GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK. 24. SEPTEMBRA 1984 Lep jubilej Stola, 80-letnico obstoja tovarne, smo omenili že v prejšnji številki našega glasila. V soboto, 8. septembra, je bila slovesna seja delavskega sveta tovarne, ki so se je udeležili tudi številni gostje. Zgodovino in sedanji položaj tovarne je strnjeno predstavil slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Anton Ipavic. Največ pozornosti je namenil dosedanjemu gospodarskemu razvoju in načrtom Stola. Stol - industrija pohištva Kamnik je ena od večjih organizacij združenega dela lesne industrije v slovenskem in jugoslovanskem merilu in ena prvih v proizvodnji pisarniškega pohištva, projektiranju pisarniških prostorov ter organizacijskih sredstev za pisarniško poslovanje. Tradicija Stola sega daleč nazaj v leto 1904, ko je bilo podjetje ustanovljeno. V začetku je proizvajala predvsem parket ter stole iz upognjenega lesa in jih že tudi izvažala v Kairo, Aleksandrijo, Singapur, Buenos Aires itd. Že leta 1929 je podjetje razširilo svoj asortiman, saj je začelo izdelovati tudi mizarske izdelke in to predvsem kavarniško in hotelsko opremo. Po osvoboditvi je podjetje začelo proizvajati v že med vojno delno rekonstruiranih obratih. Proizvodnja sc je večala v skladu s potrebami obnove in izgradnje. Od leta.1946 dalje sledijo investicije za povečanje proizvodnje, za izgradnjo novih objektov in nabavo opreme. Vzporedno z razvojem podjetja in razširitvijo asortimana se malnih tehnoloških rešitvah, ki jih stara lokacija ob Kamniški cesti ni dopuščala. Ko govorimo o razvoju delovne organizacije, je pomembna ugotovitev, da je bil le majhen del sredstev namenjen za zgradbe. Največji del je bil namenjen za sodobnejšo strojno in drugo opremo, ki omogoča hitrejše obnavljanej asortimenta izdelkov, povečanje proizvodnje kapacitet na najzanimivejših področjih in boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet Leto 1984 ni pomembno za delavce delovne organizacije Stola samo zaradi tega, ker praznuje delovna organizacija 80-letnico obstoja, pač pa tudi zaradi tega, ker se prav v letošnjem letu zaključujejo pomembne investicije. V grobem razrezu je postavljen nov tehnološki postopek z avtomatskim transportom odpadkov, ki omogoča, da se v delovni organizaciji Stol uporabljajo najcenejše oblike proizvodne energije. Velika pridobitev za delovno organizacijo je tudi izgradnja novih sušilnic za žagan les z elektronskim vodenjem procesa sušenja. Nadalje je končana tudi adaptacija sušilnice za decimiran les. Končuje se postavitev silosa za lesne odpadke z 2000 m3 prostornine. Končana je montaža filtrov v še preostalih obratih, ki pomenijo tudi pomemben energetski prihranek. V TOZD Sedežno pohištvo je postavljena linija za izdelavo masivnih sedežev ter montažo rezkanja z elektronskim krmiljenjem. Rezultati gospodarjenja za I. polletje 1984 Ob Stolovem jubileju je povečalo tudi število zaposlenih. Tako je bilo leta 1949 v podjetju zaposlenih 612 delavcev, danes pa združuje svoje delo v sedmih temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti za opravljanje del skupnega pomena 1550 delavcev. Hiter razvoj tehnike, na drugi strani pa relativna zastarelost strojev in naprav sta narekovala, da podjetje skrbi za neprekinjeno modernizacijo in mehanizacijo v proizvodnji. V delovni organizaciji Stol so že zgodaj spoznali, da se je treba vključiti v mednarodno delitev dela. Tako je delovna organizacija že v letu 1954 dobila registracijo za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti. Leta 1956 je izvoz že dosegel vsoto 560.000 $. Za nadaljnje razdobje je vse do danes značilno vključevanje delovne organizacije na mednarodni trg, večanje izvoza in razširitev tržišča. Istočasno se je delovna organizacija vse bolj uveljavljala tudi na jugoslovanskem trgu, posebno kot proizvajalec pisarniškega- pohištva in kino foteljev. Z ustvarjanjem novih modelov, udeležbo na sejmih, s propagando, predvsem pa s primerno kvaliteto, je delovna organizacija uspela narediti relativno velik napredek tudi v prodaji na domačem trgu. Ob razpravah o programu razbremenjevanja združenega dela v delovni organizaciji Stol je kolektiv prišel do spoznanja, da je samorazbre-me,njevanje najučinkovitejše. Delavci so na podlagi široke in demokratične javne razprave sprejeli vrsto usmeritev in ukrepov za boljše gospodarjenje v delovni organizaciji. Tako