stanovanjskih hiSah Krško d.o.o. Cesta krških žrtev 44, 68270 Krško tel.: (0608) 32-510 fax: (0608)31-746 PRVI JE SAMO EDEN MI SMO BILI, SMO IN HOČEMO OSTATI PRVI Podjetje ETOS Krško d.o.o. je bilo registrirano kot prvo zasebno podjetje v občini Krško. Prvi smo začeli hoditi po trnovi poti podjetništva, zato poznamo ovire, probleme in težave, ki prežijo na vse, ki želijo delati drugače, več in bolje. Nikar ne poskušajte goljufati, če obstajajo možnosti, da svoje namene izpeljete v skladu z veljavnimi predpisi! Uporabite izkušnje in znanje našega poslovnega centra. Ponujamo vam vse vrste storitev, od registracije podjetja do organiziranja in administrativnega upravljanja, posebej pa še • vodenje računovodstva in knjigovodstva ter poslovnih knjig • izvajanje avtomatskih obdelav podatkov • računalniško izobraževanje in • različne oblike poslovnega sodelovanje OSTANIMO BOLJ USPEŠNI SKUPAJ! ljubljanska banka Posavska banka, d. d., _______Krška_—-----—---------_ POVEČANE OBRESTNE MERE ZA DINARSKO VARČEVANJE Aprila letos so se v Ljubljanski banki - Posavki banki d.d., Krško močno povečale obrestne mere za dinarska sredstva občanov. S tem je postalo dinarsko varčevanje občanov donosno in še bolj privlačno. LB - Posavska banka d.d. Krško vam nudi različne možnosti varčevanja od vpogleda vlog prek vezave depozita na 1, 3, 6, 12, 24 in 36 mesecev do klasičnih dolgoročnih vezanih vlog nad 12, 24 in 36 mesecev. Obrestne mere se povečujejo skladno z dobo varčevanja in same vrste dinarskih sredstev: vpogledne hranilne vloge sredstva na žiro računih občanov sredstva na tekočih računih mesečni depoziti trimesečni depoziti šestmesečni depozit letni depoziti in vezane vloge nad 1 leto dvoletni depoziti in vezane vloge nad 2 leti triletni depoziti in vezane vloge nad 3 leta 20% letna obrestna mera 15% letna obrestna mera 15% letna obrestna mera 30% letna obrestna mera 40% letna obrestna mera 45% letna obrestna mera 50% letna obrestna mera 55% letna obrestna mera 60% letna obrestna mera Posebna ugodnost, ki se vam ponuja, je tudi možnost mesečnega, četrtletnega in polletnega obračuna in izplačila obresti pri dolgoročnih klasičnih vezavah. Gre za obliko takoimenovanega rentnega varčevanja, ki je posebej primerno za večje vsote. Vabimo vas, da se pred končno odločitvijo pogovorite še z bančnim delavcem v enotah LB - Posavske banke d.d., v Krškem, Senovem, Brestanici, Sevnici, Krmelju, Brežicah in Dobovi. novic, informacij, predstavitev dogodkov, lju-rajev in še česa. Seveda sami vsega tega utripa in dogajanja ne moremo zajeti, zato vabimo da nas o tem obveščate, opozarjate ali pa kar sami napišete in poslikate. Želimo si čim več tonih prispevkov, ob tem pa seveda računamo tudi na člane novinarskih in literarnih krožkov po osnovnih in srednjih šolah. Današnja "Posavska panorama" še ni tak odraz dogajanj v naših krajih, kot bi si ga želeli v uredništvu Srži, ponujamo pa vam jo za pokušino in kot povabilo k sodelo- Ur. Delavci Pionirja hitijo, da bi zgradili nov most čez potok Gabernico, vozniki pa se jezijo, ker je obvezna cesta v slabem stanju. Sicer pa bi takšnih v Posavju lahko našli še precej. VABILO NA PRVOMAJSKO SREČANJE Krajevna skupnost Krško prireja ob delavskem prazniku 1. maju že osmo PRAZNIČNO SREČANJE S KRESOVANJEM pri Lovski koči na Trški gori v torek, 30.APRILA 1991. Ob 17.uri bomo pričeli postavljati PRVOMAJSKI MLAJ, ob 18.uri pa se bo pričelo TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI. PRAZNIČNI KRES bomo prižgali ob 20.30 uri. Za praznično razpoloženje bo do 21. ure skrbel pihalni orkester "VIDEM", za njim pa bo vse do 24. ure za ples igral zabavni ansambel BRODNIKI. Ker so srečanja na Trški gori postala že priljubljena tradicija, vabimo nanje ne le krajane naše krajevne skupnosti, marveč vse, ki se želijo v naši družbi poveseliti. