Poštnina plačana v gotovini
CENA 60 din
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XI
V LJUBLJANI, dne 11. iebruarja 1954
Številka 5
VSEBINA:
17.	Poslovnik Ljudske skupščine LRS.
18.	Poslovnik Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS.
19.	Poslovnik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS.
—	Zapisnik 1. seje prvega sestanka Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS tretjega sklica dne 15. XII. 1953.
—	^apisnlk	1	seje	prvega	sestanka	Zbora	proizvajalcev
Ljudske skupščine LRS tretjega sklica dne 15. XII. 1953.
—	Zapisnik 2. seje prvega sestanka Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS dne IG. XII. 1953.
—	Zapisnik	2.	seje	prvega	sestanka	Zbora	proizvajalcev
Ljudske skupščine LRS dne 16. XII. 1953.
—	Zapisnik 1. seje prvega skupnega sestanka Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS dne 15. XII. 1953.
—	Zapisnik 1. redne seje Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS dne 16. XII. 1953.
Odloki ljudskih odborov:
65.	Odlok o višini dnevnic za uradna potovanja v okraju Kočevje.
66.	Odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic v okraju Krško.
67.	Odlok o višini dnevnic za uradna potovanja v okraju Postojna.
68.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Šoštanj za leto 1953.
69.	Odlok o začasnem obratovalnem času trgovskih in obrtnih obratov v okraju Trbovlje.
70.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 4 občine Ožbalt ob Dravi.
17.
Na podlagi 49. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina LRS, na skupni seji obeh domov, dne 20. januarja 1954 sprejela:
POSLOVNIK Ljudske skupščine LRS
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se urejajo pravice in dolžnosti predsednika, podpredsednikov in tajnika skupščine, delo na skupnih sejah obeh domov, sestava, delovno področje in delo odborov in komisij Ljudske skupščine, objavljanje zakonov, pravice tiska in ureditev skupščinske administracije.
2.	člen
Štiriletna doba, za katero je Ljudska skupščina LRS izvoljena, je njen sklic. Vsak sklic se označuje z zaporedno številko.
Ce se Ljudska skupščina razpusti, preden poteče doba, za katero je bila izvoljena, poteče sklic skupščine z njenim razpustom.
3.	člen
Ljudska skupščina LRS stalno zaseda vso dobo sklica in dela na ločenih sejah domov, na skupnih sejah obeh domov, na sejah odborov in komisij posameznega doma ter na sejah odborov in komisij skupščine.
Ljudska skupščina ima letni odmor v poletnih mesecih. Letni odmor traja največ tri mesece.
4.	člen
Na novo izvoljena Ljudska skupščina LRS se zbere L zasedanju najpozneje trideseti dan po volitvah. Skliče jo predsednik skupščine prejšnjega sklica. Če je predsednik v predpisanem roku ne skliče, jo skliče Izvršni Svet; če je tudi ta ne skliče, se zbere skupščina sama Du trideseti dan ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine.
II.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKA IN TAJNIK SKUPŠČINE
5.	člen
Ljudska skupščina LRS ima predsednika, dva podpredsednika in tajnika, ki se volijo izmed poslancev na prvi skupni seji obeh domov za vso dobo sklica Ljudske skupščine.
Predsednik, podpredsednika in tajnik skupščine ostanejo na svojem mestu tudi po razpustu skupščine do izvolitve novega predsednika, podpredsednikov in tajnika.
Sejo, na kateri se volijo predsednik, podpredsednika in tajnik skupščine, začne in jo vodi predsednik skupščine prejšnjega sklica. Predsednik skupščine prevzame svoje dolžnosti takoj, ko je izvoljen.
6.	člen
Predsednik, podpredsednika in tajnik skupščine se volijo posamič. Najprej se voli predsednik, nato podpredsednika vsak posebej in nazadnje tajnik skupščine.
Za postopek pri volitvah veljajo določbe tega poslovnika o volitvah posameznih članov Izvršnega sveta.
7.	člen
Predsednik skupščine predstavlja skupščino, podpisuje skupno s predsednikom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS ukaze o razglasitvi zakonov, sklicuje in vodi skupne seje domov, ter skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih domov. Predsednik skrbi za pravilno uporabo poslovnika, skrbi za varstvo poslanske imunitete in drugih poslanskih pravic pred kršitvami zunaj skupščine in opravlja druge pravio» in dolžnosti, ki jih določajo ta poslovnik in poslovnika domov.
8.	člen
Predsednik skupščine sklicuje tudi seje posameznega doma po določbah poslovnika ustreznega doma.
9.	člen
Predsednik skupščine ne more biti član odbora ali komisije skupščine.
Predsednik skupščine ne more sodelovati pri obravnavi in glasovati, kadar vodi skupno sejo obeh domov. To velja tudi za podpredsednika skupščine.
10.	člen
Ce je predsednik skupščine zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje tisti podpredsednik, ki je bil prvi izvoljen, če je tudi ta zadržan, pa drugi podpredsednik.
Podpredsednika pomagata predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, ki so določene s tem poslovnikom. Po sporazumu s predsednikom skupščine lahko eden izmed podpredsednikov vodi skupno sejo obeh domov.
11.	člen
Tajnik skupščine pomaga predsedniku pri vodstvu sej, skrbi za pravilno delo administracije skupščine in izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa ta poslovnik.
III.	SKUPNE SEJE OBEH DOMOV
1.	Delovno področje
12.	člen
Na skupni seji obeh domov Ljudska skupščina:
1.	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in tajnika Ljudske skupščine;
2.	voli in razrešuje predsednika in člane Izvršnega sveta;
3.	voli in razrešuje člane odborov in komisij skupščine in potrjuje njihove poslovnike;
4.	voli in razrešuje sodnike Vrhovnega sodišča LRS;
5.	sprejme poslovnik skupščine;
6.	razglasi spremembo ustave;
7.	odloča o sporih med domoma o pristojnosti;
8.	obravnava poročila odborov in komisij skupščine ter
9.	opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava in ta poslovnik.
13.	člen
Na skupni seji obeh domov lahko skupščina sprejema deklaracije in resolucije o vprašanjih iz republiške pristojnosti in o drugih vprašanjih, ki imajo splošni pomen za Ljudsko republiko Slovenijo, ter priporočila za delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij, če sta se oba doma poprej sporazumela, da se bo predlog takega akta postavil na dnevni red skupne seje obeh domov.
Na dnevni red skupne seje obeh domov se lahko postavi predlog takega akta tudi brez poprejšnjega sporazuma domov, razen če najmanj deset poslancev istega doma zahteva, naj odločata doma o predlogu na ločenih sejah.
Ce poprej oba doma tako skleneta, se lahko na skupni seji obeh domov obravnava tudi posamezni zakonski predlog, vendar pa se lahko samo na ločenih sejah domov glasuje o zakonskem predlogu, predlagajo amandmani in o njih glasuje.
14.	člen
Ob pogojih iz prejšnjega člena se lahko postavi na dnevni red skupne seje obeh domov tudi obravnava o poročilu Izvršnega sveta ali o posameznih vprašanjih, ki imajo splošni politični pomen.
2.	Sklicevanje in javnost sej
15.	člen
Skupno sejo obeh domov skliče predsednik skupščine na podlagi sklepa obeh domov ali na predlog predsednika posameznega doma, posameznega stalnega odbora ali stalne komisije, na predlog Izvršnega sveta ali sam od sebe ali pa, kadar to določa ustava.
Ce predsednik ne skliče skupne seje obeh domov, kadar bi jo moral sklicati, jo lahko skliče najmanj dvajset poslancev ali Izvršni svet.
Vabilo na sejo je treba poslati vsem poslancem osebno. Sklicanje seje obeh domov skupščine se objavi v dnevnem časopisju in na razglasni deski skupščine.
Vabilo na sejo mora obsegati tudi predlog dnevnega reda.
16.	člen
Skupne seje domov so javne.
Skupščina lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
Delo na tajni seji velja za državno tajnost. Objaviti se sme samo tisto, za kar sklene skupščina, naj se objavi.
Ce je skupščina sklenila, da se kakšno vprašanje obravnava tajno, ga mora tudi odbor ali komisija obravnavati tajno. Zoper poslanca, ki ne varuje tajnosti, se lahko izreče disciplinski ukrep po določbah tega poslovnika.
3.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
17.	člen
Na začetku vsake seje se prebere zapisnik prejšnje
seje.
Vsak poslanec lahko da k zapisniku pripombe.. Če zapisnikar sprejme pripombo, jo vpiše v zapisnik; če je ne sprejme, odloči o utemeljenosti pripombe skupščina brez obravnave.
Nato podpišeta zapisnik predsednik skupščine in zapisnikar.
18.	člen
Pred prehodom na dnevni red da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom skupščine, in odgovarja na kratka vprašanja poslancev.
19.	člen
Nato sporoči predsednik skupščini, katere zadeve je sprejel, in predlaga dnevni red seje.
Vsak poslanec, vsak odbor oziroma komisija skupščine in Izvršni svet imajo pravico predlagati, naj se dajo posamezna vprašanja na dnevni red seje.
* Predlog za dopolnitev dnevnega reda se da pred začetkom seje, s privolitvijo skupščine pa tudi na seji.
Predlog za dopolnitev dnevnega reda se da pismeno, na seji pa tudi ustno.
20.	člen
Dnevni red določi skupščina za vsako sejo posebej, in sicer na začetku seje ali pa na koncu seje za prihodnjo sejo. Med sejo skupščina lahko dnevni red spremeni.
O dnevnem redu odloči skupščina brez obravnave. Če se pa zahteva, naj se posamezno vprašanje obravnava kot nujno, ali če se predlaga, naj se že določeni
dnevni red spremeni, lahko predsednik dovoli o tem obravnavo.
Če je določen na seji dnevni red za prihodnjo sejo, ga je treba objaviti na določenem kraju v prostorih skupščine z navedbo, kdaj bo seja.
21.	člen
Na poslančev predlog da predsednik skupščine na dnevni red tudi njegovo poročilo o tem, kar je poslanec ugotovil pri opravljanju poslanskih dolžnosti v volilni enoti, in poročilo o predlogih in mnenjih ljudskega odbora, v katerem ima poslanec pravico odbornika oziroma o predlogih ali mnenjih, ki so jih dali poslancu Zbora proizvajalcev volivci po 10. členu zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske republike Slovenije.
22.	člen
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Če dnevni red seje ni izčrpan tistega dne, za katerega je bila seja sklicana, se seja lahko prekine; kdaj se bo seja nadaljevala, določi predsednik skupščine.
Če zaradi nezadostnega števila poslancev skupna seja domov ni sklepčna, jo predsednik preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil določen za preloženo sejo z dodatkom tistih točk, ki morajo priti na dnevni red po poslovniku.
4.	Govori
23.	člen
Na skupni seji obeh domov ima pravico sodelovati pri obravnavi in glasovati vsak član Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev.
Na povabilo Ljudske skupščine se lahko udeleži skupne seje obeh domov in na njej govori predsednik republike, poslanec Zvezne ljudske skupščine, predstavnik druge ljudske republike in domač ali tuji javni delavec.
24.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo na slovenski jezik.
25.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Poslanci se lahko priglašajo k besedi do konca obravnave.
Predsednik daje poslancem besedo po vrsti, kot so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
Predlagatelju in odborovim poročevalcem, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru, da predsednik besedo izven vrstnega reda, če zahtevajo besedo zato, da bi spremenili ali dopolnili predlog ali dali novo obrazložitev.
Na skupni seji domov govorijo govorniki z govornice.
26.	člen
Poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali o prekršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, brž ko jo zahteva. Vendar govor takega poslanca ne
more trajati več kot pet minut. O istem vprašanju predsednik drugemu govorniku ne sme dati besede.
Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, zahteva predsednik od skupščine, naj brez obravnave o tem vprašanju odloči.
27.	člen
Če zahteva poslanec besedo zato, da bi popravil svojo izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal osebno pojasnilo, mu da predsednik besedo, brž ko konča svoj govor poslanec, ki je izzval ta popravek oziroma pojasnilo.
Tak poslanec se mora omejiti na popravek oziroma osebno pojasnilo, njegov govor pa ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik lahko odreče takemu poslancu besedo, če misli, da ni bil izzvan k temu, da da popravek ali osebno pojasnilo. Če se poslanec s stališčem predsednika ne strinja, odloči o njegovi zahtevi skupščina brez obravnave.
28.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje.
Če se govornik oddalji od dnevnega reda, ga predsednik pozove, naj se drži dnevnega reda. Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, lahko predsednik zoper njega izreče disciplinski ukrep, s katerim mu odvzame besedo po določbah tega poslovnika.
Skupščina lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ta omejitev ne velja za vlagatelja predloga in za odboro-vega poročevalca, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
29.	člen
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
5.	Sklepanje
30.	člen
Skupščina na skupni seji obeh domov veljavno sklepa, če je navzočih večina poslancev enega in drugega doma.
Skupščina lahko sklepa samo o vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red.
Če opazi predsednik, da na seji ni zadosti poslancev, odredi, naj se poslanci kličejo ali preštejejo. To se zgodi tudi, če to zahteva pet navzočih poslancev.
Če se sproži vprašanje sklepčnosti seje, morajo navzoči poslanci ostati v dvorani, dokler klicanje ali štetje poslancev ni končano.
Število navzočih poslancev ugotovi predsednik.
Skupščina sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča ali da lahko odloča brez obravnave.
31.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo. Glasujejo za predlog ali proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če skupščina sklene, da se glasuje tajno.
32.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako. da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva najmanj deset poslancev. Pri poimenskem glasovanju tajnik skupščine ali poslanec, ki ga skupščina za to določi, kliče poslance po seznamu članov skupščine. Poslanec' glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog ali proti predlogu ali pa da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot določi skupščina.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
33.	člen
Skupščina lahko pred obravnavo ali po končani obravnavi sklene, naj se da vprašanje z dnevnega reda ali naj se vrne odboru, da ga znova prouči, ali pa naj se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
34.	člen
Sklep je sprejet, če je bilo za predlog oddanih več glasov kot proti predlogu.
Če se je več poslancev vzdržalo glasovanja kot znaša skupno število poslancev, ki so glasovali »za« in »proti«, predlog ni sprejet.
6.	Postopek pri volitvah in razrešitvah
35.	člen
Za volitve in razrešitve, ki se opravijo na skupni seji domov, veljajo naslednje določbe, kolikor ni za posamezne primere v tem poslovniku drugače določeno.
36.	člen
Volitve se začnejo s predlaganjem kandidatov oziroma kandidatnih list.
Celotni Izvršni svet, odbor ali komisija se voli na podlagi kandidatnih list, posamezni člani Izvršnega sveta, odbora ali komisije pa na podlagi posamičnih predlogov.
37.	člen
Kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov Izvršnega sveta, odbora ali komisije.
Če je število članov, ki jih je treba izvoliti, okvirno določeno, lahko sklene skupščina najprej, koliko članov je treba izvoliti. Če pa skupščina tega prej ne sklene, mora obsegati kandidatna lista najmanj toliko kandidatov, kot je treba najmanj izvoliti članov.
O kandidatni listi, ki ne obsega predpisanega števila kandidatov, se ne glasuje.
38.	člen
Kandidatno listo oziroma posamični predlog mora predlagati najmanj toliko poslancev, kot je določeno na ustreznih mestih tega poslovnika.
Če je predlog pismeno vložen, ga morajo predlagatelji podpisati.
39.	člen
Če se pri predlaganju kandidatne liste kakšen poslanec ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge kandidate, lahko predlagatelji kandidatne liste sprejmejo predlog takega poslanca in namesto prvotno predlaganih kandidatov sprejmejo na listo kandidate, ki jih tak poslanec predlaga. Če predlagatelji poslančevega predloga ne sprejmejo in poslančev predlog takoj podpre še manjkajoče število drugih poslancev, sc šteje za njihovo kandidatno listo prvotno predlagana kandidatna lista s spremembami, ki jih je poslanec predlagal.
40.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma posamičnih kandidatov končano, prebere predsednik skupščine imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kot so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsednik predloge na glasovanje.
Do začetka glasovanja predlagatelji lahko kandidatno listo ali posamični predlog umaknejo ali spremenijo.
41.	člen
Med glasovanjem sme dati predsednik besedo samo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika v zvezi s postopkom pri volitvah.
42.	člen
Če se glasuje z dviganjem rok in je vložen en sam predlog, se glasuje tako, da dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi, tako da dvignejo roke najprej poslanci, ki so za posamezni predlog, nato pa tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
43.	Men
Če se glasuje poimensko in je vložen en sam predlog, pove vsak poslanec, ali glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa da se vzdrži glasovanja.
Če je vloženih več predlogov, povp vsak poslanec z navedbo prvega kandidata na listi oziroma z navedbo posameznega kandidata, za katero listo oziroma kandidata glasuje oziroma da se vzdrži glasovanja.
44.	člen
Če se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Če je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kot so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste liste oziroma posameznega kandidata, za katerega poslanec glasuje.
45.	člen
Pri volitvah na podlagi ene same kandidatne liste so izvoljeni poslanci s te kandidatne liste, če je bilo oddanih za listo več glasov kot proti listi. Ge je bilo več kandidatnih list, so izvoljeni kandidati s tiste kandidatne liste, ki je dobila največ glasov.
Pri volitvah posameznega člana na podlagi enega samega predloga, je predlagani kandidat izvoljen, če je bilo oddanih zanj več glasov kot proti njemu. Ge je bilo več predlogov, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov.
Ge se je vzdržalo glasovanja več poslancev kot znaša skupno število poslancev, ki so glasovali za predlog in proti predlogu, predlog ni sprejet.
Volitve se ponovijo, če je dvoje ali več kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov dobilo enako največje število glasov ali če je bil en sam predlog, pa je glasovalo proti predlogu več poslancev kot za predlog ali pa če se je vzdržalo glasovanja več poslancev, kot jih je glasovalo sza« in »proti«.
Pri ponovnih volitvah se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve, intudiomo-rebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah umaknejo svoj prejšnji predlog.
46.	člen
Predsednik skupščine ugotovi in razglasi izid volitev.
Nato razglasi predsednik, kateri kandidati so izvoljeni.
47.	člen
O razrešitvi celotnega Izvršnega sveta, odbora ali komisije ali posameznih njegovih članov se glasuje na podlagi predloga, ki ga da toliko poslancev, kot je določeno na ustreznih mestih tega poslovnika.
Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi« poslanec pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
Sicer se v postopku za razrešitev na skupni seji obeh domov primerno uporabljajo določbe 41. do 46. člena.
7.	Obravnava predlogov deklaracij, resolucij, priporočil in odlokov
48.	člen
Predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka, ki naj ga sprejme skupščina na skupni seji obeh domov, lahko poda vsak dom, odbor ali komisija doma ali skupščine, Izvršni svet in vsak poslanec.
Besedilo predloga mora biti dostavljeno poslancem pred pričetkom obravnave.
49.	člen
Predlog mora najprej obravnavati pristojni odbor ali komisija vsakega doma oziroma skupščine.
Samo izjemoma in v nujnih primerih lahko skupščina na obrazloženi predlog sklene, da se posamezni Predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka obravnava takoj na skupni seji domov. Pred glasovanjem o nujnosti lahko dobi besedo samo eden od poslancev, ki so proti nujnosti predloga.
50.	člen
Obravnava predloga je enotna in je hkrati načelna >n podrobna.
Vsak poslanec ima pravico govoriti pri obravnavi na skupni seji ter predlagati k predlogu spremembe in dopolnitve (amandmane).
51.	člen
Obravnava predloga deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka, se začne s poročilom poročevalca odbora oziroma komisije enega in drugega doma ali skupščine. Po poročilu poročevalcev odborov oziroma komisij lahko da predlagatelj predloga njegovo obrazložitev, če odbor ali komisija ni sama predlagatelj.
52.	člen
Amandmani se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmani se vlagajo pismeno.
Amandman, ki ga predlaga vlagatelj predloga, postane sestavni del predloga.
53.	člen
O amandmanu se morajo izjaviti poročevalci odborov oziroma komisij in vlagatelj predloga. Ge se vlagatelj predloga strinja z amandmanom, postane amandman sestavni del predloga, če pa se ne strinja, da predsednik amandman na glasovanje.
Sprejeti amandman postane sestavni del predloga.
Ge se vlagatelj predloga načeloma strinja s predlaganim amandmanom, a predlaga drugačno besedilo, se o tem besedilu ne glasuje, če se predlagatelj amandmana z njim strinja; če se ne strinja, se naprej glasuje o prvotnem besedilu amandmana.
Ge je k istemu delu ali določbi predloga predlaganih več amandmanov, se glasuje o njih po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Predsednik skupščine pa lahko določi drugačen vrstni red. če je to bolj smotrno.
54.	člen
Najprej prebere tajnik skupščine ali poročevalec ustreznega odbora ali komisije besedilo predloga. Predlog prebere v celoti ali po posameznih delih. Skupščina lahko sklene, da se predlog ne bere.
55.	člen
Predsednik konča obravnavo, ko je lista govornikov izčrpana.
Ko je obravnava predloga končana, se o njem glasuje.
Predsednik odredi, da se prične glasovanje o predlogu tudi takrat, če ni bilo obravnave, ker se nihče ni priglasil k besedi, in tudi nihče ni predlagal, naj se predlog pošlje odboru ali komisiji oziroma, naj se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
56.	člen
Ge se pokaže pri obravnavi predloga, da ni potrebno sprejeti o vprašanju posebnega akta, sklene skupščina, da se obravnava konča s prostim prehodom na dnevni red. O tem sklepa skupščina brez obravnave na predlog predsednika ali posameznega poslanca.
57.	člen
O predlogu deklaracije, resolucije, priporočila oziroma odloka se glasuje v celoti.
Preden se glasuje o predlogu v celoti, lahko da predsednik sam od sebe ali na predlog najmanj desetih poslancev na glasovanje najprej posamezne dele ali določbe predloga.
Ce so bili k posameznemu delu ali določbi predloga predlagani amandmani in se je o njih že glasovalo, tse o tistem delu oziroma določbi predloga ne glasuje posebej.
8.	Vzdrževanje reda na seji
58.	člen
Samo predsednik skupščine ima pravico in dolžnost skrbeti za red na skupni seji obeli domov.
59.	člen
Za prekršitev reda na skupni seji domov se zoper poslanca lahko izrečejo tile disciplinski ukrepi:
—	opomin,
—	opomin, ki se vpiše v zapisnik,
—	odvzem besede in
—	začasna odstranitev s seje.
Opomin, opomin, ki se vpiše v zapisnik, in odvzem besede izreče predsednik skupščine.
Začasno odstranitev s skupnih sej domov izreče skupščina brez obravnave na predlog predsednika.
Poslanec ne more zahtevati od skupščine, naj se razveljavi disciplinski ukrep, ki ga je zoper njega izrekel predsednik.
60.	člen
Opomin se. izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom na seji moti red ali prekrši določbe poslovnika.
61.	člen
Opomin, ki se vpiše v zapisnik, se izreče poslancu, ki s svojim govorom ali obnašanjem moti red ali prekrši določbe poslovnika ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine, pa mu je bil na isti seji že enkrat izrečen opomin.
Izrečeni opomin se takoj vpiše v zapisnik.
62.	člen
Odvzem besede se izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika, čeprav ga je na isti seji predsednik že dvakrat opomnil ali pa mu izrekel opomin, ki se vpiše v zapisnik.
63.	člen
Začasna odstranitev s seje se izreče zoper poslanca, če ponovno in hudo žali poslance ali skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je vzel besedo, ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo seje.
Poslanec je lahko začasno odstranjen največ z dveh sej, za ponovno hujšo prekršitev reda pa največ s treh nadaljnjih sej.
64.	člen
Poslanec, zoper katerega se predlaga začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor. Njegov zagovor sme trajati največ pet minut.
65.	člen
Poslanec, ki je zoper njega izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano in se ne sme udeležiti sej, za katere je bil izrečen ta ukrep.
Ce poslanec noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se odstrani iz dvorane.
66.	člen
Disciplinska ukrepa odvzema besede in začasne odstranitve s sej se vpišeta v zapisnik.
67.	člen
Ce predsednik ne more napraviti reda na seji, prekine sejo.
68.	člen
Ce se kakšen poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali tz stavbe skupščine.
Ce poslušalci hujše prekršijo red in mir. lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
69.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
IV.	VOLITVE IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS IN SODNIKOV VRHOVNEGA SODIŠČA LRS
1.	Volitve Izvršnega sveta
70.	člen
Ljudska skupščina izvoli Izvršni svet na prvi skupni seji obeh domov, potem ko je izvolila predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine.
71.	člen
Za člana Izvršnega sveta je lahko izvoljen vsak poslanec Republiškega zbora.
72.	člen
Kandidatno listo oziroma posameznega kandidata lahko predlaga najmanj dvajset poslancev.
73.	člen
Predlog za razrešitev vsega Izvršnega sveta ali posameznega njegovega člana lahko poda najmanj dvajset poslancev ali pa Izvršni svet.
74.	člen
Ce je Izvršni svet razrešen, se na isti seji izvoli nov Izvršni svet.
Ce je kakšen posamezni član Izvršnega sveta razrešen, se izvoli na isti seji nov član Izvršnega sveta, razen če skupščina sklene, da se namesto njega ne bo volil drug član, ali pa če po razrešitvi posameznega člana Izvršni svet nima več toliko članov, kot jih mora najmanj imeti.
Skupščina izvoli nov Izvršni svet oziroma ob pogoju iz prejšnjega odstavka posameznega člana Izvršnega sveta tudi, če se Izvršni svet ali posamezni član odpove tej dolžnosti in skupščina odpoved sprejme.
Ce se Izvršni svet odpove dolžnosti ali če je razrešen dolžnosti, mu dolžnost preneha, ko je izvoljen nov Izvršni svet.
2.	Volitev sodnikov Vrhovnega sodišča LRS
75.	člen
Predlog za izvolitev ali razrešitev predsednika in drugih sodnikov Vrhovnega sodišča LRS lahko predlaga najmanj deset poslancev ali Izvršni svet.
76.	člen
Predlogi za izvolitev ali razrešitev predsednika in drugih sodnikov Vrhovnega sodišča se dostavijo pred-
sedniku skupščine, ki jih izroči odboru za volitve. Ta da skupščini svoje poročilo in predlog.
Če se predlog odbora za volitve ne sklada s predlogom poslancev oziroma Izvršnega sveta, se glasuje najprej o predlogu odbora. Če odborov predlog ni sprejet, se glasuje o predlogu poslancev oziroma Izvršnega sveta.
77.	člen
V postopku za izvolitev in razrešitev predsednika in drugih sodnikov Vrhovnega sodišča LRS se za glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja primerno uporabljajo določbe 41. do ^6. člena tega poslovnika.
V.	POROČILO IZVRŠNEGA SVETA IN ODGOVORI NA VPRAŠANJA POSLANCEV NA SKUPNI SEJI
1.	Poročilo Izvršnega sveta
78.	člen
Če je na dnevnem redu skupne seje domov poročilo Izvršnega sveta, se začne obravnavanje poročila z obrazložitvijo, govorom ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta.
Med obravnavanjem poročila ali po končani obravnavi lahko Izvršni svet in vsak poslanec predlaga, naj skupščina sprejme resolucijo ali priporočilo za delo državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
Obravnava se lahko konča s prostim ali obrazloženim prehodom na dnevni red.
79.	člen
Skupščina mora dati na dnevni red skupne seje domov predlog predsednika Izvršnega sveta, naj skupščina odloči o aktu Izvršnega sveta, katerega izvršitev je zadržal, ker se z njim ne strinja.
Večina Izvršnega sveta, ki je tak akt sprejela, lahko po enem svojih članov poda izjavo k predlogu predsednika Izvršnega sveta.
Skupščina odloči o takem predlogu na podlagi obravnave, lahko pa tudi sklene, da se glasuje brez obravnave.
2.	Vprašanja in dajanje pojasnil o delu uprave
80.	člen
Vsak poslanec ima pravico postaviti Izvršnemu svetu vprašanje pismeno po predsedniku skupščine ali pa ustno na skupni seji domov.
Če zahteva poslanec od Izvršnega sveta, da mu neposredno pismeno odgovori, pošlje predsednik skupščine tako vprašanje Izvršnemu svetu.
Če zahteva poslanec, naj Izvršni svet odgovori ustno na seji doma, ki mu poslanec pripada, ali pa na skupni seji obeh domov, sporoči to predsednik skupščine domu, vprašanje pa pošlje Izvršnemu svetu. Poslanec pa lahko zahteva, da obvesti predsednik skupščine njegov dom o postavljenem vprašanju, preden ga pošlje Izvršnemu svetu.
Skupščina lahko na predlog Izvršnega sveta ali na predlog ljudskega poslanca, ki je postavil vprašanje, sklene, naj odgovori Izvršni svet na postavljeno vprašanje na skupni seji.
Izvršni svet da odgovor na isti seji, na kateri je kil sprejet sklep, da mora Izvršni svet odgovoriti;
Izvršni svet pa lahko zahteva, da določi skupščina rok za odgovor.
Ustni odgovor na postavljeno vprašanje da član Izvršnega sveta.
81.	člen
Če odgovori Izvršni svet na postavljeno vprašanje na skupni seji domov, izjavi poslanec, ki je vprašanje postavil, ali je z odgovorom zadovoljen. Če je z odgovorom zadovoljen, preide skupščina na prihodnje vprašanje ali na dnevni red.
Če poslanec ni zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva, naj skupščina obravnava postavljeno vprašanje in odgovor. Izvršni svet se o tem predlogu lahko izjavi, preden skupščina o tem odloči.
Izvršni svet lahko zahteva, naj se obravnava preloži na eno prihodnjih sej. O tem predlogu se mora poslanec izjaviti. Če se s predlogom ne strinja, odloči o njem skupščina.
82.	člen
Skupščina lahko konča obravnavo o vprašanju in odgovoru s prostim ali obrazloženim prehodom na dnevni red ali pa izda resolucijo ali priporočilo za delo državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
83.	člen
Na predlog poslanca, ki je zahteval po svojem domu od državnega sekretarja ali drugega vodilnega uslužbenca, naj da pojasnilo o delu urada ali zavoda, ki ga vodi, lahko sklene skupščina, naj da pojasnilo na skupni seji. V tem primeru ima državni sekretar oziroma vodilni uslužbenec pravico, da da pri obravnavi še dodatna pojasnila.
Skupščina lahko sklene, da se vprašanje, ki je bilo sproženo s pojasnilom državnega sekretarja ali vodilnega uslužbenca, predloži Izvršnemu svetu, da da svoje poročilo.
3.	Ugovori ljudskih odborov za varstvo samoupravnih
pravic
84.	člen
Na predlog Izvršnega sveta lahko skupščina postavi na dnevni red skupne seje obeh domov ugovor ljudskega odbora, ki ga je ta podal za varstvo svojih samoupravnih pravic, ker misli, da mu je s predpisom ali drugim aktom Izvršnega sveta kršena kakšna njegova z zakonom določena pravica.
Ob pričetku razprave pozove predsednik skupščine predstavnika Izvršnega sveta, da poda izjavo o ugovoru ljudskega odbora.
Če se predstavnik Izvršnega sveta strinja z ugovorom ljudskega odbora, odloči skupščina o ugovoru brez obravnave.
Sklep skupščine je obvezen za Izvršni svet in za ljudski odbor.
VI.	ODBORI IN KOMISIJE LJUDSKE SKUPŠČINE
85.	člen
Ljudska skupščina LRS ima tele stalne odbore in komisije:
administrativni odbor,
odbor za volitve,
komisijo za razlago zakonov in
komisijo za ljudske odbore.
Skupščina lahko na skupni seji domov z odlokom ustanovi tudi druge stalne ali začasne odbore in komisije z nalogo, da proučujejo vprašanja, ki spadajo v delovno področje skupne seje ali pa v pristojnost obeh domov, in da dajo svoj predlog. Z odlokom o ustanovitvi določi skupščina sestavo, delovno področje in pravice odbora oziroma komisije.
86.	člen
Administrativni odbor daje skupščini poročilo o izvršitvi skupščinskega predračuna, izda pravilnik o ureditvi skupščinske administracije ter o položaju in delu njenih uslužbencev.
Odbor ima pet članov.
87.	člen
Odbor za volitve obravnava predloge za izvolitev ali razrešitev predsednika in drugih sodnikov Vrhovnega sodišča LRS, preiskuje, ali so podani zakoniti pogoji za izvolitev ali razrešitev in poda o tem poročilo skupščini.
Odbor ima pet članov.
88.	člen
Komisija za razlago zakonov daje obvezno razlago republiških zakonov.
Predlog za obvezno razlago zakona lahko da vsak poslanec, vsak odbor, Izvršni svet in Vrhovno sodišče LRS.
Obvezne razlage mora komisija predložiti pozneje v potrditev pristojnemu domu oziroma obema do-moma.
Komisija za razlago zakonov ima devet članov.
89.	člen
Komisija za ljudske odbore odloča o sporih med okrajnim oziroma mestnim zborom in med zborom proizvajalcev okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora.
Komisija za ljudske odbore proučuje ugovore, ki jih podajo za varstvo svojih samoupravnih pravic ljudski odbori zoper akte Izvršnega sveta, in obravnava druga vprašanja s področja organizacije in dela ljudskih odborov, za katera je pristojna Ljudska skupščina, ter daje domoma oziroma Ljudski skupščini predloge za rešitev teh vprašanj.
Komisija ima sedem članov.
90.	člen
Komisija za razlago zakonov in komisija za ljudske odbore delata tudi še po razpustu skupščine, dokler nista izvoljena novi komisiji.
91.	člen
Predlog za izvolitev odbora ali komisije in predlog za razrešitev posameznih članov odbora oziroma komisije lahko poda najmanj deset poslancev.
92.	člen
Za člane odbora in komisije skupščine je lahko izvoljen vsak poslanec.
Člani Izvršnega sveta, predsednik in podpredsednik skupščine ne morejo biti člani skupščinskega odbora oziroma komisije.
93.	člen
Vsak odbor in komisija ima predsednika in tajnika, po potrebi pa tudi enega podpredsednika. Izvoli jih izmed sebe.
94.	člen
Skupščinski odbori in komisije delajo na sejah.
Odbor oziroma komisija veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
Odbor oziroma komisija odloča z večino glasov na seji navzočih članov.
95.	člen
Vsak poslanec ima pravico udeleževati sc sej skupščinskih odborov in komisij, četudi ni njihov član. Pravico ima sodelovati pri obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu, predlagati, naj se določeno vprašanje z delovnega področja odbora oziroma komisije sprejme na dnevni red, in predlagati odboru oziroma komisiji, naj sprejme ustrezni sklep. Nima pa pravice glasovati, če ni član odbora oziroma komisije.
Sklicanje seje se objavi v časopisju.
96.	člen
Vsak odbor in komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme sama, potrdi pa skupščina na skupni seji obeh domov.
97.	člen
Skupščina voli na skupni seji obeh domov skupščinske misije in delegacije.
VII.	ZAPISNIK IN STENOGRAFSKI ZAPISKI
98.	člen
O delu skupščine na skupni seji domov vodi tajnik skupščine zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje in sprejete sklepe.
99.	člen
O delu skupščine na skupni seji domov se vodijo stenografski zapiski.
Stenografski zapiski obsegajo popolni potek seje s celotnimi govori, izjavami in poročili.
100.	člen
Predsednik skupščine skrbi za to, da se stenografski zapiski objavijo.
V stenografskih zapiskih, ki se objavijo, morajo biti v celoti natisnjeni govori, izjave in poročila poslancev.
Poslanec ima pravico, da pred objavo stenografskih zapiskov napravi v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali iz besedila izpustil kakšne misli.
Ce pride med poslancem in predsednikom skupščine do spora o tem, ali se smejo posamezni popravki upoštevati pri redakciji stenografskih zapiskov, ki se objavijo, ima poslanec pravico predložiti to zadevo skupščini na skupni seji domov, da o sporu odloči.
VIII.	OBJAVLJANJE ZAKONOV IN HRANJENJE IZVIRNIH ZAKONOV
101.	člen
Zakoni in drugi akti Ljudske skupščine LRS se objavijo v »Uradnem listu LRSc.
Zakoni se razglasijo z ukazom, ki ga podpiše predsednik Izvršnega sveta skupno s predsednikom Ljudske skupščine.
Odloki in drugi akti, ki jih sprejme skupščina na skupni seji domov, se objavijo s podpisom predsednika skupščine.
102.	člen
Izvirnike zakonov, ki jih sprejme Ljudska skupščina LRS, hrani Izvršni svet. Na izvirnik zakona se pritisne pečat Ljudske republike Slovenije.
Pečat Ljudske republike Slovenije hrani sekretar Izvršnega sveta.
IX.	PRAVICE PREDSTAVNIKOV TISKA
103.	člen
Predstavniki tiska so lahko navzoči na vseh javnih skup .ih in ločenih sejah domov, odborov in komisij Ljudska skupščine LRS.
Predsednik skupščine skrbi za to, da se ne kratijo pravice tiska v skupščini.
104.	člen
Za vstop v skupščino in za gibanje v njej dobijo predstavniki tiska posebne legitimacije.
105.	člen
Za zvezo med tiskom in skupščino skrbi tajnik ali skupščinski uslužbenec, ki ga določi za to predsednik skupščine.
Predstavniku tiska, ki zlorabi svoje pravice ali hudo prekrši predpise o notranjem redu in delu v skupščini, predsednik skupščine vzame pravico do legitimacije.
106.	člen
Za predstavnike tiska veljajo tudi predstavniki radia.
X.	USLUŽBENCI IN ADMINISTRACIJA
107.	člen
Za opravljanje strokovnega, pisarniškega, tehničnega in drugega dela ima skupščina potrebne uslužbence.
Skupščina lahko ima pravnega svetovalca.
Načelnik administracije vodi skupščinsko administracijo in je za njeno delo odgovoren tajniku skupščine.
Pravnega svetovalca in načelnika administracije imenuje predsednik skupščine; predsednik imenuje tudi druge uslužbence, to pravico pa lahko prenese za posamezne vrste uslužbencev na tajnika skupščine.
108.	člen
Administracija skupščine je enotna in je pod nadzorstvom tajnika skupščine.
Za opravljanje strokovnih, tehničnih, pisarniških iu drugih del se domoma, odborom in komisijam po Potrebi dodelijo posamezni uslužbenci skupščine. Ti Oelajo po naročilu predsedniku oziroma tajnika doma, odbora oziroma komisije.
109.	člen
Administracija skupščine mora za poslance obeh domov opravljati pisarniško delo, ki je zvezano z iz-
vrševanjem njihove poslanske dolžnosti. To pomoč zagotovi poslancem tajnik skupščine.
110.	člen
Skupščina ima svoj predračun dohodkov in izdatkov. Predlog predračuna sestavlja predsednik skupščine.
Predsednik skupščine je odredbodajalec za izvrševanje skupščinskega predračuna. To pravico lahko prenese na tajnika skupščine.
Računovodstvo skupščine je enotno.
Administrativni odbor mora vsaj polletno pregledati račune in o tem poročati skupščini.
111.	člen
Za vzdrževanje reda v skupščini ima Ljudska skupščina skupščinsko stražo.
Organizacijo in delo skupščinske straže ureja pravilnik, ki ga predpiše predsednik skupščine.
112.	člen
Skupščina ima svoj hišni red. Predpiše ga predsednik skupščine.