naj bi leta 1985 dosegli tak dohodek na delavca, kot je povprečen dohdek v lesarstvu SR Slovenije. To je delavcem uspelo doseči že v prvem trimesečju letošnjega leta, saj je dohodek kar za 1% večji kot v lesarstvu v naši republiki. Nadalje naj bi ob enakem številu zaposlenih napravili' 5% več (v ekvivalentih). Z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je sprejeta usmeritev že izpolnjena, saj je fizični obseg večji za 10%, produktivnost za 13%, zaposlenost pa je manjša za 4%. Leta 1985 naj bi 40% proizvodnje namenili izvozu. Podatki za letošnje leto kažejo, da se delovna organizacija tej usmeritvi približuje, saj je rezultat v letošnjem letu 36,3% izvoza. V razvoju delovne organizacije Stol je vsekakor zgodovinski mejnik odločitev o gradnji nove tovarne ploskovnega pohištva na novi lokaciji ob Korenovi cesti na mengeškem polju. S tem je dana možnost razvoja novih dejavnosti v opti- kažejo, da delavci te delovne organizacije uresničujejo zelo zadovoljivo cilje, ki so jih opredelili v programu usmeritev za leto 1984 in 1985. Tako se je fizični obseg proizvodnje povečal za 11% glede na lansko prvo polletje. Norme dosegajo okoli 120%. Izvoz na konvertibilni trg je znašal 3.670.760 $, kar je 78% več kot lani in 20% nad sprejetim planom. Prodajna realizacija na domačem trgu je ugodna in je znašala 800 mio 786 tisoč dinarjev, kar je 23,4% nad sprejetim planom. Povprečni netto OD na zaposlenega v I. polletju 1984 je znašal 24.706 din, to je 78% več kot lani, ko je znašal 13.854. din. Navedeni rezultati, ki so prav gotovo posledica ustreznega odnosa do dela, do družbene lastnine, ne nazadnje tudi sprejetih ukrepov, ki so hitro dali ustrezne rezultate, so ustvarili v tem kolektivu vzdušje zanesljivosti, socialne varnosti in tudi zaupanja v novo vodstvo delovne organizacije. Prav gotovo so navedeni rezultati tudi posledica trdega dela in ustvarjalnosti ter. ne nazadnje ustrezne pripadnosti kolektivu, saj je fluktuacija v prvem polletju 1984 izredno majhna. Stol je glede na število zaposlenih največja organizacija združenega dela v naši občini in tudi ena od nosilk razvoja, zato bo treba strniti vse sile, da bi dosegli še boljše rezultate. Spodbudno je, da se novo vodstvo in delavci zavedajo, da je treba neprestano iskati oz. oblikovati nove zahtevnejše programe, ki bodo dohodkovno zanimivejši, da je potrebno storiti še mnogo za še boljšo kvaliteto izdelkov, saj se je le tako mogoče enakovredno vključiti v mednarodno delitev dela. 28. seja OK ZKS Kamnik Konkretni sklepi in dosledno uresničevanje! Občinski komite ZKS Kamnik je obravnaval analizo poslovanja delovnih organizacij v občini v prvem polletju 1984 z oceno gospodarjenja v osmih mesecih letos, ter posebej delovne organizacije, ki so v prvem polletju poslovale z motnjami. V razpravi so bila oblikovana naslednja stališča: doseženi rezultati poslovanja so spodbudni in so dokaz prizadevanj delovnih organizacij za uspešnejše gospodarjenje. Predvsem so doseženi dobri rezultati pri rasti proizvodnje in pri izvozu na konvertibilno področje. Vendar pa je ob tem le treba upoštevati, da je bila osnova v letu 1983 slaba in je primerjava z letom 1982 realnejša. Zaskrbljujoča pa je nadaljnja rast zaposlovanja v negospodarstvu 1,8%, v gospodarstvu pa 0,3%, ker Ob takem trendu ne uresničujemo cilja zmanjšanja družbene režije. Občinski komite ZK je podprl prizadevanja za preventivno temeljito obravnavo TOZD, ki so poslovale z motnjami zaradi pravočasne priprave programov in ustreznega ukrepanja. Komite jc obravnaval tudi osnutek dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v občini, ki je dan v javno razpravo in opredeljuje možnosti za nadaljnji razvoj družbeno organizirane tržne proizvodnje v poljedelstvu in živinoreji v naši občini. Komite je še posebej obravnaval razvoj in organizacijo kmetijske kooperacije in ob tem zadolžil delovno skupino, da pripravi konkretnejše predloge v skladu z dolgoročnim programom razvoja kmetijstva za racionalnejšo in učinkovitejšo organizacijo kmetijske kooperacije. Občinski komite ZK in predsedstvo občinskega komiteja tekoče spremljata aktivnosti in razprave v občini o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ in jih po potrebi tudi spodbujata. Sekretariati so v večini OO ZK poglobljeno in konkretno organizirali razpravo, ki bo potekala na več sestankih OO ZK. Značilnost razprav je tudi