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbela LOVSKA DRUŽINA KRŠKO. Na svidenje v torek, 30. aprila 1991, pri Lovski koči na Trški gori! STARI OBIČAJI NA ZDOLAH Le malokje na vasi je še toliko družabnega življenja kot ravno na Zdolah in njegovih zaselkih, čeprav bi ga bilo lahko še več. Najbolj "živa" sta še godovanje in jurjevanje. Slednji je namenjen v čast svetemu Juriju, patronu zdolske cerkve, o katerem vemo, da je bil vojščak. jurjevo nedeljo se pobirajo jajca in klobase po vaseh in pripravlja "dračje" za kres. Vrsto let nazaj, pravzaprav odkar se je vrnil iz tujine, je za to skrbel Tinče. Nikjer, pri nobeni hiši ni bilo negodovanja, povsod je bil toplo sprejet. Jajc in klobas je bilo vedno dovolj. Zadnje čase je bilo na Zdolah nekaj prireditev, ki so jih organizirali SKD krajevni odbor Zdole, to pa je vzpodbudilo mlade, ki so na Zdolah tudi delavni, da bodo organizatorji letošnjega jurjevanja s pomočjo starejših. Jurjeva nedelja bo 28. aprila. Že ob svitu bo zagorel kres, v zvoniku bodo pritrkavali, peklo se bo cvrtje in tako kot vsako leto bo zapela tudi harmonika. Svečana maša bo ob 10.30 uri. Tisti, ki so redni obiskovalci, že vedo, kako je, ostali pa ste vabljeni: ŠTIPENDIJE UPADAJO Delovne organizacije Posavja so za šolsko leto 1991/92 razpisale skupno 116 kadrovskih štipendij, kar je bistveno manj kot preteklo leto. Največ kadrovskih štipendij je razpisala sevniška občina in sicer 49, najmanj pa brežiška - le 25 štipendij. Več kot polovica štipendij je namenjena učencem triletnih poklicnih šol, predvsem za poklic tekstilni konfek-cionar II, oziroma za šivilje, nekaj manj kot tretjina kadrovskih štipendij pa je razpisana za poklice višjih in visokih šol. Podrobne informacije v zvezi z razpisom, lahko kandidati dobijo pri štipenditorjih ali na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici, Krškem ali v Brežicah. DAN ŠOLE LETOS DRUGAČE Priprave na dan šole na osnovni šoli Leskovec, ki bo v soboto, 1. junija, so že stekle. Dejavnosti, ki se bodo na ta dan odvijale, so po okusu učencev. Športne, družabne igre, pevski, plesni nastopi, nastopi s kolesi BMX, predstavitev kinološkega društva, modna revija, oblikovanje pričesk za mlade... Srečelov seveda ne bo manjkal. Pestra bo tudi ponudba na stojnicah in v okrepčevalnicah. Res prava otroška veselica. Izkupiček je namenjen ureditvi šolske okolice. Naš moto je: OTROKU ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE. □PEKARNA RUDNIK BREŽICE Cenjene kupce obveščamo, da vam v naši trgovini v Šentlenartu in v novo odprtem vzorčno - prodajnem salonu na Jesenicah na Dolenjskem - Metalgrad nudimo: • gradbeni material • keramične ploščice • sanitarno keramiko • kopalniško opremo • vodovodni material • material za centralno • armaturne mreže • belo tehniko • umetna gnojila • barve vseh vrst ZA NAKUP SE PRIPOROČA KOLEKTIV OPEKARNE RUDNIK-TRGOVINA BREŽICE tel. (0608)69-522 Jesenice na Dolenjskem (608)61 -241 Brežice ZA OBISK SE ZAHVALJUJEMO 8 PigHBti v °SrZ ! KABELSKO DISTRIBUCIJSKI SISTEM V KRŠKEM V občini Krško že nekaj časa deluje kabelsko distribucijski sistem (skrajšano KDS). Na sistem je priključenih 1360 uporabnikov v družbenih stanovanjih in 1033 uporabnikov v individualnih hišah. V sistemu deluje 11 satelitskih, 6 zemeljskih in 1 interni kanal._____________________________________ Kabelski sistem, ki še ni do konca izgrajen, je bil do sedaj financiran iz večinskega deleža družbenih sredstev in iz sredstev, ki so jih plačali individualni uporabniki. Za izgradnjo sta v občini skrbela dva gradbena odbora in sicer Gradbeni odbor Krško za področje Krajevne skupnosti Krško, Dolenja vas in Leskovec ter Gradbeni odbor Senovo - Brestanica za obe krajevni skupnosti. Ker se je izgradnja zaradi pomanjkanja družbenih sredstev zavlekla, sistem v celoti ni zgrajcn, gradbena odbora pa sta še vedno v svoji funkciji in si prizadevata izgradnjo zaključiti v vseh tistih sredinah, kjer je bilo to tudi načrtovano. Zaradi bojazni pred razpadom obstoječega sistema je bila na pobudo obeh gradbenih odborov in s oglasjem IS SO Krško v mesecu oktobru 1990 formirana Skupščina uporabnikov sistema, sestavljena iz delegatov vseh krajevnih skupnosti, v katerih že deluje ali bo deloval kabelski sistem. Za izvrševanje sklepov in nalog skupščine skrbi upravni odbor KDS, vse operativne naloge pa izvaja strokovni delavec skupščine KDS. V okviru obeh operativnih organov skupščine KDS, je bilo v tem času poskrbljeno za vzdrževanje obstoječega sistema,za kar uporabniki od 01.12.1990 plačujejo po 70,00 din. Vzdrževalnina je namenjena za pokritje stroškov vzdrževanja, energije in za zavarovanje sistema. INTEGRA je prva franšizna trgovina Kovinotehne v Sloveniji, katere lastnika sta Tomislav Jurman in Viktor Cetin. V njej bodo prodajali različna orodja, kmetijsko mehanizacijo in elektromaterial. Tehnični butik - kot se trgovina imenuje - je bil odprt pred dnevi, stoji pa ob cesti iz Brežic proti železniški postaji. BREZPOSELNOST V POSAVJU Brezposelnost v Posavju narašča. Konec marca je bilo v Posavju 2086 brezposelnih oseb, od tega 826 v Krškem, 797 v Brežicah in 436 v sevniški občini. Med iskalci zaposlitve je 1019 žensk, od teh 387 išče prvo zaposlitev, mlajših od 26 let pa je 1177. Denarna nadomestila oziroma denarno pomoč prejema 718 oseb, to je 34 % vseh brezposelnih. Na Zavodu za zaposlovanje računajo, da bo ob koncu leta v Posavju približno 3.500 brezposelnih, še večji priliv pa pričakujejo v začetku leta 1992, ko bodo podjetja v Posavju dokončno opredelila trajne presežke delavcev N.