V hišnem redu je treba določiti skupščinske prostore, ki so dani poslancem na razpolago za delo, sestanke, odmore in podobno, in prostore za sestanke in razgovore z volilci in drugimi državljani.
113.	člen
Skupščina ima knjižnico in arhiv, ki sta enotna za vso skupščino.
114.	člen
Skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredi grb Ljudske republike Slovenije, okrog grba pa napis »Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije«.
Skupščinski pečat hrani tajnik skupščine.
XI.	KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Kjer je po poslovniku potreben predlog določenega števila poslancev, je tak predlog pravilno podan tudi, če ga da en sam poslanec, ki ga takoj podpre še manjkajoče število drugih poslancev.
116.	člen
Ta poslovnik se lahko spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov na skupni seji domov s tem, da predlog spremembe najprej obravnava posebna enajstčlanska komisija, ki jo izvoli skupščina, razen če skupščina sklene, da bo predlog obravnavala takoj sama.
117.	člen
Ta poslovnik velja, ko ga sprejme skupščina na skupni seji domov.
Objavi se v »Uradnem listu LRS«.
St. LS 8/3-54
Ljubljana, dne 21. januarja 1954.
Ljudska skupščina LRS
- Predsednik:
Miha Marinko L r.
18.
Na podlagi 49. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Republiški zbor Ljudske skupščine LRS na svoji reji, dne 21. januarja 1954 sprejel:
POSLOVNIK
Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS ’
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Republiški zbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bila izvoljena Ljudska skupščina.
Republiški zbor dela na sejah zbora in na sejah stalnih in drugih odborov in komisij.
Republiški zbor ima letni odmor v poletnih mesecih. Letni odmor traja največ tri mesece.
2.	člen
Republiški zbor dela na svojih sejah, ločeno od Zbora proizvajalcev, razen v primerih, za katere je po poslovniku Ljudske skupščine Ljudske republike določeno, da se sestane in dela z Zborom proizvajalcev na skupnih sejah.
3.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, razen tistih, o katerih odločata oba doma enakopravno ali na skupnih sejah obeh domov, in tistih, o katerih odloča samo Zbor proizvajalcev, opravlja Republiški zbor sam.
4.	člen
Republiški zbor dela po določbah tega poslovnika.
Odbori in komisije Republiškega zbora delajo po določbah poslovnikov, ki jih sprejmejo sami, potrdi pa Republiški zbor.
5.	člen
Republiški zbor zaseda v Ljubljani.
II.	PRVI SESTANEK IN VERIFIKACIJA MANDATOV
6.	člen
Prvi sestanek novega Republiškega zbora skliče prejšnji predsednik Ljudske skupščine LRS.
Prvi sestanek začne po letih najstarejši navzoči poslanec in ga vodi do izvolitve verifikacijskega odbora.
Zapisnik na prvem sestanku vodi zapisnikar, ki ga izvolijo poslanci izmed sebe.
7.	člen
Poslanci Republiškega zbora najprej oddajo zapisnikarju poslanska potrdila o izvolitvi.
Republiški zbor izvoli nato na predlog najmanj desetih poslancev izmed sebe verifikacijski odbor, ki ima enajst članov. Volitve se opravijo tako kot volitve drugih odborov Republiškega zbora.
Po izvolitvi verifikacijskega odbora se konča prva seja prvega sestanka.
8.	člen
Takoj po izvolitvi se sestane verifikacijski odbor in si izvoli predsednika in tajnika.
Verifikacijski odbor pregleda poslanska potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka.
Na podlagi tega materiala napravi verifikacijski odbor poročilo za zbor in določi poročevalca.
Poročilo verifikacijskega odbora se razmnoži in dostavi vsem poslancem.
Predsednik verifikacijskega odbora skliče drugo gejo prvega sestanka zbora zaradi obravnavanja poročila verifikacijskega odbora in odločanja o njem.
9.	člen
Drugo sejo prvega sestanka začne predsednik verifikacijskega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev zbora.
10.	člen
Ko poročevalec prebere poročilo verifikacijskega odbora, se {»oročilo obravnava in nato o njem glasuje.
Zbor odloči, da se izvolitev poslanca potrdi ali razveljavi; lahko si pa odločitev o potrditvi izvolitve pridrži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe.
Ce poslanec osporava izvolitev kakšnega poslanca, lahko zbor sklepanje o potrditvi takega mandata odloži za najmanj 24 ur.
O predlogu verifikacijskega odbora se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih poslanskih mandatov.
Obravnavanja predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak poslanec, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.
Ce se izvolitev poslanca razveljavi, odredi Republiški zbor ponovne volitve.
11.	člen
Z verifikacijo mandata pridobi poslanec vse pravice in dolžnosti.
12.	člen
l
Ko je glasovanje končano, ljudski poslanci, katerih mandat je potrjen, pred Republiškim zborom ustno prisežejo in besedilo prisege podpišejo.
Prisega se glasi: »Jaz (ime in primek) svečano izjavljam, da bom dolžnosti ljudskega poslanca opravljal zvesto in vestno, da se bom držal ustave in zakonov ter da bom vse svoje moči posvetil nadaljnji graditvi socializma, razvoju ljudske republike Slovenije ter neodvisnosti in napredku Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
13.	člen
Po zaprisegi voli zbor predsednika, podpredsednika in zapisnikarje Republiškega zbora.
Po izvolitvi se konča prvi sestanek Republiškega zbora.
14.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se volita posamič, zapisnikarji pa skupno.
Kandidate lahko predlaga najmanj deset poslancev.
Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik in nazadnje zapisnikarji.
Pri volitvah in razrešitvi predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za volitve posameznih članov odborov in komisij.
III.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN ZAPISNIKARJI ZBORA
15.	člen
Republiški zbor ima predsednika, podpredsednika in tri zapisnikarje.
Predsednik, podpredsednik in zapisnikarji se volijo za eno leto, lahko pa so ponovno voljeni.
Predsedniku, podpredsedniku in zapisnikarju preneha funkcija, če mu preneha poslanski mandat, če je izvoljen za Člana Izvršnega sveta ali če ga zbor razreši.
16.	člen
Predsednik predstavlja Republiški zbor, vodi seje zbora, skrbi, da se poslovnik zbora pravilno uporablja, in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
17.	člen
Podpredsednik nadomestuje predsednika z vsemi njegovimi pravicami, če je predsednik zadržan. V sporazumu s predsednikom vodi podpredsednik sejo Republiškega zbora.
18.	člen
Zapisnikarji vodijo sejni zapisnik, berejo predloge zakonov in drugih aktov in izvršujejo na sejah druga opravila, določena s tem poslovnikom.
Zapisnikarji opravljajo svojo nalogo izmenoma, če predsednik drugače ne določi.
IV.	SEJE REPUBLIŠKEGA ZBORA
1.	Sklicevanje in javnost sej
19.	člen
Sejo Republiškega zbora skliče predsednik Ljudske skupščine na podlagi sklepa zbora ali na predlog predsednika zbora, posameznega stalnega odbora Republiškega zbora, petine članov zbora, na predlog Izvršnega sveta ali sam od sebe ali pa, kadar to določa ustava.
Ce predsednik skupščine ne skliče seje Republiškega zbora, kadar bi jo moral sklicati,' jo lahko skliče najmanj dvajset poslancev Republiškega zbora ali Izvršni svet.
Vabilo na sejo je treba poslati vsem poslancem osebno. Sklicanje seje Republiškega zbora se objavi v dnevnem časopisju in na razglasni deski Republiškega zbora.
Vabilo na sejo mora obsegati tudi predlog dnevnega reda.
20.	člen
Seje Republiškega zbora so javne.
Zbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
Delo na tajni seji velja za državno tajnost. Objaviti se sme samo tisto, za kar sklene zbor, naj se objavi.
Če je zbor sklenil, da se kakšno vprašanje obravnava tajno, ga mora tudi odbor obravnavati tajno. Zoper poslanca, ki ne varuje tajnosti, se lahko izreče disciplinski ukrep po določbah tega poslovnika.
21.	člen
O vsaki seji Republiškega zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o poteku sejC in sprejete sklepe.
O sejah Republiškega zbora se pišejo stenografski zapiski, ki obsegajo popolni potek seje s celotnimi govori, izjavami in poročili.
2.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
22.	člen
Na začetku vsake seje se prebere zapisnik prejšnje
seje.
Vsak član zbora lahko da k zapisniku pripombe. Ce zapisnikar sprejme pripombo, jo vpiše v zapisnik, če je ne sprejme, odloči o utemeljenosti pripombe zbor brez obravnave.
Nato podpišeta- zapisnik predsednik zbora in zapisnikar.
23.	člen
Pred prehodom na dnevni red da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom zbora, in odgovarja na kratka vprašanja poslancev.
24.	člen
Nato sporoči predsednik zbora, katere zadeve je sprejel, in predlaga dnevni red seje.
Vsak poslanec, vsak odbor in tudi Izvršni svet imajo pravico predlagati, naj se dajo posamezna vprašanja na dnevni red seje.
Predlog za dopolnitev dnevnega reda se da pred začetkom seje, s privolitvijo zbora pa tudi na seji.
Predlog za dopolnitev dnevnega reda se da pismeno, na sami seji pa tudi ustno.
25.	člen
Dnevni red določi zbor za vsako sejo posebej, in sicer na začetku seje ali pa na koncu seje za prihodnjo sejo. Dnevni red zbor med sejo lahko spremeni.
O dnevnem redu odloči zbor brez obravnave. Če se pa zahteva, naj se posamezno vprašanje obravnava kot nujno, ali če se predlaga, naj se že določeni dnevni red spremeni, lahko predsednik dovoli o tem obravnavo.
Če je določen na seji dnevni red za prihodnjo sejo, ga je treba objaviti na določenem kraju v prostorih zbora z navedbo, kdaj bo seja.
26.	člen
Na poslančev predlog da predsednik zbora na dnevni red zborove seje tudi poslančevo poročilo o tem, kar je poslanec ugotovil pri opravljanju poslanskih dolžnosti v volilni enoti, in poročilo o predlogih in mnenjih ljudskega odbora, v katerem ima poslanec pravico odbornika.
27.	člen
Če zaradi nezadostnega števila poslancev seja zbora ni sklepčna, jo predsednik preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil določen za preloženo sejo z dodatkom tistih točk, ki morajo priti na dnevni red po poslovniku.
3.	Govori
28.	člen
Na seji Republiškega zbora imajo pravico govoriti člani tega zbora.
Predsednik, zbora ne more sodelovati pri obravnavi in glasovati, kadar vodi sejo zbora. To velja tudi za podpredsednika zbora.
Zbor lahko sklene, da zasliši na seji državnega sekretarja, podsekretarja ali drugega vodilnega držav-
nega uslužbenca ali predsednika Vrhovnega sodišča
LRS.
Na povabilo zbora se lahko udeleži zborove seje in na njej govori predsednik republike, poslanec Zvezne ljudske skupščine, predstavnik druge ljudske republike in domač ali tuji javni delavec.
29.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo na slovpnski jezik.
30.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Poslanci se lahko priglasijo k besedi do konca obravnave.
Predsednik daje poslancem besedo po vrsti, kot so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
Predlagateljem in odborovim poročevalcem, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru, da predsednik besedo izven vrstnega reda, če zahtevajo besedo zato, da bi spremenili ali dopolnili predlog ali dali novo obrazložitev.
Na seji zbora govorijo govorniki z govornice.
31.	člen
Poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali o prekršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, brž ko jo zahteva. Vendar govor takega poslanca ne more trajati več kot pet minut. O istem vprašanju predsednik drugemu govorniku ne sme dati besede.
Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, zahteva predsednik od zbora, naj brez obravnave o tem vprašanju odloči.
32.	člen
Ce zahteva poslanec besedo zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal osebno pojasnilo, mu da predsednik besedo, brž ko konča svoj govor poslanec, ki je izzval ta popravek oziroma pojasnilo.
Tak poslanec se mora omejiti na popravek oziroma osebno pojasnilo, njegov govor pa ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik lahko odreče takemu poslancu besedo, če misli, da ni bil izzvan k temu, da da popravek ali osebno pojasnilo. Ce se poslanec s stališčem predsednika ne strinja, odloči o njegovi zahtevi zbor brez obravnave.
33.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Ce se govornik oddalji od dnevnega reda, ga predsednik pozove, naj se drži dnevnega reda. Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, lahko predsednik zoper poslanca izreče disciplinski ukrep, s katerim mu vzame besedo po določbah tega poslovnika.
Zbor lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ta omejitev ne velja za vlagatelje predloga in za odborovega poročevalca, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
34.	člen
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo in ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
4.	Sklepanje
35.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih nad polovico vseh poslancev zbora.
Zbor lahko sklepa samo o vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red.
Ce opazi predsednik, da na seji ni zadosti poslancev, odredi, naj se poslanci kličejo ali preštejejo. To se zgodi tudi, če to zahteva pet navzočih poslancev.
Ce se sproži vprašanje sklepčnosti seje, morajo navzoči poslanci ostati v dvorani, dokler klicanje ali štetje poslancev ni končano.
Število navzočih poslancev ugotovi predsednik.
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča ali da lahko odloča brez obravnave.
36.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo. Glasujejo za predlog ali proti predlogu, ali se glasovanja vzdržijo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
37.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva najmanj deset poslancev. Pri poimenskem glasovanju zapisnikar zbora ali poslanec, ki ga zbor za to določi, kliče poslance po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog ali proti predlogu ali pa da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot določi zbor.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
38.	člen	t
Zbor lahko pred obravnavo ali po končani obravnavi sklene, naj se da vprašanje z dnevnega reda ali naj se vrne odboru, da ga znova prouči, ali pa naj se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
39.	člen
Sklep je sprejet, če je bilo za predlog oddanih več glasov, kot proti predlogu.
Ce se je več poslancev vzdržalo glasovanja, kot znaša skupno število poslancev, ki so glasovali »za* in »proti«, predlog ni sprejet.
40.	člen
Zbor^sprejema svoje akte v obliki zakona, deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka.
O obliki akta odloči zbor glede na naravo predloga, ki je na dnevnem redu, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je bil predlog vložen.
Zakoni in drugi akti, ki jih sprejme zbor, se objavijo v »Uradnem listu LRS«.
5.	Vzdrževanje reda na seji
41.	člen
Samo predsednik zbora ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji zbora.
42.	člen
Za prekršitev reda na seji zbora se zoper poslanca lahko izrečejo tile disciplinski ukrepi:
—	opomin,
—	opomin, ki se vpiše v zapisnik,
—	odvzem besede in
—	začasna odstranitev s sej zbora.
Opomin, opomin, ki se vpiše v zapisnik, in odvzem besede izreče predsednik zbora.
Začasno odstranitev s sej izreče zbor na predlog predsednika, in sicer brez obravnave.
Poslanec ne more zahtevati od zbora, naj razveljavi disciplinski ukrep, ki ga je zoper njega izrekel predsednik.
43.	člen
Opomin se izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom na seji moti red ali prekrši določbe poslovnika.
44.	člen
Opomin, ki se vpiše v zapisnik, se izreče poslancu, ki s svojim govorom ali obnašanjem moti red ali prekrši določbe poslovnika ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom zbora, pa mu je bil na isti seji že enkrat izrečen opomin.
Izrečeni opomin se takoj vpiše v zapisnik.
43. člen
Odvzem besede se izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika, čeprav ga je na isti seji predsednik že dvakrat opomnil ali pa mu izrekel opomin, ki se vpiše v zapisnik.
46.	člen
Začasna odstranitev s seje se izreče zoper poslanca, če ponovno in hudo žali poslance, skupščino ali zbor, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je vzel besedo, ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo seje.
Poslanec je lahko začasno odstranjen največ s treh sej, za ponovno hujšo prekršitev pa največ s petih nadaljnjih sej.
47.	člen
Poslanec, ki je zoper njega izrečena odstranitev s sej, mora takoj zapustiti dvorano in se ne sme udeležiti sej, za katere je bil izrečen ukrep odstranitve s sej.
Če poslanec noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se odstrani iz dvorane.
48.	člen
Ppslanec, zoper katerega se predlaga začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor. Njegov zagovor sme trajati največ pet minut.
49.	člen
Disciplinska ukrepa odvzema besede in začasne odstranitve s sej se vpišeta v zapisnik.
50.	člen
Če predsednik ne more napraviti reda na seji, prekine sejo.
51.	člen
Če se kakšen poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik takoj odstraniti iz dvorane.
Če poslušalci hujše kršijo red in mir, lahko predsednik ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
52.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo.
s 6. Konec seje
53.	člen
Predsednik konča sejo, ko je dnevni red izčrpan.
Seja se ne more zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Če dnevni red seje ni izčrpan tistega dne, za katerega je bila seja sklicana, se seja lahko prekine; kdaj se bo seja nadaljevala, določi predsednik zbora.
Pred koncem seje lahko določi zbor ali predsednik zbora, za kdaj naj se skliče prihodnja seja.
V.	ODBORI IN KOMISIJE ZBORA
1.	Ustanovitev in sestava
54.	člen
Za proučevanje, obravnavanje in sestavljanje predlogov zakonov in predlogov drugih sklepov zbora in za opravljanje drugih zadev, določenih s tem poslovnikom, ima zbor stalne odbore.
55.	člen
Za izvršitev anket in drugih posebnih nalog zbor lahko z odlokom ustanovi začasne odbore in komisije.
Republiški zbor ima tele odbore:
1.	odbor za organizacijo oblasti in uprave,
2.	odbor za gospodarstvo,
3.	odbor za prosveto in kulturo,
4.	odbor za zdravstvo in socialno politiko,
5.	odbor za proračun,
6.	zakonodajni odbor,
7.	mandatno-imunitetni odbor in
8.	odbor za predloge in pritožbe.
Republiški zbor lahko ustanovi z odlokom tudi druge stalne odbore.
56.	člen
Za tiste stalne odbore, začasne odbore in komisije, ki jih ustanovi zbor z odlokom, določi zbor z istim odlokom tudi njihovo sestavo, delovno področje in pravice.
57.	člen
Odbor za organizacijo oblasti in uprave ima najmanj enajst članov, odbor za gospodarstvo, odbor za prosveto in kulturo in odbor za zdravstvo in socialno politiko najmanj po petnajst članov, odbor za proračun
najmanj sedem članov, zakonodajni odbor najmanj devet članov, mandatno-imunitetni odbor in odbor za predloge in pritožbe imata najmanj po pet članov.
2.	Volitve in razrešitve
58.	člen
Predlog za volitve celotnega odbora ali komisije in tudi predlog za volitev ali razrešitev posameznih članov odbora ali komisije lahko poda najmanj deset poslancev.
59.	člen
Celotni odbor ali komisija se voli na podlagi kandidatnih list.
60.	člen
Vsaka kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov za člane odbora oziroma komisije, kot je treba izvoliti odbornikov.
Zbor najprej odloči o tem, koliko članov je treba izvoliti. V tem primeru mora obsegati kandidatna lista toliko kandidatov kot je treba izvoliti članov.
O kandidatni listi, ki ne obsega predpisanega števila članov, se ne glasuje.
61.	člen
Ce se pri predlaganju kandidatne liste kakšen poslanec ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge kandidate, lahko predlagatelji kandidatne liste sprejmejo predlog takega poslanca in namesto prvotno predlaganih kandidatov sprejmejo na listo kandidate, ki jih tak poslanec predlaga. Če predlagatelji poslančevega predloga ne sprejmejo in poslančev predlog takoj podpre še vsaj devet drugih poslancev, se šteje za njihovo kandidatno listo prvotno predlagana kandidatna lista s spremembami, ki jih je poslanec predlagal.
62.	člen
Predsednik skupščine, člani Izvršnega sveta in predsednik Republiškega zbora ne morejo biti voljeni za člane odborov in komisij.
En poslanec je lahko hkrati član največ dveh stalnih odborov zbora.
63.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma posamičnih kandidatov končano, prebere predsednik zbora imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kot so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsednik predloge na glasovanje.
Do začetka glasovanja predlagatelji lahko kandidatno listo ali posamični predlog umaknejo ali spremenijo.
64.	člen
Med glasovanjem sme dati predsednik besedo samo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika v zvezi s postopkom pri volitvah.
65.	člen
Ce se glasuje z dviganjem rok in je vložen en sam predlog, se glasuje tako, da dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi, tako da dvignejo roke najprej poslanci, ki so za posamezni predlog, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja. Sprejet je tisti predlog, ki je dobil največ glasov.
66.	člen
Če se glasuje poimensko in je vložen en sam predlog, pove vsak poslanec, ali glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa da se vzdrži glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, pove vsak poslanec z navedbo prvega kandidata na listi oziroma z navedbo posameznega kandidata, za katero listo oziroma kandidata glasuje oziroma da se vzdrži glasovanja. Sprejet je tisti predlog, ki je dobil največ glasov.
67.	člen
Če se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Če je bilo vloženih več predlogov^ se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kot so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste liste oziroma posameznega kandidata, za katerega poslanec glasuje.
68.	člen
Pri volitvah na podlagi ene same kandidatne liste so izvoljeni poslanci s te kandidatne liste, če je bilo oddanih za listo več glasov kot proti listi. Če je bilo več kandidatnih list, so izvoljeni kandidati s tiste kandidatne liste, ki je dobila največ glasov.
Pri volitvah posameznega člana na podlagi enega samega predloga je predlagani kandidat izvoljen, če je bilo oddanih zanj več glasov kot proti njemu. Če je bilo več predlogov, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov.
Če se je vzdržalo glasovanja več poslancev, kot znaša skupno število poslancev, ki so glasovali za predlog in proti predlogu, predlog ni sprejet.
Volitve se ponovijo, če je dvoje ali več kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov dobilo enako največje število glasov ali če je bil en sam predlog, pa je glasovalo proti predlogu več poslancev kot za predlog, ali pa če se je vzdržalo glasovanja več poslancev, kot jih je glasovalo »za« in »proti«.
Pri ponovnih volitvah se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah svoj prejšnji predlog umaknejo.
69.	člen
Predsednik zbora ugotovi in razglasi izid volitev.
Nato razglasi predsednik, kateri kandidati so izvoljeni.
,	70. člen
O razrešitvi celotnega odbora ali komisije ali posameznih njegovih članov se glasuje na podlagi predloga, ki ga da deset poslancev.
Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi«, poslanec pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
Sicer se v postopku /a razrešitev primerno uporabljajo določbe 64. do 69. člena.
•	71. člen
Vsak odbor in komisija izvoli izmed sebe predsednika in tajnika, lahko pa si izvoli tudi podpredsednika.
Podpredsednik nadomestuje predsednika, kadar je ta zadržan.
Tajnik vodi zapisnik o delu seje,
3.	Seje
72.	člen
Odbori in komisije delajo na sejah.
Seje odbora oziroma komisije sklicuje predsednik odbora oziroma komisije. Sklicanje seje se objavi v časopisju.
Predsednik mora sklicati sejo, če to predlagajo trije člani odbora oziroma komisije, predsednik Ljudske skupščine ali predsednik Republiškega zbora.
73.	člen
Odbor oziroma komisija razpravlja -in veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov.
Odbor oziroma komisija odloča z večino glasov navzočih članov.
74.	člen
Seje odbora oziroma komisije so javne, če odbor oziroma komisija drugače ne sklene.
Seje mandatno-imunitetnega odbora in odbora za predloge in pritožbe so tajne, če odbor ne sklene, da je občinstvo lahko navzoče.
4.	Delovno področje stalnih odborov
75.	člen
Odbor za organizacijo oblasti in uprave:
—	obravnava in pripravlja predloge vseh republiških zakonov, razen tistih, ki spadajo v delovno področje odborov za gospodarstvo, za prosveto in kulturo, za zdravstvo in socialno politiko in za proračun;
—	obravnava vprašanja samouprave proizvajalcev v gospodarstvu in samouprave delovnega ljudstva v občini, mestu in okraju in v zavodih; vprašanja varstva svobode in demokratičnih pravic državljanov; vprašanja enotnosti pravnega reda, enotne uporabe zakonov in zakonitosti; varstvo pravic narodnih manjšin in njihove enakopravnosti v družbenem življenju; vprašanja organizacije oblasti, sodišč, arbitraže in javnega pravobranilstva in vsa druga vprašanja, ki so pomembna za notranjo politiko;
—	obravnava v mejah Republiške pristojnosti delovanje ljudskih odborov, kolikor to ne spada v delovno področje skupščinske komisije za ljudske odbore, delovanje upravnih organov, sodišč, javnega tožilstva, arbitraže in javnega pravobranilstva ter samoupravnih zavodov, kolikor ti zavodi ne spadajo v delovno področje odborov za gospodarstvo, za prosveto in kulturo, za zdravstvo in socialno politiko in za proračun; daje s stališča organizacije oblasti in uprave mnenja k predračunskim predlogom teh organov in zavodov;
—	daje pritrditev h kazenskim določbam v zakonskih predlogih, ki jih obravnavajo drugi stalni odbori;
—	spremlja uporabo zakonov iz svojega delovnega področja in politično stanje v okrajih in mestih na podlagi poročil poslancev Republiškega zbora.
76.	člen
Odbor za gospodarstvo:
—	obravnava in pripravlja predloge vseh republiških zakonov s področja gospodarstva in finančnega sistema;
—	obravnava predlog republiškega družbenega plana in končnega obračuna o njegovi izpolnitvi;
—	obravnava vprašanja gospodarskega in planskega razvoja v okviru enotnega gospodarskega sistema in zveznega družbenega plana ter druga vprašanja gospodarske politike iz republiške pristojnosti;
—	obravnava vprašanja v zvezi z gospodarsko-upravnim delom ljudskih odborov in gospodarskih upravnih organov ter vprašanja gospodarskega poslovanja gospodarskih organizacij in samoupravnih zavodov;
—	obravnava vprajanja v zvezi z uporabo republiškega družbenega plana ter gospodarskih zakonov.
77.	člen
Odbor za prosveto in kulturo:
—	obravnava in pripravlja predloge republiških zakonov s področja prosvete in kulture;
—	obravnava vprašanja šolskega sistema, temeljna načela upravljanja z znanstvenimi, prosvetnimi in kulturnimi zavodi ter vprašanja prosvetne in kulturne politike iz republiške pristojnosti;
—	obravnava delovanje znanstvenih, prosvetnih in kulturnih zavodov; daje s stališča prosvetne in kulturne politike mnenja k predlogom predračunov znanstvenih, prosvetnih in kulturnih zavodov, ki se finansirajo ali dotirajo iz republiškega proračuna; daje mnenje o potrebi finančnih sredstev za prosvetne in kulturne potrebe in o njihovi uporabi.
78.	člen
Odbor za zdravstvo in socialno' politiko:
—	obravnava in pripravlja predloge republiških zakonov s področja zdravstva, dela in socialnega skrbstva;
—	obravnava vprašanja zdravstvene in socialne politike in načela upravljanja z zdravstvenimi zavodi ter zavodi socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva;
—	obravnava delovanje zdravstvenih zavodov, zavodov socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva ter delovanje ljudskih odborov in državnih upravnih organov na področju zdravstva, socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva; daje s stališča zdravstva in socialne politike mnenja k predračunskim predlogom zdravstvenih in socialnih zavodov, ki se finansirajo ali dotirajo iz republiškega proračuna; daje mnenje o potrebi finančnih sredstev za potrebe zdravstva, socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva in o njihovi uporabi;
—	spremlja uporabo zakonov s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva.
79.	člen
Udbor za proračun:
—	obravnava predlog proračuna in predlog sklepnega računa republiškega proračuna;
■ — daje pritrditev k zakonskim predlogom,, ki imajo za posledico izdatke, ki niso izrečno določeni v republiškem proračunu ter pritrditev k predlogom odločb o predlogih in pritožbah, s katerimi se odrejajo denarna izplačila, in določa, iz katerih virov je treba te izdatke kriti;
—	daje pritrditev k predpisom Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije o ustanovitvi republiških organov državne uprave in o organizacijskih spremembah v državni upravi, kolikor so s takimi predpisi zvezani izdatki, ki niso izrečno določeni z republiškim proračunom, in določa, iz katerih virov se ti izdatki krijejo;
—	obravnava v mejah republiške pristojnosti vprašanja v zvezi z delom finančnih upravnih organov; obravnava vprašanja v zvezi s porabo javnih finančnih sredstev;
—	obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem republiškega proračuna in z uporabo finančnih zakonov.
80.	člen *
Zakonodajni odbor:
—	obravnava z zakonoidajno-pravnega stališča vse zakonske predloge, ki jih je najprej obravnaval pristojni odbor, razen predlogov republiškega družbenega plana, republiškega proračuna, končnega obračuna o republiškem družbenem planu in sklepnega računa o republiškem proračunu, in da besedilu potrebno zakonodajno-pravno obliko; daje predloge za vsebinsko spremembo takih zakonskih predlogov;
—	proučuje vprašanja izravnave obstoječih zakonov z enotnim pravnim sistemom in z ustavnim zakonom in o tem poroča zboru;
81.	člen
Mandatno-imunitetni odbor:
—	obravnava vse primere v zvezi z varstvom imunitetnih pravic poslancev, in poroča o tem zboru;
-- obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in odreditve nadomestnih volitev;
—	kadar zbor ni zbran, daje dovoljenje, da se članu zbo.a vzame prostost in da se zoper njega začne ali nadaljuje kazenski postopek; svojo odločbo pa mora predložiti zboru na njegovi prvi prihodnji seji v potrditev;
—	obravnava ugovore, ki jih po tretjem odstavku 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske republike Slovenije pošljejo Republiškemu zboru državni organi, zavoli in organizacije, in da zboru poročilo in svoj predlog.
82.	člen
Odbor za predloge in pritožbe obravnava po posebnih določbah tega poslovnika predloge in pritožbe. ki jih pošljejo Ljudski skupščini državljani, organizacije in zavodi.
83.	člen
Pri izvrševanju nalog iz prejšnjih členov dajejo stalni odbori zboru poročila in predloge in sprejemajo resolucije, priporočila in mnenja.
Stalni odbori na svojem delovnem področju tudi dajejo zboru predloge deklaracij, resolucij, priporočil in odlokov oziroma take predloge obravnavajo.
Z resolucijami odbori javno zavzemajo splošno stališče o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja. Javne resolucije ne smejo biti naslovljene na posamezne urade, organizacije ali zavode.
S priporočili dajejo odbori splošne nasvete za delo ljudskih odborov, upravnih organov, gospodarskih organizacij in samoupravnih zavodov. Tudi priporočila ne smejo biti naslovljena na posamezne organe, organizacije ali zavode.
Resolucije in priporočila odborov morajo biti v sklad z zakoni, deklaracijami, resolucijami, priporočili in odloki skupščine oziroma zbora.
Resolucije in priporočila odborov se objavijo v >Uradnem listu LRS«. Podpiše jih predsednik odbora. V objavo jih pošljejo po predsedniku skupščine.
Ce se z resolucijo ali priporočilom rešuje vprašanje, ki spada po svoji natavi tudi v pristojnost Zbora proizvajalcev, je resolucija ali priporočilo sprejeto šele, ko ga sprejme v enakem besedilu tudi Zbor proizvajalcev.
84.	člen
Preden konča odbor obravr 'vo predloga zakona ali drugega sklepa, ki naj ga sprejme zbor, mora vprašati za mnenje tudi druge odbore, če se urejajo v predlogu vprašanja, ki idnjo po svoji naravi tudi v delovno področje drugih odborov. Taki odbori lahko zahtevajo od pristojnega odbora, da jim taka vprašanja sporoči, da dajo svoje mnenje.
85.	člen
Ce se odbori ne sporazumejo o tem, v čigavo delovno področje spada posamezna zadeva, predložijo spor v odločitev zboru.
86.	člen
Odbori lahko opravljajo ankete in zaslišanja v mejah svojega delovnega področja.
V okviru sprožene ankete imajo odbori pravico zahtevati od državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij potrebne podatke, spise in listine.
Zaradi izvršitve ankete in drugih svojih nalog odbori lahko zahtevajo od državljanov poročila, mnenja in odgovore, pri tem pa morajo varovati z ustavo in zakonom zajamčene državljanske svoboščine in pravice.
Pri opravljanju anket in zaslišanj odbori ne smejo izdajati upravnih ukrepov, če za to nimajo izrečne pravice na podlagi zakona ali odloka zbora.
87.	člen
Republiški zbor lahko zahteva od odbora, da mu poroča o svojem delu.
Zbor lahko zahteva od odbora, naj prouči in pripravi posamezne predloge zakonov in drugih aktov in mu da za izpolnitev te naloge določen rok.
Odbori morajo poročati zboru o resolucijah in priporočilih, ki so jih izdali, in tudi o začetih anketah, če je z njimi zvezano tudi zaslišanje državljanov.
Zbor vzame ankete in druge ukrepe odbora v vednost brez obravnave, lahko pa sklene, da jih bo obravnaval.
Republiški zbor lahko razveljavi ali spremeni ukrepe, ki jih je izdal odbor po četrtem odstavku 86. člena, in lahko ugotovi, da resolucija ali priporočilo odbora ni v skladu z zakonom, resolucijo, pri-
poročilom ali odlokom Ljudske skupščine ali zbora in da zato ne velja.
Zbor lahko sklene, da bo posamezni zakonski ali drug predlog obravnaval takoj sam na seji ali pa da bo obravnavo posameznega predloga nadaljeval sam £a zborovi seji, čeprav pristojni odbor obravnave predloga še ni končal.
5.	Pravice in dolžnosti članov odborov in drugih članov zbora
88.	člen
Vsak odborov član ima pravico predlagati, naj se da na dnevni red določeno vprašanje z delovnega področja odbora, predlagati, naj izda odbor določen akt ali ukrep v mejah svojega delovnega področja, in pravico udeleževati se obravnavanja in glasovanja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje.
Vsak odborov član je dolžan udeleževati se odbo-rovih sej in opravljati naloge, ki mu jih naroči odbor.
Za prekršitev reda na odborovih sejah in za neizpolnitev odborniških dolžnosti lahko predsednik odbora izreče odborniku opomin ali opomin, ki se vpiše v zapisnik.
Zoper svojega članu, ki žali odborovo dostojanstvo ali hudo moti odborovo sejo, lahko odbor izreče disciplinski ukrep odstranitve s te seje.
89.	člen
Odborov član ima pravico, da pri obravnavanju posameznih vprašanj v odboru in v mejah odborovega delovnega področju obrazloži svoje mnenje tudi o vprašanju, ki ni na dnevnem redu, ki je pa v zvezi s takim vprašanjem, ki se tiče zlasti uporabe zakonov, dela državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij ali ima splošen pomen za družbeno skupnost ali za okraj ali mesto, v katerem je bil poslanec izvoljen.
Odborov član lahko predlaga, naj o takih vprašanjih odbor sprejme resolucijo ali priporočilo ali pa naj predlaga zboru, da zbor izda resolucijo, priporočilo ali odlok.
90.	člen
Vsak poslanec Republiškega zbora ima pravico udeleževati se sej vsakega odbora, četudi ni član tega odbora. Pravico ima sodelovati pri obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu, predlagati, naj se določeno vprašanje iz odborovega delovnega področja sprejme na dnevni red odborove seje in predlagati odboru, naj sprejme ustrezen sklep ali resolucijo.
Poslanec Republiškega zbora nkua pravice glasovati v odboru, če ni njegov član.
91.	člen
V mejah svojega delovnega področja lahko vsak odbor zahteva tudi od poslanca Republiškega zbora, ki ni član tega odbora, naj se udeleži odborove seje ter poroča ali da mnenjfe o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Poslanec Republiškega zbora mora poročati odboru na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih iz delovnega področja odbora, ki se nanašajo na stanje v okraju ali mestu, kjer je bil izvoljen.
6.	Skupne seje odborov Republiškega zbora iu skupne seje ustreznih odborov Republiškega
zbora in Zbora proizvajalcev
92.	člen
Dva ali več odborov Republiškega zbora imajo lahko skupno sejo, če imajo na svojem dnevnem redu isto vprašanje, lahko pa tudi zato, da slišijo poročilo ali obrazložitev zastopnika Izvršnega sveta.
Na skupni seji lahko odbori tako vprašanje samo obravnavajo, ne morejo pa o njem odločati.
Skupno sejo odborov lahko skličejo predsedniki “prizadetih odborov, predsednik Ljudske skupščine ali predsednik Republiškega zbora.
95.	člen
Odbor Republiškega zbora in ustrezni odbor Zbora proizvajalcev imata lahko skupno sejo, če imata isto vprašanje na dnevnem redu, lahko pa tudi zato, da slišita poročilo ali obrazložitev zastopnika Izvršnega sveta.
Na skupni seji odbora tako vprašanje samo obravnavata, ne moreta pa o njem glasovati.
Skupno sejo odborov Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev lahko skličeta sporazumno predsednika prizadetih odborov, predsednika obeh zborov in tudi predsednik Ljudske skupščine.
94.	člen
Vsak odbor lahko predlaga drugemu odboru Republiškega zbora ali Zbora proizvajalcev skupno sejo. Ce drugi odbor s tem soglaša, morata predsednika obeh odborov sklicati skupno sejo.
Skupno sejo odborov lahko predlaga tudi Izvršni svet, da da svoje poročilo oziroma obrazložitev.
Na skupnih sejah odborov izmenoma predsedujejo predsedniki teh odborov.
95.	člen
Vsak odbor določi izmed sebe redakcijsko komisijo.
Ce obravnavata odbor Republiškega zbora in ustrezni odbor Zbora proizvajalcev isti predlog zakona ali drugega akta, je naloga redakcijske komisije tudi, da na skupnem sestanku z redakcijsko komisijo ustreznega odbora Zbora proizvajalcev pregleda besedilo predloga, ki sta ga odbora obravnavala.
Predlog redakcijske komisije potrdi odbor.
7.	Razmerje med odbori in Izvršnim svetom
Ljudske skupščine LRS
96.	člen
Vsak odbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu pismeno ali pa ustno po svojem zastopniku odgovori na postavljeno vprašanje ali pa da pojasnilu v zadevah iz odborovega delovnega področja.
Odbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, nuj pošlje na njegovo sejo svojega zastopnika, da se udeleži obravnave, Izvršni svet pa lahko tudi sam pošlje v odbor svojega predstavnika.
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico udeležiti se sej vsakega odbora in sodelovati pri obravnavi, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga, da se odbor z glasovanjem izjavi o predlogu, ki ga je vložil, ali pa da odloži odločanje o posameznem vprašanju.
Izvršni svet lahko zahteva od odborov, naj mu sporoče čas in predlog dnevnega reda svojih sej.
97.	člen
Izvršni svet lahko predlaga odboru, naj sprejme na dnevni red svoje seje posamezno vprašanje iz svojega delovnega področja.
Predstavnik Izvršnega sveta lahko pred začetkom seje predlaga, naj se sprejme na dnevni red seje tudi posamezno vprašanje, za katero to predlaga Izvršni svet. Tudi o tem odloča odbor.
Izvršni svet lahko predlaga odborovemu predsedniku, naj skliče odborovo sejo zaradi obravnavanj» določenega vprašanja, h kateremu mora Izvršni svet zavzeti svoje stališče.
Če odborov predsednik ne skliče seje, Izvršni svet lahko predlaga predsedniku skupščine, naj jo skliče on.
Pri obravnavanju takih vprašanj lahko zastopnik Izvršnega sveta predlaga, naj odbor izda resolucijo ali priporočilo.
98.	člen
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, podsekretarjev in drugih vodilnih uslužbencev republiških upravnih organov, naj dajo na odborovi seji poročilo, pojasnilo ali odgovor o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, podsekretarjev in drugih vodilnih uslužbencev tudi pismeni odgovor, poročilo ali pojasnilo.