odprtost za mnenja nečlanov - aktivistov SZDL, sindikatov, mladine, itd. ki se oblikujejo v razgovorih ali pa na skupnih sestankih. V razpravah OO ZK v gospodarstvu je večji del namenjen uresničevanju gospodarske stabilizacije in problemom, s katerimi se srečujejo ob tem (likvidnost, devizni sistem, težave pri nabavi nove opreme, v produktivnejšem delu, v stimulativnejšem nagrajevanju dela, v modernizaciji, itd. V OO ZK so sklepi usmerjeni v krepitev moralnega lika komunista in konkretne odgovornosti, ter izvajanje kadrovske politike, kot jo opredeljujejo sklepi 7. seje CK ZKS. V razpravah je jasno izraženo mnenje, hotenje in prepričanje, da bomo izšli iz sedanjih težav, vendar ob boljšem delu, odgovornejšem obnašanju, doslednem izvajanju dogovorjenega. Poleg kritičnih, potrebujemo tudi spodbudnih informacij v sredstvih javnega obveščanja, imamo tudi primere uspešnega gospodarjenja in take komuniste od proizvodnje do najvišjega nivoja, ki so nam lahko vzgled. Vendar o njih zelo malo slišimo! Predlog sklepov 13. seje OO ZK ocenjujejo v vseh OO ZK za dobrodošel, čeprav ne prinaša bistvenih novih ugotovitev. Članstvo smatra, da bi lahko bili še konkretnejši in bolj ostri. Vendar pa vsi pozdravljamo način sprejemanja sklepov, ker se je v ZK sprožil proces diferenciacije med članstvom, aktivnosti za večjo učinkovitost in ugled ZK, predvsem pa tudi okrepljena prizadevanja za odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti v naši družbi in hitrejše uresničevanje gospodarske stabilizacije. V razpravo se je vključil tudi aktiv komunistov delavcev iz neposredne proizvodnje, ki je dal poudarek konkretni odgovornosti, opozoril pa je tudi, da je vse preveč priporočanja in predlaganja stališč, da potrebujemo konkretne sklepe in predvsem dosledno uresničevanje. Statutarna komisija se je vključila v razpravo zlasti z vidika uresičevanja sklepov 6. seje CK ZKS, komisija za organzira-nost in razvoj je ocenila gibanje članstva v občinski organizaciji ZK, komisija za informiranje in propagando pa se aktivno vključuje v poročanje o aktivnostih in razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. J. Tušar • S seje predsedstva OK SZDL Temeljita obravnava razvoja kmetijstva Predsedstvo se je seznanilo z rezultati gospodarjenja in istočasno tudi z resolucijskimi usmeritvami. Ugotovljeno je bilo, da so rezultati kljub slabim pogojem gospodarjenja dobri, saj je gospodarstvo v občini ustvarilo za 75% večji dohodek. Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 8,2%, izvoz na konvertibilno področje pa za 24%, pokritost izvoza z uvozom je 63%. Gospodarstvo je povečalo • Razprave o predlogu smernic za družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986-1990 Uskladiti potrebe z možnostmi Založba MLADINSKA KNJIGA iz Ljubljane v sodelovanju s Kulturnim centrom - Knjižnico Kamnik prireja razstavo najnovejših knjižnih del. Predstavili bodo knjige za najmlajše, izvirno in prevedeno leposlovje, priročnike za dom in družino, enciklopedije ter likovne monografije. Otvoritev razstave bo 1. oktobra 1984 ob 18. uri v razstavišču nad kavarno Veronika. Ob tej priložnosti se bodo Kamničanom predstavili domači literarni in glasbeni ustvarjalci ter urednik in priljubljeni avtorji založbe Mladinska knjiga. Razstava bo odprta do 10. oktobra vsak delavnik, razen sobote, od 8. do 18. ure,. Obiskovalce bodo po razstavi vodili delavci založbe, svoja dela pa bosta brala tudi pesnika Severin Šali in Ivan Minatti. Ves čas razstave bo tudi prodaja razstavljenih in drugih knjig iz programa založbe Mladinska knjiga. V naslednjem srednjeročnem .obdobju od leta 1986 do 1990 moramo bolj kot doslej načrtovati naš razvoj v skladu z možnostmi. Vsaka neusklajenost planiranega razvoja z materialno podlago nam bo povzročila velike težave. To je bila ena izmed misli na petkovi razpravi razširjane seje predsedstva občinske konference SZDL Kamnik z delegati za republiško skupščino, ko so obravnavali predlog smernic za republiški družbeni plan za obdobje 1986-1990. Podprli so predlog dokumenta, na podlagi katerega bo •pripravljen srednjeročni plan republike. Kritično pa so ocenili dejstvo, da niso mogli tega predloga soočiti s predlogom občinskih smernic, ki še niso pripravljene. K predlogu republiških smernic so na posvetu dali nekatere pripornbe in predloge, ki jih bodo delegati posredovali na seji republiške skupščine. Med drugim