Č. 888888888888888888888888»«^^ mzm »88 Skupščina KDS in njeni organi delujejo začasno pri Krajevni skupnosti Krško, kjer je tudi sedež sistema. Ker je to samo prehodna oblika organiziranosti, pričakujemo od IS SO Krško, ki je nosilec večinskega deleža tega sistema, da v najkrajšem času doreče najustreznejšo obliko in način bodoče organiziranosti KDS v Krškem, s tem pa bo potrebno rešiti tudi status in delovanje internega kanala KDS, ki sedaj služi zgolj za objavljanje določenih ekoloških podatkov in krajših obvestil. Za KDS Krško: Anton Pleterski UČITELJEM JE PREKIPELO V Brežicah so se, tako kot v Sevnici in Krškem, v torek 16. in v sredo 17. marca, učitelji srednje šole odločili za sindikalno obliko protesta oziroma stavko. Po številnih napovedih in prestavitvah so končno le odprli nov prodajni salon Zastava avta v Krškem. V obnovljenih prostorih nekdanje Agrokombinatove trgovine prodajajo nove avtomobile, tudi po sitemu staro za novo ter rezervne dele zanje. Poleg trgovine je tudi manjša okrepčevalnica. Tako kot v mnogih drugih srednjih šolah po Sloveniji so hoteli z njo opozoriti na težavne razmere v svojem poklicu, predvsem pa na prenizke plače učiteljev. V uspeh stavke so bili v brežiški gimnaziji prepričani, podprli pa so jo vsi predstavniki šolskega kolektiva, vključno z dijaki, ki so javnost ob tem opozorili še na svoj problem z zaključnimi izpiti. 1 a problem pa se po mnenju učiteljev ne navezuje najbolj na njihove težave. Učitelji so tako zavrnili deset odstotno znižanje osebnih dohodkov, vendar s tem zadeva še ni končana. V Brežicah so za ponedeljek, 22. aprila, napovedali zasedanje stavkovnega odbora, ki bo preučil trenutne razmere. Torej je še vse v zraku. Profesorji na gimnaziji niso za državno nepo- slušnost, vendar so pripravljeni tudi na skrajnost, da ob koncu šolskega leta ne bi predali dijakom spričeval in jim onemogočili opravljanje popravnih izpitov, če na njihove zahteve oblast ne bi odgovorila pozitivno. V končni fazi bi bili tako najbolj oškodovani dijaki. Razmere v slovenskem šolstvu tako še naprej ostajajo v pat poziciji. Ob tem pa se vprašanje pouka ob sobotah pojavlja kot odvračanje od ključnih problemov. Še vedno prevladujejo argumenti avtoritete, namesto avtoriteta argumentov in vse bolj smiselno postaja vprašanje, ali so restriktivni ukrepi v šolstvu res nujno zlo naših kriznih dni ali pa morda oblast želi neumno ljudstvo. Martin Kerin Kreatorka Mojca Geršak je v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Cesti 4. julija 59 v Krškem pred 14 dnevi odprla kozmetični salon BI O LINEA. V njem bo nudila nego obraza in telesa, opravljala masaže, depilacijo, manikuro in pedikuro ter odstranjevala celulit. Del tega bo počela tudi na domu tistih, ki bi to /eleli. UPOKOJENCI V BRESTANICI »S POLNO PARO« Brestanica, 14. aprila - Danes je imelo društvo upokojencev Brestanica v sindikalni dvorani Elektrarne Brestanica letno konferenco. Predsednik društva. Stane Čuber, je v uvodni besedi pozdravil člane, tajnica društva Marica Daugul je podala podrobno poročilo o delu društva v preteklem letu, blagajničarka Minka Zalokar pa je predstavila finančno stanje društva. Program dela, sprejet pred letom dni, je obsegal organiziranje izletov, pustovanje, obiske bolnih članov društva, rekreacijo, v zimskem času pa delovanje sekcije ljubiteljev ročnih del. Predsednik je z veseljem povedal, da se je članstvo društva povečalo, hkrati pa je spregovoril o pokojninah, ki so v večini edini vir dohodka. Društvo je zaskrbljeno zaradi krizne situacije v Jugoslaviji in se zato pridružuje tistim, ki pozivajo k mirnemu razreševanju vseh problemov. Danes je društvo upokojencev sprejelo tudi program dela za tekoče leto. Društvo upokojencev Brestanica se lahko pohvali s priznanjem, ki mu gaje podelilo Združenje društev upokojencev Slovenije za dolgoletno in aktivno delo. Monika