99.	člen
Če zahteva odbor od Izvršnega sveta, državnega sekretarja ali uslužbenca usten odgovor, poročilo ali pojasnilo, mu mora pravočasno sporočiti, o čem bo moral dati odgovor, poročilo ali pojasnilo.
8.	Pododbori in strokovne komisije
100.	člen
Odbor lahko s svojim poslovnikom ali posebnim sklepom ustanovi pododbore. Člane pododbora izbere odbor izmed sebe.
Pododbor proučuje posamezna vprašanja iz odbo-rovega delovnega področja, sestavlja osnutke posameznih aktov in ukrepov in jih predlaga odboru.
Pododbor ne more izdajati resolucij in priporočil in tudi ne more v odborovem imenu dajati zboru svojega mnenja o predlogih zakonov in drugih aktov.
Pododbor lahko opravlja posamezna opravila v mejah ankete oziroma zaslišanja.
101.	člen
Odbori lahko ustanovijo strokovno komisijo in ji naročijo, naj pripravi osnutke posameznih zakonov ali drugih aktov. Za člane strokovne komisije imenuje odbor strokovnjake z ustreznega področja. Člani strokovne komisije so lahko tudi člani odbora.
9.	Poverjeniki Izvršnega sveta
102.	člen
V sak odbor lahko v mejah svojega delovnega področja zahteva strokovno sodelovanje in pomoč sekretariata za zakonodajne zadeve in drugih strokovnih služb Izvršnega sveta.
103.	člen
Izvršni svet lahko pošlje v odbor posamezne strokovnjake kot svoje poverjenike.
Poverjenik daje pojasnila odboru in ima na odborovi seji posvetovalno pravico.
Poverjenik lahko predlaga, da odbor odloži odločanje o posameznem vprašanju za določen Sas, ali pa da se odbor z glasovanjem izjavi o predlogu, ki ga je dal v imenu Izvršnega sveta.
Izvršni svet lahko določi stalne poverjenike v zakonodajnem odboru.
VI.	POSTOPEK PRI SPREJEMANJU ZAKONOV IN DRUGIH AKTOV
1.	Sestavljanje in vlaganje zakonskih predlogov
104.	člen
Zakonski predlog lahko dajo Republiškemu zboru vsak poslanec zbora, vsak odbor in Izvršni svet.
Vsak član in vsak odbor Zbora proizvajalcev ima pravico predlagati Republiškemu zboru, naj spremeni zakonski predlog, o katerem sklepa Republiški zbor sam, ali pa zakon, ki ga je že sprejel Republiški zbor sam.
105.	člen
Zakonski predlogi, ki se ne predlagajo za seje zbora, se dostavljajo predsedniku Ljudske skupščine, in sicer praviloma pismeno v obliki in z besedilom, kot naj se zakon glasi. Predlogi morajo biti obrazloženi; po potrebi je treba predlogu priložiti tudi material, na podlagi katerega je bil predlog izdelan.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
Vlagatelj zakonskega predloga lahko predlaga, naj Republiški zbor sam izdela besedilo zakonskega predloga. O tem predlogu odloči zbor. Če zbor predlog sprejme, določi, kateri njegov odbor bo izdelal besedilo in mu določi za to rok. Če zbor predloga ne sprejme, mora predlagatelj sam predložiti zakonski predlog v obliki in besedilu, kot naj se zakon glasi.
Predsednik Ljudske skupščine pošlje vsak zakonski predlog predsedniku tistega odbora, v katerega delovno področje predlog spada.
106.	člen
Zakonski predlog se razmnoži in dostavi vsem poslancem Republiškega zbora.
Če zakonskega predloga ni mogoče dostaviti vsem poslancem zbora, jim je treba sporočiti, kje ga lahko vpogledajo.
V vsakem primeru mora biti dostavljen zakonski predlog vsem äanom odbora, ki naj predlog obravnava, in sicer preden se da predlog na dnevni red.
107.	člen
Vsak poslanec zbora ima pravico dati k zakonskemu predlogu svoje pripombe in predloge; da jih odboru, ki predlog obravnava.
2.	Delo v odboru
108.	člen
Zakonski predlog dobi v obravnavo najprej odbor, v katerega delovno področje spada zakonski predlog po svoji vsebini.
Če je zbor naročil odboru, naj sam izdela besedilo zakonskega predloga, lahko odbor določi pododbor ali komisijo, da besedilo izdela.
109.	člen
Zakonski predlog se lahko da na dnevni red od-borove seje samo, če je bil dostavljen odborovim članom najpozneje tri dni pred sejo.
Izjemoma se lahko da zakonski predlog na dnevni red seje tudi ne glede na rok, določen v prejšnjem odstavku, če ga je predložil Izvršni svet z obrazloženim predlogom, naj se da takoj na dnevni red, ali pa če zbor sklene, naj se obravnava zakonski predlog kof nujen. V takem primeru mora dati odbor zakonski predlog na dnevni red pred vsemi drugimi vprašanji.
110.	člen
Najprej predlagatelj svoj zakonski predlog obrazloži.
Zakonski predlog, ki ga je dal Izvršni svet, obrazloži predsednik ali kakšen drug član Izvršnega sveta, ki ga Izvršni svet za to določi.
Če je dalo zakonski predlog skupno več poslancev, ga obrazloži eden od njih.
Če je določil Izvršni svet svojega poverjenika, mora dati ta potrebna pojasnila, če to odbor zahteva.
111.	člen
Zakonski predlog se obravnava najprej v načelu. Pri tem povedo poslanci svoje načelno stališče k predlogu, vlagatelj predloga oziroma njegov poverjenik pa da na načelna vprašanja odboru potrebne odgovore in pojasnila.
Načelno se glasuje o zakonskem predlogu samo, če odbor tako sklene.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana oziroma ko je zakonski predlog v načelu sprejet (drugi odstavek tega člena), se obravnava člen za členom. Vsak člen zakonskega predloga se bere, če je predlog vložen v obliki zakona.
Če se zakonski predlog v načelu ne sprejme, se podrobno ne obravnava. Odbor poroča o tem Republiškemu zboru na seji.
112.	člen
Vlagatelj zakonskega predloga in člani zbora lahko vlagajo pismeno formulirane amandmane, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmane samo med podrobno obravnavo.
Amandmani se obravnavajo skupno s členom, na katerega se nanašajo. O vsakem poslanskem amandmanu se mora vlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandman, ki ga vlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandman umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga vlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
113.	člen
Vlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v odboru ne začne glasovanje v celoti.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor odstavi z dnevnega reda in to sporoči zboru. Če umakne zakonski predlog kakšen drug predlagatelj, ga odbor lahko vzdr^j in obravnava naprej kot svoj zakonski predlog.
114.	člen
Pri podrobni obravnavi se glasuje o vsakem posameznem členu zakonskega predloga.
Pri podrobni obravnavi predloga proračuna se gla-
suje po razdelkih, pri podrobni obravnavi predloga družbenega plana pa po delih oziroma poglavjih.
O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu zakonskega predloga, h kateremu je amandman predlagan.
Ko je zakonski predlog izglasovan v podrobnostih, se glasuje še o zakonskem predlogu v celoti.
115.	člen
Ko je izglasovan zakonski predlog v celoti, določi odbor svojega poročevalca za zbor. Če dajo poslanci, katerih predlog v odboru ni bil sprejet, posebno poročilo, določijo tudi svojega poročevalca.
116.	člen
Vsak zakonski predlog je treba dostaviti zakonodajnemu odboru, potem ko ga je obravnaval pristojni odbor, vendar še prej preden ga je sprejel v celoti.
Zakonodajni odbor obravnava predlog in ga s svojimi pripombami, predlogi in obrazložitvijo vrne odboru, od katerega ga je dobil.
117.	člen
Če se pristojni odbor ne strinja s spremembami, ki jih je predlagal zakonodajni odbor, imata oba odbora skupno sejo ali pa izvolita skupno redakcijsko komisijo, da se doseže enotna rešitev. Če se tudi na ta način ne da doseči soglasje, sporočita to oba odbora Republiškemu zboru pri obravnavanju takega zakonskega predloga.
O svojem delu pri zakonskem predlogu poroča zakonodajni odbor na seji zbora potem, ko je dal poročilo pristojni odbor.
118.	člen
Če je odbor Republiškega zbora sam od sebe izdelal predlog zakona, pri katerega sprejemanju enakopravno sodeluje tudi Zbor proizvajalcev, ga dostavi ustreznemu odboru Zbora proizvajalcev v obravnavo in to sporoči predsedniku Zbora proizvajalcev.
Če je za obravnavanje takega zakonskega predloga pristojen po vsebini kakšen drug odbor, pošlje odbor, ki je predlog izdelal, zakonski predlog tudi temu odboru v obravnavo.
Odbor, ki je izdelal zakonski predlog, mora dostaviti zakonski predlog tudi predsedniku Ljudske skupščine.
3.	Obravnava v zboru
119.	člen
Zakonski predlog s poročilom odborov mora biti dostavljen članom zbora najpozneje tri dni pred sejo, na kateri naj bi ga zbor obravnaval.
Izjemoma se s pritrditvijo zbora lahko da na dnevni red tudi zakonski predlog, ki je bil dostavljen poslancem šele na dan seje.
Če se zakonski predlog obravnava kot nujen na zahtevo Izvršnega sveta ali po sklepu zbora, zbor lahko sklene, da se obravnava takoj na seji zbora brez poprejšnje obravnave v odborih.
120.	člen
V zboru se začne obravnava zakonskega predloga s poročilom poročevalcev tistih odborov, ki so zakonski predlog obravnavali. Nato poda predlagatelj obra
zLožitev zakonskega predloga. Ce je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, hkrati tudi predlagatelj zakonskega predloga, mora njegovo poročilo obsegati tudi obrazložitev predloga.
Ce je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se more predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Ce zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odboroma, da ga obravnavata v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
121.	člen
Ce se besedilo zakonskega predloga, kot ga je sprejel pristojni odbor, vsebinsko razlikuje od besedila, kot ga je sprejel zakonodajni odbor (117. člen tega poslovnika, odloči zbor, katero besedilo bo veljalo pri obravnavi kot zakonski predlog. O tem odloči zbor potem, ko obrazložijo vlagatelj zakonskega predloga in poročevalca obeh odborov svoje stališče.
V	tem primeru se določbe, katerih besedilo je v drugem predlogu drugačno, obravnavajo kot amandmani k besedilu, ki velja kot zakonski predlog.
122.	člen
Po poročilih in obrazložitvi se prične obravnava. Obravnava je hkrati načelna in podrobna. Zbor pa lahko sklene, da se bo predlog obravnaval po posameznih delih.
Najprej se prebere besedilo zakonskega predloga, kot ga predlagata odbora, ki sta predlog obravnavala. Predlog se prebere v celoti ali po posameznih delih. Zbor lahko sklene, da se zakonski predlog ne bere.
Na obravnavi lahko govori vsak poslanec zbora. Poslanec lahko govori tudi v imenu več poslancev, ki so ga za to pooblastili. Člani Izvršnega sveta lahko govorijo kot člani zbora ali v imenu Izvršnega sveta.
V	obravnavi lahko da poverjenik Izvršnega sveta pojasnilo na zahtevo predsednika zbora ali posameznega poslanca, lahko pa tudi sam prosi za besedo, da bo dal pojasnilo.
125.	člen
Med obravnavo poslanci in Izvršni svet lahko predlagajo amandmane, dokler zakonski predlog ni dan na glasovanje. Amandmani se vlagajo pismeno.
Amandman, ki ga predlaga vlagatelj zakonskega predloga, postane sestavni del zakonskega predloga, če se poročevalca odborov z njim strinjata; če se ne strinjata, se o amandmanu posebej glasuje.
O vsakem drugem amandmanu se morajo izjaviti vlagatelj zakonskega predloga in poročevalca obeh odborov. Ce se vsi z amandmanom strinjajo, postane amandman sestavni del zakonskega predloga. Ce se ne strinjajo vsi, se o amandmanu posebej glasuje.
Ce se vlagatelj predloga načeloma strinja s predlaganim amandmanom, a predlaga drugačno besedilo, se o tem besedilu ne glasuje, če se predlagatelj amandmana z njim strinja; če se ne strinja, se najprej glasuje o prvotnem besedilu amandmana.
Ce je k istemu členu zakonskega predloga predlaganih več amandmanov, se glasuje o amandmanih po vrstnem redu, kot so bili predloženi.
O amandmanih se glasuje med obravnavo.
Amandmani, ki jih je zbor izglasoval, postanejo sestavni del zakonskega predloga.
124. člen
Obravnava zakonskega predloga je končana, ko je lista govornikov izčrpana.
Ko je obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti.
Predsednik zbora lahko da sam od sebe ali na predlog poslancev na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene zakonskega predloga, preden se o njem glasuje v celoti. V tem primeru se o amandmu-nih glasuje obenem, ko se glasuje o posameznem delu ali členu, h kateremu je amandman predlagan. O predlaganem amandmanu se glasuje prej kot o ustreznem členu ali delu zakonskega predloga.
Ce se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odboroma v ponovno obravnavanje.
125.	člen
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna še po razdelkih, predlog družbenega plana pa še po delih oziroma poglavjih. Amandmani k predlogu proračuna se predlagajo po razdelkih, amandmani k predlogu družbenega plana pa po delih oziroma poglavjih.
O predlogu proračuna se glasuje najprej po razdelkih, nato pa še v celoti.
O predlogu družbenega plana se glasuje najprej po delih oziroma poglavjih, nato pa še v celoti.
O amandmanih k predlogu proračuna oziroma družbenega plana se glasuje prej, kot o posameznem razdelku proračuna oziroma o posameznem delu ali poglavju družbenega plana.
126.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Ce gre za zakonski predlog, ki spada samo v pristojnost Republiškega zbora, zakonski predlog postane zakon, ko ga sprejme Republiški zbor.
Z zakonskimi predlogi, ki jih sprejemata oba doma enakopravno, se postopa po določbah 128. do
132.	člena tega poslovnika.
4.	Sprejemanje zakonov po hitrem postopku
127.	člen
'Kolikor v 109. in 119. členu tega poslovnika ni drugače določeno, je postopek pri obravnavanju nujnega zakonskega predloga in pri glasovanju o njem enak kot pri drugih zakonskih predlogih.
5.	Ugotavljanje skladnosti besedila zakonskega predloga, ki ga je sprejel Zbor proizvajalcev
in besedila, ki ga je sprejel Republiški zbor
128.	člen
Ko vsak dom sprejme’ predlog zakona, ugotovita predsednika obeh domov, ali sta besedili, ki sta bili sprejeti v vsakem domu, enaki. Ce je besedilo enako, je zakon v obeh domih sprejet. Predsednik vsakega doma to sporoči svojemu domu in pošlje zakon predsedniku Ljudske skupščine, da ga razglasi in objavi.
129.	člen
Ce se besedilo zakonskega predloga, ki ga je sprejel en dom, ne ujema z besedilom, kot ga je sprejel drugi dom, sporoči vsak predsednik zbora svojemu zboru, v katerih določbah zakonskega predloga se besedilo ne ujema. Te določbe doma znova obravnavata. Ce en ali drug dom sprejme besedilo, kot ga je sprejel drugi dom, je s tem zakon sprejet v obeh domih. Predsednika domov se sporazumeta, kateri dom bo kot prvi zakonski predlog znova obravnaval zaradi izravnave besedila. O izidu ponovnih obravnavanj zakonskega besedila doma sproti obveščata drug drugega.
150. člen
Ce na ta način doma ne moreta doseči enakega besedila, izbereta vsak izmed sebe po pet članov za skupno komisijo, ki naj doseže soglasje glede spornega besedila zakonskega predloga. Člani komisije se volijo po predpisih, ki veljajo za volitve posameznih članov odbora.
131.	člen
Ko izvolita oba doma svoje člane v skupno komisijo, si komisija izvoli predsednika.
Predsednika obeh domov predložita komisiji spor' na vprašanja v obravnavanje.
Komisija skuša doseči soglasno rešitev. Kot predlog komisije velja tista odločitev, za katero so glasovali najmanj po trije člani vsakega doma.
Eden od članov komisije, ki jih je izvolil Republiški zbor, sporoči Republiškemu zboru sklepe te komisije.
132.	člen
O tem, ali se sprejme besedilo, kot ga predlaga skupna komisija, odloči zbor. Ce zbor sprejme besedilo, ki ga predlaga komisija, velja, da je zbor sprejel zakonski predlog s tem besedilom. Ko tudi Zbor proizvajalcev sprejme predlog komisije, velja, da je zakonski predlog dokončno sprejet v Republiškem zboru.
Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje ali če ne sprejmeta predloga komisije oba zbora, se obravnavanje spornega vprašanja preloži za sedem dni.
Nato Republiški zbor še enkrat obravnava sporno vprašanje. Ce se tudi po dveh zaporednih obravnavah ne doseže soglasje obeh domov, predsednik Republiškega zbora to sporoči predsedniku Zbora proizvajalcev in Izvršnemu svetu
6.	Posebne določbe o postopku pri spremembi ustave
133.	člen
Ce je predlagana sprememba ustave, glasuje Republiški zbor z večino glasov najprej o tem, ali naj vzame ta predlog v obravnavo.
Ce je tudi Zbor proizvajalcev sklenil, naj se vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo, da zbor predlog v obravnavo zakonodajnemu odboru, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam na seji. Zakonodajni odbor obravnava predlog za spremembo ustave samo podrobno, glasuje pa o predlogu najprej po členih, nato pa še v celoti.
Ko zakonodajni odbor da poročilo, obravnava zbor predlog samo podrobno. Zapisnikar prebere besedilo predloga. Po končani obravnavi se o predlogu glasuje. Glasuje se najprej po posameznih členih, nato pa
še v celoti. O amandmanih k posameznim členom glasuje zbor prej kot o posameznih členih.
Predlog za spremembo ustave je v Republiškem zboru sprejet, če je zanj glasovalo tri petine poslancev Republiškega zbora.
Ko ugotovita predsednika domov, da je sprejet predlog za spremembo ustave v enakem besedilu v obeh domih, dostavi predsednik vsakega doma sprejeto besedilo predsedniku Ljudske skupščine, da na skupni seji obeh domov razglasi spremembo ustave.
7.	Deklaracije, resolucije, priporočila in odloki
134.	člen
Predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka lahko predlagajo zboru člani zbora, odbori zbora in Izvršni svet.
Predsednik zbora dostavi vsak predlog pristojnemu odboru, razen če je predlagatelj odbor sam.
Ce je bil podan predlog na seji zbora, zbor lahko sklene, da se pošlje pristojnemu odboru.
Predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka se obravnava v zakonodajnem odboru samo, če zakonodajni odbor sam predlaga tak akt ali če to zahteva od njega odbor, v katerega delovno področje spada predlagani akt po svoji vsebini, ah pa če to zahteva Republiški zbor sam.
135.	člen
Zbor lahko sklene, da se predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka obravnava kot nujen po hitrem postopku.
136.	člen
Republiški zbor sprejema deklaracije in resolucije o takih vprašanjih iz republiške pristojnosti, ki se po ustavi in po svoji naravi ne urejajo z zakonom, ter o drugih vprašanjih, ki imajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo.
S priporočili daje zbor v okviru republiške pristojnosti splošna mnenja in nasvete za delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Zbor sprejema odloke v primerih, za katere je to izrečno določeno z ustavo; z odloki ureja tudi svoje notranje delo in tudi odloča o posameznih zadevah, o katerih sicer odloča z zakonom.
Z odlokom lahko zbor ureja tudi splošna vprašanja, ki so po ustavi predmet zakona, vendar samo začasno.
137.	člen
Ce se z deklaracijo, resolucijo, priporočilom ali odlokom, ki ga je sprejel Republiški zbor, ureja vprašanje, pri katerega odločanju po ustavi enakopravno sodelujeta oba doma, je tak akt sprejet šele, ko ga v enakem besedilu sprejme tudi Zbor proizvajalcev.
138.	člen
Na predlog predsednika zbora, predlagatelja ali najmanj desetih poslancev, zbor lahko sklene, da o predlogu deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka ne bo obravnave ali pa da se govori pri obravnavi omejijo na določen čas.
Predlagatelj in, če je bil predlog obravnavan v odboru, tudi poročevalec odbora, dobita pred glasovanjem besedo tudi, če se glasuje o predlogu brez obravnave.
139.	člen
Za postopek pri obravnavanju in sprejemanju predlogov deklaracij, resolucij, priporočil in odlokov se primerno uporabljajo določbe 104. do 132. člena tega poslovnika.
VII.	POROČILO IZVRŠNEGA SVETA IN POSLANSKA VPRAŠANJA
1.	Poročilo Izvršnega sveta
140.	člen
Republiški zbor lahko na predlog najmanj desetih poslancev zahteva od Izvršnega sveta poročilo o njegovem delu in o izvrševanju zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Republiškega zbora.
Izvršni svet mora predložiti tako poročilo, lahko pa predlaga, naj se obravnava preloži ali pa naj se vodi samo o vprašanjih, za katera to predlaga Izvršni svet.
141.	člen
Republiški zbor da na predlog Izvršnega sveta na dnevni red seje obravnavo o poročilu, ki ga je predložil Izvršni svet.
\
142.	člen
Obravnavanje poročila Izvršnega sveta se začne z govorom ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta.
Med obravnavo ali pa po koncu obravnave lahko predlagajo vsak poslanec in Izvršni svet, naj sprejme Republiški zbor deklaracijo, resolucijo ali priporočilo za delo Izvršnega sveta in drugih državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
Obravnava poročila se lahko zaključi s f>rostim prehodom na dnevni red.
143.	člen
Ce se pri obravnavanju poročila Izvršnega sveta sproži vprašanje, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom, pri katerega sprejemanju sodeluje enakopravno tudi Zbor proizvajalcev, zbor na predlog najmanj desetih poslancev začne obravnavo tega vprašanja.
Ko se obravnava konča, zbor glasuje o tem, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom ali ne. Če zbor sklene, da tak akt ni v skladu z zakonom, je s tem akt razveljavljen.
Dokler predlog ni dan na glasovanje, Izvršni svet lahko izjavi, da tak akt sam razveljavi.
2.	Poslanska vprašanja
144.	člen
Vsak poslanec ima pravico, da od Izvršnega sveta zahteva in dobi odgovor na posamezno vprašanje. Poslanec lahko zahteva, da mu odgovori Izvršni svet pismeno ali pa da da odgovor ustno na seji zbora ali na skupni seji obeh domov.
Vprašanja se postavljajo ustno ali pismeno.
Za postavljanje takih vprašanj in za odgovore nanje določi zbor poseben čas na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red, lahko pa določi za to tudi posebno sejo.
145.	člen
Pismena vprašanja poslancev pošlje Izvršnemu svetu predsednik Ljudske skupščine.
Poslanec lahko postavi ustno vprašanje Izvršnemu svetu na seji v času, ki je določen za postavljanje vprašanj. Predsednik sporoči Izvršnemu svetu po predsedniku Ljudske skupščine vprašanja, ki so bila ustno postavljena, če zastopnik Izvršnega sveta ni bil navzoč na seji.
146.	člen
Ko dobi Izvršni svet pismeno vprašanje ali sporočilo o ustnem vprašanju, sporoči presedniku zbora, kdaj bo odgovoril in ali bo dal odgovor pismeno ali ustno. Odgovoriti mora v desetih dneh. Iz opravičenih razlogov pa lahko Izvršni svet zahteva, naj se mu ta rok podaljša.
Na vprašanja, ki so bila postavljena ustno, da zastopnik Izvršnega sveta, če je- na seji navzoč, odgovor na isti seji, iz opravičenih razlogov pa lahko zahteva, naj se za to določi primeren rok. Ta rok ne more biti daljši od petnajstih dni, računano od dneva, ko je Izvršni svet ^dobil vprašanje.
147.	člen
Ko da Izvršni svet odgovor, izjavi poslanec, ki je postavil vprašanje, ali je z odgovorom zadovoljen. Če je poslanec z odgovorom zadovoljen, se preide na naslednje vprašanje oziroma na dnevni red.
Če poslanec z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, naj se vprašanje, ki ga je postavil, obravnava. Zastopnik Izvršnega sveta ima pravico, da se o tem predlogu izjavi. Zbor nato glasuje brez obravnavanja, ali naj se postavljeno vprašanje obravnava ali ne.
Zastopnik Izvršnega sveta lahko predlaga, da se obravnava o postavljenem vprašanju odloži na eno od prihodnjih sej. Na podlagi tega predloga se obravnava preloži. Če pa predlaga najmanj deset poslancev, naj se obravnava takoj nadaljuje, odloči o tem zbor.
148.	člen
Ko je obravnava o postavljenem vprašanju končana, zbor lahko sklene prehod na naslednje vprašanje ali na dnevni red ali pa sprejme resolucijo ali priporočilo za delo državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
Predlog resolucije ali priporočila lahko da vsak poslanec ali pa Izvršni svet.
3.	Pojasnila o delu republiške uprave
149.	člen
Poslanec lahko zahteva od državnih sekretarjev in drugih vodilnih uslužbencev pojasnila o delu njihovih uradov in zavodov in pojasnila o opravljanju zadev iz njihove pristojnosti.
Poslanec poda tako zahtevo pismeno predsedniku Republiškega zbora, ta pa jo sporoči zboru. Na seji, ki je določena za postavljanje vprašanj, lahko poda poslanec tako zahtevo tudi ustno.
150.	člen
Državni sekretar ali drug vodilni uslužbenec mora dati zahtevano pojasnilo poslancu pismeno po Republiškem zboru. Predsednik zbora prebere na seji zbora pojasnilo, ki ga je dobil, ali pa sporoči vsebino tega pojasnila.
Zbor pa lahko sklene, da mora državni sekretar ali drug vodilni uslužbenec dati zahtevano pojasnilo osebno na seji.
151.	člen
Ce se poslanec zadovolji s pojasnilom državnega sekretarja oziroma drugega vodilnega uslužbenca, se preide na prihodnje vprašanje oziroma dnevni red.
Ce poslanec s pojasnilom ni zadovoljen, lahko predlaga, naj se postavljeno vprašanje obravnava.
Ce zbor sklene, da se postavljeno vprašanje obravnava, ima državni sekretar oziroma drug vodilni uslužbenec pravico, da v obravnavi da dodatna pojasnila.
Republiški zbor lahko sklene, naj se zadeva, o kateri je zahteval poslanec pojasnilo, pošlje Izvršnemu svetu, da da on svoje poročilo.
VIII.	VLAGANJE IN REŠEVANJE PREDLOGOV IN PRITOŽB
1.	Vlaganje
152.	člen
Predlogi in pritožbe se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani. Za organizacijo ali zavod podpiše odgovorni predstavnik organizacije oziroma zavoda.
Podpisi morajo biti overjeni od pristojnega organa za overitve. Ta organ overitve ne sme odkloniti. Te overitve so oproščene taks.
Predloga oziroma pritožbe, ki ni vložena po določbah tega člena, odbor ne vzame v delo.
153.	člen
Vsak predlog oziroma pritožbo dobi v reševanje odbor za predloge in pritožbe Republiškega zbora, če je predlog oziroma pritožba naslovljena na Republiški zbor.
154.	člen
Odbor za predloge in pritožbe vodi posebno knjigo, v katero se vpišejo vsi došli predlogi in pritožbe po vrsti, kakor so vloženi.
Vsak poslanec Republiškega zbora ima pravico pregledati to knjigo in vsak predlog oziroma pritožbo.
2.	Delo odbora
155.	člen
O došlih predlogih in pritožbah poroča na seji odbora odborov tajnik.
Odbor lahko obravnava predlog oziroma pritožbo takoj sam, lahko pa jo da posameznemu svojemu članu v proučitev in poročanje.
156.	člen
Odbor za predloge in pritožbe:
—	odstopi predloge in pritožbe, ki se nanašajo na delo gospodarskih organizacij in na vprašanja delovnih razmerij delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah in socialnega zavarovanja v reševanje odboru za gospodarske organizacije oziroma odboru za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev;
—	odstopi predloge in pritožbe, ki obsegajo ugovor zaradi prekršitve samoupravnih pravic ljudskih odborov ali pa se nanašajo na organizacijo ali delo
ljudskih odborov, v reševanje skupščinski komisiji za ljudske odbore;
—	odstopi predloge in pritožbe, ki se nanašajo na kakšen predlog zakona ali drugega akta, ki se že obravnava v kakšnem drugem odboru, v reševanje temu odboru;
—	odstopi v reševanje pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu predloge in pritožbe, ki spadajo v pristojnost sodišč ali drugih državnih organov.
157.	člen
Ce spozna odbor za predloge in pritožbe, da predlog ali pritožba ne spada v pristojnost Republiškega zbora in tudi ne v pristojnost kakšnega drugega državnega organa, sporoči to vlagatelju s svojim mnenjem.
Odbor lahko na podlagi obravnave odloči, da se predlog ali pritožba predloži v odločitev zboru in da o tem zboru poročilo.
158.	člen
Odbor za predloge in pritožbe mora vsake tri mesece poročati zboru o svojem delu.
Poročilo odbora se razmoži in dostavi vsem poslancem zbora.
159.	člen
Zbor lahko pooblasti odbor za predloge in pritožbe, da o posameznih vprašanjih sam izda odločbo o predlogu ali pritožbi.
Ce spada odločanje o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tudi v pristojnost Zbora proizvajalcev, lahko Republiški zbor s pritrditvijo Zbora proizvajalcev pooblasti svoj odbor za predloge in pritožbe, da o takih vprašanjih sam izda odločbo.
3.	Obravnava v zboru
160.	člen
Zbor lahko sklene, da se poročilo odbora za predloge in pritožbe ali pa tudi posamezni predlogi in pritožbe obravnavajo na seji.
Zbor lahko konča obravnavo s prostim prehodom na drugo vprašanje ali na dnevni red ali pa tako, da sprejme resolucijo ali priporočilo, lahko pa predlog ali pritožbo tudi vrne odboru za predloge in pritožbe ali pa pošlje drugemu pristojnemu odboru, da predlog oziroma pritožbo prouči in pripravi ustrezni predlog.
161.	člen
V zvezi s svojim poročilom lahko da odbor za predloge in pritožbe zboru tudi predlog resolucije ali priporočila.
162.	člen
Na predlog najmanj desetih poslancev da zbor na dnevni red svoje seje obravnavo posameznega predloga ali pritožbe tudi takrat, če je odbor za predloge in pritožbe o predlogu oziroma pritožbi že izdal odločbo po 159. členu.
Tak predlog se ne more dati, če je od dostavitve poročila odbora za predloge in pritožbe že preteklo več kot mesec dni.
163.	člen
Izvršni svet lahko pred določitvijo dnevnega reda ali tudi med obravnavo zahteva, naj se posamezni predlog ali pritožba ne obravnava ali pa že
začeta obravnava konča in predlog oziroma pritožba da Izvršnemu svetu, da lahko da svoje mnenje. Za ta namen se lahko določi Izvršnemu svetu največ rok enega meseca.
IX.	DOLŽNOSTI, IMUNITETNE IN DRUGE PRAVICE POSLANCEV
164.	člen
Člani Republiškega zbora se morajo udeleževati sej zbora in opravljati druge dolž.nosti po določbah tega poslovnika.
Poslanec, ki je zadržan, mora prositi zbor za dopust. Zbor odloči o tem brez obravnave.
Ce vidi predsednik, da na seji zbora ni zadosti poslancev za sklepčnost seje, lahko prekliče vse dovoljene dopuste, razen tistih, ki so bili dovoljeni zaradi bolezni ali zaradi poslančevega potovanja oziroma bivanja v inozemstvu.
Predsednik zbora lahko sporoči mandatno-imuni-tetnemu odboru imena poslancev, ki brez dovoljenja večkrat ne pridejo na sejo. Odbor prouči take primere, poroča o tem zboru in predlaga ustrezne ukrepe zoper take poslance.
165.	člen
Za mnenje ali glas, ki ga da poslanec na sejah zbora, na skupni seji obeh domov, na sejah odborov, ali komisij odbora ali skupščine, poslanca ni dovoljeno klicati na odgovornost, ga kaznovati ali mu vzeti prostost.
166.	člen
Poslanec uživa imunitetno pravico od dneva, ko mu je izdano potrdilo o izvolitvi.
167.	člen
Predsednik zbora naznani zboru na začetku seje predlog pristojnega državnega organa, naj se dovoli odvzetje prostosti ali sprožitev kazenskega postopka, oziroma naznani sporočilo, da je bila poslancu odvzeta prostost ali zoper njega sprožen kazenski postopek.
Zbor da tak predlog oziroma sporočilo mandatno-imunitetnemu odboru, da ga prouči in poroča.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetnega odbora odloči zbor, ali da dovoljenje za sprožitev kazenskega postopka, ali odvzetje prostosti oziroma ali potrdi odločbo pristojnega državnega organa, da se zoper poslanca nadaljuje kazenski postopek ali da se mu odvzame prostost. Če zbor razveljavi odločbo pristojnega državnega organa, je treba postopek takoj ustaviti, poslanca pa spustiti na prostost.
168.	člen
Če Republiški zbor ni zbran, da dovoljenje za odvzetje prostosti ali za sprožitev kazenskega postopka oziroma odloči o potrditvi odločbe o odvzetju prostosti ali o sprožitvi kazenskega postopka zoper poslanca mandatno-imunitetni odbor.
Mandatno-imunitetni odbor poroča o tem zboru na njegovi prvi prihodnji seji.
Zbor lahko na podlagi obravnave ali brez nje odloči, da se odločba mandatno-imumitetnega odbora potrdi ali razveljavi.
169.	člen
Kazenski postopek zoper poslanca se lahko začne ali nadaljuje samo za tisto kaznivo dejanje, za katero
je dal zbor oziroma mandatno-imunitetni odbor dovoljenje, da se kazenski postopek začne ali nadaljuje.
170.	člen
Ce se poslanec odpove mandatu, obravnava odpoved najprej mandatno-imunitetni odbor in da zboru poročilo.
Mandat preneha poslancu v trenutku, ko zbor njegovo odpoved mandatu sprejme.
Ce se poslanec odpove mandatu, preden je bil njegov mandat verificiran, je treba ne glede na odpoved preizkusiti, ali je bila poslančeva izvolitev pravilna ali ne.
171.	člen
Kadar preneha poslancu mandat, je treba to sporočiti zboru, da se izjavi.
Odpoklic poslanca pretresa zbor. Odločba o odpoklicu poslanca se obravnava smiselno po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek pri verifikaciji mandatov.
172.	člen
Predpisi o prejemkih poslancev bodo izdani s posebnim odlokom.
Poslanci imajo pravico do socialnega zavarovanja.
173.	člen
Člani zbora imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi javnimi prometnimi sredstvi po predpisu, ki ga izda administrativni odbor Ljudske skupščine.
174.	člen
Poslanci imajo posebne poslanske legitimacije. Glasijo se na poslančevo ime. Prepovedano je legitimacijo trajno ali začasno prepustiti komu drugemu.
V	legitimaciji so natisnjene določbe o imunitetni pravici, o pravici do socialnega zavarovanja in o pravici do brezplačne vožnje.
X.	STENOGRAFSKI ZAPISKI
175.	člen
V	stenografskih zapiskih, ki se objavijo, morajo biti v celoti natisnjeni govori, izjave in poročila poslancev Republiškega zbora.
Poslanec ima pravico, da pred objavo stenografskih zapiskov napravi v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke, nima pa pravice, da'bi besedilo bistveno spremenil ali iz besedila izpustil kakšne misli.
Ce pride med poslancem in predsednikom zbora oziroma odbora do spora o tem, ali se smejo posamezni popravki upoštevati pri redakciji stenografskih zapiskov, ki se objavijo, ima poslanec pravico predložiti to zadevo zboru oziroma odboru, da reši spor.
Za objavo stenografskih zapiskov skrbi predsednik zbora sporazumno s predsedniki ustreznih odborov.
XI.	ADMINISTRACIJA
176.	člen
Administrativno delo za zbor, njegove odbore in komisije opravlja administracija Ljudske skupščine.
Za opravljanje strokovnih, pisarniških, tehničnih in drugih del se po potrebi dodelijo za zbor, njegove odbore in komisije posamezni uslužbenci skupščine,
ki opravljajo svoje delo po naročilu predsednika oziroma zapisnikarja zbora, odbora ali komisije.
177.	člen
Arhiv zbora je sestavni del skupščinskega arhiva.
Član zbora ima pravico uporabljati skupščinski arhiv.
XII.	KONČNE DOLOČBE
178.	člen
Republiški zbor ima svoj pečat z grbom Ljudske republike Slovenije. Okrog giba je besedilo: »Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije — Republiški zbor.«
Pečat hrani zapisnikar zbora, ki ga za to določi predsednik zbora.
179.	člen
Kjer je po poslovniku potreben predlog določenega števila poslancev, je tak predlog pravilno podan tudi, če ga da en sam poslanec, ki ga takoj podpre manjkajoče število drugih poslancev.
180.	člen
Ta poslovnik se lahko spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov zbora, s tem, da predlog spremembe najprej obravnava posebna enajstčlanska komisija, ki jo izvoli zbor, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam.
181.	člen
Ta poslovnik velja takoj.
Objavi se v »Uradnem listu LRS«.
St. R 31/1-54
Ljubljana, dne 21. januarja 1954.
Republiški zbor Ljudske skupščine LRS Predsednik:
Vlado Majhen 1. r.
19.
Na podlagi 49. Člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS na svoji seji, dne 21. januarja 1954 sprejel:
POSLOVNIK
Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zbor proizvajalcev stalno zaseda vso dobo, za katero je bila izvoljena Ljudska skupščina.
Zbor proizvajalcev dela na sejah zbora in na sejah stalnih in drugih odborov in komisij.
Zbor proizvajalcev ima letni odmor v poletnih mesecih. Letni odmor traja največ tri mesece.
2.	člen
Zbor proizvajalcev dela na svojih sejah, ločeno od sej Republiškega zbora, razen v primerih, za katere
je po poslovniku Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije določeno, da se sestane in dela z Republiškim zborom na skupnih sejah.
3.	člen
Zbor proizvajalcev lahko v mejah z zakonom določenih pravic izdaja odloke za delo gospodarskih organizacij, državnih organov in samoupravnih zavodov.
4.	člen
Zbor proizvajalcev dela po določbah tega poslovnika.
Odbori in komisije Zbora proizvajalcev delajo po določbah poslovnikov, ki jih sprejmejo sami, potrdi pa Zbor proizvajalcev.
5.	člen
Zbor proizvajalcev zaseda v Ljubljani.
II.	PRVI SESTANEK IN VERIFIKACIJA MANDATOV
6.	člen
Prvi sestanek novega Zbora proizvajalcev skliče prejšnji predsednik Ljudske skupščine LRS.
Prvi sestanek začne po letih najstarejši navzoči poslanec in ga vodi do izvolitve verifikacijskega odbora.
Zapisnik na prvem sestanku vodi zapisnikar, ki ga izvolijo poslanci izmed sebe.
7.	člen
Poslanci Zbora proizvajalcev najprej oddajo zapisnikarju poslanska potrdila o izvolitvi.
Zbor proizvajalcev izvoli nato na predlog najmanj desetih poslancev izmed sebe verifikacijski odbor, ki ima devet članov. Volitve se opravijo tako kot volitve drugih odborov Zbora proizvajalcev.
Po izvolitvi verifikacijskega odbora se konča prva seja prvega sestanka.