so menili, da je treba največje prednostne naložbe v republiki bolj i odločno opredeliti predvsem z vidika finančnih možnosti. Na področju mednarodne menjave bo treba odločneje zavreti izvoz surovin, ki jih nujno potre- buje domača proizvodnja. Le-ta pa se mora bolj usmeriti na domače surovine, saj so nekateri trenutno uspešni proizvajalci še vedno preveč odvisni od uvoza surovin (npr. usnjarska industrija). V naslednjem srednjeročnem obdobju ne bomo smeli več odlašati z uvedbo ekonomskih stanarin, saj se zaradi neustreznih stanarin prelivajo znatna sredstva v osebno porabo, namesto da bi ta sredstva namenili za vzdrževanje družbenih stanovanj, ki marsikje že propadajo. Tudi na področju komunalnega' gospodarstva bo treba proučiti, ali ne kaže v ceno komunalnih storitev vključiti tudi sredstva za gradnjo novih komunalnih naprav. V smernicah se bo treba zavzeti za bolj odločne ukrepe za zagotovitev bolj stabilnega razvoja v kmetijstvu, še posebej v živinoreji. Sedanji položaj in slabe izkušnje iz preteklosti to nujno zahtevajo. Poudarili so tudi potrebo po oblikovanju take davčne politike, ki bo spodbudno vplivala na razvoj, hkrati pa onemogočala negativne pojave pri pridobivanju dohodka. F. S. akumulacijsko sposobnost, zmanjšale pa so se tudi izgube. Vendar pa je bilo na predsedstvu opozorjeno, da so še vedno težave z repromaterialom in prevelikim padcem realnega osebnega dohodka. Mnoge organizacije združenega dela, ki poslujejo z motnjami, .še nimajo izdelanih sanacijskih programov. Pri odpravljanju vseh težav bo treba dati močnejšo vlogo zborom občinske skupščine, še zlasti zboru združenega dela kot mestu dogovarjanja za naš skupen cilj: še naprej ohraniti in izboljševati omenjene ugodne tr,ende, delovnim organizacijam, ki poslujejo z motnjami pa pomagati iz težav. Te dni je. na sejah^zborov občinske skupščine osnutek progra-. ma razvoja kmetijstva. Z namenom, da bi zbrali kar največ pobud, pripomb in predlogov kmetov in ostalih neposrednih udeležencev in kreatorjev uresničevanja kmetijske politike bomo v okviru socialistične zveze organizirali javno razpravo. Zato predsedstvo poziva vse kmetijske proizvajalce, da se v to razpravo (ki bo v mesecu novembru), ak-. tivno vključijo. Na koncu je predsedstvo obravnavalo pobudo delegacije »Stola« glede premaknitve sej samoupravnih,organov v temeljnih sredinah in sej skupščin SIS. Predsedstvo pobudo sprejema, vendar bi veljalo proučiti razloge za dosedanjo slabo udeležbo na sejah, ki so bile med delovnim časom. Predsedstvo predlaga, da se pobuda prenese tudi na družbenopolitične organizacije, tako v temeljnih sredinah kot na občinskem nivoju. J. M. Teden otroka Letošnja tema svetovnega dneva otrok, ki jo razglašata svetovna unija za zaščito otrok in UNICEF, je usmerjena v bodočnost in se glasi: OTROCI IN MLADINA SOUSTVARJAJO NAŠO PRIHODNOST. Smisel gesla je opomniti svetovno javnost, da so otroci bodočnost in če ne bomo že danes skrbeli zanje in za njihov razvoj, je lahko prihodnost v nevarnosti. Praznovanju tedna otroka se priključuje tudi Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik, ki v tem tednu (od 1. 10. do 7. 10) pripra vlja v mali dvorani nad Maleševo galerijo aktivnosti za najmlajše. Otroci zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, šola 27. JULIJ ter malčki WO Antona Medveda bodo pripravili malo likovno razstavo svojih del. K sodelovanju smo povabili tudi Matično knjižnico Kamnik, ki bo poskrbela za URE PRAVLJIC, vzgojiteljice WO pa bodo pripravile lutkovno prireditev - igrico Mojca Pokraculja. Urnik prireditev je naslednji: V ponedeljek in četrtek (1. 10. in 4. 10.) bodo ob 17. uri v prostorih nad Maleševo galerijo URE PRA VUIC. V torek in petek (2. 10. in 5.10.) bosta ob 17. uri v prostorih WE Centrala na Kidričevi 23, lutkovni igrici, (v igralnici vi. nadstropju). V sredo, 3. 10., pa OZPMpripravlja okroglo mizo na temo Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost. Vabimo vse otroke, v spremstvu staršev ali pa same, da si ogledajo likovno razstavo in prisluhnejo uri pravljic, ali pa si ogledajo lutkovno igrico. Ogled razstave bo možen vsak dan od 1. 10. do 6.10. v času od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. V nedeljo, dne 7. 