Ban • Nikomur v Krškem še ni uspelo ugotoviti, kdo po postal "srečni" dobitnik lokala v Dalmatinovi št. 1, ki je bil sicer grajen za fotografski atelje. Medtem ko novopečeni podjetniki mrzlično iščejo in predelujejo stare podrtije, je ta lokal že več kot dve leti prazen. Najemnino in ogrevanje zanj redno plačuje Pionir, (krška gradbena afera - SRŽ) • Nekateri v sevniški politični garnituri so pač nenadomestljivi. Med takšne sodi tudi mati županja, B.M., brez katere tudi nova oblast ne bi bila popolna. Na Socialistično stranko je že naslovila prošnjo z avtobiografijo, da bo kandidirala na naslednjih in tudi na ponovljenih volitvah. Zlobneži trdijo, da kar za županjo posavskega parlamenta, (sevniški volilni stroj - SRŽ) • C.K. je odstopil s funkcije predsednika občinske vlade. V svoji odstopni izjavi je razkril celotno ozadje režirane gonje proti njemu, obelodanil vse mračne sile, ki podnevi strašijo po Brežicah in vrnil tisti del plače, ki mu je bil neupravičeno podtaknjen v plačilno kuverto. Na spisku zarotnikov je več kot 300 ljudi, med njimi so tudi krščanski demokrati in člani nogometnega kluba, (bog jim odpusti - SRŽ) • Velepodjetnik iz Krškega, I.D. imenovan Dobrotnik, je svoj prodajni imperij obogatil še z enim poslovnim prostorom. Tako je pred časom nenasilno zasegel prodajalno na tržnici, kjer sta do zdaj občasno vegetirali dve velikosrbski podjetji - Tarateks iz Ba-jine Bašte in beogradski Beko. Kaj bo počel z njim, v tem trenutku javnosti še ni znano, zagotovo pa ga bo otvorila Tereza Kesovija. (nevoščljiva darja -SRŽ) • Odstavljeni krški "minister" za stanovanjske, komunalne in druge tekoče zadeve, P.C., seje med prvimi priključil na plinovodno omrežje. Priključek za njegovo stanovanjsko hišo (zgrajeno na kredit) so mu opravili delavci Kostaka, ki jih je nadzirala njihova direktorica S.M. osebno. Zaprosil je tudi za izdajo dovoljenja, da bi plin prodajal na malo in veliko. Interesentov zanj mu ne manjka, (smejalni plin -SRŽ) • Novinar na svobodi, (pogojno seveda) A.Ž. iz Boštanja pri Sevnici, je najbolj ploden posavski pisec. Poleg svojega uporablja tudi tuje jezike. Tako niti delavci UJV, niti trije privatni detektivi ne morejo odkriti njegovega izvora informacij. Reveži namreč ne vedo, da si je le ta omislil sodobno telekomunikacijsko napravo - Telefax (na črno seveda), preko katere dobiva strogo zaupne informacije iz dobro obveščenih krogov, (kmetija mu propada -SRŽ) • Brežiškemu zeleno-rdečemu županu in poslancu se treseta hkrati kar dva stolčk;f. Z njim niso zadovoljni v delniški družbi (preveč troši za dnevnice), niti kolegi poslanci. Tudi lastna stranka, kateri je dolžan plačati še članarino, ga le še s težavo prebavlja. Zato si že mrzlično išče nov stolček, hkrati pa bo spet zamenjal barvo - za začetek le barvo avtomobila, (grad mokrice - SRŽ) • Inpletu iz Brezovega se obetajo lepši časi. V njihove že kar razredčene vrste, ki jih zelo uspešno redči M.J., predsednica stare dobre občinske vlade, se je vrinila še Z.K., ki je do zdaj svoje znanje prodajala in tržila v Vidmovi marketinški službi. Prvi rezultati okrepitve so že vidni. Iz ostankov proizvodnje si je že sešila monokini in se z njim sprehodila pred pisarno Vidmovega glavnega direktorja F.Č. (v času, ko je bil v Ameriki), (zafurala je videm, zdaj bo še inplet - SRŽ) • Srbski pokret obnove (SPO) bo v Posavju ustanovil svojo podružnico. Vodila jo bo velika trojica - Mijo-vič, Omerzu in Tomše, imenovala pa se bo Skupnost posavskih občin (SPO). (na ustanovni skupščini, ki bo prvega maja na lisci, bo poleg vuka draškoviča tudi dr. vovko - SRŽ) ZADNJA SRŽ-ica: • Pisca teh vrstic je na nezavarovanem prehodu za pešce povozil vojaški tank. (škoda - SRŽ) 1 || KULTURA POLSKA MALCA -AMBASADOR KRŠKE KULTURE Gianni Kovač, Bojan Rabzelj in Uroš Srpčič predstavljajo edino underground skupino v provincialnem, zatohlem krškem območju, ki se je uspela povzpeti izven domačih meja in požeti uspeh v tujini. Bo krška zaslepljenost postala pravilo? SRŽ: Kot trio vas poznamo skoraj pet let. Kaj ste delali ves ta čas? PM: Ko smo začeli delovati kot trio, nismo imeli pevskega ozvočenja, zato smo si izbrali instrumentalno glasbo. Glasbo smo delali zaradi lastnega užitka, vse je izhajalo iz entuziazma. Pojavljali smo se v manjših krajih, na odrih, na underground sceni, kamor spada tudi naša glasba. Sčasoma se nam je uspelo prebiti tudi drugam, najprej in še vedno