8.	člen
Takoj po izvolitvi se sestane verifikacijski odbor in si izvoli predsednika in tajnika.
Verifikacijski odbor pregleda poslanska potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka.
Na podlagi tega materiala napravi verifikacijski odbor poročilo za zbor in določi poročevalca.
Poročilo verifikacijskega odbora se razmnoži in dostavi vsem poslancem.
Predsednik verifikacijskega odbora skliče drugo sejo prvega sestanka zbora zaradi obravnavanja poročila verifikacijskega odbora in odločanja o njem.
9.	člen
Drugo sejo prvega sestanka začne predsednik verifikacijskega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev zbora.
10.	člen
Ko poročevalec prebere poročilo verifikacijskega odbora, se poročilo obravnava in nato o njem glasuje.
Zbor odloči, da se izvolitev poslanca potrdi ali razveljavi; lahko si pa odločitev o potrditvi izvolitve pridrži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe.
Ce poslanec osporava izvolitev kakšnega poslanca, lahko zbor sklepanje o potrditvi takega mandata odloži za najmanj 24 ur.
Ü predlogu verifikacijskega odbora se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih poslanskih mandatov.
Obravnavanja predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak poslanec, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.
Ce se izvolitev poslanca razveljavi, odredi Zbor proizvajalcev ponovne volitve.
11.	člen
Z verifikacijo mandata pridobi poslanec vse pravice in dolžnosti.
12.	člen
Ko je glasovanje končano, ljudski poslanci, katerih mandat je potrjen, pred Zborom proizvajalcev ustno prisežejo in besedilo prisege podpišejo.
Prisega se glasi: »Jaz (ime in primek) svečano izjavljam, da bom dolžnosti ljudskega poslanca opravljal zvesto in vestno, da se bom držal ustave in zakonov ter da bom vse svoje moči posvetil nadaljnji graditvi socializma, razvoju ljudske republike Slovenije ter neodvisnosti in napredku Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
13.	člen
Po zaprisegi voli zbor predsednika, podpredsednika in zapisnikarje Zbora proizvajalcev.
Po izvolitvi se konča prvi sestanek Zbora proizvajalcev.
14.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se volita posamič, zapisnikarji pa skupno.
Kandidate lahko predlaga najmanj deset poslancev.
Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik in nazadnje zapisnikarji.
Pri volitvah in razrešitvi predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev se-primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za volitve posameznih članov odborov in komisij.
III.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN ZAPISNIKARJI ZBORA
15.	člen
Zbor proizvajalcev ima predsednika, podpredsednika in tri zapisnikarje.
Predsednik, podpredsednik in zapisnikarji se volijo za eno leto, lahko pa so ponovno voljeni.
Predsedniku, podpredsedniku in zapisnikarju preneha funkcija, če mu preneha poslanski mandat ali če ga zbor razreši.
16.	člen
Predsednik predstavlja Zbor proizvajalcev, vodi seje zbora, skrbi, da se poslovnik zbora pravilno uporablja, in 4>opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
17.	člen
Podpredsednik nadomestuje predsednika z vsemi njegovimi pravicami, če je predsednik zadržan. V sporazumu s predsednikom vodi podpredsednik sejo Zbora proizvajalcev.
18.	člen
Zapisnikarji vodijo sejni zapisnik, berejo predloge zakonov in drugih aktov in izvršujejo na sejah druga opravila, določena s tem poslovnikom.
Zapisnikarji opravljajo svojo nalogo izmenoma, če predsednik drugače ne določi.
IV.	SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV
i.	Sklicevanje in javnost sej
19.	člen
Sejo Zbora proizvajalcev skliče predsednik Ljudske skupščine na podlagi sklepa zbora ali na predlog predsednika zbora, posameznega stalnega odbora Zbora proizvajalcev, petine članov zbora, na predlog Izvršnega sveta ali sam od sebe ali pa, kadar to določa ustava.
Ce predsednik skupščine ne skliče seje Zbora proizvajalcev, kadar bi jo moral sklicati, jo lahko skliče najmanj dvajset poslancev Zbora proizvajalcev ali Izvršni svet.
Vabilo na sejo je treba poslati vsem poslancem osebno. Sklicanje seje Zbora proizvajalcev se objavi v dnevnem časopisju in na razglasni deski Zbora proizvajalcev.
Vabilo na sejo mora obsegati tudi predlog dnevnega reda.
20.	člen
Seje Zbora proizvajalcev so javne.
Zbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
Delo na tajni seji velja za državno tajnost. Objaviti se sme samo tisto, za kar sklene zbor, naj se objavi.
Ce je zbor sklenil, da se kakšno vprašanje obravnava tajno, ga mora tudi odbor obravnavati tajno. Zoper poslanca, ki ne varuje tajnosti, se lahk< izreče disciplinski ukrep po določbah tega poslovnika
21.	člen
O vsaki seji Zbora proizvajalcev' se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje in sprejete sklepe.
O sejah Zbora proizvajalcev se pišejo stenografski zapiski, ki obsegajo popolni potek seje s celotnimi govori, izjavami in poročili.
2.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
22.	člen
Na začetku vsake seje se prebere zapisnik prejšnje
seje.
Vsak član zbora lahko da k zapisniku pripombe. Ce zapisnikar sprejme pripombo, jo vpiše v zapisnik, če je ne sprejme, odloči o utemeljenosti pripombe zbor brez obravnave.
Nato podpišeta zapisnik predsednik zbora in zapisnikar.
23.	Člen
Pred prehodom na dnevni red da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom zbora, in odgovarja na kratka vprašanja poslancev.
24.	člen
Nato sporoči predsednik zbora, katere zadeve je sprejel, in predlaga dnevni red seje.
Vsak poslanec, vsak odbor in tudi Izvršni svet imajo pravico predlagati, naj se dajo posamezna vprašanja na dnevni red seje.
Predlog za dopolnitev dnevnega reda se da pred začetkom seje, s privolitvijo zbora pa tudi na seji.
Predlog za dopolnitev dnevnega reda se da pismeno, na sami seji pa tudi ustno.
25.	člen
Dnevni red določi zbor za vsako sejo posebej, in sicer na začetku seje ali pa na koncu seje za prihodnjo sejo. Dnevni red zbor med sejo lahko spremeni.
O dnevnem redu odloči zbor brez obravnave. Ce se pa zahteva, naj se posamezno vprašanje obravnava kot nujno, ali če se predlaga, naj se že določeni dnevni red spremeni, lahko predsednik dovoli o tem obravnavo.
Če je določen na seji dnevni red za prihodnjo sejo, ga je treba objaviti na določenem kraju v prostorih zbora z navedbo, kdaj bi seja.
26.	člen
Na poslančev predlog da predsednik zbora na dnevni red zborove seje tudi poslančevo poročilo o tem, kar je poslanec ugotovil pri opravljanju poslanskih dolžnosti v volilni enoti, in poročilo o predlogih in mnenjih ljudskega odbora, v katerem ima poslanec pravico odbornika, oziroma o predlogih ali mnenjih, ki so jih dali poslancu Zbora proizvajalcev volivci po 10. členu zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske republike Slovenije.
27.	člen
če zaradi nezadostnega števila poslancev seja zbora ni sklepčna, jo predsednik preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil določen za preloženo sejo z dodatkom tistih točk, ki morajo priti na dnevni red po poslovniku.
5.	Govori
28.	člen
Na seji Zbora proizvajalcev imajo pravico govoriti člani tega zbora in člani Izvršnega sveta.
Predsednik zbora ne more sodelovati pri obravnavi in glasovati, kadar vodi sejo zbora. To velja tudi za podpredsednika zbora.
Zbor lahko sklene, da zasliši na seji državnega sekretarja, podsekretarja ali drugega vodilnega državnega uslužbenca ali predsednika Vrhovnega sodišča LRS.
Na povabilo zbora se lahko udeleži zborove seje in na njej govori predsednik republike, poslanec Zvezne ljudske skupščine, predstavnik druge ljudske republike in domač ali tuji javni delavec.
29.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo na slovenski jezik.
30.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Poslanci se lahko priglasijo k besedi do konca obravnave.
Predsednik daje poslancem besedo po vrsti, kot so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
Predlagateljem in odborovim poročevalcem, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru, da predsed-
nik besedo izven vrstnega reda, če zahtevajo besedo zato, da bi spremenili ali dopolnili predlog ali dali novo obrazložitev.
Na seji zbora govorijo govorniki z govornice.
31.	člen
Poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali o prekršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, brž ko jo zahteva. Vendar govor takega poslanca ne more trajati več kot pet minut. O istem vprašanju predsednik drugemu govorniku ne sme dati besede.
Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, zahteva predsednik od zbora, naj brez obravnave o tem vprašanju odloči.
32.	člen
Če zahteva poslanec besedo zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal osebno pojasnilo, mu da predsednik besedo, brž ko konča svoj govor poslanec, ki je izzval ta popravek oziroma pojasnilo.
Tak poslanec se mora omejiti na popravek oziroma osebno pojasnilo, njegov govor pa ne sme trajdti več kot pet minut.
Predsednik lahko odreče takemu poslancu besedo, če misli, da ni bil izzvan k temu, da da popravek ali osebno pojasnilo. Če se poslanec s stališčem predsednika ne strinja, odloči o njegovi zahtevi zbor brez obravnave.
33.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Če se govornik oddalji od dnevnega reda, ga predsednik pozove, naj se drži dnevnega reda. Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, lahko predsednik zoper poslanca izreče disciplinski ukrep, s katerim mu vzame besedo po določbah tega poslovnika.
Zbor lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ta omejitev ne velja za vlagatelje predloga in za odborovega poročevalca, če je bilo vprašanje obravnavano v odboru.
34.	člen
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo in ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
4.	Sklepanje
35.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih nad polovico- vseh poslancev zbora.
Zbor lahko sklepa samo o vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red.
Če opazi predsednik, da na seji ni zadosti poslancev, odredi, naj se poslanci kličejo ali preštejejo. To se zgodi tudi, če to zahteva pet navzočih poslancev.
Če se sproži vprašanje sklepčnosti seje, morajo navzoči poslanci ostati v dvorani, dokler klicanje ali štetje poslancev ni končano.
Število navzočih poslancev ugotovi predsednik.
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča ali da lahko odloča brez obravnave.
36.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo. Glasujejo za predlog ali proti predlogu, ali se glasovanja vzdržijo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
37.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimenska.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva najmanj deset poslancev. Pri poimenskem glasovanju zapisnikar zbora ali poslanec, ki ga zbor za to določi, kliče poslance po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog ali proti predlogu ali pa da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot določi zbor.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
38.	člen
Zbor lahko pred obravnavo ali po končani obravnavi sklene, naj se da vprašanje z dnevnega reda ali naj se vrne odboru, da ga znova prouči, ali pa naj se preide na naslednjo točko dnevnega reda
39.	člen
Sklep je sprejet, če je bilo za predlog oddanih več glasov kot proti predlogu.
Če se je več poslancev vzdržalo glasovanja, kot znaša skupno število poslancev, ki so glasovali »zac in »proti«, predlog ni sprejet.
40.	člen
Zbor sprejema svoje akte v obliki zakona, deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka.
O obliki akta odloči zbor glede na naravo predloga, ki je na dnevnem redu, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je bil predlog vložen.
Zakoni in drugi akti, ki jih sprejme zbor, se objavijo v »Uradnem listu LRS«.
5.	Vzdrževanje reda na seji
41.	Men
Samo predsednik zbora ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji zbora.
42.	člen
Za prekršitev reda na seji zbora se zoper poslanca lahko izrečejo tile disciplinski ukrepi:
—	opomin,
—	opomin, ki se vpiše v zapisnik,
—	odvzem besede in
—	začasna odstranitev s sej zbora.
Opomin, opomin, ki se vpiše v zapisnik, in odvzem besede izreče predsednik zbora.
Začasno odstranitev s sej izreče zbor na predlog predsednika, in sicer brez obravnave.
Poslanec ne more zahtevati od zbora, naj razveljavi disciplinski ukrep, ki ga je zoper njega izrekel predsednik.
43.	člen
Opomin se izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom na seji moti red ali prekrši določbe poslovnika.
44.	člen
Opomin, ki se vpiše v zapisnik, se izreče poslancu, ki s svojim govorom ali obnašanjem moti red ali prekrši določbe poslovnika ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom zbora, pa mu je bil na isti seji že enkrat izrečen opomin.
Izrečeni opomin se takoj vpiše v zapisnik.
45.	člen
Odvzem besede se izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika, čeprav ga je na isti seji predsednik že dvakrat opomnil ali pa mu izrekel opomin, ki se vpiše v zapisnik.
46.	člen
Začasna odstranitev s seje se izreče zoper poslanca, če ponovno in hudo žali poslance, skupščino ali zbor, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je vzel besedo, ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo seje.
Poslanec je lahko začasno odstranjen največ s treh sej, za ponovno hujšo prekršitev pa največ s petih nadaljnjih sej.
47.	člen
Poslanec, ki je zoper njega izrečena odstranitev s sej. mora takoj zapustiti dvorano in se ne sme udeležiti sej, za katere je bil izrečen ukrep odstranitve s sej.
Če poslanec noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se odstrani iz dvorane.
48.	člen
Poslanec, zoper katerega se predlaga začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor. Njegov zagovor sme trajati največ pet minut.
49.	člen
Disciplinska ukrepa odvzema besede in začasne odstranitve s sej se vpišeta v zapisnik.
50.	člen
Ce predsednik ne more napraviti reda na seji, prekine sejo.
51.	člen
Če se kakšen poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik takoj odstraniti iz dvorane. ■
Če poslušalci hujše kršijo red in mir, lahko predsednik ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
52.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo.
6.	Konec seje
53.	člen
Predsednik konča sejo, ko je dnevni red izčrpan.
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Ce dnevni red seje ni izčrpan tistega dne, za katerega je bila seja sklicana, se seja lahko prekine; kdaj se bo nadaljevala, določi predsednik zbora.
Pred koncem seje lahko določi zbor ali predsednik zbora, za kdaj naj se skliče prihodnja seja.
V. ODBORI IN KOMISIJE ZBORA 1. Ustanovitev in sestava
54.	člen
Za proučevanje, obravnavanje in sestavljanje predlogov zakonov in predlogov drugih sklepov zbora in za opravljanje drugih zadev, določenih s tem poslovnikom, ima zbor stalne odbore.
Za izvršitev anket in drugih posebnih nalog zbor lahko z odlokom ustanovi začasne odbore in komisije.
55.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele odbore:
1.	odbor za gospodarstvo,
2.	odbor za gospodarske organizacije,
3.	odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja,
4.	odbor za proračun,
5.	zakonodajni odbor,
6.	mandatno-imunitetni odbor,
7.	odbor za predloge in pritožbe.
Zbor proizvajalcev lahko ustanovi z odloki m tudi druge stalne odbore.
56.	člen
Za tiste stalne odbore, začasne odbore in komisije, ki jih ustanovi zbor z odlokom, določi zbor z istim odlokom tudi njihovo sestavo, delovno področje in pravice.
57.	člen
Odbor za gospodarstvo, odbor za gospodarske organizacije ter odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja imajo po najmanj 11 članov, odbor za proračun in zakonodajni odbor po najmanj 7 članov, mandatno-imunitetni odbor ter odbor za predloge in pritožbe pa po najmanj 5 članov.
2. Volitve in razrešitve
58.	člen
Predlog za volitve celotnega odbora ali komisije in tudi predlog za volitev ali razrešitev posameznih članov odbora ali komisije lahko poda najmanj deset poslancev.
59.	člen
Celotni odbor ali komisija se voli na podlagi kandidatnih list.
60.	člen
Vsaka kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov za člane odbora oziroma komisije, kot je treba izvoliti odbornikov.
Zbor najprej odloči o tem, koliko članov je treba izvoliti. V tem primeru mora obsegati kandidatna lista toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov.
O kandidatni listi, ki ne obsega predpisanega števila članov, se ne glasuje.
61.	člen
Ce se pri predlaganju kandidatne liste kakšen poslanec ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge kandidate, lahko predlagatelji kandidatne liste sprejmejo predlog takega poslanca in namesto prvotno predlaganih kandidatov sprejmejo na listo kandidate, ki jih tak poslanec predlaga. Ce predlagatelji poslančevega predloga ne sprejmejo in poslančev predlog takoj podpre še vsaj devet drugih poslancev, se šteje za njihovo kandidatno listo prvotno predlagana kandidatna lista s spremembami, ki jih je poslanec predlagal.
62.	člen
Predsednik skupščine in predsednik Zbora proizvajalcev ne moreta biti voljena za člane odborov in komisij.
En poslanec je lahko hkrati član največ dveh stalnih odborov zbora.
63.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma posamičnih kandidatov končano, prebere predsednik zbora imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kot so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsednik predloge na glasovanje.
Do začetka glasovanja predlagatelji lahko kandidatno listo ali posamični predlog umaknejo ali spremenijo.
64.	člen
Med glasovanjem sme dati predsednik besedo samo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika v zvezi s postopkom pri volitvah.
65.	člen
Ce se glasuje z dviganjem rok in je vložen en sam predlog, se glasuje tako, da dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi, tako da dvignejo roke najprej poslanci, ki so za posamezni predlog, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
\
66.	Člen
Ce se glasuje poimensko in je vložen en sam predlog, pove vsak poslanec, ali glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa da se vzdrži glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, pove vsak poslanec z navedbo prvega kandidata na listi oziroma z navedbo posameznega kandidata, za katero listo oziroma kandidata glasuje oziroma da se vzdrži glasovanja.
67.	člen
Ce se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Ce je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kot so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste listč oziroma posameznega kandidata, za katerega poslanec glasuje.
68.	člen
Pri volitvah na podlagi ene same kandidatne liste so izvoljeni poslanci s te kandidatne liste, če je bilo oddanih za listo več glasov kot proti listi. Ce je bilo več kandidatnih list, so izvoljeni kandidati s tiste kandidatne liste, ki je dobila največ glasov.
Pri volitvah posameznega člana na podlagi enega samega predloga je predlagani kandidat izvoljen, če je bilo oddanih zanj več glasov kot proti njemu. Ce je bilo več predlogov, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov.
Ce se je vzdržalo glasovanja več poslancev, kot znaša skupno število poslancev, ki so glasovali za predlog in proti predlogu, predlog ni sprejet.
Volitve se ponovijo, če je dvoje ali več kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov dobilo enako največje število glasov ali če je bil en sam predlog, pa je glasovalo proti predlogu več poslancev kot za predlog, ali pa če se je vzdržalo glasovanja več poslancev, kot jih je glasovalo »za« in »proti«.
Pri ponovnih volitvah se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah svoj prejšnji predlog umaknejo.
69.	člen
Predsednik zbora ugotovi in razglasi izid volitev.
Nato razglasi predsednik, kateri kandidati so izvoljeni.
70.	člen
O razrešitvi celotnega odbora ali komisij ali posameznih njegovih članov se glasuje na podlagi' predloga, ki ga da deset poslancev.
Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi«, poslanec pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
Sicer se v postopku za razrešitev primerno uporabljajo določbe 64. do 69. člena.
71.	člen
Vsak odbor in komisija izvoli izmed sebe predsednika in tajnika, lahko pa si izvoli tudi podpredsednika.
Podpredsednik nadomestuje predsednika, kadar je ta zadržan.
Tajnik vodi zapisnik o delu seje.
3.	Seje
72.	člen
Odbori in komisije delajo na sejah.
Seje odbora oziroma komisije sklicuje predsednik odbora oziroma komisije. Sklicanje seje se objavi v časopisju.
Predsednik mora sklicati sejo, če to predlagajo trije člani odbora oziroma komisije, predsednik Ljudske skupščine ali predsednik Zbora proizvajalcev.
73.	člen
Odbor oziroma komisija razpravlja in veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov.
Odbor oziroma komisija odloča z večino glasov navzočih članov.	•
74.	člen
Seje odbora oziroma komisije so javne, če odbor oziroma komisija drugače ne sklene.-
Seje mandatno-imunitetnega odbora in odbora za predloge in pritožbe so tajne, če odbor ne sklene, da je občinstvo lahko navzoče.
4.	Delovno področje stalnih odborov
75.	člen
Odbor za gospodarstvo:
—	obravnava in pripravlja predloge vseh republiških zakonov s področja gospodarstva in finančnega sistema, razen tistih, ki spadajo v delovno področje odbora za gospodarske organizacije in odbora za vprašanja dela in socialnega zavarovanja;
—	obravnava predlog republiškega družbenega plana in končnega obračuna o njegovi izpolnitvi;
—	obravnava vprašanja gospodarskega in planskega razvoja v okviru enotnega gospodarskega sistema in zveznega družbenega plana ter druga vprašanja gospodarske politike iz republiške pristojnosti;
—	obravnava vprašanja v zvezi z gospodarsko-upravnim delom ljudskih odborov in gospodarskih upravnih organov ter vprašanja gospodarskega poslovanja gospodarskih organizacij in samoupravnih zavodov;
—	obravnava vprašanja v zvezi z uporabo republiškega družbenega plana ter gospodarskih zakonov.
76.	člen
Odbor za gospodarske organizacije:
—	obravnava in pripravlja predloge republiških zakonov o organizaciji, pravicah in obveznostih gospodarskih organizacij, o združevanju teh organizacij in o samoupravljanju proizvajalcev v gospodarstvu;
—	obravnava vprašanja v zvezi z delom gospodarskih organizacij;
—	proučuje in pripravlja predloge priporočil in odlokov za delo gospodarskih organizacij;
—	spremlja uporabo zakonov, pri katerih sprejemanju sodeluje; obravnava vprašanja v zvezi z uporabo teh zakonov in s stanjem v gospodarskih organizacijah na podlagi poročil poslancev Zbora proizvajalcev.
77.	člen
Odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja:	\
—	obravnava in proučuje predloge republiških zakonov s področja dela in socialnega zavarovanja;
—	obravnava načela upravljanja z zavodi socialnega zavarovanja;
—	obravnava delovanje zavodov socialnega zavarovanja ter delo ljudskih odborov in državnih upravnih organov na področju dela in socialnegđ zavarovanja; daje mnenja o predračunskih predlogih samoupravnih zavodov s področja dela, ki se finansirajo ali dotirajo iz republiškega proračuna; daje mnenje
o potrebi finančnih sredstev za varstvo pri delu in za socialno zavarovanje ter o uporabi teh sredstev;
—	spremlja uporabo zakonov s področja varstva pri delu in socialnega zavarovanja.
78.	člen
Odbor za proračun:
—	obravnava predlog proračuna in predlog sklepnega računa republiškega proračuna:
—	daje pritrditev k zakonskim predlogom, ki imajo za posledico izdatke, ki niso izrečno določeni v republiškem proračunu ter pritrditev k predlogom odločb o predlogih in pritožbah, s katerimi se odrejajo denarna izplačila, in določa, iz katerih virov je treba te izdatke kriti;
—	daje pritrditev k predpisom Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije o ustanovitvi republiških organov državne uprave in o organizacijskih spremembah v državni upravi, kolikor so s takimi predpisi zvezani izdatki, ki niso izrečno določeni z republiškim proračunom, in določa, iz katerih virov se ti izdatki krijejo;
—	obravnava v mejah republiške pristojnosti vprašanja v zvezi z delom finančnih upravnih organov; obravnava vprašanja v zvezi s porabo javnih finančnih sredstev;
—	obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem republiškega proračuna in z uporabo finančnih zakonov.
79.	člen
Zakonodajni odbor:
—	obravnava z zakonodajno-pravnega stališča vse zakonske predloge, ki jih je najprej obravnaval pristojni odbor, razen predloga republiškega družbenega plana, republiškega proračuna, končnega obračuna o republiškem družbenem planu in sklepnega računa o republiškem proračunu, in da besedilu potrebno zakonodajno-pravno obliko; daje predloge za vsebinsko spremembo takih zakonskih predlogov;
—	proučuje vprašanja izravnave obstoječih zakonov z enotnim pravnim sistemom in z ustavnim zakonom in o tem poroča zboru.
80.	člen
Mandatno-imunitetni odbor:
—	obravnava vse primere v zvezi z varstvom imunitetnih pravic poslancev, in poroča o tem zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in odreditve nadomestnih volitev;
—	kadar zbor ni zbran, daje dovoljenje, da se članu zbora vzame prostost in da se zoper njega začne ali nadaljuje kazenski postopek; svojo odločbo pa mora predložiti zboru na njegovi prvi prihodnji seji v potrditev;
—	obravnava ugovore, ki jih po tretjem odstavku 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske republike Slovenije pošljejo Zboru proizvajalcev državni organi, zavodi in organizacije, in da zboru poročilo in svoj predlog.
81.	člen
Odbor za predloge in pritožbe obravnava po po-'dmib določbah tega poslovnika predloge in pri-
tožb ki jih pošljejo Ljudski skupščini državljani, organizacije 'n zavodi.
•	82. člen
Pri izvrševanju nalog iz prejšnjih členov dajejo stalni odbori zboru poročila in predloge in sprejemajo resolucije, priporočila in mnenja.
Stalni odbori na svojem delovn m področju tudi dajejo zboru predloge deklaracij, resolucij, priporočil in odlokov oziroma take predloge obravnavajo.
Z resolucijami odbori javno zavzemajo splošno stališče o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja. Javne resolucije ne smejo biti naslovljene na posamezne urade, organizacije ali zavode.
S priporočili dajejo odbori splošne nasvete za delo ljudskih odborov, upravnih organov, gospodarskih organizacij in samoupravnih zavodov. Tudi priporočila ne smejo biti naslovljena na posamezne organe, organizacije ali zavode.
Resolucije in priporočila odborov morajo biti v skladu z zakoni, deklaracijami, resolucijami, priporočili in odloki skupščine oziroma zbora.
Resolucije in priporočila odborov se objavijo v »Uradnem listu LRS«. Podpiše jih predsednik odbora. V objavo jih pošljejo po predsedniku skupščine.
Če se z resolucijo ali priporočilom rešuje vprašanje, ki spada po svoji naravi tudi v pristojnost Republiškega zbora, je resolucija ali priporočilo sprejeto šele,, ko ga sprejme v enakem besedilu tudi Republiški zbor.
83.	Člen
Preden konča odbor obravnavo predloga zakona ali drugega sklepa, ki naj ga sprejme zbor, mora vprašati za mnenje tudi druge odbore, če se urejajo predlogu vprašanja, ki padajo po svoji naravi tui v delovno področje d, .gib odborov. Taki odbori lahko zahtevajo oa pristojnega odbora, da jim taka vprašanja sporoči, da dajo svoje mnenje.
84.	člen
Ce se odbori ne sporazumejo o tem, v čigavo delovno področje spada posamezna zadeva, predložijo spor v odločitev zboru.
85.	člen
Odbori lahko opravljajo ankete in zaslišanja v mejah svojega delovnega področja.
V okviru sprožene ankete imajo odbori pravico zahtevati od državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarsklH organizacij potrebne podatke, spise in listine.
Zaradi izvršitve ankete in drugih svojih nalog odbori lahko zahtevajo od državljanov poročila, mnenja in odgovore, pri tem pa morajo varovati z ustavo in zagonom zajamčene državljanske svoboščine in pravice.
Pri opravljanju anket in zaslišanj odbori ne smejo izdajati upravnih ukrepov, če za to nimajo izrečne pravice ha podlagi zakona ali odloka zbora.
86.	člen
Zbor proizvajalcev lahko zahteva od odbora, da mu poroča o svojem delu.
Zbor lahko zahteva od odbora, naj prouči in pripravi posamezne predloge zakonov in drugih aktov In mu da za izpolnitev te naloge določen rok.
Odbori morajo poročati zboru o resolucijah im priporočilih, ki so jih izdali, in tudi o začetih anketah, če je z njimi zvezano tudi zasliSanje. državljanov.
Zbor vzame ankete in druge ukrepe odbora v vednost brez obravnave, lahko pa sklene, da jih bo obravnaval.
Zbor proizvajalcev lahko razveljavi ali spremeni ukrepe, ki jih je izdal odbor po četrtem odstavku 85. člena, in lahko ugotovi, da resolucija ali priporočilo odbora ni v skladu z zakonom, resolucijo, priporočilom ali odlokom Ljudske skupščine ali zbora in da zato ne velja.
Zbor lahko sklene, da bo posamezni zakonski ali drug predlog obravnaval takoj sam na seji ali pa da bo obravnavo posameznega predloga nadaljeval sam na zborovi seji, čeprav pristojni odbor obravnave predloga še ni končal.
5.	Pravice in dolžnosti članov odborov in drugih članov zbora
87.	člen
Vsak odborov član ima pravico predlagati, naj se da nu dnevni red določeno vprašanje z delovnega področja odbora, predlagati, naj izda odbor določen akt ali ukrep v mejah svojega delovnega področja, in pravico udeleževati se obravnavanja in glasovanja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove -seje.
Vsak odborov član je dolžan udeleževati se odbo-rovih sej in opravljati naloge, ki mu jih naroči odbor.
Za prekršitev reda na odborovih sejali in za neizpolnitev odborniških dolžnosti lahko predsednik odbora izreče odborniku opomin ali opomin, ki se vpiše v zapisnik.
Zoper svojega članu, ki žali odborovo dostojanstvo ali hudo moti odborovo sejo, lahko odbor izreče disciplinski ukrep odstranitve s te seje.
88.	člen
Odborov član ima pravico, da pri obravnavanju posameznih vprašanj v odboru in v mejah odborovega delovnega področja obrazloži svoje mnenje tudi o vprašanju, ki ni na dnevnem redu, ki je pa v zvezi s takim vprašanjem, ki se tiče zlasti uporabe zakonov, dela državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij ali ima splošen pomen za družbeno skupnost ali za okraj ali mesto, v katerem je bil poslanec izvoljen.
Odborov član lahko predlaga, naj o takih vprašanjih odbor sprejme resolucijo ali priporočilo ali pa naj predlaga zboru, da zbor izda resolucijo, priporočilo ali odlok.
89.	člen
Vsak poslanec Zbora proizvajalcev ima pravico udeleževati se sej vsakega odbora, četudi ni član tega odbora. Pravico ima sodelovati pri obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu, predlagati, naj se določeno vprašanje iz odborovega delovnega področja sprejme na dnevni red odborove seje in predlagati odboru, naj sprejme ustrezen sklep ali resolucijo.
Poslanec Zbora proizvajalcev nima pravice glasovati v odboru, če ni njegov član.
90.	člen
V mejah svojega delovnega področja lahko vsak odbor zahteva tudi od poslanca Zbora proizvajalcev.
ki ni član tega odbora, naj se udeleži odborove seje, ter poroča ali da mnenje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Poslanec Zbora proizvajalcev mora poročati pristojnemu odboru na njegovo zahtevo o vprašanjih, ki se tičejo samouprave proizvajalcev v gospodarstvu, izpolnjevanja obveznosti gospodarskih organizacij do družbene skupnosti in o drugih vprašanjih s področja gospodarstva in socialnega zavarovanja v okraju in mestu, kjer je bil poslanec izvoljen.
6.	Skupne seje odborov Zbora proizvajalcev
jn skupne seje ustreznih odborov Zbora proizvajalcev in Republiškega zbora
91.	člen
Dva ali več odborov Zbora proizvajalcev imajo lahko skupno sejo, če imajo na svojem dnevnem redu isto vprašanje, lahko pa tudi zato, da slišijo poročilo ali obrazložitev zastopnika Izvršnega sveta.
Na skupni seji lahko odbori tako vprašanje samo obravnavajo, ne morejo pa o njem odločati.
Skupno sejo odborov lahko skličejo predsedniki prizadetih odborov, predsednik Ljudske skupščine ali predsednik Zbora proizvajalcev.
92.	člen
Odbor Zbora proizvajalcev in ustrezni odbor Republiškega zbora imata lahko skupno sejo, če imata isto vprašanje na dnevnem redu, lahko pa tudi zato, da slišita poročilo ali obrazložitev zastopnika Izvršnega sveta.
Na skupni seji odbora tako vprašanje samo obravnavata, ne moreta pa o njem glasovati.
Skupno sejo odborov Zbora proizvajalcev in Republiškega zbora lahko skličeta sporazumno predsednika prizadetih odborov, predsednika obeh zborov in tudi predsednik Ljudske skupščine.
93.	člen
Vsak odbor lahko predlaga drugemu odboru Zbora proizvajalcev ali Republiškega zbora skupno sejo. Ce drugi odbor s tem soglaša, morata predsednika obeh odborov sklicati skupno sejo.
Skupno sejo odborov lahko predlaga tudi Izvršni svet, da da svoje poročilo oziroma obrazložitev.
Na skupnih sejah odborov izmenoma predsedujejo predsedniki teh odborov.
94.	člen
Vsak odbor določi izmed sebe redakcijsko komisijo.
Ce obravnavata odbor Zbora proizvajalcev in ustrezni odbor Republiškega zbora isti predlog zakona ali drugega akta, je nalogu redakcijske komisije tudi, da na skupnem sestanku z redakcijsko komisijo ustreznega odbora Republiškega zbora pregleda besedilo predloga, ki sta ga odbora obravnavala.
Predlog redakcijske komisije potrdi odbor.
7.	Razmerje med odbori in Izvršnim svetom
Ljudske skupščine LRS
95.	člen
Vsak odbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu pismeno ali pa ustno po svojem zastopniku od-
govori na postavljeno vprašanje ali pa da pojasnila v zadevah iz odborovega delovnega področja.
Odbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj pošlje na njegovo sejo svojega zastopnika, da se udeleži obravnave. Izvršni svet pa lahko tudi sam počlje v odbor svojega predstavnika.
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico udeležiti se sej vsakega odbora in sodelovati pri obravnavi, ne more pa sodelovati pri odločanju.
Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga, da se odbor z glasovanjem izjavi o predlogu, ki ga je vložil, ali pa dr odloži odločanje o posameznem vprašanju.
Izvršni svet lahko zahteva od odborov, naj mu sporoče čas in predlog dnevnega reda svojih sej.
96.	člen
Izvršni svet lahko predlaga odboru, naj sprejme na dnevni red svoje seje posamezno vprašanje iz svojega delovnega področja.
Zastopnik Izvršnega sveta lahko pred začetkom seje predlaga, naj se sprejme na dnevni red seje tudi posamezno vprašanje, za katero to predlaga Izvršni svet. Tudi o tem odloča odbor.
Izvršni svet lahko predlaga odborovemu predsedniku, naj skliče odborovo sejo zaradi obravnavanja določenega vprašanja, h kateremu mora Izvršni svet zavzeti svoje stališče.
Če odborov predsednik ne skliče seje. Izvršni svet ' lahko predlaga predsedniku skupščine, naj jo skliče on.
Pri obravnavanju takih vprašanj lahko zastopnik Izvršnega sveta predlaga, naj odbor izda resolucijo ali priporočilo.
97.	člen
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, podsekretarjev in drugih vodilnih uslužbencev republiških upravnih organov, naj dajo na odborovi seji poročilo, pojasnilo ali odgovor o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, podsekretarjev in drugih vodilnih uslužbencev tudi pismeni odgovor, poročilo ali pojasnilo.
98.	člen
Če zahteva odbor od Izvršnega sveta, državnega sekretarja ali uslužbenca usten odgovor, poročilo ali pojasnilo, mu mora pravočasno sporočiti, o čem bo moral dati odgovor, poročilo ali pojasnilo.
8. Pododbori in strokovne komisije
99.	člen
Odbor lahko s svojim poslovnikom ali posebnim sklepom ustanovi pododbore. Člane pododbora izbere odbor jzmed sebe.
Pododbor proučuje posamezna vprašanja iz odborovega delovnega področja, sestavlja osnutke posameznih aktov in ukrepov in jih predlaga odboru.
Pododbor ne more izdajati resolucij in priporočil in tudi ne more v odborovem imenu dajati zboru svojega mnenja o predlogih zakonov in drugih aktov.
Pododbor lahko opravlja posamezna opravilu v mejah ankete oziroma zaslišanja.
100.	člen
Odbori lahko ustanovijo strokovno komisijo in ji naročijo, naj pripravi osnutke posameznih zakonov ali drugih aktov. Za člane strokovne komisije imenuje odbor strokovnjake z ustreznega področja. Člani strokovne komisije so lahko tudi člani odbora.
9.	Poverjeniki Izvršnega sveta
101.	člen
Vsak odbor lahko v mejah svojega delovnega področja zahteva strokovno sodelovanje in pomoč sekretariata za zakonodajne zadeve in drugih strokovnih služb Izvršnega sveta.
102.	člen
Izvršni svet lahko pošlje v odbor posamezne strokovnjake kot svoje poverjenike.
Poverjenik daje pojasnila odboru in ima na odborovi seji posvetovalno pravico.
Poverjenik lahko predlaga, da odbor odloži odločanje o posameznem vprašanju za določen čas, ali pa da se odbor z glasovanjem izjavi o predlogu, ki gi ;e dal v imenu Izvršnega sveta.
Izvršni svet lahko določi stalne poverjenike r zakonodajnem odboru.
VI. POSTOPEK PRI SPREJEMANJU ZAKONOV IN DRUGIH AKTOV
1.	Sestavljanje in vlaganje zakonskih predlogov
103.	člen
Zakonski predlog lahko dajo Zboru proizvajalcev, vsak poslanec zbora, vsak odbor in Izvršni svet.
104.	člen
Zakonski predlogi, ki se ne predlagajo za sejo zbora, se dostavljajo predsedniku Ljudske skupščine, in sicer praviloma pismeno v obliki in z besedilom, kot naj se zakon glasi. Predlogi morajo biti obrazloženi; po potrebi je treba predlogu priložiti tudi material, na podlagi katerega je bi' predlog izdelan.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
Vlagatelj zakonskega predloga lahko predlaga, naj Zbor proizvajalcev sam izdela besedilo zakonskega predloga. O tem predlogu odloči zbor. Če zbor predlog sprejme, določi, kateri njegov odbor bo izdelal besedilo in mu določi za to rok. Če zbor predloga ne sprejme, mora predlagatelj sam predložiti zakonski predlog v obliki in besedilu, kot naj se zakon glasi.
Predsednik Ljudske skupščine pošlje vsak zakonski predlog predsedniku tistega odbora, v katerega delovno področje predlog spada.
105.	člen
Zakonski predlog se razmnoži in dostavi vsem poslancem Zbora proizvajalcev.
Če zakonskega predloga ni mogoče dostaviti vsem poslancem zbora, jim je treba sporočiti, kje ga lahko vpogledajo.
V vsakem primeru mora biti dostavljen zakonski predlog vsem članom odbora, ki naj predlog obravnava, in sicer preden se da predlog na dnevni red.
106.	člen
Vsak poslanec zbora ima pravico dati k zakonskemu predlogu svoje pripombe in predloge; da jih odboru, ki predlog obravnava.
2. Delo v odboru
107.	člen
Zakonski predlog dobi v obravnavo najprej odbor, v katerega delovno področje pada zakonski predlog po svoji vsebini.
Če je zbor naročil odboru, naj sam izdela besedilo zakonskega predloga, lahko odbor določi pododbor ali komisijo, da besedilo izdela.
108.	člen
Zakonski predlog se lahko da na dnevni red od-borove seje samo, če je bil dostavljen odborovim članom najpozneje tri dni pred sejo.
Izjemoma se lahko da zakonski predlog na dnevni red seje tudi ne glede na rok, določen v prejšnjem odstavku, če ga je predložil Izvršni svet z obrazloženim predlogom, naj se da takoj na dnevni red, ali pa če zbor sklene, naj se obravnava zakonski predlog kot nujen. V takem primeru mora dati odbor zakonski predlog na dnevni red pred vsemi drugimi vprašanji.