10 bo razstavišče zaprto. -NIZ- Usposabljanje mladincev prostovoljcev Usposabljanje in vključevanje mladincev prostovoljcev in mladink prostovoljk v enote teritorialne obrambe je stalna oblika dela občinskih štabov za teritorialno obrambo. Poznavanje vojaških veščin v morebitni agresiji sovražnika pomeni večje število vojakov sposobnih za boj in manjše izgube dragocenih človeških življenj. Kakor lani smo tudi letos organizirali usposabljanje prostovoljcev skupno za občini Kamnik in Domžale. Taka oblika usposabljanja zmanjša stroške in omogoči spoznavanje mladih iz obeh občin. Večina mladih, ki obiskujejo sednje šole in tudi tisti, ki so zaposleni, že poznajo področje obrambe in zaščite, zato je bil program usposabljanja prilagojen znanju udeležencev. Vseboval je predvsem praktične oblike usposabljanja kot so: ravnanje vojaka v boju, orientacija na zemljišču, enota na pohodu, pohodno zavarovanje, postavljanje zased. Največji poudarek pa je bil na spoznavanju oborožitve, ravnanju z njo, kakor tudi stre-' ljanju. Prav tu so mladinci kakor Telefon številka 93 Lani je bil ob praznika občine Kamnik odprt novi dom za kamniške gasilce. Gasilsko orodje smo preselili 30. novembra, gasilci so se vselili s svojimi družinami ob novem leta. Takoj smo proatt ■pravo pošte v Kamniku in Ljubljani za premestitev telefonske številke 93 v novi dom. A ta so nastale številne zapreke. Uprava pošte je zahtevala položitev cevi in kabla po vsej Ste -letovi cesti mimo stanovanjskih blokov da gasilskega doma. Za- Zmagovalca odločila brentača V okviru praznovanja krajevnega praznika Motnik in Špitalič je gasilsko društvo iz Motnika priredilo v nedeljo, 5. avgusta, že skoraj tradicionalno tekmovanje gasilskih enot v gasilskih in športnih veščinah. To tekmovanje je zelo zanimivo predvsem za gledalce, saj na tekmovanju ni v ospredju- predvsem boj za prva mesta, pač pa je pomembno sodelovanje. Športne panoge vzbudijo vsako leto pri gledalcih precej zabave in smeha. Kljub temu, da je na prvem mestu olimpijsko načelo »važno je sodelovati«, pa se je tudi letos vnel srdit boj za prvo mesto v. skupni razvrstitvi. Prireditelj tekmovanja je sicer pričakoval večjo udeležbo, a je bila zaradi številnih prireditev nekoliko okrnjena. Na letošnjem tekmovanju je s'»delovalo šest ekip. Tekmovanie. je bilo razdeljeno v dve gasilski in tri športne discipline. Po končanih gasilskih disciplinah so bih v vodstvu domači gasilci, tesno za petami pa so jim bili gasilci iz Šraartnega in Prekope. V športnem delu sc prednjačili gasilci iz Ločice, ki so prepričljivo premagali vse tekmece v vlečenju vi vi, domači pa so se izkazali v noji na hoduljah. Tako se je tekmovanje končalo z mrtvim tekoru m enakim številom točk .vi iicev vi. Ločice in domnčiPi"' t irrebnp ie bilo dodatno tektnt* ijc, d* )e..bil znat zmagovale* •' tekmovanji- >• bjcataou m i li gasilo iz Lofici bolji« m zašli ženo osvojili ».-.. aprahri pic^i s J?i točkami, koi ko« sc jih ovojni tudi eto pripravil) še pestrejši program tekmovanji; na katerem pričakujejo številčncjo adeJežbo. Taka vrsta tekmovanj naj bi. služila predvsem medsebojnim srečanjem in spoznavanjem med gasilskimi enotami. MAJ časno napeljavo telefona so odklonili. Za to gradnjo pa je bilo potrebni precej denarja. Le z veliko težavo smo ga zbrali skupaj s SKG Kamnik in GRADBINCEM ter SIS za varstvo pred požari. Končno je bil 20. julija letos tudi ta priključek izgotovoljen. V starem gasilskem domu v Kamniku ni bilo stalne dežurne službe. Tako ni bilo smiselno napeljati telefon. Zadevo smo rešili drugače. Dolgoletni predsednik gasilskega društva Kamnik Albert Uršič (gostilna pri »Nebeškem očetu«) je prevzel dolžnost dežurnega za prijavo požarov in proženje alarmne sirene na pošti v slučaju potrebe. Po njegovi smrti je Sonja Sadnikar s prevzemom gostilne prevzela tudi to dežurno službo. Alarm je prožil dežurni na Postaji milice v Kamniku v soglasju s poveljnikom gasilskega društva Kamnik. S tem se s hvaležnostjo spominjamo požrtvovalnosti tov. Uršiča, tov. Sonji Sadnikar pa se zahvaljujemo za njeno sodelovanje ter se oproščamo za vse nevšečnosti, •ki jih je v tem času doživljala. Telefonsko dežurno službo opravljajo sedaj gasilci, osem po. številu, ki stanujejo v novem gasilskem domu. Dežurajo lahko v dežurni sobi ob vhodu v dom ah v svojem stanovanju. Povsod so aparati s klicno številko 93. Dežurna služba deluje že, odkar je narejen priključek. Občani in varnostniki v podjetjih naj v slučaju požara kličejo telefonsko številko 93. Prijava požara naj bo kratka in jasna. Klicatelj