po "podzemnih" medijih, eden izmed takšnih je t.i. "FANZINI", informativni časopis, ki zajema vse dogajanje, ki ga drugi mediji ne uspejo objaviti. Odigrali so veliko vlogo pri ohranitvi rockovske scene pri nas. Drugi del teh časopisov pa je namenjen predstavitvam skupin, ki niso našle prostora v ostalih medijih. FANZINI so torej ključni za sceno. Je alternativa brez korupcij, vse je grajeno na neprofitnem motivu. Ves pmfit, če ga kaj je, je namenjen za nadalnje klubske dejavnosti, ki spet delujejo po nedobičkarskem principu in ves denar vlagajo v obnovo prostorov in v opremo v klubih. Denar nikoli ne gre v žep individualistov, pač pa se porabi za koristne stvari. SRŽ: Takšnega kluba v Krškem ni, kajne? PM: Na žalost ne, čeprav se ideja o takšnem klubu poraja že dalj časa. Do zdaj smo naleteli na gluha ušesa, čeprav bi potrebovali samo zaklonišče, ki ima urejene toaletne prostore. Tako kot je dejal Marko Brecelj: "Eno zaklonišče, en WC, en klub!" Radi pa bi izkoristili to priložnost, da se zahvalimo gospodu Lojzetu Štihu, ki nam je, ko smo bili že čisto obupani in bi verjetno prenehali obstajati, omogočil uporabo zaklonišča pri Dijaškem domu in tako rešil naš eksistencialni problem. Takšen klub bi v Krškem pomenil prostor za mlade, za naše druženje med seboj, za sklepanje poznanstev. Ideja se nam zdi dobra in upamo, da jo bodo ljudje podprlj. SRŽ: Bližamo se vašemu prvemu samostojnemu albumu, ki nosi naslov "MOJSTER S SNEŽINKO"... PM: Ljudje so nas začeli obletavati, da je čas za ploščo. Ker nismo imeli denarja, se nam je ponudil mariborski FRONT ROCK in nam posnel ploščo, ki nas ni nič stala, po- vrhu vsega pa je najcenejša plošča v Jugoslaviji (stane 70,00 din). Lahko se jo dobi na naslovu: Front Rock, p.p 48, Maribor. SRŽ: Kako bi opredelili vašo glasbo? PM: To nas vsi sprašujejo. In vedno je to težko obrazložiti. Je skupek različnih občutij, čustvenih doživetij treh individualistov. Zgrajena je iz asociacij. SRŽ: Govora je o vaši novi turneji! PM: Tako je. V Nemčiji smo z založbo R.P.N. (Really Perfect Name) posneli ploščo, ki jo bomo na turneji promovirali. Založba nam priskrbi prevoz, tonskega mojstra in dva, ki sta zadolžena za sceno. Organizirajo naše prenočevanje, hrano,... No, na turnejo gremo 23. maja s prvim koncertom na Dunaju, nato v Salzburgu, potem gremo v Švico, Nemčijo (kjer bomo imeli deset koncertov) in nazadnje še na Nizozemsko. Veselimo se te turneje,saj vedno spoznamo nove, zanimive ljudi, njihov način dela... Posavska glasbena scena ROMAN PONOVNO V STUDIU glasbenih in človeških kvalitet so vztrajno čakali, da bo prekinil svoj molk - in dočakali. Najnovejši posnetek Romana Abrama v "house" stilu, z naslovom FILL THE GAP IN MY LIFE (Zapolni praznino v mojem življenju), je že vzbudil pozornost radijskih urednikov in DJ-jev po Sloveniji in sosednji Hrvaški, zato lahko pričakujemo skorajšnji vzpon tega posavskega glasbenika, o čemer bo Srž seveda sproti poročala. SIM foto: Goran Rovan Gostilna Komočar Krško Cesta krških žrtev 8 68270 Krško teI.(0608)34-868 Vedno boste prijazno in dobro postreženi. Naša posebna ponudba - široka izbira malic. Marjanca Kočevar -POMPEJI Opus Krško 1991, 170 dinarjev "Najboljša je tista poezija, ki se izmika zanesljivi interpretaciji, bralca pa vseeno pritegne. Takšna je tudi pričujoča zbirka Marjance Kočevar, Pompeji. Vsaj eden izmed možnih ključev za razumevanje te poezije je že v samem naslovu: Pompeji - metafora in hkrati samostojna lepota, ki je sama v sebi močnejša od spomina na nekdanje stanje stvari. Seveda gre v tej zbirki tudi in najprej za notranjo avtoričino biografijo...", je o knjigi zapisal Ciril Zlobec, mi pa dodaja- pneš se nad mano lok najsvetlejšega neba topla sapa tvojega nemira me boža potoneš vame kot v julijsko mivko da voda privrtinči iz mehkih globin leziva potem na zahajajoči sipini in čas naju odnaša Roman Abram s Trške gore pri Krškem, duhovni vodja, basist in komponist nekdaj popularne posavske rock skupine NUCLEAR 003 (tudi ex Brita-nic in duet Lord Abrams), se te dni trudi v snemalnem studiu Zvonka Tepeša BON-TON v Rogatcu, da bi v najkrajšem možnem času posnel še nekaj novih komadov. Potem ko se je pred nekaj leti izjalovilo sicer zelo obetajoče sodelovanje z muhasto Dejo Mušič (zdaj menda izgubljena nekje v Evropi), se je Roman za lep čas poslovil od glasbene scene. Pravi poznavalci njegovih NOVO V KNJIGARNI V tej rubriki vam bomo