109.	člen
Najprej predlagatelj svoj zakonski predlog obrazloži.
Zakonski predlog, ki ga je dal Izvršni svet, obrazloži predsednik ali kakšen drug član Izvršnega sveta, ki ga Izvršni svet za to določi.
Če je dalo zakonski predlog skupno več poslancev, ga obrazloži eden od njih.
Če je določil Izvršni svet svojega poverjenika, mora dati ta potrebna pojasnila, če to odbor zahteva.
110.	člen
Zakonski predlog se obravnava najprej v načelu. Pri tem povedo poslanci svoje načelno stališče k predlogu, vlagatelj predloga oziroma njegov poverjenik pa da na načelna vprašanja odboru potrebne odgovore in pojasnila.
Načelno se glasuje o zakonskem predlogu samo, če odbor tako sklene.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana oziroma ko je zakonski predlog v načelu sprejet (drugi odstavek tega člena), se obravnava člen za členom. Vsak člen zakonskega predloga se bere, če je predlog vložen v obliki zakona.
Če se zakonski predlog v načelu ne sprejme, se podrobno ne obravnava. Odbor poroča o tem Zboru proizvajalcev na seji.
111.	člen
Vlagatelj zakonskega predloga in člani zbora lahko vlagajo pismeno formulirane amandmane, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmane samo med podrobno obravnavo.
Amandmani se obravnavajo skupno s členom, na katerega se nanašajo. O vsakem poslanskem amandmanu se mora vlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandman, ki ga vlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandman umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga vlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
112.	člen
Vlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v odboru ne začne glasovanje v celoti.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor odstavi z dnevnega reda in to sporoči zboru. Če umakne zakonski predlog kakšen drug predlagatelj, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej kot svoj zakonski predlog.
113.	člen
Pri podrobni obravnavi se glasuje o vsakem posameznem členu zakonskega predloga.
Pri podrobni obravnavi predloga proračuna se glasuje po razdelkih, pri podrobni obravnavi predloga družbenega plana pa po delih oziroma poglavjih.
O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu zakonskega predloga, h kateremu je amandman predlagan.
Ko je zakonski predlog izglasovan v podrobnostih, se glasuje še o zakonskem predlogu v celoti.
114.	člen
Ko je izglasovan zakonski predlog v celoti, določi odbor svojega poročevalca za zbor. Če dajo poslanci, katerih predlog v odboru ni bil sprejet, posebno poročilo, določijo tudi svojega poročevalca.
115.	člen
Vsak zakonski predlog je treba dostaviti zakonodajnemu odboru, potem ko ga je obravnaval pristojni odbor, vendar še preden ga je sprejel v celoti.
Zakonodajni odbor obravnava predlog in ga s svojimi pripombami, predlogi in obrazložitvijo vrne odboru, od katerega ga je dobil.
116.	člen
Če se pristojni odbor ne strinja s spremembami, ki jih je predlagal zakonodajni odbor, imata oba odbora skupno sejo ali pa izvolita skupno redakcijsko komisijo, da se doseže enotna rešitev. Če se tudi na ta način ne da doseči soglasje, sporočita to oba odbora Zboru proizvajalcev pri obravnavanju takega zakonskega predloga.
O svojem delu pri zakonskem predlogu poroča zakonodajni odbor na seji zbora potem, ko je dal poročilo pristojni odbor.
117.	člen
Če je odbor Zbora proizvajalcev sam od sebe izdelal predlog zakona, pri katerega sprejemanju enakopravno sodeluje tudi Republiški zbor, ga dostavi ustreznemu odboru Republiškega zbora v obravnavo in to sporoči predsedniku Republiškega zbora.
Če je za obravnavanje takega zakonskega predloga pristojen po vsebini kakšen drug odbor, pošlje odbor, ki je predlog izdelal, zakonski predlog tudi temu odboru v obravnavo.
Odbor, ki je izdelal zakonski predlog, mora dostaviti zakonski predlog tudi predsedniku Ljudske skupščine.
3. Obravnava v zboru
118.	člen
Zakonski predlog s poročilom odborov mora biti dostavljen članom zbora najpozneje tri dni pred sejo, na kateri naj bi ga zbor obravnaval.
Izjemoma se s pritrditvijo zbora lahko da na dnevni red tudi zakonski predlog, ki je bil dostavljen poslancem šele na dan seje.
Ce se zakonski predlog obravnava kot nujen na zahtevo Izvršnega sveta ali po sklepu zbora, zbor lahko sklene, da se obravnava takoj na seji zbora brez poprejšnje obravnave v odborih.
119.	člen
V	zboru se začne obravnava zakonskega predloga s poročilom poročevalcev tistih odborov, ki so zakonski predlog obravnavali. Nato poda predlagatelj obrazložitev zakonskega predloga. Ce je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, hkrati tudi predlagatelj zakonskega predloga, mora njegovo poročilo obsegati tudi obrazložitev predloga.
Ce je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se more predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Ce zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odboroma, da' ga obravnavata v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
120.	člen
Ce se besedilo zakonskega predloga, kot ga je sprejel pristojni odbor, vsebinsko razlikuje od besedila, kot ga je sprejel zakonodajni odbor (116. člen tega poslovnika), odloči zbor, katero besedilo bo veljalo pri obravnavi kot zakonski predlog. O tem odloči zbor potem, ko obrazložijo vlagatelj zakonskega predloga in poročevalca obeh odborov svoje stališče.
V	tem primeru se določbe, katerih besedilo je v drugem predlogu drugačno, obravnavajo kot amandmani k besedilu, ki velja kot zakonski predlog.
121.	člen
Po poročilih in obrazložitvi se prične obravnava. Obravnava je hkrati načelna in podrobna. Zbor pa lahko sklene, da se bo predlog obravnaval po posameznih delih.
Najprej se prebere besedilo zakonskega predloga kot ga predlagata odbora, ki sta predlog obravnavala. Predlog se prebere v celoti ali -po posameznih delih. Zbor lahko sklene, da se zakonski predlog ne bere.
Na obravnavi lahko govori vsak poslanec zbora. Poslanec lahko govori tudi v imenu več poslancev, ki so ga za to pooblastili. Člani Izvršnega sveta lahko govorijo v imenu Izvršnega sveta.
V	obravnavi lahko da poverjenik Izvršnega sveta pojasnilo na zahtevo predsednika zbora ali posameznega poslanca, lahko pa tudi sam prosi za besedo, da bo dal pojasnilo.
122.	člen
Med obravnavo poslanci in Izvršni svet lahko predlagajo amandmane, dokler zakonski predlog ni dan na glasovanje. Amandmani se vlagajo pismeno.
Amandman, ki ga predlaga vlagatelj zakonskega predloga, postane sestavni del zakonskega predloga, če se poročevalca odborov z njim strinjata; če se ne strinjata, se o amandmanu posebej glasuje.
O vsakem drugem amandmanu se morajo izjaviti vlagatelj zakonskega predloga in poročevalca obeh odborov. Ce se vsi z amandmanom strinjajo, postane amandman sestavni del zakonskega predloga. Ce se ne strinjajo vsi, se o amandmanu posebej glasuje.
Če se vlagatelj predloga načeloma strinja s predlaganim amandmanom, a predlaga drugačno besedilo, se o tem besedilu ne glasuje, če se predlagatelj amandmana z njim strinja; če se ne strinja, se najprej glasuje o prvotnem besedilu amandmana.
Če je k istemu členu zakonskega predloga predlaganih več amandmanov, se glasuje o amandmanih po vrstnem redu, kot so bili predloženi.
O amandmanih se glasuje med obravnavo.
Amandmani, ki jih je zbor izglasoval, postanejo sestavni del zakonskega predloga.
123.	člen
Obravnava zakonskega predloga je končana, ko je lista govornikov izčrpana.
Ko je obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti.
Predsednik zbora lahko da sam od sebe ali na predlog poslancev na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene zakonskega predloga, preden se O njem glasuje v celoti. V tem primeru se o amandmanih glasuje obenem, ko se glasuje o posameznem delu ali členu, h kateremu je amandman predlagan. O predlaganem amandmanu se glasuje prej kot o ustreznem členu ali delu zakonskega predloga.
Če se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odboroma v ponovno obravnavanje.
124.	člen
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna Še po razdelkih, predlog družbenega plana pa še po delih oziroma poglavjih. Amandmani k predlogu proračuna se predlagajo po razdelkih, amandmani k predlogu družbenega plana pa po delih oziroma poglavjih.
O predlogu proračuna se glasuje najprej po razdelkih, nato pa še v celoti.
O predlogu družbenega plana se glasuje najprej po delih oziroma poglavjih, nato pa še v celoti.
O amandmanih k predlogu proračuna oziroma družbenega plana se glasuje prej, kot o posameznem razdelku proračuna oziroma o posameznem delu ali poglavju družbenega plana.
125.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Z zakonskimi predlogi, ki jih sprejemata oba doma enakopravno, se postopa po določbah 127. do 131. člena tega poslovnika.
4.	Sprejemanje zakonov po hitrem postopku
126.	člen
Kolikor v 108. in 118. členu tega poslovnika ni drugače določeno, je postopek pri obravnavanju nujnega zakonskega predloga in pri glasovanju o njem enak kot pri drugih zakonskih predlogih.
5.	Ugotavljanje skladnosti besedila zakonskega predloga, ki ga je sprejel Zbor proizvajalcev,
in besedila, ki ga je sprejel Republiški zbor
127.	člen
Ko vsak dom sprejme predlog zakona, ugotovita predsednika obeh domov, ali sta besedili, ki sta bili sprejeti v vsakem domu, enaki. Ce je besedilo enako, je zakon v obeh domih sprejet. Predsednik vsakega doma to sporoči svojemu domu in pošlje zakon predsedniku Ljudske skupščine, da ga razglasi in objavi.
128.	člen
Ce se besedilo zakonskega predloga, ki ga je sprejel en dom, ne ujema z besedilom, kot ga je sprejel, drugi dom, sporoči vsak predsednik zbora svojemu zboru, v katerih določbah zakonskega predloga se besedilo ne ujema. Te določbe doma znova obravnavata. Ce en ali drug dom sprejme besedilo, kot ga je sprejel drugi dom, je s tem zakon sprejet v obeh domih. Predsednika domov se sporazumeta, kateri dom bo kot prvi zakonski predlog znova obravnaval zaradi izravnave besedila. O izidu ponovnih obravnavanj zakonskega besedila doma sproti obveščata drug drugega.
129.	člen
Ce na ta način doma ne moreta doseči enakega besedila, izbereta vsak izmed sebe po pet članov za skupno komisijo, ki naj doseže soglasje glede spornega besedila zakonskega predloga. Člani komisije se volijo po predpisih, ki veljajo za volitve posameznih članov odbora.
130.	člen
Ko izvolita oba doma svoje člane v skupno komisijo, si komisija izvoli predsednika.
Predsednika obeh domov predložita komisiji sporna vprašanja v obravnavanje.
Komisija skuša doseči soglasno rešitev. Kot predlog komisije velja tista odločitev, za katero so glasovali najmanj po trije člani vsakega doma.
Eden od članov komisije, ki jih je izvolil Zbor proizvajalcev, sporoči Zboru proizvajalcev sklepe te komisije.
131.	člen
O tem, ali se sprejme besedilo, kot ga predlaga skupna komisija, odloči zbor. Ce zbor sprejme besedilo, ki ga predlaga komisija, velja, da je zbor sprejel zakonski predlog s tem besedilom. Ko tudi Republiški zbor sprejme predlog komisije, velja, da je zakonski predlog dokončno sprejet v Zboru proizvajalcev.
Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje ali če ne sprejmeta predloga komisije oba zbora, se obravnavanje spornega vprašanja preloži za sedem dni.
Nato Zbor proizvajalcev še enkrat obravnava sporno vprašanje. Ce se tudi po dveh zaporednih obravnavah ne doseže soglasje obeh domov, predsednik Zbora proizvajalcev to sporoči predsedniku Republiškega zbora in Izvršnemu svetu.
6.	Posebne določbe o postopku pri spremembi
ustave
132.	člen
Ce je predlagana sprememba ustave, glasuje Zbor proizvajalcev z večino glasov najprej o tem, ali naj vzame ta predlog v obravnavo.
Ce je tudi Republiški zbor sklenil, naj se vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo, da zbor predlog v obravnavo zakonodajnemu odboru, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam na seji. Zakonodajni odbor obravnava predlog za spremembo ustave samo podrobno, glasuje pa o predlogu najprej po členih, nato pa še v celoti.
Ko zakonodajni odbor da poročilo, obravnava zbor predlog samo podrobno. Zapisnikar prebere besedilo predloga. Po končani obravnavi se o predlogu glasuje. Glasuje se najprej po posameznih členih, nato pa še v celoti. O amandmanih k posamezni).' členom glasuje zbor prej kot o posameznih členih.
Predlog za spremembo ustave je v Zboru proizvajalcev sprejet, če je zanj glasovalo tri petine poslancev Zbora proizvajalcev.
Ko ugotovita predsednika domov, da je sprejet predlog za spremembo ustave v enakem besedilu v obeh domih, dostavi predsednik vsakega doma sprejeto besedilo predsedniku Ljudske skupščine, da na skupni seji obeh domov razglasi spremembo ustave.
7.	Deklaracije, resolucije, priporočila in odloki
133.	člen
Predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka lahko predlagajo zboru člani zbora, odbori zbora in Izvršni svet.
Predsednik zbora dostavi vsak predlog pristojnemu odboru, razen če je predlagatelj odbor sam.
Ce je bil podan predlog na seji zbora, zbor lahko sklene, da se pošlje pristojnemu odboru.
Predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka se obravnava v zakonodajnem odboru samo, če zakonodajni odbor sam predlaga tak akt ali če to zahteva od njega odbor, v katerega delovno področje spada predlagani akt po svoji vsebini, ali pa če to zahteva Zbor proizvajalcev sam.
134.	člen
Zbor lahko sklene, da se predlog deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka obravnava kot nujen po hitrem postopku.
135.	člen
Zbor proizvajalcev sprejema deklaracije in resolucije o takih vprašanjih iz republiške pristojnosti, ki se po ustavi in po svoji naravi ne urejajo z zakonom, ter o drugih vprašanjih, ki imajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo.
S priporočili daje zbor v okviru republiške pristojnosti splošna mnenja in nasvete za delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Zbor sprejema odloke v primerih, za katere je to izrečno določeno z ustavo; z odloki ureja tudi svoje notranje delo in tudi odloča o posameznih zadevah, o katerih sicer odloča z zakonom.
Z odlokom lahko zbor ureja tudi splošna vprašanja, ki so po ustavi predmet zakona, vendar samo začasno.
136.	člen
Ce se z deklaracijo, resolucijo, priporočilom ali odlokom, ki ga je sprejel Zbor proizvajalcev, ureja vprašanje, pri katerega odločanju po ustavi enakopravno sodelujeta oba doma. je tak akt sprejet šele, ko ga v enakem besedilu sprejme tudi Republiški zbor.
137.	člen
Na predlog predsednika zbora, predlagatelja ali najmanj desetih poslancev, zbor lahko sklene, da o predlogu deklaracije, resolucije, priporočila ali odloka ne bo obravnave ali pa da se govori pri obravnavi omejijo na določen čas.
Predlagatelj in, če je bil predlog obravnavan v odboru, tudi poročevalec odbora, dobita pred glasovanjem besedo tudi, če se glasuje o predlogu brez obravnave.
138.	člen
Za postopek pri obravnavanju in sprejemanju predlogov deklaracije, resolucij, priporočil in odlokov se primerno uporabljajo določbe 103. do 131. člena tega poslovnika.
VIL POROČILO IZVRŠNEGA SVETA IN POSLANSKA VPRAŠANJA
1.	Poročilo Izvršnega sveta
139.	člen
Zbor proizvajalcev lahko na predlog najmanj desetih poslancev zahteva od Izvršnega sveta poročilo o njegovem delu in o izvrševanju zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Zbora proizvajalcev.
Izvršni svet mora predložiti tako poročilo, lahko pa predlaga, naj se obravnava preloži ali pa naj se vodi samo o vprašanjih, za katera to predlaga Izvršni svet.
140.	člen
Zbor proizvajalcev da na predlog Izvršnega sveta na dnevni red seje obravnavo o poročilu, ki ga je predložil Izvršni svet.
141.	člen
Obravnavanje poročila Izvršnega sveta se začne z govorom ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta.
Med obravnavo ali pa po koncu obravnave lahko predlagajo vsak poslanec in Izvršni svet, naj sprejme Zbor proizvajalcev deklaracijo, resolucijo ali priporočilo za delo Izvršnega sveta in drugih državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
Obravnava poročila se lahko zaključi s prostim prehodom na dnevni red.
142.	člen
Ce se pri obravnavanju poročila Izvršnega sveta sproži vprašanje, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom, pri katerega sprejemanju sodeluje enakopravno tudi Republiški zbor, zbpr na predlog najmanj desetih poslancev začne obravnavo tega vprašanja.
Ko se obravnava konča, zbor glasuje o tem, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom ali ne. Ce zbor sklene, da tak akt ni v skladu z zakonom, je s tem akt razveljavljen.
Dokler predlog ni dan na glasovanje, Izvršni svet lahko izjavi, da tak akt sam razveljavi.
2.	Poslanska vprašanja
143.	člen
Vsak poslanec ima pravico, da od Izvršnega sveta zahteva in dobi odgovor na posamezno vprašanje. Poslanec lahko zahteva, da mu odgovori Iz-
vršni svet pismeno ali pa da da odgovor ustno na seji zbora ali na skupni seji obeh domov.
Vprašanja se postavljajo ustno ali pismeno.
Za postavljanje lakih vprašanj in za odgovore nanje določi zbor poseben čas na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red, lahko pa določi za to tudi posebno sejo.
144.	člen
Pismena vprašanja poslancev pošlje Izvršnemu svetu predsednik Ljudske skupščine.
Poslanec lahko postavi ustno vprašanje Izvršnemu svetu na seji v času, ki je določen za postavljanje vprašanj. Predsednik sporoči Izvršnemu svetu po predsedniku Ljudske skupščine vprašanja, ki so bila ustno postavljena, če zastopnik Izvršnega sveta ni bil navzoč na seji.
145.	člen
Ko dobi Izvršni svet pismeno vprašanje ali sporočilo o ustnem vprašanju, sporoči presedniku zbora, kdaj bo odgovoril in ali bo dal odgovor pismeno ali ustno. Odgovoriti mora v desetih dneh. Iz opravičenih razlogov pa lahko Izvršni svet zahteva, naj se mu ta rok podaljša.
Na vprašanja, ki so bila postavljena ustno, da zastopnik Izvršnega sveta, če je na seji navzoč, odgovor na isti seji, iz opravičenih razlogov pa lahko zahteva, naj se za to določi primeren rok. Ta rok ne more biti daljši od petnajstih dni, računano od dneva, ko je Izvršni svet dobil vprašanje.
146.	člen
Ko da Izvršni svet odgovor, izjavi poslanec, ki je postavil vprašanje, ali je z odgovorom zadovoljen. Ce je poslanec z odgovorom zadovoljen, se preide na naslednje vprašanje oziroma na dnevni red.
Če poslanec z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, naj se vprašanje, ki ga je postavil, obravnava. Zastopnik Izvršnega sveta ima pravico, da se o tem predlogu izjavi. Zbor nato glasuje brez obravnavanja, ali naj se postavljeno vprašanje obravnava ali ne.
Zastopnik Izvršnega sveta lahko predlaga, da se obravnava o postavljenem vprašanju odloži na eno od prihodnjih sej. Na podlagi tega predloga se obravnava preloži. Ce pa predlaga najmanj deset poslancev, naj se obravnava takoj nadaljuje, odloči o tem zbor.
147.	člen
Ko je obravnava o postavljenem vprašanju končana, zbor lahko sklene prehod na naslednje vprašanje ali na dnevni red ali pa sprejme resolucijo ali priporočilo za delo državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
Predlog resolucije ali priporočila lahko da vsak poslanec ali pa Izvršni svet.
3.	Pojasnila o delu republiške uprave
148.	člen
Poslanec lahko zahteva od državnih sekretarjev in drugih vodilnih uslužbencev pojasnila o delu njihovih uradov in zavodov in pojasnila o opravljanju zadev iz njihove pristojnosti.
Poslanec poda tako zahtevo pismeno predsedniku Zbora proizvajalcev, ta pa jo sporoči zboru. Na seji, ki je določena za postavljanje vprašanj, lahko poda poslanec tako zahtevo tudi ustno.
149.	člen
Državni sekretar ali drug vodilni uslužbenec mora dati zahtevano pojasnilo poslancu pismeno po Zboru proizvajalcev. Predsednik zbora prebere na seji zbora pojasnilo, ki ga je dobil, ali pa sporoči vsebino tega pojasnila.
Zbor pa lahko sklene, da mora državni sekretar ali drug vodilni uslužbenec dati zahtevano pojasnilo osebno na seji.
150.	člen
Če se poslanec zadovolji s pojasnilom državnega sekretarja oziroma drugega vodilnega uslužbenca, se preide na prihodnje vprašanje oziroma dnevni red.
Če poslanec s pojasnilom ni zadovoljen, lahko predlaga, naj se postavljeno vprašanje obravnava.
Če zbor sklene, da se postavljeno vprašanje obravnava, ima državni sekretar oziroma drug vodilni uslužbenec pravico, da v obravnavi da dodatna pojasnila.
Zbor proizvajalcev lahko sklene, naj se zadeva, o kateri je zahteval poslanec pojasnilo, pošlje Izvršnemu svetu, da da on svoje poročilo.
VIII.	VLAGANJE IN REŠEVANJE PREDLOGOV IN PRITOŽB
1.	Vlaganje
151.	člen
Predlogi in pritožbe se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani. Za organizacijo ali zavod podpiše odgovorni predstavnik organizacije oziroma zavoda.
Podpisi morajo biti overjeni od pristojnega organa za overitve. Ta organ overitve ne sme odkloniti. Te overitve so oproščene taks.
Predloga oziroma pritožbe, ki ni vložena po določbah tega člena, odbor ne vzame v delo.
152.	člen
Vsak predlog oziroma pritožbo dobi v reševanje odbor za predloge in pritožbe Zbora proizvajalcev, če je predlog oziroma pritožba naslovljena na Zbor proizvajalcev.
153.	člen
Odbor za predloge in pritožbe vodi posebno knjigo, v katero se vpišejo vsi došli predlogi in pritožbe po vrsti, kakor so vloženi.
Vsak poslanec Zbora proizvajalcev ima pravico pregledati to knjigo in vsak predlog oziroma pritožbo.
2.	Delo odbora
154.	člen
O došlih predlogih in pritožbah poroča na seji odbora odborov tajnik.
Odbor lahko obravnava predlog oziroma pritožbo takoj sam, lahko pa jo da posameznemu svojemu članu v proučitev in poročanje.
155.	člen
Odbor za predloge in pritožbe.
— odstopi predloge in pritožbe, ki se nanašajo na delo gospodarskih organizacij in na vprašanja delovnih razmerij delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah in socialnega zavarovanja v reše-
vanje odboru za gospodarske organizacije oziroma odboru za vprašanja dela in socialnega zavarovanja;
—	odstopi predloge in pritožbe, ki obsegajo ugovor zaradi prekršitve samoupravnih pravic ljudskih odborov ali pa se nanašajo na organizacijo ali delo ljudskih odborov, v reševanje skupščinski komisiji za ljudske odbore;
—	odstopi predloge in pritožbe, ki se nanašajo na kakšen predlog zakona ali drugega akta, ki se že obravnava v kakšnem drugem odboru, v reševanje temu odboru;
—	odstopi v reševanje pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu predloge in pritožbe, ki spadajo v pristojnost sodišč ali drugih državnih organov.
156.	člen
Če spozna odbor za predloge in pritožbe, da predlog ali pritožba ne spada v pristojnost Zbora proizvajalcev in tudi ne v pristojnost kakšnega drugega državnega organa, sporoči to vlagatelju s svojim mnenjem.
Odbor lahko na podlagi obravnave odloči, da se predlog ali pritožba predloži v odločitev zboru in da o tem zboru poročilo.
157.	člen
Odbor za predloge in pritožbe mora vsake tri mesece poročati zboru o svojem delu.
Poročilo odbora se razmoži in dostavi vsem poslancem zbora.
158.	člen
Zbor lahko pooblasti odbor za predloge in pritožbe, da o posameznih vprašanjih sam izda odločbo o predlogu ali pritožbi.
Če spada odločanje o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tudi v pristojnost Republiškega zbora, lahko Zbor proizvajalcev s pritrditvijo Republiškega zbora pooblasti svoj odbor za predloge in pritožbe, da o takih vprašanjih sam izda odločbo.
3.	Obravnava v zboru
159.	člen
Zbor lahko sklene, da se poročilo odbora za predloge in pritožbe ali pa tudi posamezni predlogi in pritožbe obravnavajo na seji.
Zbor lahko konča obravnavo s prostim prehodom na drugo vprašanje ali na dnevni red ali pa tako, da sprejme resolucijo ali priporočilo, lahko pa predlog ali pritožbo tudi vrne odboru za predloge in pritožbe ali pa pošlje drugemu pristojnemu odboru, da predlog oziroma pritožbo prouči in pripravi ustrezni predlog. >
160.	člen
V zvezi s svojim poročilom lahko da odbor za predloge in pritožbe zboru tudi predlog resolucije ali priporočila.
161.	člen
Na predlog najmanj desetih poslancev da zbor na dnevni red svoje seje obravnavo posameznega predloga ali pritožbe tudi takrat, če je odbor za predloge in pritožbe o predlogu oziroma pritožbi že izdal odločbo po 158. členu.
Tak predlog se ne more dati, če je od dostavitve poročila odboru za predloge in pritožbe že preteklo več kot mesec dni.
162.	člen
Izvršni svet lahko pred določitvijo dnevnega reda ali tudi med obravnavo zahteva, naj se posamezni predlog ali pritožba ne obravnava ali pa že začeta obravnava konča in predlog oziroma pritožba da Izvršnemu svetu, da lahko da svoje mnenje. Za ta namen lahko določi zbor Izvršnemu svetu največ rok enega meseca.
IX.	DOLŽNOSTI, IMUNITETNE IN DRUGE PRAVICE POSLANCEV
163.	člen
Člani Zbora proizvajalcev se morajo udeleževati sej zbora in opravljati druge dolžnosti po določbah tega poslovnika.
Poslanec, ki je zadržan, mora prositi zbor za dopust. Zbor odloči o tem brez obravnave.
Če vidi predsednik, da na seji zbora ni zadosti poslancev za sklepčnost seje, lahko prekliče vse dovoljene dopuste, razen tistih, ki so bili dovoljeni zaradi bolezni ali zaradi poslančevega potovanja oziroma bivanja v inozemstvu.
Predsednik zbora lahko sporoči mandatno-imuni-tetnemu odboru imena poslancev, ki brez dovoljenja večkrat ne pridejo na sejo. Odbor prouči take primere, poroča o tem zboru in predlaga ustrezne ukrepe zoper take poslance.
164.	člen
Za mnenje ali glas, ki ga da poslanec na sejah zbora, na skupni seji obeh domov, na sejah odborov ali komisij odbora ali skupščine, poslanca ni dovoljeno klicati na odgovornost, ga kaznovati ali mu vzeti prostost.
165.	člen
Poslanec uživa imunitetno pravico od dneva, ko mu je izdano potrdilo o izvolitvi.
166.	člen
Predsednik zbora naznani zboru na začetku seje predlog pristojnega državnega organa, naj se dovoli odvzetje prostosti ali sprožitev kazenskega postopka oziroma naznani sporočilo, da je bila poslancu odvzeta prostost ali zoper njega sprožen kazenski postopek.
Zbor da tak predlog oziroma sporočilo mandatno-imunitetnemu odboru, da ga prouči in poroča.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetnega odbora odloči zbor, ali da dovoljenje za sprožitev kazenskega postopka ali odvzetje prostosti oziroma ali potrdi odločbo pristojnega državnega organa, da se zoper poslanca nadaljuje kazenski postopek ali da se mn odvzame prostost. Ce zbor razveljavi odločbo pristojnega državnega organa, je treba postopek takoj ustaviti, poslanca pa spustiti na prostost.
167.	člen
Ce Zbor proizvajalcev ni zbran, da dovoljenje za odvzetje prostosti ali za sprožitev kazenskega postopka oziroma odloči o potrditvi odločbe o odvzetju prostosti ali o sprožitvi kazenskega postopka zoper poslanca mandatno-imunitetni odbor.
Mandatno-imunitetni odbor poroča o tem zboru na njegovi prvi prihodnji seji.
Zbor lahko na podlagi obravnave ali brez nje odloči, da se odločba mandatno-imunitetnega odbora potrdi ali razveljavi.
168.	člen
Kazenski postopek zoper poslanca se lahko začne ali nadaljuje samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je dal zbor oziroma mandatno-imunitetni odbor dovoljenje, da se kazenski postopek začne ali nadaljuje.
169.	člen
Ce se poslanec odpove mandatu, obravnava odpoved najprej mandatno-imunitetni odbor in da zboru poročilo.
Mandat preneha poslancu v trenutku, ko zbor njegovo odpoved mandatu sprejme.
Ce se poslanec odpove mandatu, preden je bil njegov mandat verificiran, je treba ne glede na odpoved preizkusiti, ali je bila poslančeva izvolitev pravilna ali ne.
170.	člen
Kadar preneha poslancu mandat, je treba to sporočiti zboru, da se izjavi.
Odpoklic poslanca pretresa zbor. Odločba o odpoklicu poslanca se obravnava smiselno po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek pri verifikaciji mandatov.
171.	člen
Predpisi o prejemkih poslancev bodo izdani s posebnim odlokom.
Poslanci imajo pravico do socialnega zavarovanja,
172.	člen
Člani zbora imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi javnimi prometnimi sredstvi po predpisu, ki ga izda administrativni odbor Ljudske skupščine.
173.	člen
Poslanci imajo posebne poslanske legitimacije. Glasijo se na poslančevo ime. Prepovedano je legitimacijo trajno ali začasno prepustiti komu drugemu.
V	legitimaciji so natisnjene določbe o imunitetni pravici, o pravici do socialnega zavarovanja in o pravici do brezplačne vožnje.
X.	STENOGRAFSKI ZAPISKI
174.	člen
V	stenografskih zapiskih, ki se objavijo, morajo biti v celoti natisnjeni govori, izjave in poročila poslancev Zbora proizvajalcev.
Poslanec ima pravico, da pred objavo stenografskih zapiskov napravi v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali iz besedila izpustil kakšne misli.
Ce pride med poslancem in predsednikom zbora oziroma odbora do spora o tem, ali se smejo posamezni popravki upoštevati pri redakciji stenografskih zapiskov, ki se objavijo, ima poslanec pravico predložiti to zadevo zboru, oziroma odboru, da reši spor.
Za objavo stenografskih zapiskov skrbi predsednik zbora sporazumno s predsedniki ustreznih odborov,
XI. ADMINISTRACIJA
175.	člen
Administrativno delo za zbor, njegove odbore in komisije opravlja administracija Ljudske skupščine.
Za opravljanje strokovnih, pisarniških, tehničnih in drogih del se po potrebi dodelijo za zbor, njegove odbore in komisije posamezni uslužbenci skupščine, ki opravljajo svoje delo po naročilu predsednika oziroma Zapisnikarja zbora, odbora ali komisije.
176.	člen
Arhiv zbora je sestavni del skupščinskega arhiva.
Clan zbora ima pravico uporabljati skupščinski arhiv.
XII KONČNE DOLOČBE
177.	člen
Zbor proizvajalcev ima svoj pečat z grbom Ljudske republike Slovenije. Okrog grba je besedilo: >Ljud-ska skupščina Ljudske republike Slovenije — Zbor proizvajalcev«.
Pečat hrani zapisnikar zbora, ki ga za to določi predsednik zbora.
178.	člen
Kjer je po poslovniku potreben predlog določenega števila poslancev, je tak predlog pravilno podan tudi, če ga da en sam poslanec, ki ga takoj podpre manjkajoče število drugih poslancev.
179.	člen
Ta poslovnik se lahko spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov zbora, s tem, da predlog spremembe najprej obravnava posebna enajstčlanska komisija, ki jo izvoli zbor, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam.
180.	člen
Ta poslovnik velja takoj.
Objavi se v »Uradnem listu LRS«.
St. P 27/1-54
Ljubljana, dne 21. januarja 1954.
Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Predsednik:
Mavricij Bore 1. r.
ZAPISNIK
1.	seje prvega sestanka Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, tretjega sklica dne 15. decembra 1953 v Ljubljani
Predsedoval: Jože Pete jan, najstarejši ljudski poslanec.
Zapisnikar:	Tine R e m š k a r.
Predsedujoči prebere odlok o sklicanju prvega sestanka Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev z dne 7. decembra 1953 pod številko LS 182-1/53, s katerim je predsednik prejšnje Ljudske skupščine sklical oba zbora k prvemu sestanku za 15. december 1953 db 16. uri.
Po krajšem pozdravnem govoru predsedujočega se na predlog poslanca dr. Mihe Potočnika izvoli za zapisnikarja današnje seje poslanec Tine Remškar. Sklep je sprejet soglasno.
Po izvolitvi zapisnikarja predlaga predsedujoči tale dnevni red:
1.	oddaja potrdil o izvolitvi;
2.	sklepanje o postopku pri verifikaciji poslanskih mandatov;
3.	volitve verifikacijskega odbora.
Ker ni bil dan noben drug predlog za dnevni red in tudi ne predlog za spremembo predlaganega dnevnega reda, je bil ta soglasno sprejet.
Predsedujoči je prešel na prvo točko dnevnega reda. Zapisnikar poimensko kliče poslance, ti po vrsti pristopajo k predsedujočemu in oddajajo potrdila o izvolitvi.
Nato zbor preide na drugo točko dnevnega reda. Predsedujoči prebere predlog sklepa o postopku pri verifikaciji poslanskih mandatov, ki so ga pred sejo dobili vsi poslanci. Ker se v razpravi o predlogu
nihče ni oglasil k besedi, da predsedujoči navedeni predlog na glasovanje.
Poslanci predlog soglasno sprejmejo.
Nato preide zbor k tretji točki dnevnega reda, na izvolitev verifikacijskega odbora. Na predlog ljudskega poslanca Viktorja Kovača se za člane verifikacijskega odbora izvolijo poslanci: Božičnik Zalka, Dujc Albin, Jakopič Albert, Kimovec Franc, Košmelj Miran, dr. Modic Heli, Novak Franc, Pirnat Janez, Šumrada Vinko, Šušteršič Anton in Vipotnik Janez. Sklep o izvolitvi članov verifikacijskega odbora je bil sprejet soglasno.
Predsedujoči je pozval člane verifikacijskega odbora, da se takoj sestanejo ter izvolijo predsednika in tajnika. V ta namen odredi predsedujoči kratek odmor.
Po odmoru je verifikacijski odbor sporočil,- da je izvolil za predsednika ljudskega poslanca Alberta Jakopiča, za tajnika pa dr. Helija Modica. Predsedujoči je nato izročil predsedniku verifikacijskega odbora poverilnice.
Ker je bil s tem dnevni red prve seje prvega sestanka izčrpan, zaključi predsedujoči sejo in objavi, da bo druga seja pr\ega sestanka, ki jo bo sklical in vodil predsednik verifikacijskega odbora, jutri, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Št. R 11/1-53
Ljubljana, dne 15. decembra 1953.
Republiški zbor
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Zapisnikar:	Predsedujoči:
Tine Remškar 1. r.	Jože Petejun k r.
ZAPISNIK
1.	seje prvega sestanka Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS, tretjega sklica dne 15. decembra 1953 v Ljubljani
Predsedoval: Štrukelj Jože, najstarejši poslanec Zbora proizvajalcev.
Zapisnikar:	inž. Koželj Anton.
Predsedujoči prebere odlok o sklicanju 1. sestanka Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev z dne
7.	decembra 1953 pod št. LS 182/1-53, s katerim je predsednik prejšnje Ljudske skupščine siklical oba zbora k prvemu sestanku za 15. december 1953 ob 16. uri.
Po krajšem pozdravnem govoru predsedujočega se na predlog poslanca Zvoneta Labura izvoli za zapisnikarja današnje seje poslanec inž. Anton Koželj. Sklep je sprejet soglasno.
Po izvolitvi zapisnikarja predlaga predsedujoči tale dnevni red:
1.	oddaja potrdil o izvolitvi;
2.	sklepanje o postopku pri verifikaciji poslanskih mandatov;
3.	volitve verifikacijskega odbora.
Ker ni bil dan noben drug predlog za dnevni red in tudi ne predlog za spremembo predlaganega dnevnega reda, je bil ta soglasno sprejet.
Predsedujoči je prešel na prvo točko dnevnega reda. Zapisnikar poimensko kliče poslance, ti po vrsti pristopajo k predsedujočemu in oddajajo potrdila o izvolitvi.
Nato preide predsedujoči na drugo točko dnevnega reda. Predsedujoči prebere predlog sklepa o postopku pri verifikaciji poslanskih mandatov, ki so ga pred sejo dobili vsi poslanci. Ker se v razpravi o predlogu nihče ni oglasil k besedi, da predsedujoči navedeni predlog na glasovanje. Poslanci glasujejo z dviganjem rok ;n predlog soglasno sprejmejo.
Predsedujoči preide k tretji točki dnevnega reda: izvolitev verifikacijskega odbora. Na predlog poslanca Stanislava Kebra se za člane verifikacijskega odbora izvolijo tile poslanci: Avgust Brezavšček, Ivan Gorjup, Anton Hafner, Ivan Hercog, Ivan Jakomin, Jože Lukač, Štefan Pavšič, Jolanka Peterka in Feliks Razdrih. Sklep o izvolitvi članov verifikacijskega odbora je bil sprejet soglasno.
Predsedujoči je pozval člane verifikacijskega od-bota, da se takoj sestanejo ter izvolijo predsednika in tajnika. V ta namen odredi predsedujoči kratek odmor.
Po odmoru je verifikacijski odbor sporočil, da je izvolil za predsednika Feliksa Razdriha in za tajnika Ivana Gorjupa. Predsedujoči je izročil predsedniku verifikacijskega odbora poverilnice.
Ker je bil s tem dnevni red 1. seje prvega sestanka izčrpan, zaključi predsedujoči sejo in objavi, da bo druga seja prvega sestanka, ki jo bo sklical predsednik verifikacijskega odbora že jutri, (6. t. m. ob tO. uri dopoldne.
Št. P 13/1-53
Ljubljana, dne 15. decembra 1953.
Zbor proizvajalcev
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zapisnikar:	Predsedujoči:
Inž. Anton Koželj 1. r.	Jože Štrukelj 1. r.
ZAPISNIK
2.	seje prvega sestanka Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS dne 16. decembra 1953 v Ljubljani
Predsedovala: Albert Jakopič, predsednik verifikacijskega odbora, in Vlado Majhen, predsednik Republiškega zbora.
Zapisnikar:	Dušan Bole.
Predsednik verifikacijskega odbora Republiškega zbora prične sejo ob 10.15 uri, predlaga, da se dovoli dopust Miri Svetinovi, ki se je opravičila zaradi bolezni, in prosi zapisnikarja Tineta Remškarja, da prebere zapisnik 1. seje. Skupščina zapisnik odobri, nakar ga predsednik in zapisnikar poejpišeta.