naj se najprej predstavi: pove svoje ime in priimek, od kod kliče (naslov ali svojo telefonsko številko), dalje kaj gori in kje ter kolikšen obseg je požar že zajel (mali, srednji, veliki). Le tako jasna in jedrnata prijava je pogoj za hitro in učinkovito pomoč. V preteklem mesecu so si nekateri občani, posebno mlajši, večkrat privoščili razne neslanosti in zafrkancije v. dnevnem in nočnem času. To pa z resnostjo gasilske službe ne gre skupaj, zato želimo, da se tega v nadalje vzdržijo. Mnogi občani me vprašujejo, kako to, da odkar smo se gasilci izselili iz mesta Kamnik, ni požarov in alarmiranja. Naj jih potolažim, da imamo gasilci vsak teden kakšno intervencijo ob požarih ali drugi nezgodi. Večino tega dela opravljajo gasilci, ki stanujejo v gasilskem domu. Obvestijo jih s hišnim alarmom-ali po telefonu. Tako imajo meščani in številni turisti v Kamniku mirne noči. Gasilci nujno potrebujejo gasilsko vozilo za kemično gašenje zahtevnejših požarov v industriji. Vendar bo zaradi plačila številnih dolgov, ki so nastali pri gradnji gasilskega doma, to le z veliko težavo uspelo šele prihodnje leto. Tako bomo še naprej odvisni od višine prispevka, ki se zbira pri Samoupravni Interesni Skupnosti za varstvo pred požari v občini Kamnik. JOŽE BERLEC ■.Jvijursk« sreča tuMrn gobarska srnin, kot se Je nasmehnila Janeza Kiemeacu hi SiifSiu Normkm al air pogosta. Na potepa po Črnivca sta oaga jurčka rrfkmaa, U tehta kar 1,6 kilograma hi meri dobrih ttkkeet eemtkmetzor. Kot sta povedala fas!*, ga bosta razrezala ta pomita Za apatrnkt na gobarsko srečo pa sta se takole pokavEa pred fotoaparat. (Foto: Mateja Rebrn) tudi mladinke dosegli najboljše rezultate, saj je bilo veliko tistih, ki so dosegli preko 80% možnih krogov. Usposabljanje je potekalo v naravi, saj so se mladi na terenu učili in tudi prenočevali. V ta namen so z osnovr.o vojaško operno postavili tabor. Tudi zaledna oskrba je bila »partizanska«, saj so se mladi prehranjevali na terenu, kmetiji. Tako so delno spoznali način vojaškega življenja. Poudarek v vzgoji je bil tudi na revoluciji na našem območju in spoznavanju narodnoosvobodilne borbe. Tako so mladinci obiskali partizansko bolnišnico »TRIGLAV« v Kolovcu in se v pogovoru z aktivnim udeležencem narodnoosvobodilne vojne spomnili junaških dni naše revolucije. Po končanem usposabljanju so mladinci prostovoljci podali svečano zaobljubo, najboljši posamezniki pa so prejeli priznanja. Vsekakor je usposabljanje doseglo svoj namen. Pohvaliti je treba prav vse za izredno discipliniranost in izpolnjevanje nalog. Med usposabljanjem ni prišlo do zapletov ali pojavov nediscipline, kar govori, da mladi zavestno in odgovorno izvajajo svoje naloge. Udeležba ni bila najboljša, pa ne zaradi tega, da se mladi ne bi hoteli udeležiti tovrstnih oblik usposabljanja in vključevanja v družbeno življenje, ampak problemi nastajajo doma, pri starših, kajti nekateri ne puščajo svojih otrok na tovrstne oblike usposabljanja. Res čudno, da ne pustijo svojih otrok, da se usposobijo za vojaške veščine, ki bi jim v morebitni vojni reševala življenja. Še bolj čudno pa je to, da ti isti starši puščajo svoje otroke na mnogo neprimernejša mesta. Pri nadaljnjem podružbljanju obrambnega usposabljanja postaja področje obrambe ena od družbenih kategorij, za katero pa še vedno premalo skrbimo in kažemo premajhno zanimanje. Postavljamo jo ob stran, kot da agresija na našo državo sploh ni možna. Ali res? Upajmo! Kaj pa, če pride do vojne? Koliko življenj nas bo stalo neznanje? Preveliko! Zato tovrstne in tudi druge vrste obrambnega usposabljanja omogočimo vsaj svojim otro- kom- A. J. Melioracijska skupnost v Mostah, Križu in Komendi Prejšnji teden je bil v krajevni skupnosti Moste sestanek, na katerem je bila obravnavana problematika melioracije in komasacije na območju Komenda--Križ-Moste. Poleg lastnikov zemljišč z melioracijskega področja in predstavnikov zainteresiranih krajevnih skupnosti so bili prisotni tudi predsednik OK SZDL Kamnik, predstavniki investitorja pristojnih upravnih organov pri Skupščini občine Kamnik in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kamnik. Podano je bilo poročilo o poteku melioracijskih del, po katerem je za dokončanje melioracije potrebno izvršiti grobo in fino planiranje vsega melioracijskega območja pred polaganjem dre-nažne mreže, zasuti struge preusmerjenih vodotokov in izravnati