predstavljali zanimivosti iz nove krške knjigarne, ki bo odprla vrata sredi meseca maja v starem mestnem jedru in obogatila dokaj skromno knjižno ponudbo v Posavju. Kot prva je na vrsti kar knjiga krške založbe OPUS, v nadaljevanjih pa vam bomo približali tudi novitete drugih slovenskih založb. mo še nekaj verzov za pokušino: pengov poje o vetru tudi moj plašč je razpet spodaj nimam nič veter ima hladne ostre prste iz kovine VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Iz kulturnih društev KOPRIVNIČANI NA POSAVSKIH ODRIH Čeprav je Koprivnica pri Brestanici majhen kraj, pravzaprav vasica na obrobju Kozjanskega, se v njem vedno dogaja kaj privlačnega in zanimivega. Letos je še posebej živo delo v tukajšnjem kulturnem društvu, ki nosi ime znanega pesnika Antona Aškerca in deluje pod vodstvom Blaža Sotoška, ki ni le predsednik društva, temveč tudi organizator, propagandist, računovodja in človek, ki ljudi vzpodbuja in jim vliva voljo. Letošnjo sezono je dramska skupina društva naštudirala družinsko komedijo češkega pisatelja z naslovom Poslednji mož. Igro sta zrežirali Malka Moškon in Sonja Simončič, za sceno sta poskrbeli Sandra Petan in Olga Sotošek, v glavnih vlogah pa sta zaigrala Tone Cerjak kot oče Petelin in Jože Ojstršek kot inženir Mlakar. V ostale vloge so se vživeli še Milenka Pri-božič, Mateja Drenovec, Tatjana Vertovšek, Tatjana Klakočar, Toni Sotošek, Simon Pečnik, Andrej Va-lenčak in Katja Božičnik. Veseloigra je trodejanka, kjer se vse vrti okoli gospodovalnega Petelina, ki je hkrati najboljši in najbolj ukazovalen oče. Njegova žena in otroci morajo pred njim skrivati svoja čustva in šele za njegovim hrbtom jih lahko pokažejo, tako kot je to prav za vse mlade in zaljubljene ljudi. Tako pride na dan tudi prepovedana ljubezen, iz katere se ustvarijo številne komične situacije. Igra je polna spletk, apletov in napetih trenutkov, ob katerih so se gledalci imenitno zabavali. Koprivničani smo se s Poslednjim možem predstavili približno 1500 ljudem in sicer prvič na kulturni dan osnovnošolski mladini v domačem kraju, naslednji dan smo igro ponovili še za ostale krajane. V naslednjih tednih smo gostovali še na Zdolah, v Artičah, Brestanici, na Senovem, v Bistrici ob Sotli, Krmelju, v Šentvidu pri Planini, Rogaški Slatini, nazadnje pa smo jo še enkrat ponovili za domače gledalce. Povsod so nas lepo sprejeli in nas nagradili z bogatim aplavzom, kar nam je dalo voljo, da z amaterskim odrom nadaljujemo še v naslednjih letih. Sezono smo z zadnjim nastopom zaključili, vendar pa že delamo načrte za naprej, kajti zavedamo se, da ljudje v teh časih še kako potrebujejo smeh in razvedrilo, ki jim v sivi vsakdan vnese vsaj malo vedrine. Tatjana Vertovšek Bojana M. Kopina SENZACIJA Senzacija je novica, lahko je laž ali resnica, ki novinarju pero nabrusi, prah po cestah dviguje in se dolgo po ustih prežvekuje, senzacija je lahko popoprana ali krepko zasoljena, napihnjena ali prismodena, enkrat je naga, drugič zakrita, pozornosti nikoli ni sita. Senzacija nima ne naslova ne rojstnega kraja, pojavi se nenadoma, na primer pri sosedi čez cesto, potem se širi v trgovini, zaide v pisarne in še v tovarne, preplavi celo mesto, sili po vsej domovini, nazadnje slišijo zanjo še tam, daleč na južni celini. Mladi dopisniki MOJ DOMAČI KRAJ Včasih razmišljam o razvoju mojega kraja. Zamišljam si, da bi bila Blanca mesto ali celo velemesto. Vse polno zgradb, mnogo živahnosti in vrveža, razburljivi dogodki, z aferami in zabavami. Ali če bi se vse prestavilo v prerijo. Sama čista deviškost in lepota. Polno nežnosti in romantike. A ko odprem oči, vidim resnico. Potok, poln smeti, pločevine in drugih odpadkov. Nad njim se sklanjajo stare vrbe in najbrž tudi sanjajo o lepih starih časih. Nikjer ob cesti ni smetnjakov in košev za odpadke. Dejansko je vse bolj ali manj zanemarjeno. Le redki gospodarji poskrbijo za urejenost okoli poslopij. Pa vendar je nekje na Blanci tudi lepo. Pri naši šoli. Okolica je vsa v zelenju, zelenice so pokošene, nikjer papirčka, vsepovsod koši za smeti in sploh mir in radost. Pri šoli smo otroci srečni, saj preživljamo na igrišču in travnatih površinah ves prosti čas. Pogosto se nam pridružijo tudi starejši. Prav pa bi bilo, da bi tudi za ostali del vasi krajani tako skrbeli, kakor skrbimo otroci za urejenost naše šole. Petra Hočevar 8.r. OŠ Blanca ZELENA DOLINA Kraj, v katerem živim, se imenuje Blanca. Leži ob