Predsednik verifikacijskega odbora predlaga tale dnevni red:
1.	poročilo verifikacijskega odbora in sklepanje o njem;
2.	prisega poslancev;
3.	sklepanje o postopku pri volitvi predsednika, podpredsednika in treh zapisnikarjev Republiškega zbora;
4.	volitve predsednika, podpredsednika in treh zapisnikarjev;
5.	sklepanje o ustanovitvi komisije za pripravo predloga za poslovnik Republiškega ..bora;
6.	volitev komisije za pripravo predloga poslovnika.
Ker ni bilo nobenega drugega oredloga z dnevni red in tudi ne predloga za spremembo predlaganega dnevnega reda, je bil ta soglasno sprejet.
Nato pride predsedujoči k prvi točki dnevnega reda in pozove poročevalca verifikacijskega odbora, da da poročilo, ki je bilo razmnoženo in razdeljeno ljudskim poslancem že pred pričetkom seje. Ker poročevalec verifikacijskega odbora dr. LIeli Modic ni bil navzoč, določi predsednik zapisnikarja Tineta Remškarja, da prebere poročilo. Nato pozove predsednik ljudske poslance k razpravi. V razpravi so govorili dr. Marijan Brecelj, Albin Dujc in Jože Tramšek, vsi »zac.
Predsednik zaključi razpravo in predlaga, naj poleg poročila verifikacijskega odbora zbor sprejme še tale sklep:
»Republiški zbor Ljudske skupščine LRS sprejme sklep:
1.	Potrdijo se mandati ljudskih poslancev, ki so navedeni v predlogu poročila verifikacijskega odbora z dne 15. decembra 1953 v vseh volilnih enotah, razen mandata Martina Bajca v 33. volilni enoti.
2.	Zaradi nepravilnosti pri volitvah v 33. volilni enoti se mandat Martina Bajca, trgovskega poslovodje poslovalnice »Triglavc, Brežice, razveljavi in se v tej volilni enoti na podlagi 3. točke 151. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS odredijo ponovne volitve.
Republiška volilna komisija LRS določi v 2. odstavku 155. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS dan ponovnih volitev.«
Sklep je bil soglasno sprejet.
Sledi druga točka dnevnega reda: prisega ljudskih poslancev. Predsednik pozove ljudske poslance, naj vstanejo in za njim ponavljajo besedilo prisege.
Po opravljeni ustni prisegi so poslanci podpisali pismeno besedilo prisege.
Pri tretji točki dnevnega reda predlaga predsednik, da se določi postopek za volitev predsednika, podpredsednika in treh zapisnikarjev Republiškega zbora. To je potrebno zato, ker skupščina in Republiški zbor še nimata svojega poslovnika. Predsednik predlaga, naj Republiški zbor sprejme tale
»sklep
o volitvah predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev Republiškega zbora
1.	Vsak poslanec lahko predlaga po enega kandidata za predsednika, podpredsednika in vsakega zapisnikarja Republiškega zbora.
2.	Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik in nazadnje trije zapisnikarji.
5. O predlaganih kandidatih se glasuje javno z dviganjem rok.
4.	Izvoljen je tisti kandidat, za katerega je bilo oddanih največ glasov.
5.	Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.«
Predsednik da ta predlog na glasovanje in ugotovi, da je bil soglasno sprejet.
Pri četrti točki dnevnega reda zbor na predlog Ij'sdskega poslanca Olge Vrabič soglasno izvoli za predsednika Republiškega zbora 'Vlada Majhna, za podpredsednika Angelo Ocepek in za zapisnikarje: Dušana Boleta, Ančko Globačnik in Antona Peternelja.
Predsedujoči nato pozove novoizvoljene, da zavzamejo svoja mesta.
Predsednik Republiškega zbora Vlado Majhen se zahvali v svojem imenu kakor tudi v imenu drugih tovarišev za izkazano zaupanje in po krajšem govoru preide na peto točko dnevnega reda ter predlaga, da se ustanovi komisija za pripravo predloga za pošlovnik Republiškega zbora in v ta namen sprejme
»sklep
o volitvi komisije za pripravo predloga za poslovnik Republiškega zbora
1.	Komisija za pripravo predloga za poslovnik Republiškega zbora ima 11 članov.
2.	Naloga te komisije je, da pripravi predlog poslovnika in predlog slklepa o postopku pri sprejemanju poslovnika.
3.	Komisija se voli po kandidatnih listah. Kandidatno listo lahko predlaga vsak poslanec.
4.	O kandidatnih listah se glasuje v celoti z dviganjem rok.
5.	Izvoljeni so kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatnih list dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.«
Predsednik da predlog sklepa v razpravo. Ker se nihče od ljudskih poslancev ne priglasi k besedi, zaključi razpravo in da predlog na glasovanje. Zbor je predlog slklepa o volitvi komisije za pripravo predloga za poslovnik Republiškega zbora soglasno sprejel.
Pri šesti točki dnevnega reda so bili na predlog ljudskega poslanca Borisa Kocijančiča za člane komisije za pripravo predloga za poslovnik Republiškega zbora soglasno izvoljeni: Branko Babič, Miha Berčič, Ivan Bratko, dr. Marijan Brecelj, Milko Goršič, Vinko
Hafner, Albert Jakopič, dr. Heli Modic, inž. Muha Gašper, dr. Miha Potočnik, Mira Svetina.
S tem je bil dnevni red te seje izčrpan in je predsednik 2. sejo prvega sestanka Republiškega zbora ob 11.30 uri zaključil ter obvestil ljudske poslance, da bo po krajšem odmoru v isti dvorani skupna seja obeh zborov.
St. R 17/1-53
Ljubljana, dne 16. decembra 1953.
Republiški zbor
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zapisnikar:	Predsednik:
Dušan Bole 1. r.	Vlado Majhen 1. r.
ZAPISNIK
2.	seje prvega sestanka Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS tretjega sklica dne 16. decembra 1953 v Ljubljani
Predsedovala: Feliks Razdrih, predsednik verifikacijskega odbora, in Mavrici j Bore, predsednik Zbora proizvajalcev.
Zapisnikar:	inž. Anton Koželj.
Predsednik verifikacijskega odbora Zbora proizvajalcev prične sejo in predlaga tale dnevni red:
t. branje zapisnika 1. seje prvega sestanka Zbora proizvajalcev;
2.	poročilo verifikaiijskega odbora in sklepanje o njem;
3.	prisega poslancev;
4.	sklepanje o postopku pri volitvi predsednika, podpredsednika in treh zapisnikarjev Zbora proizvajalcev;
5.	volitve predsednika, podpredsednika in treh zapisnikarjev Zbora proizvajalcev;
6.	sklepanje o ustanovitvi komisije za pripravo poslovnika Zbora proizvajalcev;
7.	volitev komisije za pripravo predloga za poslovnik Zbora proizvajalcev.
Ker ni bilo nobenega drugega predloga za dnevni red in tudi ne predloga za spremembo predlaganega dnevnega reda, je bil ta soglasno sprejet. Predsednik pozove zapisnikarja, naj prebere zapisnik 1. seje; skupščina zapisnik odobri, naka* se zapisnik podpiše.
Nato pozove predsednik poročevalca verifikacijskega odbora Ivana Gorjupa, naj poroča. Poročevalec, ki je obenem tudi tajnik verifikacijskega odbora, prebere najprej zapisnik seje odbora. Ko je bil zapisnik prebran, se oglasi več poslancev, češ da je ljudski poslanec Janko ukan na orožnih vajah. Zbor odloči, da se ljudskemu poslancu Janku Lukanu dovoli dopust, ker je opravičeno odsoten.
Ko je bilo prebrano poročilo verifikacijskega odbora, ki je bilo razmnoženo in razdeljeno ljudskim poslancem že pred pričetkom seje, pozove predsednik ljudske poslance k razpravi.
Ker se noben ljudski poslanec ne priglasi k razpravi, zaključi predsednik razpravo in preide na glasovanje. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Predsednik objavi, da so verificirani mandati vseh ljudskih poslancev, ki so navedeni v poročilu.
Sledi tretja točka dnevnega reda: prisega ljudskih poslancev. Predsednik pozove ljudske poslance, naj vstanejo in za njim ponavljajo besedilo prisege. Po opravljeni ustni prisegi so poslanci podpisali pismeno besedilo prisege.
Kot četrta točka dnevnega reda sledi predlog postopka za volitev predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev Zbora proizvajalcev. To je potrebno zato, ker skupščina in Zbor proizvajalcev še nimata svojega poslovnika. Predsednik predlaga naj Zbor sprejme
>s k 1 e p
o volitvah predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev Zbora proizvajalcev.
1.	Vsak poslanec lahko predlaga po enega kandidata za predsednika, podpredsednika in vsakega zapisnikarja Zbora proizvajalcev.
2.	Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik in nazadnje trije zapisnikarji.
3.	O predlaganih kandidatih se glasuje javno z dviganjem rok.
4.	Izvoljen je tisti kandidat, za katerega je bilo oddanih največ glasov.
5.	Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.«
Ta predlog da predsednik na glasovanje in ugotovi, da je bil soglasno sprejet.
V nadaljnji točki dnevnega reda prosi predsednik poslance za predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in treh zapisnikarjev. Na edini predlog ljudskega poslanca Lojzeta Ocepka so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Zbora proizvajalcev Mavricij Bore, za podpredsednika inž. Vilma Pirkovič in za zapisnikarje Pepca Jež, Milan Lacko, inž. Boris Pipan.
Predsedujoči nato pozove novoizvoljene, naj zavzamejo svoja mesta.
Predsednik Zbora proizvajalcev Mavricij Bore prevzame vodstvo seje ter se v svojem imenu in v imenu ostalih zahvali Zboru za izkazano zaupanje.
Nato preide na šesto točko dnevnega reda ter predlaga, naj se ustanovi komisija za pripravo predloga za poslovnik Zbora proizvajalcev in v ta namen sprejme
»sklep
o volitvi komisije za pripravo predloga za poslovnik Zbora proizvajalcev
1.	Komisija za pripravo predloga za poslovnik Zbora proizvajalcev ima 9 članov.
2.	Naloga te komisije je, da pripravi predlog poslovnika in predlog sklepa o postopku pri sprejemanju poslovnika.
3.	Komisija se. voli po kandidatnih listah. Kam didatno listo lahko predlaga vsak poslanec.
4.	O kandidatnih listah se glasuje v celoti z dviganjem rok.
5.	Izvoljeni so kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatnih list dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.«
Ker se na poziv predsednika nihče ne oglasi k razpravi, da predsednik predlog na glasovanje. Predlog je Zbor soglasno sprejel.
Pri sedmi točki dnevnega reda so bili na predlog ljudsikega poslanca Andreja Stegnarja za člane komisije za pripravo predloga za poslovnik Zbora proizvajalcev soglasno izvoljeni: Rudolf Ganziti, Danijel Lepin, Andrej Svetek, inž. Miran Mejak, Milica Omladič, inž. Vilma Pirkovič, Jakob Pogačar, Stane Rebernak, Anton Truden.
Ker je bil s tem dnevni red te seje izčrpan, odredi predsednik odmor. Po odmoru sporoči pred-
sednik, da je skupna seja obeh domov sklicana za danes ob 12. uri, udeleže naj se je vsi poslanci Zbora proizvajalcev.
Nato zaključi predsednik 2. sejo prvega sestanka Zbora proizvajalcev ob 11.45 uri.
St. P 20/1-53
Ljubljana, dne 16. decembra 1953.
Zbor proizvajalcev
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Zapisnikar:	Predsednik:
Pepca Jež 1. r.	Mavricij Bore 1. r.
ZAPISNIK
1.	seje prvega skupnega sestanka Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS dne
16.	decembra 1953 v Ljubljani
Predsedovala: Jože P e te j an, najstarejši ljudski poslanec,
Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS.
Tajnik:	Albert Jakopič.
Zapisnikar:	Matija M a 1 e ž i č.
S pozdravnim nagovorom prične prvo skupno sejo Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev po letih najstarejši poslanec Jože Petejan ob 12.10 uri ter prosi poslance, naj kdo predlaga zapisnikarja za današnjo sejo.
Na predlog Staneta Bobnarja je bil za zapisnikarja soglasno izvoljen Matija Malešič. Nato je skupščina na predlog predsedujočega sprejela tale dnevni red:
1.	poročilo Izvršnega sveta po 1. in 2. točki 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije s predlogom za potrditev uredb in sklepanje o potrditvi teh uredb;
2.	sklepanje o postopku pri volitvah predsednika, podpredsednikov in tajnika skupščine;
3.	volitve predsednika, podpredsednikov in tajnika skupščine;
4.	sklepanje o postopku pri volitvah Izvršnega sveta;
5.	volitve Izvršnega sveta;
6.	siklepanje o ustanovitvi komisije za pripravo predloga za skupščinski poslovnik;
7.	volitev komisije za pripravo predloga za skupščinski poslovnik.
Pri prvi točki dnevnega reda prebere poročevalec Izvršnega sveta Boris Kocijančič poročilo Izvršnega sveta.
Na poziv predsednika se prijavi k razpravi Miran Košmelj in zahteva v zvezi s poročilom pojasnila glede spremembe stopenj akumulacije tekstilni industriji s posebnim ozirom na dodatno obremenitev okraja Kranj. Podpredsednik Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj pojasni, da tozadevnih odlokov Izvršni svet ne predlaga skupščini v potrditev, ker jih je sprejel na podlagi pooblastil zakona za izvršitev ustavnega zakona in zato o pripombi ljudskega poslanca Košmelja seja ne bi mogla sklepati, pač pa naj bodoči Izvršni svet njegove pripombe vzame na znanje in jih obravnava v okviru svoje pristojnosti. Nato zaključi predsednik razpravo im da na glasovanje predlog Izvršnega sveta za potrditev uredb. Skupščina je soglasno sprejela poročilo in potrdila tele uredbe-
uredbo o ustanovitvi Inštituta za telesno vzgojo, uredbo o ustanovitvi in delu šole Sekretariata za notranje zadeve LRS, uredbo o ureditvi javne cestne službe v Ljudski republiki Sloveniji, uredbo o varstvu javnih cest in uredbo o uporabi zemljišč v gradbene namene.
Pri drugi točki dnevnega reda predlaga predsednik glede na to, da skupščina še nima poslovnika, naj se sprejme
>s k 1 e p
o volitvah predsednika, podpredsednikov in tajnika Ljudske skupščine LRS
1.	Poslanci volijo izmed sebe predsednika, dva podpredsednika in tajnika Ljudske skupščine.
2.	Skupina najmanj 20 poslancev lahko pismeno predlaga po enega kandidata za predsednika, za vsakega podpredsednika in za tajnika.
3.	Najprej se voli predsednik, nato prvi podpredsednik, drugi podpredsednik in nazadnje tajnik.
4.	O predlaganih kandidatih se glasuje javno z dviganjem rok.
5.	Izvoljen je za posamezno funkcijo tisti kandidat, za katerega je bilo oddanih največ glasov.
6.	Če je dvoje ali več kandidatov za isto funkcijo dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.
7.	Ko je glasovanje o kandidatih za posamezno funkcijo končano, razglasi predsedujoči izid volitev za to mesto ter kateri kandidat je izvoljen.«
Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Predsednik preide na tretjo točko dnevnega reda: volitev predsednika Ljudske skupščine in prosi ljudske poslance za predloge.
Ljudski poslanec Josip Vidmar predlaga v imenu 50 ljudskih poslancev, ki so predlog podpisali, za predsednika Ljudske skupščine Miho Marinka. Skupščina z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem predlog potrdi. Ker se na poziv predsednika še za nove predloge nihče več ne javi, da predsednik predlog na glasovanje. Skupščina soglasno in s ponovnim odobravanjem izvoli za predsednika Miho Marinka. Prav tako skupščina soglasno izvoli na predlog ljudskega poslanca Josipa Vidmarja, ki ga je podal v imenu 50 ljudskih poslancev, za prvega podpredsednika dr. Ferda Kozaka, za drugega podpredsednika Jakoba Mojškerca in za tajnika Alberta Jakopiča. Po izvolitvi -zasedejo novoizvoljeni svoja mesta. Predsednik se zahvali za izkazano zaupanje in v svojem govoru nakaže bodoče delo in naloge skupščine.
Nato preide na četrto točko dnevnega reda ter predlaga, da skupščina sprejme
>s k 1 e p
o volitvah Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS
1.	Izvršni svet Ljudske skupščine LRS se voli po kandidatnih listah z javnim glasovanjem.
2.	Kandidatno listo lahko vloža pismeno skupina 20 poslancev. Lista obsega imena kandidatov za predsednika in za 12 članov Izvršnega sveta.
3.	Ko je predlaganje kandidatnih list končano, prebere predsedujoči z vsake kandidatne liste imena vseh predlagateljev in kandidatov.
4.	Glasuje se o vsaki listi v celoti.
Če je bilo vloženih dvoje ali več list, se glasuje takole: Tajnik skupščine kliče poslance po seznamu.
Vsak poslanec pove z navedbo kandidata za predsednika, za katero listo glasuje, ali izjavi, da se vzdrži glasovanja.
Če je bila vložena ena sama lista, vpraša predsedujoči poslance, kdo je za listo, kdo je proti njej in kdo se vzdrži glasovanja. V tem primeru se glasuje z dviganjem rok.
5.	Izvoljeni so kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Če je dobilo dvoje ali več kandidatnih list enako največje število glasov, se glasovanje ponovi.
6.	Ko je glasovanje končano, razglasi predsedujoči izid volitev in kateri kandidati so izvoljeni.«
Ker se nihče od ljudskih poslancev na poziv predsednika ne javi k razpravi, zaključi razpravo in da predlog na glasovanje. Skupščina je predlog sklepa o volitvah Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS soglasno sprejela.
Peta točka dnevnega reda so volitve Izvršnega sveta. Predsednik prosi za predloge.
Ljudski poslanec Viktor Avbelj predlaga v imenu 32 ljudskih poslancev, ki so predlog podpisali, za predsednika Izvršnega sveta Borisa Kraigherja in za člane: dr. Marijana Breclja, Jožeta Borštnarja, Milka Goršiča, Staneta Kavčiča. Franca Kimovca, Borisa Kocijančiča, Ado Krivic, Matijo Maležiča, Zorana Poliča, Franca Popita, Nika Šiliha in Janeza Vipotnika.
Ker ni bila predložena nobena druga lista, da predsednik predlog na glasovanje. Po opravljenem glasovanju ugotovi, da so predlagani poslanci soglasno izvoljeni v Izvršni svet.
Pri šesti točki dnevnega reda predlaga predsednik skupščini, da se ustanovi komisija za pripravo predloga za skupščinski poslovnik in v ta namen sprejme
»sklep
o volitvi komisije za pripravo predloga za skupščinski poslovnik
1.	Komisija za pripravo skupščinskega poslovnika ima 11 članov.
2.	Naloga komisije je, da pripravi predlog skupščinskega poslovnika in predlog sklepa v postopku pri sprejemu tega poslovnika.
3.	Komisija se voli po kandidatnih listah. Vsaka kandidatna lista mora obsegati 11 kandidatov. Kandidatno listo lahko predlaga vsak poslanec.
4.	O kandidatnih listah se glasuje v celoti z dviganjem rok.
5.	Izvoljeni so kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatnih list dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.«
Predlog sklepa je bil brez razprave v celoti soglasno sprejet.
Predsednik preide na zadnjo točko dnevnega reda: na volitve komisije za pripravo predloga za skupščinski poslovnik.
Na predlog ljudskega poslanca Mirana Cvenka so bili v to komisijo soglasno izvoljeni: Branko Babič, Miha Berčič, Ivan Bratko, dr. Marijan Brecelj, Rudolf Ganzlti, Vinko Hafner, Albert Jakopič Danijel Lepin, inž. Vilma Pirkovič, dr. Miha Potočnik. Mira Svetina.
Ker je bil s tem dnevni red prve skupne seje obeh domov izčrpan, zaključi predsednik sejo ob 13. uri.
St. R 27/1-53
Ljubljana, dne 16. decembra 1953.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Tajnik:	Predsednik:
Albert Jakopič 1. r.	Miha Marinko 1. r.
ZAPISNIK
1.	redne seje Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS dne 16. decembra 1953 v Ljubljani
Predsednik: Vlado Majhen.
Zapisnikar: Ančka Globačnik.
Ob 13.15 uri prične predsednik 1. redno sejo Republiškega zbora in predlaga tale dnevni red:
1.	volitev 10 poslancev, ki jih za Zvezni zbor voli Republiški zbor.
Predlagani dnevni red je bil brez sprememb ali dopolnitev soglasno sprejet.
Predsednik prebere izvleček zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu zveznih poslancev od 133. do vključno 139. člena.
Po določbah drugega odstavka 133. člena predlaga predsednik, da mu pri volitvah pomagata ljudska poslanca Ivan Janžekovič in Cvetka Vodopivec.
Predsednikov predlog je bil soglasno sprejet.
Na predsednikov poziv predlaga v imenu 25 poslancev Ivan Novak za izvolitev poslancev za Zvezno skupščino tele ljudske poslance: Jožeta Borštnarja, dr. Marijana Breclja, Borisa Kraigherja, Vlada Krivica, Ivana Mačka, Vlada Majhna, Zorana Poliča, Nika Šiliha, Josipa Vidmarja in Olgo Vrabič.
Ker je bil to edini predlog, predsednik preide na glasovanje.
Ljudskim poslancem se razdele glasovnice z imeni predlaganih kandidatov za Zvezni zbor.
Poslanci nato glasujejo.
Na podlagi 138. člena zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu zveznih poslancev razglasi predsednik izid volitev. Od 122 izvoljenih ljudskih poslancev je navzočih 119; dva sta opravičeno odsotna, poslancu v 33. volilni enoti pa mandat ni bil potrjen.
Za predlagane poslance za Zvezno skupščino je glasovalo vseh 119 poslancev. Posamezni kandidati so dobili tole število glasov:
1. Jože Borštnar	119
2. dr. Marijan Brecelj	119
3. Boris Kraigher	119
4. Vlado Krivic	117
5. Ivan Maček	119
6. Vlado Majhen	119
7. Zoran Polič	119
8. Niko Šilih	119
9. Josip Vidmar	119
10. Olga Vrabič	119
Predsednik ugotovi, da so predlagani kandidati dobili potrebno večino glasov in so izvoljeni kot poslanci v Zvezno skupščino. Izročena so jim bila potrdila o izvolitvi.
S tem je bil dnevni red 1. redne seje Republiškega zbora izčrpan in predsednik zaključi sejo ob 13.45 uri.
St. R 27/1-53
Ljubljana, dne 16. decembra 1953.
Republiški zbor
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Zapisnikar:	Predsednik:
Ančka Globačnik 1. r.	Vlado Majhen 1. r.
Odloki ljudskih odborov
Okrajni ljudski odbor Kočevje je na podlagi
2.	odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi s 1. členom uredbe o sprememibah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 53-462/53) na seji obeh zborov dne 26. januarja 1954 sprejel
ODLOK
o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja Kočevje
1.	člen
Dnevnica za uradna potovanja v mejah okraja Kočevje znaša:
a)	za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor	600 din
b)	za uslužbence od IX. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 510 din
c)	za druge uslužbence in delavce	490 din
2.	člen
Ta odlok velja takoj.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o dnevnicah za uradna potovanja z dne 12. II. 1953 (Uradni list LRS, št. 6-20/53) in odlok o spremembi odloka o dnevnicah za uradna potovanja z dne 7. VIII. 1953 (Ur. list LRS, št. 31-367/53).	'
Št. 593/1-54
Kočevje, dne 26. januarja 1954.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
66.
Na podlagi določb prvega odstavka 15. člena in prve točke 69. člena zaikona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je okrajni ljudski odbor Krško na svoji X. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o obratovalne * času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic v območju okraja Krško
A. OBRATOVALNI CAS
I.	Ob delavnikih
Trgovinski obratovalnice
1.	člen
Trgovinske obratovalnice na območju okraja Krško so odprte, če v naslednjih členih ni drugače določeno, v poletnem času vsak dan od 7. do 12. in od 15.30 do 18. ure, razen sobote, ko so te obratovalnice odprte nepretrgoma od 7. do 14.ure. ‘V zimskem času so trgovinske obratovalnice odprte vsak dan od 7.30 do 12. in od 14. do 17. ure, razen sobote, ko so te obratovalnice odprte nepretrgoma od 7.30 do 14. ure.
2.	člen
1.	Prodajalne svežega in suhega mesa ter rib so odprte v poletnem času vsak dan od 6. do 11. ter od
17.	do 19. ure, v zimskem času pa od 7.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure.
2.	Trgovine s kurivom so odprte v poletnem in zimskem času vsak dan od 7. do 14. ure.
3.	Prodajalne sadja, zelenjave in poljskih ptidel-kov so odprte v poletnem času vsak dan od 7. do 12. in od 16. do 19. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
4.	Prodajalne kruha in mleka so v poletnem času odprte vsak dan od 5.30 do 11. in od 17. do 19. ure, v zimskem času pa od 6.30 do 12. in od 15. do 17. ure.
5.	Prodajalne slaščičarskih izdelkov so odprte v poletnem času nepretrgoma od 7. do 20. ure, v zimskem času pa od 8. do 17. ure.
6.	Trafike in prodajalne časopisov so odprte v času, ki je določen v 1. členu tega odloka.
3.	člen
Za obhodno prodajo blaga, kolikor je dovoljena, velja urnik kakor za prodajo v stalni obratovalnici.
4.	člen
Glede prodajnega časa na sejmih in tržnih prostorih veljajo določila sejmskih in tržnih redov.
Obrtne obratovalnice
5.	člen
Obrtne obratovalnice za stranke, če ni v naslednjih členih drugače določeno, so odprte za stranke v poletnem času vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
6.	člen
1. Brivske in lasuljarske obratovalnice so odprte v poletnem času vsak dan od 7. do 12. in od 15. do
18.	ure, v zimskem času pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki se popoldanski obratovalni čas v poletnem času podaljša do 19.30, v zimskem času pa do 18.30 ure.
2.	Pekarsike in slaščičarske delavnice obratujejo dnevno od 6. do 14. ure nepretrgoma. Vsa pripravljalna dela pa se smejo pričeti ob 4. uri zjutraj. Pekarske delavnice lahko obratujejo v izmenah po 8 ur, če to zahtevajo krajevne potrebe in se prilagodi zahtevam potrošnikov.
3.	Za mehanične de evnice velja obratovalni čas iz 5. člena tega odloka. Razen tega mora v poletnem času poslovati od 7. do 21. ure dežurni mehanik v mehanični delavnici.
7.	Men
Čez poldne smejo biti odprte podkovnice konj, kovaške, avtomehaniške :n kolarske delavnice, če je treba neodložljivo poipraviti vozila ali jih oskrbeti z nadomestnimi deli.
8.	člen
Določba 3. člena velja tudi za izvrševanje rokodelskih obhodnih obrti.
Gostinske obratovalnice
9.	člen
Gostinske obratovalnice so odprte:
1.	hoteli, nočišča in drugi obrati, kolikor gre za oddajanje sob, časovno neomejeno;
2.	vsi gostinski obrati do 23. ure;
3.	vsi kavarniški obrati do 24. ure;
4.	bifeji in okrepčevalnice do 22. ure;
5.	bari od 22. do 5. ure.
Če ni spredaj drugače določeno, se gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti ob 6. uri zjutraj.
10.	člen
Gostinske obratovalnice na železniških in avtobusnih postajah ter obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki prispejo z vlakom, postreči tudi po času, določenem za zapiranje v 9. členu, vendar pa najdalj eno uro po prihodu vlaka.
11.	člen
Po zapiralni uri se ne sme postreči ne z jedjo ne s pijačo, kolikor ni izrečno dovoljeno izjema v
10.	členu. Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače neposredno pred nastopom zapiralne ure, da bi se gost dalje ne zadrževal v lokalu. Najpozneje četrt ure po določeni zapiralni uri je treba obratne prostore izprazniti in zapreti.
Strežno osebje mora zapiralno uro napovedati.
12.	člen
Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje in podobno, se smejo na prostem igrati do 22. ure, v zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega počitka, ta omejitev ne velja, vendar se pa mora igranje zaključiti četrt ure pred koncem obratovalnega časa, ki ga določa ta odlok za gostinski obrat tiste vrste.
Po 22. uri se z godbo in petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina.
13.	ćlen
V noči od 31. decembra na 1. januar smejo biti gostinske obratovalnice odprte vso noč.
14.	člen
Občinski ljudski odbori so pooblaščeni, da ob javnih prireditvah lahko na posebno vlogo gostinskega podjetja podaljšajo obratovalni čas do konca prireditve.
Pisarne
15.	člen
Pisarne trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic poslujejo od 7. do 14. ure.
II.	Ob nedeljah in državno priznanih praznikih
16.	člen
Ob nedeljah in državno priznanih praznikih morajo biti vse trgovske in obrtne obratovalnice zaprte.
Odprte morajo biti:
1.	prodajalne kruha, mleka, sadja in zelenjave od
7.	do 11. ure;
2.	prodajalne svežega in suhega mesa ter rib od
6.	do 10. ure;
3.	pogrebna podjetja kakor ob delavnikih;
4.	trafike in prodajalne časopisov od 9. do 11. ure.
Ob nedeljah in državno priznanih praznikih smejo obratovati:
1.	slaščičarne kakor ob delavnikih;
2.	fotografi kakor ob delavnikih;
3.	delikatesne trgovine od 8. do 12. ure.
17.	člen
Gostinske obratovalnice, razen okrepčevalnic, obratujejo ob nedeljah in državno priznanih praznikih kakor ob delavnikih, upoštevajoč določbe 9. in
10.	člena, okrepčevalnice pa le od 7. do 14. ure.
B. SPLOŠNE DOLOČBE
18.	člen	v
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovske,
obrtne in gostinske obratovalnice, ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju ali drugim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje.
Ta odlok ne velja:
1.	Za podjetja za prevoz oseb in blaga z vozovi ald z motornimi vozili;
2.	za garaže in črpalke pogonskega goriva in mazilnih olj;
3.	za javno postrežništvo, kakor so čistilci, postreščki itd.;
4.	za industrijske obrate;
5.	za dimnikarske obrate;
Za te dbrate obratovalni čas ni omejen.
19.	člen
Za poletni čas se šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca.
20.	člen
Obrati moi jo biti odprti v času, ki je določen s tem odlokom.
Ob času, ki je predpisan za zapiranje obratovalnic, se morajo zapirati in zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratnem prostoru, je treba postreči.
Imetniku obrti kakor tudi članom njegove družine je dovoljeno prebivati in delati v obratnem prostoru tudi v času, ko je ta zaprt za promet z občinstvom.
21.	člen
Notranje delo v obratovalnici čez čas, določen za njih zapiranje, je dovoljeno tudi s pomožnim osebjem, in sicer:
1.	ob višji sili;
2.	če je potrebno, da se prepreči okvara blaga;
3.	kadar se sestavlja inventura obratovalnice;
4.	če se obrat seild;
5.	če se obrat čisti ali urejajo izložbe.
Promet s strankami tedaj ni dovoljen.
22.	člen
Ce se y obratovalnici, razen v gostinskih obratovalnicah, opravlja več vrst dela, za katere je predpisan različen čas odpiranja in zapiranja, velja za take primere obratovalni čas, ki je določen za glavno delo.
23.	člen
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Krško sme po potrebi z odredbo spremeniti (skrajšati ali podaljšati) obratovalni čas za določen čas za posamezne vrste obratov ali za posamezne kraje. Prav tako sme na prošnjo posameznim obratom z odločbo spremeniti obratovalni čas, če je to potrebno glede na krajevne potrebe ali iz drugih opravičljivih razlogov.
•	C. KAZENSKE DOLOČBE
24.	člen
Lastniki, odgovorni ravnatelji, upravniki in poslovodje obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovalnice izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, ali pa bi imeli obratovalnice zaprte ob času, ki je določen za odpiranje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din.
Upravni kazenski postopek vodi in kazni izreka na prvi stopnji sodnik za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru v Krškem.
C. KONČNE DOLOČBE
25.	člen
/
Ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati prejšnji predpisi o obratovalnem času trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic. Občinski ljudski odbori in ljudski odbori mestnih občin spravijo lastne predpise o obratovalnem času v sklad z določbami tega odloka.
Ta odlok prične veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
št. Preds 579
Krško, dne 22. januarja 1954.
Predsednik:
Tone Zupančič 1. r.
67.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in v zvezi z zadnjim odstavkom 1. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 55-462/53) je okrajni ljudski odbor Postojna na »kapni seji obeh zborov dne 19. januarja 1954 sprejel
ODLOK
o višini dnevnic zn uradna potovanja v mejah okraja Postojna
1.	člen
Dnevnica za uradna potovanja v mejah okraja Postojna znaša:
a)	za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor	800 din
b)	za uslužbence od IX. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 700 din
c)	za druge uslužbence in delavce	600 din
2.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1954.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja Postojna z dne 1. septembra 1953 (Uradni list LRS, št. 33-381/53).
Št. 657/2-54
Postojna, dne 19. januarja 1954.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
68.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okfajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na ločenih sejah obeh zborov dne 28. decembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o druždienem planu okraja Šoštanj za 1. 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in družbenih skladov, določena v VI. poglavju I. dela 1. člena odloka o družbenem planu okraja Šoštanj za leto 1953, št. V-130/1-53 z dne 6. II. 1953, se spremeni, in sicer:
Stroka 125 — usnjarska industrija
Tovarna usnja Šoštanj od 1300 na 990
2.	člen
Sprememba stopnje akumulacije in družbenih skladov za Tovarno usnja Šoštanj v Šoštanju velja od 1. januarja 1953.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
Št. 5494/54-53
Šoštanj, dne 28. decembra 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r.
69.
Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi s sklepom konference z zastopniki okrajev, mest in večjih industrijskih podjetij pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS dne 15. 1. 1954 je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji obeh zborov dne 16. I. 1954 sprejel
ODLOK
o začasnem obratovalnem času trgovskih in obrtnih obratov v okraju Trbovlje
1.	člen
Pomanjkanje električne energije, ki je nastopilo zaradi izredno nizkega vodnega stanja naših glavnih rek (Save, Dr-ve, Soče), zahteva, da se omeji poraba energije, tako da bi gospodarstvo kar najmanj trpelo.
Zaradi tega se obratovalni čas za trgovske lokale in obrtne obrate začasno določi takole:
1.	za trgovske lokale od 8.30 do 16.30 ure;
2.	za obrtne obrate od 9.00 do 16.00 ure.
2.	člen
Ta obratovalni čas velja od 18. januarja 1954 do preklica.
Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da prekliče ta začasni obratovalni čas, kadar bo zanj prenehala potreba.
3.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. 389/1-54
Trbovlje, dne 16. januarja 1954.
Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r.
70.
Občinski ljudski odbor Ožbalt ob Dravi je na seji dne 21. I. 1954 na podlagi 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 4, ki obsega celotno naselje Gradišče na Kozjaku, ker je prenehal mandat Javorniku Bojanu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 21. marca 1954.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti štev. 4.
Št. 63/1-54
Ožbalt ob Dravi, dne 21. januarja 1954.
Predsednik Obč. LOi
Ivan Kranjc 1. r.
Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik — tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 800 din - Posamezna števil aa: 8 din do 8 strani vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjav čeva ulica lla, poštni predal 336 — Telefon uprave 28-B79 —
Čekovni račun: 601-»T«-167
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XI
Opozarjamo na zbirko, ki je pravkar izšla:
ZBIRKA PREDPISOV O HIGIENI ZIVIL
Oddelek za higieno in prehrano pri Higienskem zavodu v Ljubljani je v tei priročni knjižici zbral vse pomembne pravne predpise in navodila, ki so doslej izšli na področju zdravstvenih in sanitarnih ukrepov. Knjižici je dodan tudi redko dostopen pravilnik o jpregledovanju klavnih živali in mesa ter o veterinarskem nadzorstvu nad živili živalskega izvora, v slovenskem prevodu, uvrščeno je tudi več tabelaričnih pregledov o fizikalnih lastnostih in higienski kvaliteti živil ter bo koristen pripomoček veterinarjem in vsem, ki imajo opravka v prometu z živili.
Strani 160, cena 220 din.
Priloga k 5. kosu z dne 11. februarja 1954
Štev 5
Razglasi in objave
St. IV. 5737/1-53	459
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. IV. 5737/1 z dne 18. januarja 1954 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Žlabniku Stanku, roj.
19.	X. 1920 v Dolnji Košani, v »S 1 a b n i k«.
St. IV. 5684/1-54	460
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. IV. 5684/1-53 z dne 18. I. 1954 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Useniku Francu, roj 4. II. 1929 v Drgauja selu, njegovi Anici roj. Jaklič 30. VI. 1930 v Sp. Mlade-tičah in sinu Branku, roj. 23. VI. 1953 v Ljubljani, v »A v s e n i kt.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Register državnih gospodarskih podjetij
Tajništva okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov razglašajo:
Vpisi
153.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Suha roba« na debelo in drobno, Ljubljana (Stari trg 5).
Poslovni predmet: Nakup in prodaja izdelkov suhe robe, sitarskih in pletarskih izdelkov, lončene robe in lesene galanterije na debelo in drobno.
Ustanovitelj podjetja: MLO Ljubljana, odločba št. G-8995/53 z dne 28. XII. 1953.
Organ gospodarske uprave: Svet za gospodarstvo MLO Ljubljana.
Za podjetje podpisujeta:
Pungerčič Alojzij, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih po-
oblastil in pravil podjetja, ter Si-ronič Pavla, računovodja, sopod-pisuje vse listine, po 47. člemi szdgp.
MLO Ljubljana, 18. januarja 1954.
Št. G-424/1-54	244
154.
Besedilo: Gostilua »Zvezda«, Nova Gorica (Cesta IX. korpusa 65).
Podjetje je ustanovil LO mestne občine Nova Gorica, odločba štev. 1572/1-53 z dne 25. XII. 1953, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Poslovni predmet; Prodaja mrzlih in toplih jedil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Za podjetje podpisujeta:
Jug Milka, upravnik, za vse upravne zadeve, Saksida Jožko, računovodja, sopodpisuje zu finančno in denarno poslovanje do 500.000 din, za večje zneske je potreben sopodpis predsednika mestne občine Gorica.
OLO Gorica, 5. januarja 1954.
Št. II/2-105/177-53	54
155.
Besedilo: Gostinsko podjetje: Gostilna »V gradu«, Puterhof.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter mrzlih in toplih jedil.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Tržič, odločba št. 2551 z dne 27. XII. 1954.
Za pocUetje podpisujeta:
Talar Franc, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Kralj Mara, knjigovodja, ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Kranj, 13. januarja 1954.
St. 139/2-54	234
156.
Besedilo:	Trgovsko podjetje:
»Oprema«, Kranj.
Poslovni predmet: Trgovina na drobno z železnino in kovinskimi izdelki, s športnimi potrebščinami, steklom, porcelanom in keramiko.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Kranj, svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, odločba št. 5773/53 z dne 23. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Tavčar Stane, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Omersa Marica, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
Št. 390/2-54	166
Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina«, Kranj.
Poslovni predmet: Trgovina na drobno z železnino in kovinskimi izdelki, z naftnimi derivati, maziv-nim oljem in mazivi, z barvami, laki, kemikalijami in potrebščinami, nekovinskim gradbenim materialom ter steklom, porcelanom in keramiko.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Kranj, svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, odločba št. 5776/53 z dne 23. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Stanjko Matevž, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Živkovič Štefka, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Kranj, 19. januarja 1954.