depresije. V izčrpni razpravi so bila obravnavana sporna vprašanja in problemi, ki so se pojavljali pri izvedbi malioracije in izpostavljene tudi naloge za pripravo in izvedbo komasacijskega postopka na tem območju. Zaradi vzdrževanja objektov in naprav ter skupnega opravljanja določenih del na melioracijskem območju je bila dokončno potrjena ustanovitev malioracij- ske skupnosti. Da bi se pospešila dela in postopki pri dokončanju melioracije in pripravi komasacij so lastniki zemljišč s tega območja izmed sebe izvolili melioracij -sko-komasacijski odbor, ki bo zastopal njihove interese in pripravljal predloge pri pripravi in izvedbi komasacijskega postopka, po izvedbi komasacije pa bo skrbel za izvajanje nalog melioracijske skupnosti. Na tem sestanku so bila rešena nekatera nesoglasja, tako da bo mogoče začeta dela hitreje zaključiti in doseči kar najboljšo izvedbo melioracijskih in komasacijskih del. J. M. Boljša bodočnost kamniškega osnovnega šolstva Med šolskimi počitnicami smo izvedeli prvo fazo adaptacije osnovne šole TOMA BREJCA KAMNIK. Obnovljeni ali preurejeni so vsi notranji prostori, razen kletnih. Pohvaliti je treba prizadevanja SGP GRADITELJ iz Kamnika, ki je v razmeroma kratkem času opravil obsežno delo, delali so tudi ob sobotah in nedeljah. Kljub temu ni bilo mogoče začeti s poukom v ponedeljek, 3. septembra 1984. Skladno z določilom Pravilnika o šolskem koledarju, smo zaprosili Komite za družbeno-ekonomski razvoj skupščine občine Kamnik za prestavitev začetka pouka na ponedeljek, 10. septembra 1984. Dobili smo soglasje, saj je za to obstajal utemeljen-razlog. Dneve pouka od 3. do 7. septembra bomo nadomestni ob prostih sobotah, in sicer: 29. septembra, 6. oktobra, 8. decembra letos ter S. januarja in 2. marca 1985. O spremembi šolskega koledarja so bili obveščeni vsi učenci prvi šolski dan. Enotedenska zamuda ne bo povzročila mnotenj pri uresničevanju letnega delovnega načrta šole. V zaključnih pripravah prostorov za začetek pouka so sodelovale skupine pridnih in mrljivih učencev ter večina delavcev naše šole. Letošnje šolsko leto smo začeli v bistveno boljših razmerah. Naročili smo opremo za tri specialne učilnice, za fiziko, kemijo in gospodinjstvo. To je nedvomno velika pridobitev, ne le za šolo TOMA BREJCA, temveč za občino Kamnik. Prizadevanja skupščine občine Kamnik, njenega IS ter skupščinske izobraževalne skupnosti za izboljšanje materialne osnove osnovnega šolstva so resnično vredne pohvale. To pa še zategadelj, ker se stvari premikajo na bolje v sedanjih zaostrenih gospodarskih pogojih. Da je podružbljanje vzgoje in izobraževanja na pravi poti, dokazujejo primeri s podružničnih šol v Tuhinjski dolini. Krajani KS Motnik so, v sodelovanju s centralno šolo, ki je zagotovila sredstva, s prostovoljnim delom uredili streho' na tamkajšnji podružnični šoli. V KS Zgornji Tuhinj so prizadevni krajani dokončali zares lepo asfaltno igrišče ob šoli. Podobna skrb za šolo je tudi v drugih KS na področju Tuhnij-ske doline. Učenci in delavci naše šole se upravičeno veselimo vseh omenjenih pridobitev v letu, ko praznujemo 20-letnico smrti revolucionarja TOMA BREJCA in 20-letnico šole. Bralci tega sestavka bodo morda dobili vtis, da preveč poudarjamo pozitivne stvari, vendar menimo, da nas bodo razumeli. O podobnih dosežkih bi lahko pisali še v drugih KS na območju občine Kamnik. Ne nazadnje poudarimo še to, da nismo pozabili na pomanjkljivosti, napake in spodrsljaje. Na napakah se učimo, mar ne? RAVNATELJ: Vuko Cmiljanič Krvodajalstvo Rdeči križ iz Kamnika je v avgustu organiziral dopolnilno akcijo krvodajalstva. Enodnevna akcija je sledila petdnevni redni akciji konec marca in v začetku aprila. Takratne akcije se je udeležilo 1327. ljudi, o čemer smo že poročali. Skupaj z dopolnilno akcijo se je občina Kamnik približala svojemu letnemu načrtu - okrog 1600 krvodajalcev. Povabilu se je torej v letošnjem letu že dejansko odzvalo kar 1582 krvodajalcev. Zadnja akcija v avgustu je bila v Ljubljani, saj bi organizacijske in materialne priprave znatno presegle okvire, če bi bila akcija v Kamniku. Ne glede na organiziran prevoz, so številni krvodajalci prišli v Ljubljano tudi z rednim avtobusom in drugimi prevoznimi sredstvi, tako, da je bila čakalnica v zavodu že ob 7. uri zjutraj polna. Organizacija odvzema je bila dobra in pravočasna, zato kljub številnim krvodajalcem čakanje na odvzem