reki Savi. Skozi vas teče potok, obdajajo pa jo gozdovi. Ne bi mogel reči, da je naš kraj zelena dolina. Reka Sava se vali mimo vsa umazana in mastna, potok je poln odpadkov. Moj ati pravi, da ni bilo vedno tako. Ko je bil on majhen, je bila voda v potoku tako čista, da so se lahko kopali v njem. Kamni so bili povsem beli, danes pa so črni in mastni od umazanije. Tudi rastlinja je bilo več. Od domačega sadnega drevja do gozdov. Hiše so bile stare, a lepo urejene. V okolici naše vasi imamo sodobne nasade jablan. Pa kaj pomaga vsa sodobnost, ko s škropljenjem uničujejo škodljivce zraven pa tudi nas, ljudi. Kakšni oblaki škropiva se valijo iz sodobnih traktorskih škropilnic. Kar strah me pograbi, kadar jih zagledam, kako hitijo proti sadovnjaku. Poleg tega mnogokrat zavohamo znani vonj krške Celuloze. Tako da res ne morem reči, da živimo v zdravem okolju. Meni je žal zato. Rad bi se kopal v potoku ali Savi, rad bi se sprehajal po Šimih gozdovih in vdihaval svea zrak ter jedel zdrave plodove. Vendar so to le želje. Vsi bomo morali bolj pazili na naravo, če hočemo, da bomo obstali na zemlji. Robi Zadar 7.r. OSBlanca PROMETNA VARNOST POMENI ŽIVLJENJE Piše in ureja: Mojca Nepužlan RADOVEDNIH GLAVIC NE ZANIMAJO PRINCIPI Pota izobraževanja so vse bolj strma, težko prehodna, utrujajoča in prevsem draga. Prav bi bilo. ko bi SRŽ vsaj včasih posegla v srž problemov naših vrtcev, osnovnih in srednjih šol... Nekje daleč me vedno preganja misel, da tisočkrat in tisočkrat ponovljene parole "na mladih svet stoji" ne bomo nikoli razumeli. Morda zato, ker nam naša otroštva niso dala tistega, kar bi nam pomagalo, da bi se svet odraslih stikal s svetom najmlajših. Vzburkana morja naše odraslosti tu in tam zaustavljajo naši otroci, ki kar tako mimogrede povedo, da so se danes v šoli samo igrali in potem dodajo, da to pravzaprav delajo že ves teden in mi nenadoma ne vemo, kaj se zdaj v šoli dogaja. Potihem se jezimo, pa ne vemo, če je prav, da v šoli kaj povprašamo, ali pa je bolje, da molčimo (tovarišica bo morda vrnila bumerang kar našemu mulcu). Zato pa rajši s starši pred vrati učilnice poklepetamo, a nam je skoraj žal, ker neka mama kar precej ve o "waldorfski pedagogiki", nam pa se o tem niti sanja ne. pa bomo vseeno rekli: ja. ja, to pa poznam. Ni nam namreč lahko povedati, da o stvareh, o katerih " že ptiči čivkajo", ničesar ne vemo. Zraven pa še dodamo, da poznamo celo vrtec, ki ima nek poseben program in daje "pravljica" sredi ne preveč lepe realnosti. Ne, tega ne pišem kot očitek temu ali onemu, ki bi se morda v tej verigi odnosov med starši, vzgojitelji, učitelji, počutil prizadet. Vsi v tej verigi pač razmišljamo po svoje in nadvse pomembno je, da bi bili vsi nekako zadovoljni. Prepričana sem. da velika večina staršev nestrpno pričakuje, da jim bo nekdo razložil, kaj je to WALDORFSKA PEDAGOGIKA, zakaj in čemu bi jo bilo dobro poznati; zagotovo večino tudi zanima, kaj je to INTEGRIRANI POUK ali z drugo besedo, to je tisto, "mi se pa v šoli samo igramo". Še bolj trdno pa sem prepričana, da je veliko tistih, ki bi na ta vprašanja radi odgovorili, pa morda ne najdejo pravega mesta, niti pravega trenutka. Droben kotiček v časopisu seveda ne more rešiti, pomiriti težav, ki jih imamo vsi: tako starši kot vsi tisti, ki v izobraževanju vstopajo v pota naših otrok. Vsekakor pa bo omogočil, da bodo starši vprašali tudi tisto, česar si ne "upajo", pa je nedvomno njihova pravica in obenem dovolil vsem, ki mislijo, da bi lahko tehtno odgovorili ali pa vsaj nakazali svoje videnje zadnje čase tako kamenjanega "slovenskega šolstva". V času, ko tako ganjeno in že kar z nostalgijo gledamo po stari celini, iščemo vzorce in modele, se približujemo in odmikamo, spreminjamo in ukinjamo, pa prav gotovo tudi pozabljamo: naših radovednih glavic niti malo ne zanimajo sistemi, modeli, metode, principi - želijo si samo čimlepše otroštvo: k temu pa lahko bistveno pripomoremo le odrasli. Prometna varnost pomeni življenje je geslo, ki naj bi ga vsi upoštevali. Skozi našo vas Blanco pelje zelo prometna cesta, ki pa je velikokrat podobna kolovozu, saj ima polno lukenj in jam. A nekateri vozniki vozijo po tako neprimerni cesti tudi do 100 km na uro. Pripeljejo iz brestaniške smeri, niti opazijo ne znaka otroci na cesti in drvijo z nezmanjšano hitrostjo proti Koštomajevemu ovinku. Prav na tem ovinku je bilo že več nesreč. K sreči so se slabo končale le za