Št. 426/2-54	165
Izšla je zbirka:
PREDPISI O IZDAJANJU ZDRAVIL
Namen knjižice je, da se vsak zdravnik v ambulanti in bolnični službi in vsak farmacevt v lekarniški službi seznani s svojimi dolžnostmi pri predpisovanju oziroma izdajanju zdravil. V kniižici so poleg »Navodil o predpisovanju in izdajanju zdravil, obveznega in drugega sanitetnega materiala v javnih zdravstvenih zavodih«, ki jih je izdal Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, zbrani vsi doslej veljavni pravni predpisi s tega področja. Knjižica ne bo koristila le zdravnikom in lekarnarjem, temveč tudi upravičencem do brezplačne zdravstvene oskrbe. Cena 80 din.
156a.
Besedilo: Gostinsko podjetje: Gostilna »Pri kolodvoru«, Tržič.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter toplih in mrzlih jedil.
U tanovitelj in gospodarski organ podjetja: LÖ mestne občine Tržič, odločba št. 2552 z dne 27. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Balantič Marija, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Kralj Mara, knjigovodja, ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Kiu.ij, 14. januarja 1954.
St. 137/2-54	236
157.
Besedilo: Trgovsko podjetje: Trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno, »Gorenje«, Kranj.
Poslovni predmet:	Trgovina z
tekstilnim blagom in tekstilno galanterijo na drobno.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Kranj, svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, odločba št. 5774/53 z dne 23. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Stanjko Staš, upravnik, samostojno, •; obsegu zakonitih pooblastil in p/avil podjetja; Kavčič Francka, knjigovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
OLO Kranj, 19. januarja 1954.
Št. 427/2-54	164
158.
Besedilo: Gostilna, Apače.
Poslovili predmet: Nabava in prodaja jestvin in pijač na drobno, gostinske storitve.
Ustanovitelj: Obč. LO Apače, odločba št. 545/1 z dne 1. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Horvat Mirko, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Gaber Matija,, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena, skupaj z upravnikom po 47. členu szdgp. OLO Ljutomer, 9. januarja 1954.
Št. II-24/2-54	117
159.
Besedilo: Mlin in oljarna, Crnci-Apače.
Po:lovni predmet: Nakup, predelava žita in stročnic, prodaja mlev-sikih izdelkov in drugih lastnih izdelkov. Postranska delavnost podjetja je uslužnostna predelava oljaric in zamenjava olja za oljarice.
Ustanovitelj in gospodarska uprava: Obč. LO Apače, odločba štev. 31/1-54 z dne 11. I. 1954.
Za podjetje podpisujeta:
Žižek Martin, upravnik, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Gabor Štefanija, računovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena, skupaj z upravnikom po 47. členu szdgp.
Il-št. 236/2-54	240
Besedilo: Tovarna usnja, Ljutomer.
Poslovni predmet:	Izdelovanje
usnj) za golenice na industrijski način.
Ustanovitelj in gospodarska uprava: OLO Ljutomer, odločba štev.-5198/4-53 z dne 19. I. 1954.
Za podjetje podpisujeta:
Martinušič Ivo, v. d. direktorja, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Roner Milica računovodja, ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Ljutomer, 19. januarja 1954.
Il-št. 3198/4-53	239
160.
Besedilo:	»Oprema« Ljutomer,
Postajališka cesta 1.
Poslovni predmet: Prodaja pohištva in blaga lastne produkcije ter potrebščin v zvezi s tem blagom, lesnih polizdelkov in lesne embalaže na drobno.
Ustanovitelj in gospodarski organ: LO MO Ljutomer, odločba št. 66/52 z dne 15. V. 1952.
Za poslovalnico podpisujeta: Blagovič Janez, upravnik, samostojno, upravne listine; Beg Stanko, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Ljutomer, 18. januarja 1954.
Št. II-2903/3-53	391
161.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Jurij ob Pesnici (Jurski vrh 7).
Poslovni predmet:	Proizvodnja
kmetijskih pridelkov, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo.
Ustanovitelj podjetja in gospodarski upravni organ: OLO Maribor okolica.
Za podjetje podpisujejo:
Fijačko Franjo, upravnik, neomejeno; Živec Miha, računovodja, ki sopodpisuje po 47. členu szdgp.
Št. 1-8444/1-53	260
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Jurovski dol.
Poslovni predmet:	Proizvodnja
kmetijskih pridelkov, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo.
Ustanovitelj in gospodarski upravni organ podjetja: OLO Maribor okolica.
Za podjetje podpisujejo:
Fidler Slavko, upravnik, neomejeno, Novak Jože, računovodja, so-podpiisuje po 47. členu szdgp.
Št. 11-8377/1-53	259
OLO Maribor ok., 8. jan. 1954. 162.
Besedilo: Tovarna lesovine in lepenke, Podvelka.
Poslovni predmet: Industrijska izdelava lesovine in lepenke.
Podjetje je ustanovljeno z odločbo vlade LRS, št. S-zalk 568 z dne 21. XII. 1950 ter odlokom Izvršnega sveta LRS št. U-49/53 z dne 7. Vlil. 1953 preneseno na OLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Za pocüetje podpisujeta:
Enci Hubert, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Klipšteter Julij, računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Št. 11-562/1-54	255
Besedilo:	Elektro - instalacijsko
podjetje, Poljčane (Maharska vas št. 23).
Ustanovitelj in gospodarski upravni organ podjetja: Obč. LO Poljčane.
Poslovni predmet; Kompletiranje raznega materiala za izvršitev elek-tromontaž, popravljanje električnih predmetov, izvrševanje elektroin-stalacij, sanitarnih, reklamnih in elektro signalnih naprav.
Za podjetje podpisujeta:
Vezjak Alojz, upravnik, neomejeno, in Fabrio Marjan, knjigovodja, ki sopodpisuje po 47. členu szdgp.
Št. II-162/2-54	241
OLO Maribor ok., 13. jan. 1954. 163.
Besedilo: Tovarna lesovine in lepenke, Ceršak.
Poslovni predmet: Industrijska izdelava lesovine in raznih vrst lepenke.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zafc 568 z dne 21. XII. 1950; pravice in dolžnosti ustanovitelja so bile prenesene z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, št. U-49/53 z dne 7. VIII. 1953 na ÖLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Za podjetje podpisujeta:
Poglej Leon, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Bardosi Hilda, glavni računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu §zdgp.
Št. II-357/1-54	250
Besedilo: Usnjarna in parna žaga, Lenart v Slov. gor.
Poslovni predmet:	Izdelovanje
podplatnega usnja, mazanih kravla in drugih vrst usnja na industrijski način, industrijsko žaganje lesa.
Podjetje je ustanovljeno z odločbo vlade LRS, št. II-156/1 z dne 3. III.
1952	ter z odlokom Izvršnega sveta LRS, št. U-49/53 z dne 7. VIII.
1953	preneseno na OLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Za podjetje podpisujeta:
Leskovec Tone, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja, in Kodrič Milka, glavni računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Št. H-354/1-54	248
Besedilo:	Granitna industrij»;
Oplotnica.
Poslovni predmet: Proizvodnja in dobava granitnih izdelkov, granitnega in apnenčevega gramoza.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-za!k. 345 z dne 5. Vlil-1950; pravice in dolžnosti ustanovitelja so bile prenesene z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine
LRS, št. U-49/55 z dne 7. Vlil. 1953 na OLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Za podjetje podpisujeta:
Božič Franjo, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Jerman Marica, glavni računovodja, sopodprsuje listine po 47. členu szdgp.
St. II-358/1-54	251
Besedilo: Tovarna dušika, Ruše. Poslovni predmet: Izdelovanje tekočega amoniaka, amoniakalne vode 25%, amonijevega sulfata, dis-sous plina, ferokroma, karbure, fe-rokrom suraffine, kromsilioija, fe-romangr.na, kalcijcianamida, kal-cijkarl)ida, kisika, mase za čiščenje acetilena, žveplovega dioksida, ogljikove kisline, umetnega gnojila in negašenega apna.
Ustanovitelj podjetja:	Vlada
FLRJ, odločba št. Pov 462 z dne 23. IX. 1946; pravice in dolžnosti ustanovitelja so bile prenesene z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine- LRS, št. U-49/53 z dne
7.	VIII. 1953 na OLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Za podjetje podpisujeta:
Greif Martin, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Dolinšek Ivan, šef računovodstva, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
St. II-361/1-54	236
Besedilo:	Sladkogorska tovarna
kartona in papirja, Sladki vrh.
Poslovni predmet:	Industrijska
izdelava lesovine, kartona in pa-
^ llstanovitelj pod'etja: Vlada LRS, odločba št. S-zak 568 z dne 21. XII. 1950; pravice in dolžnosti ustanovitelja so bile prenesene z odlokom Izvršnega sveta LRS, št. U-49/53 z dne 7. VIII. 1953 na OLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ podjetja.
Za podjetje podpisujeta:
Černe Lado, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Rajgl Jože, glavni računovodja, podpisuje listine po 47, členu szdgp.
Št. II-356/1-54	249
Besedilo: Tovarna olja, Slov. Bistrica.
Poslovni predmet: Izdelovanje jedilnega olja na industrijski način.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 50 z dne 25. X. 1946; pravice in dolžnosti ustanovitelja so bile prenesene z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. št. U-49/53 z dne 7. VIII. 1953 na OLO Maribor okolica, ki je tudi gospodarski upravni organ.
Za podjetje podpisujeta:
Zajšek Ignac, direktor, samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in Pravil podjetja; Repnik Otilija, ra-čunovoddi, sopodpisuje listine po 17. členu szdgp; Fermišek Beno,
vodju komerciale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu; Pravdič Franc, finančni knjigovodja, sopodpisuje v odsotnosti računovodje, v istem obsegu.
Št. II-350/1-54	232
OLO Maribor ok., 14. jan. 1954.
164.
Besedilo:	Občinska	klavnica in
mesnica, Grajena.
Poslovni predmet: Klanje živine in prodaja mesa na drobno.
Ustanovitelj in organ gospodarske uprave podjetja: Obč. LO Grajena, odločba št. 1-659/52 z dne 24. I. 1953.
Za podjetje podpisujejo:
Berlinger Otmar, poslovodja, samostojno, v okviru zakonitih določb in pravil podjetja; Opara Martin, računovodja, sopodpisuje vse listine finančnega pomena, in Strelec Martin, podpisuje v odsotnosti poslovodje, v istem obsegu.
OLO Ptuj, 19. januarja 1934.
Št. II/12-796/1-53	154
165.
Besedilo: Zagorski obrat, Podnart.
Poslovni predmet: Predelava hlodovine.
Ustanovitelj in gospodarski upravni organ; Občinski LO Podnart, odločba št. 2-457/1-33 z dne 23. IV. 1953.
Za podjetje podpisujejo:
Ambrožič Jože, poslovodja, Selan Barbka, računovodja, in Jerala Janko, po pravilih podjetja.
OLO Radovljica, 14. januarja 1954.
St. 57/1-54	155
166.
Besedilo: Mlin, Šmartno (pri Slovenjem Gradcu).
Poslovni predmet: Mletje žita.
Ustanovitelj: Obč. LO Šmartno, odločba št. 60/2-52 z dne 4. II. 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Lužnik Jože, upravnik, samostojno, Lampret Frane, predsednik KZ
Šmartno, in Beliš Franc, tajnik Obč. LO Šmartno.
OLO Slov. Gradec, H. dec. 1953.
Št. 137/286 53	9532
167.
Besedilo:	Pleskarstvo — fotore-
klamservis v Trbovljah.
Poslovni predmet: Vsa dela te stroke.
Ustanovitelj:	LO MO Trbovlje,
sklep št. 1648/1-33 z dne 3. VIL 1953. Za podjetje podpisujeta:
Čebin Anton, upravnik, in Zupančič Stane, računovodja, ki podpisujeta skupaj, neomejeno.
LOMO Trbovlje, 2. sept. 1953.
Št. 2013/1-53	4867
Spremembe
168.
Besedilo:	»Continentul-Export«,
Ljubljana.
Izbriše se Mandelj Milica in vpiše Končan Cirila, računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Št. III-1304/1-53	267
Besedilo: »Slovenijutekstil«, podjetje za izvozno-uvozne posle tekstilne industrije, Ljubljana.
Izbriše se Lampe Vilko, in vpiše: Kodela Viktor, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
št. 1II-86/1-1954	268
Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS, Ljubljana, dne 8. januarja 1954.
169.
Besedilo: »Avtotchna«, Ljubljana.
Vpiše se Kapš Alojz, glavni računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Izbriše se Groboljšek Franc kot v. d. glavnega računovodje, in se vpiše kot knjigovodja, ki sopodpi-
Zuvod za statistiko in evidenco LRS je izdal:
»KMETIJSTVO LR SLOVENIJE V LUCI STATISTIKE«
Delo obsega 265 strani ter ima 40 tabel in 54 grafikonov, obravnava vse važnejše panoge kmetijstva, kolikor so> dostopne statističnemu opazovanju: površine zemljiških kategorij, kultur* alb skupio in posameznih kultur; hektarske donose in proizvodnjo; vremenske razmere; socialno strukturo: sektorje lastništva: vinogradništvo; sadjarstvo in živinorejo.
Zbrano gradivo je analizirano In prikazano t lahko razumljivimi statističnimi prijemi z agroekonomskega In deloma tudi iz agrotehničnega vidika.
Številne primerjave z državnim povprečjem, z drugimi našimi republikami in drugimi državami ter nakazovanje zgodovinskega razvoja in tendenc pa omogoča vsestransko orientacijo in presoja-ije našega kmetijstva; in zato bo to delo nepogrešljiv priročnik vsakomur, ki se peča z vprašanji našega kmetijstva.
Cena 300 din, naklada je omejena, zato si v lastnem interesu takoj nabavite knjigo pri »Uradnem listu LRS:, Ljubljana, Erjavčeva 11/a.
suje v odsotnosti glavnega računovodje, istem obsegu.
Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS, Ljubljana, dne 12. januarja 1954.
St. III-119/1-1954	270
170.	.
Besedilo: »Teko«, uslužnoslno in agenturno podjetje tekstilne industrije LRS. Ljubljana, skrajšano: »Teko«, Ljubljena.
Izbriše se glavni računovodja Grabrijan Ferdo in vpišejo:
Praznik Ivan, šef uvoza in izvoza, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu; Lasan Mate, glavni računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp, in Anež Anaška. knjigovodja, ki sopodpisuje v odsotnosti gl. računovodje, v istem obsegu.
Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS, Ljubljana, dne 19. januarja 1954.
St. Ili-151/1-1954	273
171.
Besedilo: Gradbeno p djetje »Me-grad«, Ljubljana.
Izbriše se Kušar Janez in vpiše Dolinar Franc, komercialni direktor, ki sopodpisuje vse listine po 47. členu szdgp.
MLO Ljubljana, 12. januarja 1954.
G-št. 25/1-54	93
Besedilo: »Les-Ljubljana«. Izbrišeta se Petkovšek Anton, direktor, in Dolinar Franc, šef računovodstva ter vpišeta:
Mahne Stane, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja in Kuhar Marija, šef računovodstva, ki podpisuje v odsotnosti vodje gospodarsko računskega sektorja, v istem obsegu.
MLO Ljubljana, 19. januarja 1954.
Št. G-479/1-54	245
172.
Besedilo: »Meprom«, mestno prevozno podjetje In mehanična delavnica, Ljubljana.
Izbriše se Vrančič CirlL računovodja in vpiše
Derkač Jože, računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
MLO Ljubljana, 22. januarja 1954.
G-št. 634/1-54	282
173.
Besedilo: Elektro-instalacija, Bled.
Besedilo odslej: »Elektro-Radlo-Servis«, Bled, Zagorice 41.
Izbriše se Ličen Edvard in vpiše Jan Milka, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po določbah szdgp.
LO MO Bled. 5. decembra 1953.
Št. 1-1681/2	136
174.
Besedilo: Mestna klavnica z mesarijo, Bled.
Izbrišeta se Zupan Jože in Ličen Edvard ter vpišeta:
Teran Metod, namestnik, ki podpisuje v odsotnosti upravniku, in Jeglič Andrej, računovodja, ki sopodpisuje vse listine ix> določbah szdgp.
Št. 1-1700/1	132
Besedilo: Mestno ključavničarstvo-vodovod, Bled.
Izbrišeta se Zupan Jože, namestnik upravnika, in Ličen Edvard, računovodja ter vpiše:
Černe Bojan, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po določbah szdgp.
Št. 1-372/2	137
LO MO Bled, 7, decembra 1953.
175.
Besedilo:	Grajsko kopališče in
čolnarna, Bled.
Izbriše se Ličen Edvard in vpiše: Jan Milka, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po določbah szdgp.
Št. 1-1700/1-53	131
Besedilo: Mestna krojaška delavnica, Bled.
Besedilo odslej: »Elita«, moško in žensko krojaštvo, Bled, skrajšano »Elita«-Bled.
Izbrišeta se Zupan Jože, namestnik upravnika, Ličen Edvard, računovodja, in vpiše:
Jeglič Andrej, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po določbah szdgp.
Št. 1-1607/1-53	135
Besedilo: Mestna žaga, Bled. Izbriše se Ličen Edvard in vpiše: Jan Milka, -ačunovodja, ki sopodpisuje vse listine po določbah szdgp.
Št. 1-1699/1-53	134
Besedilo: »Soboplesk«, Bled. Izbrišeta se Zupan Jože, namestnik upravnika, in Ličen Edvard, računovodja, ter vpiše:
Černe Bojan, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po določbah szdgp.
Št. 1-373/2	139
LOMO Bled, 9. decembra 1953.
176.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Špecerija«, Celje.
Izbriše se Plevnik Franjo, ravnatelj, in vpiše:
Lamut Zvonko, v. d. ravnatelja, ki podpisuje samostojno, v okviru zakonitih določb in pravil podjetja. MLO Celje, 11. januarja 1954.
St. II-178/1-54	92
177.
Besedilo: Hotel in kavarna »Savinja«, Celje.
Izbriše se Bernot Majda in vpiše: Mule Marija, računovodja, ki sopodpisuje vse listine finančnega pomena.
MLO Celje. 21. januarja 1954.
Št. 11-549/1-54	246
178.
Besedilo: Goriške opekarne, Bilje.
Vpiše se Pregelj janko, šef komerciale, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja, v istem obsegu. OLO Gorica, 23. januarja 1954.
Št. II-2-37/2-54	310
179.
Besedilo: Lesno industrijsko podjetje, Ribnica na Dol.
Izbrišejo se Debeljak Anton, Cvar Kristina, Mohar Rudolf in Abra-hamsberg Ciril ter vpišejo:
Abrahamsberg Ciril, direktor, Je-celj Frančiška, računovodja, Nosan Maks, tajnik in Levstik Franc, komercialist podjetja.
Izbrišejo se lesnoindustrijski obrati: Ortnek, Loški potok, Podpreska, Rob pri Vel. Laščah, vse obrtne delavnice, ter ekonomija Grčarice. OLO Kočevje, 5. januarja 1954.
Št. 3904/2	82
180.
Besedilo:	KLO gostinski obrat
Ribnica (s poslovalnicami: Ekonomija, Sodavičarstvo in Delavsko uslužbenska restavracija).
Besedilo odslej: Gostinsko podjetje Ribnica s poslovalnicama: Bife Lopovče in Sodavičarstvo. Vpiše se Marolt Jože, knjigovodja. OLO Kočevje, 10. januarja 1934.
Št. 20/3-54	152
181.
Besedilo: Stolarna in mlin, Dobrepolje.
Besedilo odslej: Stolarna, žaga in mlin, Dobrepolje.
Poslovni predmet:	Izdelava sto-
lov, razrez lesa v lastni režiji in storitve prebivalstvu, mletje žita za prebivalstvo.
Št. 2482/3-53	151
Besedilo: KLO kino Ribnica. Besedilo odslej: Kino Ribnica. Vpiše se Marolt Jože, knjigovodja.
št. 21/1-54	150
Besedilo: KLO mesarija. Ribnica. Besedilo odslej:	Mesarija, Rib-
nica.
Vpiše se Marolt Jože, knjigovodja.
Št. 19/2-54	149
OLO Kočevje, 14. januarja 1954.
182.
Besedilo: Podjetje za prodajo žita ter mlevskih izdelkov »Klas«, Kočevje, skrajšano: Trgovsko podjetje »Klas«, Kočevje.
Poslovni predmet: Odkup in prodaja žita, mlevskih izdelkov in stročnic na veliko, postranska delavnost: mlin in predelava žita.
Ustanovitelj: OLO Kočevje, odločba št. 2847/2-53 dne 13. XI. 1955. Za podjetje podpisujejo:
Hren Vinko, ttirektor, samostojno, v vseh zadevah: listine finančnega pomena sopodpisuje računovodja Goršič Stane po 47. členu szdgp. OLO Kočevje, 21. januarja 1954.
Št. 3942/53	225
183.
Besedilo: Gostinsko (»odjetje »Pod Joštom«, Kranj-Stražišče.
Izbriše se Eržen Vinko in vpije:
Purič Franc, honorarni knjigovodja, ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
Kranj, 28. decembra 1933.
St. 8625/2-53	9608
184.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Zelenica«, Tržič.
Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Zelenica«, Tržič — v likvidaciji.
Za podjetje v likvidaciji podpisujejo:
Mokorel Jože, predsednik, Mozetič Janko in Žepič Andrej, člana.
OLO Kranj, 8. januarja 1954.
Št. 8704/2-54	63
185.
Besedilo: Gostinsko podjetje: Gostilna »Pod Košuto«, Sv. Ana pri Tržiču.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, oddajanje prenočišč, prodaja toplih in mrzlih jedil.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Tržič, odločba št. 2547 z dne 27. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Amkele Marta, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Kralj Mara, knjigovodja, ki sopod-pi-uje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Kranj, 13. januarja 1954.
Št. 141/2-54	232
186.
Besedilo: Gostinsko podjetje: Gostilna »Pri Gašperinu«, Tržič, Blejska 3.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter toplih in mrzlih jedil.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Tržič, odločba št. 2549 z dne 27. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Sušnik Francka, upravnik, ki bo podpisoval v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Kralj Mara, knjigovodja, ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
Št. 136/2-34	231
Besedilo: Gostinsko podjetje: Kavarna in gostilna »Zelenica«, Tržič.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter toplih in mrzlih jedil.
Ustanovitelj in gospodarski organ podjetja: LO mestne občine Tržič, odločba št. 2553 z dne 27. XII. 1953.
Za podjetje podpisujeta:
Plahuta Bojan, v. d. upravnika, ki bo podpisal samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Jež Majda, knjigovodja, ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Kranj; 14. januarja 1954.
Št. 140/2-54	233
187.
Besedilo:	Čevljarska delavnica,
Šenčur.
Besedilo odslej: Čevljarska delavnica, Šenčur — v likvidaciji.
Podjetje preide z 1. XI. 1953, z odločbo obč. LO Šenčur št. 1048/5 z dne 30. XII. 1933 v likvidacijo.
Za podjetje v likvidaciji podpisujejo:	Cekne Miha, predsednik,
Zmrzlikar Franc in Repnik Andrej, člana.
OLO Kranj, 15. januarja 1954.
Št. 70/2	122
188.
Besedilo:	Gostinsko	podjetje
»Dom na Jezerskem« — Jezersko.
Izbriše se Flisar Karel, v. d. ravnatelja in vpiše:
Zbil Henrik, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Št. 391/2-54	226
Besedilo: Trgovsko podjetje za Gorenjsko na veliko, »Kokra«, Kranj.
Vpiše se prenos ustanoviteljskih pravic od OLO Kranj na LO mestne občine Kranj.
Poslovni predmet: Trgovina na debelo in malo '• tekstilnim blagom in tekstilno galanterijo, z galanterijo ter pletenim blagom.
Izbrišejo se poslovalnice Rovta-rica, skladišče II. Kranj — Gorenja Sava št. 11, in skladišče III. Trata — Škofja Loka.
Izbriše se Gramatčikov Marija in vpiše:
Kavčič Francka, finančni knjigovodja, ki bo sopodpisovala listine finančnega pomena po 47. členu szdgp., v odsotnosti računovodje.
Št. 329/2-54	228
Besedilo:	Tovarna klobukov,
Škofja Loka.
Izbriše se zaradi zaključene likvidacije »Ekonomija«.
Št. 8705/2-54	227
OLO Kranj, 19. januarja 1954.
189.
Besedilo: Krajevna mizarska delavnica, Dobova (Dobova - Mihalo-vec 60).
Besedilo odslej: Mizarsko podjetje, Dobova.
Izbriše se Kovačič Jože in vpiše:
Predanič Peter, knjigovodja, z istimi pooblastili.
OLO Krško, 30. decembra 1953.
Št. 18.101/2	9614
190.
Besedilo: Ljudska potrošnja, Bre-žice*
Izbriše se Grobelšek Ivan in vpiše
Plaz ar Ivan, računovodja, z istimi pooblastili.
OLO Krško, 13. januarja 1954.
Št. 810/1-1954	88
191.
Besedilo: Tovarna papirja, kartona in lepenke, Količevo.
Izbriše se Terček Marija, glavni računovodja, in vpiše:
Kosmina Dušan, v. d. glav. računovodje, ki sopodpisuje spise finančnega pomena.
OLO Ljubljana ok., 9. jan. 1954.
II-2-št. 27/5-1954	123
192.
Besedilo: Papirnica, Količevo (pri
Domžalah).
Izbriše se Finžgar Ivan, direktor, in vpiše:
Sonc Ivo, v. d. direktorja, ki podpisuje za podjetje z istimi pooblastili.
OLO Ljubljana ok., 14. jan. 1954.
II-2-27/9-1954	298
193.
Besedilo: Državno trgovsko podjetje, Gornja Radgona.
Za podjetje podpisujejo:
Kovačič Konrad, upravnik, samostojno v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja: Medved Robert, pomočnik upravnika, v odsotnosti upravnika, v istem obsegu; Ambrožič Majda, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp.
OLO Ljutomer, 7. januarja 1954.
Il-št. 6148/1-53	64
194.
Besedilo: Restavracija in kavarna »Triglav«, Ljutomer — v likvidaciji.
Za firmo v likvidaciji podpisujejo: Kozel Jožef, predsednik, Korošak Mirko in Senčar Jože, člana, po dva skupaj.
OLO Ljutomer, 12. januarja 1954.
Št. 11-6020/1-53	94
195.
Besedilo: »Franc Leskošek«, tovarna metalnih konstrukcij, Maribor.
Besedilo odslej: »Metalna«, to-varna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor,
MLO Maribor, 26. novembra 1953.
Št. Pov 4/202	220
196.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Maribor.
Izbriše se Maherl Jože, glavni računovodja, in vpiše:
Blatnik Nežika, računovodja podjetja.
MLO Maribor, 2. decembra 1953.
Št. Pov 4/206	221
197.
Besedilo:	Mestne brivnice, Ma-
ribor.
Izbriše se Petelinšek Pavla, namestnik računovodje.
Vpišeta se obrata podjetja: Kozmetična delavnica, Maribor, Tyrševa 4 in Brivsko-frizerska delavnica, Kamnica 19.
MLO Maribor, 10. decembra 1953.
Št. Pov 4/213	208
198.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Lokomotiva« Maribor, Gorkega 29.
Vpišejo se obrati: Gostilna »Lokomotiva« Maribor, Gorkega 29, gostilna »Pri vojašnici« Maribor, Gor-
kega 55 in bife »Lokomotiva« Maribor, Cesta zmage 15.
MLO Maribor, 11. decembra 1953.
St. Pov 4/214	210
199.
Besedilo:	Državno gospodarsko
podjetje »Avtobusni promet«, Maribor.
Izbriše se stranski obrat DUR Maribor, Tržaška 4 in Ričl Sarlota kot namestnik glavnega računovodje.
St. Pov	4/216	203
Besedilo:	Mestno	obrtno	podjetje
»Radiocenter« Maribor, Partizanska 26.
Vpiše se prodajalna »Radiocen-ter«, Maribor, Partizanska 26.
Št. Pov	4/232	183
MLO Maribor, 12.	decembra	1953.
200.
Besedilo:	Trgovsko podjetje s
prehranbenim blagom »Hrana« Maribor, Glavni trg 16.
Izbrišejo se obrati: Glavna zaloga kvasa na drobno in debelo, Maribor, Cankarjeva ulica; Počitniški dom na Velikem Lošinju in Uprava počitniških domov trgovskih podjetij in poverjeništva za trgo-.vino in preskrbo, Maribor, Gosposka 24 in pooblastilo za podpisovanje pri Upravi počitniških domov za Keg Lovra; dalje prodajalna VTP, Gosposka 20; prodajalne: št. 21, Gosposka 3, št. 27, Glavni trg 2, št. 35, Meljska cesta 58; Delikatesa, Partizanska 23, vse v Mariboru, prodajalna št. 13, Kamnica 137, TAM-Tezno, TAM-Ulica Premrla in TAM, Masarykova ulica 5, Maribor.
Vpišejo se prodajalne: št. 6, Razvanje 45, št. 8. Vodnikov trg 1, št. 1, v obratu TAM-Tezno, št. 3, Masarykova 5, št. 5, Ulica Premrla, št.
12.	Gosposka 3, št. 20, Gosposka 20, št. 17, Glavni trg 2, št. 18, Meljska cesta 58 in št. 15, Partizanska 23, vse v Mariboru.
MLO Maribor, 13. decembra 1953.
Št. Pov 4/233	199
201.
Besedilo:	Trgovsko podjetje s
prehranbenim blagom »Gruda« Maribor, Rotovški trg 2.
Izbrišejo se prodajalne:	št. 6,
Ptujska 1, št. 7, Ruška cesta 71, št. 8, Ulica 14. divizije 2, št. 18, Engelsova 69, št. 28, Ob ribniku 1, št. 33, Dupleška 34 in št. 38, Ulica 10. oktobra št. 2.
Izbriše se Žerjav Mirko, glavni računovodja fn vpiše:
Starčevič Marica, v. d. računovodje, ki sopodpisuje vse listine po 47. členu szdgp.
MLO Maribor, 14. decembra 1953.
Št. Pov 4/217	202
202.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Turist hotel« Maribor, Ulica talcev 1. Sedež odslej: Maribor, Sodna 17.
Št. Pov 4/225	181
Besedilo: Mestno podjetje za precizno mehaniko, Maribor, Gosposka ul. 27.
Izbriše se obrat Maribor, Gregorčičeva 14 in vpiše obrat:
Brusilstvo, Maribor, Glavni trg 6.
Št. Pov 4/229	169
MIX) Maribor, 17. decembra 1953.
203.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Zamorec« Maribor, Gosposka 30.
Vpiše sc obrat:	Bife »Pohorc«,
Maribor, Smetanova 3
Št. Pov 4/240	177
Besedilo: Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Maribor, Glavni trg 16. Sedež odslej: Maribor, Jurčičeva 8. Izbrišeta se prodajalna na Vodnikovem trgu ter cvetličarna v Mariboru, Gosposka 26 in vpišeta: Prodajalna št. 16, Maribor, Ptujska 89, in Prodajalna »Dinja«, Maribor, Limbuška 23.
MLO Maribor, 18. decembra 1953.
Št. Pov 4.241	179
204.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tanin« Maribor, Jurčičeva 8.
Izbriše se Molnar Dora in vpiše: Čeh Jožica, računovodja, ki podpisuje poleg ravnatelja vse listine po 47. členu »zdgp.
Vpišeta se: Prodajalna obutve na drobno »Obutev«, Maribor, Gosposka 25, in Prodajalna z usnjem, čevljarskimi potrebščinami, sedlarskim in jermenarskim blagom in vrvarskimi izdelki, Maribor, Koroška 13.
MI,O Maribor, 22. decembra 1953.
Št. Pov 4/243	207
205.
Besedilo: Pekarsko podjetje »Delavska pekarna« Maribor, Slomškov trg 6.
Izbriše se obrat in prodajalna v Mariboru, Krpanova 19.
MLO Maribor, 23. decembra 1953.
Št. Pov 4/245	188
206.
Besedilo: Mestno podjetje »Kurivo«, Maribor, Cankarjeva 25.
Izbrišeta se poslovalnici št. 2, Maribor,	Ruška 62 in št. 4, Maribor,
Mladinska	27 ter vpišejo:
poslovalnice: št. 2, Maribor, Ruška 112; št. 4, Maribor, Smetanova 14 in št. 7, Maribor, Masarykova 15.
Št. Pov 4/248	190
Besedilo: Pekarsko podjetje »Center«, Maribor, Grajski trg 6.
Vpišejo se: obrat in prodajalna, Maribor, Ulica 14. divizije, št. 80, slaščičarna, Maribor, Grajski trg 6 in prodajalna slaščic in kruha, Maribor, Dvoržakova 4.
Št. Pov 4/250	192
MLO Maribor, 24. decembra 1953. 207.
Besedilo: Industrija kovinskih Izdelkov, Maribor.
Izbrišeta se obrat Brusilnica in popravljalnica nožev Maribor, Glavni trg 6 in Tovarna kartotek in pisarniških potrebščin, Maribor, Koroška 40.
193
Besedilo: »Vestnik«, informativni dnevnik, Maribor.
Besedilo odslej: »Večer«, Maribor. Izbrišeta se Ivnik Branko, v. d. odgovornega urednika in Bojan Šink, urednik ter vpiše:
Filipčič Milan, odgovorni urednik, ki podpisuje samostojno, v okviru zakonitih določb in pravil podjetja.
Št. 4/254	218
MLO Maribor, 28. decembra 1953.
208.
Besedilo: Lesno industrijsko podjetje, Maribor.
Vpišejo se lesno industrijski obrati podjetja: »Drava«, Maribor, Meljska 91; Brezno-Podvelka, Podvelka; Lovrenc v Lovrencu na Pohorju; Ruše z žago Viltuš, Ruše; Ptuj v Ptuju; Ljutomer v Ljutomeru; Radgona v Gor. Radgoni in Nova gradnja lesnoindustrijskega kombinata Limbuš v Limbušu.
Izbriše se Albreht Boris, sekretar in vpiše:
Čerpes Rihard, glavni knjigovodja, ki podpisuje v istem obsegu, kot glavni računovodja, v njegovi odsotnosti.
MLO Maribor, 7. januarja 1954.
Št. Pov 4/263	216
209.
Besedilo: Mestno urarsko podjetje, Maribor.
Izbriš ■ se Koren Ivan in vpiše: Tipoweiler Ivan, računovodja, ki sopodpisuje vse listine po 47. členu szdgp.
MLO Maribor, 13. januarja 1954.
Št. 297/2	217
210.
Besedilo: Tovarna lesovine in lepenke, Podvelka.
Izbriše se glavni računovodja Klipšteter Julij in vpiše:
Pisnik Josip, v. d. računovodje, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Št. II-8268/1-53	266
Besedilo: Tovarna dušika, Ruše. Izbriše se direktor Greif Martin in vpiše novi direktor Stopar Viktor, ki podpisuje neomejeno po zakonitih pooblastilih in pravilih podjetja.
Št. II-7641/1-53	265
Besedilo: Tovarna olja, Slovenska Bistrica.
Izbriše se Repnik Otilija in vpiše! Jurgec Franc, računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Št. II-7781/1-53	261
OLO Maribor ok., 14. jan. 1954.
211.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ruše.
Izbriše se Štefan Rajnolda in vpiše:
Knuplež Ljubica, računovodja, ki podpisuje v okviru zakonitih p°' oblasti!.
OLO Maribor ok., 19. jan. 1954.
Št. 11-329/1-54	263
Št. 4/256
211.	a
Besedilo:	Sladkogorska tovarna
kartona in papirja, Sladki vrh.
Vpisal se je Mihurko Roman, računovodja, ki sotpodpisuje listine po 47. členu szdgp.
OLO Maribor ok., 22. jan. 1954.
Št. II-279/1-54	291
212.
Besedilo: Trgovina s poljedelskimi stroji, Murska Sobota.
Izbriše se Benko Ludvik in vpise pooblaščenec za podpisovanje Hiršl Koloman, direktor podjetja. V njegovi odsotnosti podpisuje Kučan Bela, komercialni vodja podjetja.
OLO Mur. Sobota, 13. jan. 1954.
Št. II/25-610/1-54	97
213.
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Sograd«, Mur. Sobota.
Izbrišejo se Eri Janez, direktor: Barbarič Nikolaj, komercialni vodja in Kološa Franc, predsednik u. o., ter vpišejo:
Cer Viktor, direktor, Hujs Jože, komercialni vodja in Barbarič Nikolaj, uslužbenec, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
OLO Mur. Sobota, 25. jan. 1954.
Št. II/25-573/2-54	304
214.
Besedilo:	Mesarija KLO Šent-
jernej.
Besedilo odslej: Mesarija Šentjernej.
Izbriše se Bakše Slavko in vpiše:
Blatnik Slavko, ki podpisuje v finančnih zadevah skupaj s knjigovodjem Novakam Jožetom, v osta-, lih zadevah pa samostojno.
OLO Novo mesto, 17. dec. 1953.
Št. H-l 1141/1-53	9551
S15.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Letovišče grad Bori« (Borl-Dolane).
Izbriše se Bakše Slavko in vpiše:
Matjašič Martin, računovodja. OLO Ptuj, 11. januarja 1954.
Št. H/12-5959/2-53	90
216.
Besedilo: Gostilna »Pri Roziki«, Ptuj.
Vpiše se nova poslovalnica Ptuj, Sp. Breg št. 1.
št. 11/12-201/2-54	126
Besedilo: Gostinski obrat »Bračič«, Ptuj.
'Vpiše se nova poslovalnica »Bračič« Ptuj, s sedežem v prostorih Mestnega kina, Ptuj.
St. II/12-6830/2-53	127
Besedilo: »Kruh-pecivo«, Ptuj.
Izbrišeta se Milošič.Ivan in Žnidarič Silva ter vpišejo:
Vauda Ivan, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja; Turk Elizabeta, računovodja, ki so-podpisuje listine po 47. členu szdgp; Rebernak Alojz, ki podpisuje v odsotnosti upravnika, in Žnidarič Silva, ki sopodpisuje v odsotnosti računovodje.
št. II/12-190/2-54	125
OLO Ptuj, 14. januarja 1954.
»PRAVNIK«
glasilo za pravno teorijo in prakso je s št. 10-12 iz zadnjega četrtletja 1953 izšel zaradi tehničnih ovir v tiskarni s precejšnjo zamudo in prinaša tole bogato in aktualno gradivo:
Dr. L. Vavpetič: Ob desetletnici prvega zbora slovenskih pravnikov na osvobojenem ozemlju v dneh 10. in 11. X. 1943 — Ahmet Salčič: K vprašanju o določitvi razmerja med teorijo države in prava in ustavnim pravom — Dr. Lev Svetek: Razvoj in rešitev viničarskega vprašanja v luči delovnega prava in socialnega zavarovanja — Dr. Leon Vučina: Socialno zavarovanje v modernem prometu — Dr. Jože Goričar: Filozofska in sorialoška problematika v naši teoriji države in prava — Dr. L. Vavpetič: Dve opombi k vprašanju, kako doseči višjo strokovno in moralno raven javnih uslužbencev.
Tudi med »Z a p i s k i« je uvrščenih več aktualnih člankov. V uvodnem delu je objavljena »Resolucija pete med-fakultetne konference pravnih fakultet«, ki je bila oktobra 1953 v Skoplju. Majda Štrobl je prispevala zelo zanimivo snov »O delu pravne fakultete«, prof. Murko se spominja osemdesetletnice univ. prof. dr. Frana Ellerja. Rudarski strokovnjak dr. ing. Anton Homan je prispeval aktualen članek »Razvoj pravnih pravil c rudarjenju in rudarska zakonodaja«, dr. L. Vavpetič pa poroča o »IX. mednarodnem kongresu upravnih znanosti v Carigradu«. Slede informativne rubrike: Obzornik, Bibliografija in Društvene vesti.
Tudi to pot je priložena zbirka civilnih, kazenskih in upravnih sodnih odločb ter odločb Državne arbitraže. Zvezku in prilogi odločb so dodana pregledna kazala za lanski VIII. letnik »Pravnika«, ki je napravil viden korak dalje v razvoju našega znanstvenega revijalnega tiska.
»Pravnik« izhaja četrtletno. Letna naročnina je 300 din, za člane Društva pravnikov LRS 200 din. Posamezna številka 75 din. Naroča se pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Erjavčeva tla, poštni predal 336, tek. račun pri NB 601-T-157,
217.
Besedilo:	Delavsko - uslužbenska
restavracija, Ptuj (Lackova ulica).
Besedilo odslej: Gostilna in prenočišče »Beli križ«, Ptuj.
OLO Ptuj, 23. januarja 1954.
Št. 11/12-369/2-54	306
218.
Besedilo:	Restavracija Vino-Ko-
per, poslovalnica Slovenj Gradec.
Izbrišeta se Peterka Emerik in Heric Sonja ter vpišeta:
Jakaša Teodor, upravnik restavracije, in Lenič Marija, knjigovodja. Upravnik podpisuje samostojno, v računskih zadevah pa skupaj s knjigovodjem, po zakonitih pooblastilih.
OLO Slov. Gradec, 16. dec. 1953.
Št. 137/304-53	42
219.
Besedilo:	Krajevna ekonomija,
Mežica.
Izbriše se Kuhar Milka in vpiše:
Konečnik Ida, knjigovodja.
OLO Slov. Gradec, 30. dec. 1953.
Št. 137/296-53	157
220.
Besedilo: DUR kmetijskih delavcev in nameščencev posestva Radlje ob Dravi.
Besedilo odslej: DUR kmetijskega gospodarstva Radlje ob Dravi — v likvidaciji.
Podjetje preide v likvidacijo.
Izbrišeta se Bračič Albert in Knuplež Stanko ter vpiše likvidacijska komisija:	ing. Bosnič Dra-
gan, Glažer Cilka, Kobal Albert in Hefler Baltazar, vsi nameščenci KG Radlje.
Št. 137/318	158
Besedilo: Elektro, Slov Gradec.
Izbriše se Rutar Ivan, računovodja in vpiše:
Gradišnik Lenčka, knjigovodja, ki bo v odsotnosti računovodje, odslej Kuhar Marte, sopodipisovala v finančnih zadevah, po zaikonitih pooblastilih.
Št. 137/317-53	156
OLO Slov. Gradec, 8. jan. 1954.
220.	a
Besedilo: Krajevna gostilna, Šalek — Velenje.
Besedilo odslej: Krajevna gostilna, Šalek — v likvidaciji.
Vpiše se likvidacijska komisija: Antlej Mirko, predsednik. Kolar Stanko in Vovk Fanika, člana.
OLO Šoštanj, 26. oktobra 1953.
Št. 1590/2-53	9324
221.
Besedilo: Mestno podjetje »Remont«, Velenje.
Besedilo odslej: Mestno podjetje »Remont«, Velenje — v likvidaciji.
Izbrišejo se:	Črepinšek Alojz,
Mermolja Klotilda in Kasenik Rado ter vpiše likvidacijska komisija: Antlej Mirko, knjigovodja, Velenje, Drevenšek Anton, gradbeni ing., Šoštanj, Mermolja Klotilda, knjigovodja. 'Velenje in Krofe! Ivan, gospodarski referent, Šoštanj.
OLO Šoštanj, 13. januarja 1954.
Št. 217/2-1954	130
Izšla je knjižica
NAJEMNINE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH POSLOPIJ - DODATEK
Avtor Ione Klemenčič je s tem dodatkom izpopolnil v zaključeno celoto in obrazložil s komentarjem vse nove pravne predpise, ki so izšli po izdaji prve knjižice, tako da bodo imeli ljudski odbori, uprave zgradb in hišni lastniki celoten pregled nad vsem pravnim gradivom glede najemnin, ustanovitve, vzdrževanja in razdeljevanju stanovanjskega sklada ter odprodaje Itišic, ki so last splošnega ljudskega premoženja. O teh pravnih predpisih se pojavlja v dnevnem življenju mnogo vprašanj, ki zahtevajo pojasnila. V uvodnem delu dodatka daje avtor obširno obrazložitev in pojasnila na vso to snov, razčlenjeno na tri obdobja pravnega razvoja.	.
Knjižici je dodana tudi najnovejša uredba o upravljanju stanovanjskih poslopij.	____________
222.
besedilo: Radiocenter, Trbovlje.
Podjetje je prešlo po odločbi LO MO Trbovlje, št. 684/4-53 z dne
20.	XII. 1953 v likvidacijo. Člani likvidacijske komisije so:	Kočar
Alojz, Rojšek Martin, Rozman Mira, uslužbenci LO MO Trbovlje.
Likvidacijska firma:	kakor do-
slej, s pristavkom »v likvidaciji«.
LO MO Trbovlje, 19. jan. 1954.
St. 187/1	242
223.
Besedilo: Trgovsko podjetje, Dol pri Hrastniku.
Izbriše se Štraus Stane, upravnik in vpiše
Dragar Jože, upravnik, ki bo podpisoval v okviru zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Št. 463/1-54	292
Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Trbovlje-Hrastnik.
Vpiše se Dolinšek Drago, računovodja, ki bo podpisoval v okviru zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
Št. 6855/1-53	294
OLO Trbovlje, 23. januarja 1954.
Izbrisi
224.
Besedilo: Okrajna lekarna, Bled.
Ker je bila razglašena za ustanovo s samostojnim finansiranjem.
LO MO Bled, 10. decembra 1953.
Št. 1-500/9-53	148
225.
Besedilo: KLO mehanična delavnica, Stična, v likvidaciji.
Ker je likvidacija končana.
II-2-št. 24/838-1953	34
Besedilo: KLO podjetje mesarija Stična, v likvidaciji.
Ker je likvidacija končana.
II-2-št. 24/837-1953	36
OLO Ljubljana ok., 25. dec. 1953.
226.
Besedilo: Mestno trgovsko podjetje »Mleko« v Mariboru, Partizanska 51.
Ker je likvidacija končana.
MLO Maribor, 6. januara 1954.
Št. Pov 4/26J	212
227.
Besedilo:	Krajevna točilnica in
trafika, Rogoznica.
Ker ni začela obratovati.
OLO Ptuj, 6. januarja 1954.
Št. 11/12-7118/2-53	70
228.
Besedilo:	Komunalno podjetje
vodovod KLO Ljubno.
Zaradi prenehanja poslovanja pod tem naslovom.
OLO Šoštanj, 13. januarja 1954.
Št. 134/1-54	105
229.
Besedilo: Mestno podjetje »Foto-lik«, Trbovlje.
Zaradi združitve s podjetjem »Pleskarstvo in slikarstvo« v novo podjetje »Pleskarstvo — foto — re-klamservis« v Trbovljah (sklep LO MO Trbovlje, št. 1648/1-53 z dne 3. Vil. 1933).
Št. 2013/1-55	4880
Besedilo: Mestno podjetje »Slikarstvo in pleskarstvo« v Trbovljah.
Ker se je preimenovalo v novo podjetje »Pleskarstvo — foto — re-klamservis« v Trbovljah (sklep LO MO Trbovlje, št. 1648/1-53 z dne 3. VIL 1953).
Št. 2013/1-53	4879
OLO Trbovlje, 2. septembra 1953.
230.
Besedilo: Mestno trgovsko podjetje »Mestni magazin«, Zagorje.
Zaradi reorganizacije.
OLO Trbovlje, 21. januarja 1954.
Št. 472/1-54	293
Register
ustanov s samostojnim finansiranjem
Vpisi
231.
Besedilo: »Kino«, Črna pri Prevaljah.
Podjetje se vpiše kot ustanova s samostojnim finansiranjem.
Za ustanovo podpisujejo:
Sešel Tone, upravnik, Puhan Franc, nameščenec Rudnika Mežica
in Stopajnik Štefka, vsi v vseh zadevah skupaj.
OLO Slov. Gradec, 14. jan. 1954.
Št. 137/320	160
Spremembe
232.
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo,
Brežice.
Dopolnijo se naloge ustanove in se odslej glasijo: Pogozdovanje, gojitev, varstvo, urejanje, izkoriščanje gozdov ter prodaja na debelo in drobno tehničnega, okroglega, tesanega, rezanega lesa in kuriva. OLO Krško, 13. januarja 1954.
'	Št. 813/1	89
233.
Besedilo:	Kmetijska šola Grm,
Novo mesto.
Škedelj Silva, glavni računovodja, ki je podpisovala doslej pod tem imenom, bo podpisovala odslej pod imenom Lovko Silva.
OLO Novo mesto, 13. jan. 1954.
Št. 341/1-54	98
234.
Besedilo: Gospodarska ustanova »Komunalne storitve«, Slovenj Gradec.
Izbriše se remontni odsek, ker postane samostojno gradbeno podjetje.
Izbrišeta se Verčnik Stefan, Pruš Miro in vpišeta:
Dolenc Jožef, ravnatelj, in Mihelič, Alojz, nameščenec, ki podpisujeta v vseh zadevah skupaj in po zakonitih pooblastilih.
OLO Slov. Gradec, 25. jan. 1954.
Št. 268/1-54	344
Zadružni register
Okrožna sodišča r-zglašajo:
Vpisi
57.
Besedilo: »Tovarna močnih krmil«, Ljubljana.
Na seji upravnega odbora Glavne zadružne zveze LRS v Ljubljani dne 3. XII. 1953 je bilo podjetje ustanovljeno za nedoločen čas.
Poslovni predmet:	Izdelovanje
močnih krmil, mineralnih, vitaminskih in antibiotičnih preparatov ter veterinarsikih sredstev in prodaja vseh navedenih izdelkov na debelo in na drobno. Nabava vseh kmetijskih pridelkov kot koruze, industrijskih semen, odpadkov žitaric, odpadkov in stranskih proizvodov prehranbene, mlinske in kmetijske proizvodnje, proizvodov kemične in farmacevtske industrije. Podjetje bo izdelke in surovine po potrebi izvažalo oziroma uvažalo.
Za podjetje podpisujejo:
Potočar Franc, direktor, Ljubljana, Dravska 1; v odsotnosti ga nadomešča in zanj podpisuje pomočnik direktorja Czerny Albert, Ljubija-
na, Janševa ul. 9a. 'V zadevah finančnega pomena sopodpisuje šef komercialnega sektorja, Gradišnik Bogomir, Ljubljana, Tržaška 14a, v njegovi odsotnosti ga nadomešča in zanj podpisuje knjigovodja Požar Boris, Ljubljana, Kogejeva 8.
Ljubljana, 26. januarja 1954.
Zt 2/54-Zadr VIII 116/1	555
Spremembe
58.
Besedilo: Kmetijsko posestvo OZZ Ljubljana okolica »Boštanj« v Bo-štanju pri Grosupiju.
Izbriše se Zrnec Pepca in vpiše Volliar Marija, računovodja, Ljubljana, Baranovičeva 21.
Ljubljana, 14. januarja 1954.
Zadr Vlil 102/2	268
59.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o.
j., Hotinja vas.
Vpiše se sopodpisovalec za zadru-1 go: 'Vodušek Juliju, 'knjigovodja, KZ Hotinja vas.
Vpiše se zadružni obrat: Zadružna gostilna v Orehovi vasi 16. Maribor, 18. januarja 1954.
Zadr 111 108	294
60.
Besedilo: Vinogradniška obdelovalna zadruga »v likvidaciji« v Zg. Kungoti.
Vpiše se pooblaščenec za podpisovanje:	Medved Justina, knjigo-
vodja v Zg. Kungoti.
Maribor, 22. januarja 1954.
Zadr II 120	437
61. , Besedilo:	Agroservis - Ljubljana,
obrat Murska Sobota.
Izbriše se Berač Rudolf in vpiše novi podpisovalec za podjetje: Skraban Evgen, mojster-upravnik obrata »Agroservis« v Murski Soboti.
Maribor, 25. januarja 1954.
Zadr IV 23-5	453
62.
Besedilo: Kmetijska zadruga z. o.
j., Hoče.
Vpišejo se sopodpisovalci za zadrugo:
Sel Jože, kmet, Bohova, Bezjak Bogomir, računovodja zadruge, Hoče in Kovač Jernej, upokojenec, Sp. Hoče.
Maribor, 26. januarja 1954.
Zadr II 110	530
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Svečina.
Zadruga je prešla na podlagi odločbe OLO Maribor okolica, št. II/ 7397/1 z dne 23. XI. 1953 v likvida-oijo.
Likvidatorji so:	Ajdišek Silvo,
uslužbenec, Svečina, Šoštarič Mirko, knjigovodja, Maribor, ing. Novak Milan, kmet. tehnik, Slatinski dol, Hauptman Alfonz, mizarski mojster. Slatinski dol, Repolusk
Jože, kmet, Špičnik, Vdovč Peter, kmečki sin, Plač, Kren Ivan, kmet, Plač, Kovačič Gabriel, kmečki sin, Podigrac. Brus Franc, kmet, Ciringa, ki podpisujejo po dva skupaj.
Likvidacijska komisija:	kakor
doslej, s pristavkom » v likvidaciji«.
Zadr V 29-15	532
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Svečina.
Vpišejo se sopodpisovalci za zadrugo:
Visočnik Hinko, uslužbenec, Plač, Poštajner Marija, uslužbenka. KZ, Špičnik, Elšnik Ivan, kmet, Slatina, Hauptman Alfonz, miz. mojster, Slatinski dol.
Vpiše se obrat: »Zadružni dom«, Svečina—Plač št. 43 s sedežem v Svečini.
Zadr V 29-16	531
Maribor, 27. januarja 1954.
64.
Besedilo: Kmetijska delovna zadruga »Daki«, Karlovica.
Na podlagi sklepa zbora z dne 10.
II.	1953 se izbrišejo Oblak Jože, Marolt Angela, Zakrajšek Ivana in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Žužek Anton, Borovec 4, Tomšič Milan, Stope 2, Marolt Marija, Pod-žaga 10.
Novo mesto. 16. januarja 1954.
Zadr IV 97/3	249
Ljudske odbore, gospodarska podjetja, zavode, urade, ustanove in posameznike opozarjamo na dve pomembni knjigi,’ ki jih ima naša založba v tisku, in sicer:
LeksšS&on
krajev, maselM in xaselkov IRS
Slovenci smo pred letom 1918 imeli le repertorije za posamezne razkosane pokrajine našega narodnostnega ozemlja. V stari Jugoslaviji je sicer izšel leta 1939 splošni pregled bivše dravske banovine, ni pa bilo v njem velikega dela naše domovine, Slovenskega Primorja. Zato bo ta leksikon tembolj pomemben, ker bo tako rekoč po skoraj polstoletju nudil vpogled v gospodarsko in socialno strukturo velikega dela prebivalstva Slovenije. Med drugim bodo v leksikonu, po popisu prebivalstva iz leta 1948, za vsak kraj, občino oziroma okraj podatki o površini, številu in socialni strukturi prebivalstva, o upravi, šolstvu, železniških postajah in pošti, o nadmorski višini itd. Bo to naš prvi priročnik po vojni, ki bo združeval praktične podatke za vsakdanjo rabo o vseh naseljih velikega dela slovenskega narodnostnega ozemlja. Na kraju bodo splošnemu delu leksikona dodani še statistični podatki o šolah in učencih, o zdravstvenih ustanovah, železniških postajah, poštah, planinskih postojankah itd. Knjigo bodo poživile tudi lepe pokrajinske slike in slike naših razvijajočih se industrijskih podjetij. Obsegala bo nad 600 strani. Cena 350 din.
Uvoef v kmetijstvo
Krog delavcev, ki se zanimajo za kmetijska vprašanja, se je z ustanovitvijo agronomske fakultete v Ljubljani še povečal. Kmetijstvo je pomembna panoga gospodarstva in naša država pripravlja za nadaljnjih 10 let velikopotezno akcijo za dvig poljedelstva v čimbolj napredno in donosno obdelovanje. Zato je naravno, da so nam strokovne knjige z najnaprednejšimi izsledki umnega kmetovanja tembolj potrebne. To delo bo omogočilo vsem, ki imajo opravka s kmetijstvom, enostaven, pa zelo učinkovit vpogled v eno prvih panog narodnega gospodarstva. Tudi praktičen gospodar bo našel v njem mnogo napotkov za obogatitev njegovih izkušenj. V besedi in sliki bodo v delu prikazane vse lastnosti obdelovalne zemlje in podnebja, življenje rastlin, vseh vrst žita in krme, travništvo in pašništvo, sadjarstvo, vinogradništvo, dalje reja konj, govedi, prašičev, ovc, perutnine, čebelarstvo itd. Knjiga bo obsegala nad 400 strani, s slikami, razpredelnicami in diagrami. Cena 500 din.
65.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Rob na Dolenjskem.
Na^zboru 22. II. 1953 so bila sprejeta nova zadružna pravila, po katerih zadruga odslej deluje. Članski delež znaša od 250 do 1000 din. Višina deleža se določi po materialni zmožnosti člana. Vsak član jamči za obveznosti zadruge z 20-kratnim zneskom vpisanega deleža.
Upravni odbor sestavlja 5 do 11 članov.
Izbrišejo se Peterlin Stefan, Zgonc Rajko, Zakrajšek Anton, Adamič Albin in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Rupar Jože, kmet. Krvava peč 10, Gorjup Anton, delavec, Rob 12, Hočevar Pavla, gospodinja. Knej 2, Peterlin Ludvik, delavec, Dolščaki št. 2.
Novo mesto, 18. januarja 1954.
Zadr IV 91/6	248
Razglasi sodišč
Oklic o skrbnikih in razpravah
G 123/52-10	829
Čizmazija Ana, posestnica v Turnišču, je vložila proti Baderju Pavlu, posestniku v Čakovcu in Nau-man Gabrijelu, sedaj neznanega bivališča nekje na Madžarskem, tožbo zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se naj pri pok. Baderju Emanuelu lastni polovici nepremičnine, vi. št.
k.	o. Turnišče vknjiži lastninska ravica za tožiteljico. Skrbnik je ver Stefan, posestnik v Turnišču št. 126. Ustna razprava bo 25. II. 1954 ob 9. uri pri tukajšnjem sodišču, soba št. 22.
G 123/32-107	830
Ritlop Ivau, poljedelec, Crensov-ci 114, je vložil proti Hozjanu Veroni roj. Gerebic, bivajoči nekje v Francij», Jerebic Tereziji, bivajoči nekje v Srbiji, Stačko Agati roj. Rrtlop, bivajoči nekje v CSR, Rit-lopu Štefanu, neznanega bivališča, kot otrokom in dedičem 9. IV. 1950 umrlega Hozjana Ivana, poljedelca v Gudurici, Cankarjeva 19, in ostalim dedičem tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice za tožitelje pri Hozjanu Ivanu lastnih zemljiščih, vi. št. 1102 k. o. Crensovci in 1522 k. o. Polana. Ker so imenovani štirje toženci neznanega bivališča jim je postavljen skrbnik Kustec Matija, Crensovci 94. Obravnava bo 23. II. 1954 ob 9. uri pri tuk. sodišču, soba Št. 22.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 6. februarja 1954,
Razne objave
Št. 646/53	653
Objava
Dr. Avg-uštin Gerden je z dnem
1.	februarja 1954 vpisan v Odvetniško zbornico v Ljubljani kot odvetnik s sedežem pisarne v Ljubljani. Izvršilni odbor
Odvetnišike zbornice v Ljubljani
Poziv upnikom in dolžnikom
aaj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali.
Št. 2/34	^	512
Gospodarsko podjetje »Kamnolom«, Zgornja Bistrica je z odločbo LO MO Slovenska Bistrica, štev. 96/1-53 z dne 10. I. 1953 prešlo v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija St. 9	273
7 odločbo OLO Maribor okolica z dne 28. XI. 1953 ter sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. Zadr. V 69 z dne 18. XII. 1953 je prešla Kmetijska delovna zadruga Hoče z 31. XII. 1953 v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 15. februarja 1954.
Likvidacijska komisija 570
Krajevno podjetje »Čevljarska delavnica« Leskovec pri Krškem je prešlo v likvidacijo. Priglasitveni rok: 14 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Adini MLloim Halim, Dravograd, roj. 23. III. 1923, osebno izkaznico, reg. Št. 19155, ser. št. 0280465, izdano 23. I. 1951.	514
Artič Jožefa, Pčkre 91 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. štev. 14057, ser. št. 0581512.	615
Bajc Anton, Ljubljana, pomočniško spričevalo tesarske stroke, izdano v Ljubljani 1. 1948/49.	662
Blas Helena, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 105714/53, ser. št. F-0480024.	595
Blaznik Janez, Pivka, osebno izkaznico, reg. št. 21290, ser. št. F-0631600, izdano od OLO Postojna, in partijsko knjižico št. 675307.	684
Boben Sonja, Ljubljana, šibeniška ulica, osebno izkaznico, reg. štev. 82563, ser. št. F-0204873.	696
Bobnar Tomaž, Zagorje, okraj Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 13379, ser. št. 0237689.	627
Bolha Albert, Ljubljana, Kodro-va 27, osebno izkaznico, reg. štev. 98179/51, ser. št. F-012489.	596
Bolha Julijana, Ljubljana, Ko-drova 27, osebno izkaznico, reg. št. 52031/51, ser. št. F-0074341.	597
Bombek Terezija, Maribor, Meljska 33, osebno izkaznico, reg. štev. 25687, ser. št. 0021415.	620
Božič Livija, Bača pri Modreju, p. Most na Soči, osebno izkaznico, reg. št. 8837, ser. št. G-0261547.	689
Bračič Vinko, Partinje pri Jurju v Slov. gor., osebno izkaznico, reg. št. 12815, ser. št. 0162358.	610
Bratušek Terezija, zdaj poročena Sitar, Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 4522, ser. št. 0246835.	420
Brejc Katarina, Planina 19, p. Cerkno, osebno izkaznico, reg. št. 0338671, izdano v Idriji.	647
Bremec Jožef, Sp. Lokavec 31, p. Cepovan, knjižico 100 °/o vojaškega vojnega invalida za 75 % znižano vožnjo.	462
Brenk Franc, Sutna 44, p. Žabni-ca, osebno izkaznico, reg. št. 39932, in izkaznico za kolo »Witler«« št. 350622.	393
Brodnjak Franc, Hajdoše 60, p. Hajdina, osebno izkaznico, reg. št. 3536, ser. št. 0245869.	639
Cepuder-Kucler Mira, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 96743, ser. št. F-0119053.	648
Cerar Ana, por. Sarlah, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 44845/ 51, ser. št. F-0J66855.	663
Cesar Ana, Metlika 2, osebno izkaznico, reg. štev. 3461, ser. štev. 0486771.	237
Dimic Franc, Križ, p. Komenda, osebno izkaznico, reg. št. 970/50, ser. št. 0447280.	664
Ferlič Ivan, Ranca pri Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 24981, ser. št. 0164200.	611
Gerlič Marija, Maribor, Belačeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 29103, ser. št. 0022262.	619
Golubič Jožefa, roj. Kolar, Ormož, Ptujska 1, osebno izkaznico, reg. št. 21333, ser. št. F-0264643.	297
»GOSPODARSKI KOLEDAR ZA LETO 1954«
Je izšel, na kar še posebej opozarjamo vse ustanove, sindikate, družbene organizacije, industrijska, trgovinska, obrtna in gostinska podjetja, zadruge in posestva! Biti bi moral na vsaki pisarniški mizi. Zanimivo vsebino objavlja na 500 straneh velikega formata ter je koristen, pod-učljiv strokovni priročnik in svetovalec delavcem, nameščencem, obrtnikom, kmetom in gospodinjam.
»Gospodarski koledar 1954« dobite za ceno 500 din v vseh ‘	večjih knjigarnah in pri upra-
i	vi »Nove proizvodnje«, Ljub-
j	Ijana, Zupančičeva ulica 3,
j	soba 10.
Gomboe Ema, Maribor, Metelkova 36, osebno izkaznico, reg. štev. 13708, ser. št. 20392.	625
Grobelšek Jože, Sveča 41, p. Majšperk, osebno izkaznico, reg. štev. 41592, ser. št. 0285829.	239
Konec Marjan, Maribor, Studenci, Kalohova 13, osebno izkaznico, reg. št. 11149, ser. št. 0005931.	614
Hoteš Viktor, Brezovica 25, p. Materija, osebno izkaznico št. JR 17891, izdano v Sežani.	676
Hrib Marjan, Podraga 6, p. Podnanos, osebno izkaznico, reg. štev. 26181, izdano v Gorici.	649
Hribernik ing. Engelbert, Ljubljana, potni list št. 015463, izdan od MINOT LRS 25. IV. 1951, z veljavnostjo do 30. VI. 1951.	685
Jan Anton, Ljubljana, Karlovška 15, spričevalo III. letnika obrtne šole v Ljubljani, izd. 1. 1950. 628 Jerančič Ivan, Goče 23, p. Vipava, osebno izkaznico, reg. št. 25525, ser. št. Ö310757.	679
Jernejčič Ivan, Ljubljana, Belokranjska 16, osebno izkaznico, reg. št. 89928-51, ser. št. F-0112238, izdano v Ljubljani.	686
Juhnar Alojz, Zabovci 54, p. Markovci, osebno izkaznico, reg. štev. 6991, ser. št. 0249302.	r 240
Kastelic Franc, Ljubljana, Kavčičeva 57, osebno izkaznico, reg. št. 2Ö054-50, ser. št. 0042364, in sindikalno izkaznico št. 57647, izdano v Ljubljani.	629
Knez Terezija, Maribor, Studenci, Robičeva 8, osebno izkaznico, reg. št. 21980, ser. št. 0572438, in sindikalno knjižico sindikata MTP v Mariboru.	626
Koren Herman, Ljubljana, Trnovski pristan 12, osebno izkaznico, reg. št. 15424, ser. št. F-0625734, izdano v Postojni.	598
Košele Marija, Novo mesto, For-sterjeva 9, osebno izkaznico, reg. št. 11431, ser. št. 0325731.	634
Kovač Franc, Podvine 4, Zagorje o. S., osebno izkaznico, reg. štev. 16940, ser. št. 0395259, izdano v Krškem.	656
Kovač Milan, Lukovica 24, p. Brezovica, osebno izkaznico reg. štev. 25596.	665
Krajnc Frančiška, Jesenice, Blejska cesta 68, Gor., p>rej Planica št. 50, Cerkno, invalidsko izplačilno knjižico št. 66083. likvid. list 1594/st. izdano od Invalidske uprave v Ljubljani.	604
Kralj Franc, Begunje 107 na Gor., osebno izkaznico, reg. št. 5301, ser. št. ^G-0384721, orožni list za lovsko puško št. 146. izdano v Radovljici, sindikalno knjižico, izdano v Tovarni verig, Lesce, plkninsko izkaznico, izdano od planinskega društva v Radovljici in izkaznico ZBNOV, izdano v Radovljici.	226
Kraljič Jože, Iška Loka 25. osebno izkaznico, reg. št. 96677/51, ser. št. F-0118987. izd. v Ljubljani. 697 Kunstelj Ivan, roj. 2. VII. 1907 v Essenu, Nemčija, zdaj v Trbovljah,
Holikrautova 31, osebno izkaznico, reg. št. 6531, ser. št. 0719841.	440
Kutnar Viljem, Kudeljeva—Vi-škovci, Djakovo, Hrvatska, osebno izkaznico, reg. št. 12702, ser. štev. 0189012, izdano v Kranju, potrdilo o stalni vojaški nesposobnosti, izdano od superkomisije JLA v Zagrebu, potrdilo o državljanstvu FLRJ, izdano v Mariboru, rojstni list, izdan v Kerkradu, Nizozemska, in krstni list, izdan v Blyerkeide, Nizozemska.	64
Kužnik Henrik, Videm-Krško, osebno izkaznico, reg. št. 31613, ser. št. 6049923.	559
Lah Anton, Verd 47, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 18075, ser. št. F-0155117, izdano od TNZ Ljubljana okolica, o vozniškem
KAZALO
k »Uradnemu listu LRS« za leto 1953 smo razposlali vsem tistim naročnikom, ki so do kraja 1953. leta v redu poravnali naročnino.
Uprava
dovoljenju poklicne kategorije »B«, št. 812 in režijski mesečni karti za smer Ljubljana Vrhnika, ker so se listine našle.	630
Lukovnjak Anton, Rodmošci 3, p. Ivanjci, Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 19308, ser. št. 00881370, izdano v Gornji Radgoni. 631 Lužovec Ivan, MGP Jesenice, Prešernova 2, osebno izkaznico, reg. št. 42543, ser. št. 45582, izdano vMari-boru.	658
Majcen Marta, Maribor, Pobrežje, Murnikova 6, osebno izkaznico, reg. št. 11797, ser. št. 6448.	623
Malič Ladislav, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 89352/51, ser. št. F-0111662, in sindikalno izkaznico, izdano v Ljubljani.	666
Megušar Jože, Dolenja vas 11, p. Selca n. Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 38379.	671
Mikolič Jožef, Čermožiše 54, p. Žetale, osebno izkaznico, reg. štev. 33775.	659
Mikulič Rado, Ljubljana, spričevalo o dovršenem izpitu strojno ključavničarske stroke, izdano 9. V. 1950 v Ljubljani.	632
Muršec Neža, Sobetinci 23, p. Mo-škajnci, osebno izkaznico, reg. št. 27863, ser. št. 0271173.	467
Muzik Milena, Dobrepolje, osebno izkaznico, reg. št. 24084/50, ser. št. 0046334, izdano v Ljubljani. 599 Nadižar Ignac, Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 9981, ser. štev. 0186291.	667
Novak Ivan, Maribor, Studenci, Heroja Šercerja 1, izpitno spričevalo Želez, industrijske šole v Mariboru z dne 28. VI. 1953, štev. 16-226. 621 Oblaik Frančiška, Ljubljana, Kidričeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 84177/52, ser. št. F-0106487, izdano v Ljubljani.	600
Papež Leopold, Maribor, Komenskega 9a, osebno izkaznico, reg. št. 6447, ser. št. 0028757, izdano v Ljubljani.	618
Pečnik Franc, Sv. Duh 13, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. štev. 16903, ser. št. 0278213.	591
Petrin Ivan, Brezje 22, p. Mozirje, osebno izkaznico, reg. št. 9976, ser. št. F-0433266.	520
Pezdirnik Julij, Dovje 63, osebno izkaznico, reg. štev. 2474, ser. štev. 0299284.	538
Pirjevec Ivan, Sežana 26, osebno izkaznico, reg. štev. 7934, ser. štev. 0208644.	300
Pirtovšek Ladislav, Čečevje 2, p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. štev. 9543, ser. štev. 0274253.	592
Plevčak Rozalija, Maribor, Melje, Heroja Jevtiča 2, osebno izkaznico, reg. št. 26202, ser. št. 0026910.	624
P >čkar Maks, LIP Postojna, Pot na Sovič 11, osebno izkaznico, reg. št. 18876, ser. št. F-0629186.	279
Pogačnik Franc, Sr. Bitnje 44, p. Žabnica, osebno izkaznico, reg. št. 18096. ser. št. F-0219706.	425
Poljanec Ivan, Studenec 25, osebno izkaznico, reg. št. 47266, ser. št. F-0069576, izdano v Ljubljani. 650 Požgaj Melanija, Središče 18 ob Dravi, osebno izkaznico, reg. štev. 18773, ser. št. F-0280783.	302
Prigl Metod, Predava 3, p. Podgorci, osebno izkaznico, reg. štev. 17102, izdano v Ptuju.	396
Pristov Peter, Mevkuš 26, p. Gorje pri Bledu, osebno izkaznico, reg. št. 19360, ser. št. 08100270.	521
Proj Štefan, Ljubljana, Celovška 275, vozniško dovoljenje kategorija »B«, št. 343, izdano v Ljubljani. 601 Prvanovič Radislav-Milja, Zalog 41, osebno izkaznico, reg. št. 56690-51, ser. št. F-0079000, izdano v Ljubljani.	651
Račič Martin, roj. 20. IX. 1922, Vihre, p. Cerklje ob Krki, orožni list reg. štev. 516, izdan v Krškem 25. I. 1951, veljaven do 31. XII. 1953.	660
Rajh Stanko, Dobravščak 6a, p. Ivanjkovci, osebno izkaznico, reg. št. 17742, ser. št. S-0242055.	522
Rant Franc, Ljubljana, Hrenova 17, osebno izkaznico, reg. št. 70915/ 51, ser. št. F-0093225.	698
Remškar Albin, Brezovica, osebno izkaznico, reg. štev. 18781, ser. štev. F-0141091, izdano od OLO Ljubljana okolica.	687
Rihter Franc. Tirosek 76, osebno izkaznico, reg. štev. {3814, ser. štev. F-0437125.	397
Rojs Genovefa, Brengova 6, p. Cerkvenjak v Slov. gor., osebno izkaznico, reg. št. 14257, izdano v Radgoni.	426
Rotar Kristina, Jesenice, Marinkova 7 (blok TV), osebno izkaznico, reg. št. 7045, ser. št. 351755, izdano na Jesenicah (Gor.).	683
Rudolf Ivanka, Trbonje, Danijel 27, p. Vuzenica, osebno izkaznico, reg. št. 13810, ser. št. 0366520.	6
Rutnik Vincenc, Sv. Primož nad Muto 53, osebno izkaznico, reg. št. 17422, ser. št. 0278732.	713
Satler Anica, Maribor, Kneza Koclja 23, osebno izkaznico, reg. štev. 28063, ser. št. 0050373, izdano v Ljubljani.	612
Scagneti France, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 46604/51, ser. št. F-0068914.	668
Sobočan Margareta, Beltinci 77, osebno izkaznico, reg. št. 1056, ser. št. 0082766.	661
Sršen Jože, Stojanski vrh 17, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 28373, ser. št. 0406683, izdano v Krškem.	280
Starc ing. Milko, Železarna Store pri Celju, potrdilo št. 60/76 o deponiranem znesku 4.300 din pri oddelku carinarnice na železniški postaji v Sežani.	561
Strmčnik Jožef, rudniški delavec, Mežica, osebno izkaznico, reg. št. 5896, ser. št. 0270606.	137
Škafar Ivan, Odranci 286, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. 17562, izdano v Lendavi.	715
Šneler Mirko. Trbovlje, Trg svobode 29, osebno izkaznico, štev. 11942.	400
štangel Karel, Senožeče 110, osebno izkaznico, reg. št. 2051, ser. št. 612361, izdano v Postojni. 5636 Tepina Alojz, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 95756/51, ser. št. F-0118066.	633
Terglav Helena, Paška vas 3, Šmartno ob Paki, osebno izkaznico, reg. št. 9572, ser. št. 0432882.	242
Teršelič Marija, Dol. Skopice 30, p. Krška vas, osebno izkaznico, reg. št. 28552, ser. št. F-0406862.	645
Tome Marija, Kresnice, osebno izkaznico, reg. št. 9334, izdano od OLO Ljubljana okolica.	652
Tratnik Terezija, Sp. Radvanje pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 26851, ser. št. 0027550.	617
Troha Frančiška, Planina 28, Cerkno, osebno izkaznico, reg. št. 9971, ser. št. F-0538581.	636
Trojar Franc, Ljubljana, Streliška 24, osebno izkaznico, reg. št. 57763/51, ser. št. F-0080073.	669
Uprava PGD Slovenj Gradec, prometno knjižico gasilslkega avtomobila Betdford, reg. št. 5028, interna št. ox2326.	391
Urek Blanka, Ljubljana, univerzitetno izkaznico, izdano od Univerze v Ljubljani.	699
Vesel Bogdan, Ložec 3, p. Osilnica, osebno izkaznico, reg. št. 18984, ser. št. M-0901255.	700
Vidic Milka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 19069, ser. štev. F-0311579, izdano v Novem mestu.	688
Vidmar Marija, Cesta 299, p. Dobrovlje, osebno izkaznico št. 15890 in osebno izkaznico št. 16623 na ime Vidmar Roza, izdano 1951.	563
Vidovič Rozalija, Maribor, Pristaniška 13, sindikalno knjižico sindikata Predilnica in tlaknica v Mariboru.	622
Vrabl Antonija, Rogoznica 11 pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. štev. 4064, ser. št. 0246377.	646
Vrečko dr. Franjo, Ljubljana, Čopova 54, osebno izkaznico, reg. št. 13518/51, ser. št. F-0035828.	670
Vrhovnik Ivan, Dravograd 30, zdaj Dravograd 163, osebno izkaznico, reg. št. 23014, ser. št. 0284324. 229
Weis Franc, Gorenja vas 40, p. Smarjeta, osebno izkaznico, reg. št. 27284, ser. št. 0315584.	635
Založnik Cecilija, Tolsti vrh 58, Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 27672, ser. št. 0362982.	594
Zorko Silva, Maribor, Studenci, Kalohova 13, osebno izkaznico, reg. št. 28465, ser. št. 40157.	615
Zorman Vinko, Jesenice, Obrtniška 1, osebno izikaznico, reg. štev. 4825, ser. št. 343535.	444
Žižek Rudolf, Krško 25, p. Videm-Krško 1, izkaznico vojnega invalida za 75% popust vožnje na železnici, št. 95793.	541
Žunko Franc, Sp. Kungota 62 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 34530, ser. št. G-0197611.	616
Zver Jožef, Brezovica 50, p. Cren-šovci, osebno izkaznico, reg. štev. 22178, ser. št. G-0246488.	577
Op Morsi® !
V založbi Uradnega lista LRS so izšli doslej ti le učbeniki:
Dr. Jurij Štempihar:
OBVFZN(XSn VO' OSNUTEK POSEBNEGA dela
(124 sirani)	Cena	270	din
Dr. Jurij Štempihar:
UVOD V MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
s,rani>	Cena	280	din
Dr. Alojz Finžgar:
CIVILNO PRAVO, STVARNO PRAVO <144 sran'>	Cena	270	din
Ur. Alojzij Tinžgar;
DEDNO PRAVO (116 strani)	Cena	310	din
Dr. Stojan Pretnar:
ORIS PRIMERJALNEGA TRGOVINSKEGA PRAVA L DEL: PODJETJE (164 strani)	Cena 280 din
Silverij Pakiž;
PARTIZANSKO SODNO PRAVO	Cena 60 din
Ur. Jože Pokorn: •
UVOD V FINANCE (152 sranl)	Cena 370 din
Dr. Viktor Korošec:
OČRT RIMSKEGA PRAVA II. DEL (160 strani) Cena 390 din Dr. Jož. Goričar:
UVOD V DRUŽBENE VEDE I. del - Temeljni pojmi pred-kapitalistične družbene formacije (127 strani) Cena 350 din
Razen tega opozarjamo še na knjige
SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV ZA LETO 1952
(340 strani)	Cena 310 din
In knjige Zavoda za statistiko in evidenco LRS:
Marijan Blejec:
TEORIJA STATISTIKE (343 strani)	Cena 350 din
Knjige se dobe pri založbi Uradni list LRS. Ljubljana Erjavčevo 11/a in v vseh knjigarnah
Udaja »Uradni Ust LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Molnik — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«
v Ljubljani