voznike, pešci pa smo bili do sedaj pri tem izvzeti. Moti me tudi, da mnogi starši puščajo na cesto otroke z motorji in traktorji. Otroci ne obvladajo vozila, ne poznajo prometnih predpisov in tako ogrožajo promet. Miličniki bi morali večkrat ob cesti postaviti radarsko kontrolo hitrosti, voznikom odmeriti visoke kazni ali odvzem dovoljenja in stanje na naših cestah bi se morda res izboljšalo. Tako bi mogoče tudi uspeli z akcijo minus 10 %. Matej Hočevar 6.r. OŠ Blanca Kako bi bilo, če ne bi bilo prometnih znakov in označb na vozišču? Kako bi bilo, če ne bi bilo prometnih predpisov? Na cesti bi bila čista zmeda. Vozniki bi vozili brez vsakih pravil, kolesarji bi vozili po celi cesti, pešči bi hodili vsevprek. Prava katastrofa za ljudi in pločevino ! Pa kaj, če je tudi ob vseh predpisih, ki jih imamo, mnogokrat na naših cestah tako. Če dobro ne pazimo, se lahko hitro znajdemo pod kolesi. Če imamo srečo, jo odnesemo z nekaj praskami, v bolnišnico, lahko pa so posledice nesreče hujše. Vozniki mnogokrat vinjeni sedejo za volan. Takrat na pol vidijo in imajo pogum. Pritiskajo na plin in ostali udeleženci smo v nevarnosti. Ksenija Juh. 6.r. OŠBIanca mmmm - ,V u' * VEUKA NAGRADNA IGRA IZBERI IN ZMAGUJ Z ŽVEČILNIM GUMUEM »FORMULA N°l« Ta nagradna igraje namenjena vam, dragi naši kupci in porabniki, da bi ob igri lažje spoznali svet enega najzanimivejših športov na svetu - FORMULA No 1. Naš novi žvečilni gumi FORMULA No 1 ne prinaša le zadovoljstva ob žvečenju, temveč tudi uresničitev številnih neizpolnjenih želja. KAKO SODELOVATI V NAGRADNI IGRI? Pred vami je album, ki omogoča sodelovanje v nagradni igri. Sličice za album boste našli v zavitku našega novega okusnega žvečilnega gumija FORMULA No 1. ki ga lahko kupite v kioskih, samopostrežnih trgovinah in drugih prodajalnah. V vsakem zavitku sta nov žvečilni gumi FORMULA No 1 in sličica s številko. Sličico nalepite na ustrezno mesto v albumu. Ko boste zbrali vse sličice, pošljite album na naš naslov: Velika nagradna igra FORMULA No I. p.p. 330,41001 Zagreb. Ne pozabite pripisati svojega naslova. KAKO DO NAGRADE ? - Vsi tisti, ki bodo poslali album z vsemi 16 različnimi sličicami, bodo prejeli nagradni model bolida FORMULA No I. - Vsakdo, ki bo poslal album s 15 različnimi sličicami in JOKERJEM (namesto ene sličice), bo prejel model bolida FORMULA No 1. - Tisti, ki bodo poslali album z vsemi 16 različnimi sličicami, bodo sodelovali v posebnih nagradnih žrebanjih. Prvo žrebanje bo 15.07.1991, izžrebali pa bomo 40 nagradnih potovanj na tekme bolidov FORMULA No 1 - Hungaroring na Madžarskem. Drugo žrebanje bo 21.12.1991, izžrebali bomo 40 nagradnih potovanj na tekmo bolidov FORMULA No I - Imola v San Marinu. VELIKO FINALNO ŽREBANJE BO 15.04.1992, nagrajenci bodo prejeli naslednje nagrade: 1 avtomobil RENAULT 5 Campus. 1 televizor, 1 videorekorder, 1 videokamero. I računalnik. 100 ur. 100 majic, 100 kap. Albume vam bomo po končanih žrebanjih vrnili. Tako boste imeli zanimivo slikanico iz privlačnega športa FORMULA No I vedno pri roki. ZBERITE IN ZMAGAJTE Z ŽVEČILNIM GUMIJEM "FORMULA No 1" PROSTICAS SKUIVE ZGODBE Piše:ICJA SEMINAR Na temenu je začutila pogled in morala se je obrniti. Pravzaprav je gledal čisto naravnost vanjo. "Da povem po pravici," je žgo-lela kolegica poleg nje, "nisem predavanja prav nič razumela. Če se jutri, ko bo debatni dan, ne bo kaj zjasnilo, nimam pojma, kako bom izpolnjevala obrazce. Ali me ti sploh poslušaš?" Odsotno je pokimala in vstala. "Kam greš? Sladice še niso prinesli in glasba se bo vsak hip začela." "Na zrak. Ne vstajaj, bom kmalu nazaj," jo je prikovala z besedami in usmerila kpment & support YU 68270 KRŠKO, CKŽ 12 phone / fax. YU 608 21 18 2 /M KKmS kartona/a - tiskarna ŠvigeljAIeksander Pod goro 7,68270 KRŠKO tel(0608) 32-467 PROIZVODNJA POTISKANE EMBALAŽE VIDEOTEKA PETRA Mlakar Avgust Pod goro 5 68270KRŠKO Ob izidu prve številke časopisa za Posavje "SRŽ" pozdravljamo naše stalne odjemalce in vse bralce in vas vabimo, da tudi v naprej koristite usluge naše videoteke. Naši pogoji izposoje so med najugodnejšimi, saj vam sposodimo videokaseto z dvema filmoma za tri dni, pet kaset pa za sedem dni. Posebna ponudba: Profesionalno snemanje svečanih dogodkov z videokamero. SE PRIPOROČAMO! R RAŠICA prodajalna "PETRA" industrijska trgovina RAŠICA Cesta 4. julija 14 68270KRŠKO Prodajamo otroške, ženske in moške pletenine. illiPilillliii &«< IH CKzme&?