ni predolgo trajalo. Poudariti velja, da so delovne organizacije in krajevne skupnosti zelo skrbno pripravljale dopolnilno akcijo, zato je bil obisk nad pričakovanji. Med krvodajalci je bilo opaziti obraze ljudi, ki so kri darovali prvič, mnogo pa je bilo starejših krvodajalcev, ki so se prijavili že več kot 10 krat, 20 krat, bili pa so tudi taki, ki so kri darovali že več kot 30 krat. Prijetno je opazovati obraze krvodajalcev. Sproščeni, zadovoljni in nasmejani razmišljajo o svojem humanem delu. Zavedajo se, da s svojo krvjo pomagajo neznanemu človeku, ki je take pomoči potreben. Marsikomu bo morda darovana kri rešila življenje, mnogim pa pomagala k hitrejšemu okrevanju in ozdravitvi in jim pospešila vrnitev v normalno-zdravo življenje. St. S. Kmečke igre v Komendi Aktiv mladih zadružnikov Kamnik, ki deluje pri K7. Emona v Kamniku, je organiziral v nedeljo, 8. julija v Komendi tradicionalne kmečke igre s tekmovanjem koscev in grabljic. Sredi popoldneva se je začela zbirati v Komendi množica ljudi. Med njimi so bili tekmovalci, predstavniki KS Srednja vas, ki so prikazovali stare kmečke običaje, domačini Komende s športnimi in delovnimi konji, ki so prikazovali staro kmetijsko orodje in mehanizacijo, ter predstavniki Aktiva mladih zadružnikov z dosežki sodobne kmetijske mehanizacije. Povorka, ki je krenila izpred osnovne šole v Komendi na hipodrom, je vzbudila veliko zanimanje pri številnih gledalcih in v častnem krogu po stezi hipodroma požela velik aplavz. Tekmovalci in gledalci so se po končani povorki premaknili na travnik, kjer je bilo tekmovanje v košnji in grabljenju. Lepo je bilo videti mlade in starejše, ki so se pomerili v košnji. Videli smo, da tudi sedanja generacija mladih še obvlada spretnosti iz časov ko še ni bilo motornih traktorskih in rotacijskih kosilnic. Takoj, ko so zaključili svoje delo kosci, so se podale na tekmovalne parcele grabljice. Brhka, mlada dekleta so spretno pospravila pokošeno travo v ko-i P'ce- Po končani košnji in grabljenju so se pričele kmečke igre, ki so zahtevale obilo spretnosti. Tu je bilo videti prenašanje vode preko ovir; tekmovalci so morali prenesti na glavi vodo po posebej določeni stezi. Za tekmovalce težko delo, saj so bili mokri do kože, je pri gledalcih vzbudilo obilo smeha. Pletje fižola je bila igra, v kateri so sodelovala dekleta iz posameznih ekip. Ocenjena je bila kvaliteta dela in čas. Gledalci so imeli možnost videti pravo koruzo, ki je redkost na našem trgu, tekmovalci pa so jo morali kar v najkrajšem času oličkati in obrobkati. -Rdeča nit, ki se že vleče skozi vsa naša srečanja koscev in grabljic, je vlečenje vrvi. Izredno težka igra, ki je pokazala pravo moč ekipe. Medtem je svoje mesto zasedel stari znanec naših srečanj, ansambel bratov Poljanšek s pevko. Med igranjem veselih viž je imela sodniška ekipa težko delo, saj je morala izmed najboljših izbrati najboljše. Glas sodniške komisije je prisodil prvo mesto v košnji Francu Pančurju in grab-ljici Jožici Škerjanec, ekipno prvo mesto pa ekipi iz Šmart-nega. Aktiv mladih zadružnikov bi se rad na tem mestu zahvalil vsem, ki so pomagali organizirati to srečanje: KZ Emona, KS Ko-' menda, Eta, Alko, Perutnina, Meso, Emona Market in mesarju Janezu Podgoršku, ki so prispevali materialna sredstva. Posebna zahvala pa velja Konjeniškemu klubu iz Komende za vso izkazano pomoč, ravno tako OK ZSMS Kamnik in skladu za intervencije v kmetijstvu. Takšna in podobna srečanja združujejo nas mlade, ki delamo doma na kmetijah, da se medse-boj spoznavamo, pogovorimo o težavah, ki nas tarejo ter se po napornem delu vsaj malo razbremenimo. Z željo, da bi se tudi v bodoče srečevali na takšnih prireditvah naprošamo vse, ki imajo kakšno vplivno besedo, da jo izrečejo tudi za nas. j. k.. Nov gasilski dom na Selih V nedeljo, 5. avgusta, je bila v počastitev občinskega praznika otvoritev gasilskega doma v krajevni skupnosti Sela. Slovesnosti so se udeležili predstavniki občinske gasilske zveze, občinske skupščine in številni krajani. V paradi je sodelovalo več kot 120 gasilcev iz vseh gasilskih društev naše občine. Ob tej priložnosti sta bili podeljeni republiški odlikovanji, ki sta jih prejela poveljnik GD Sela, Lojze Trebušak in predsednik GD Sela, Stane Šuštar ter občinska priznanja članom: Ivanu Hribarju, Jožetu Drolcu in Maksu Re-sniku. Objekt je predal namenu najstarejši član GD Sela, Jože Resnik. V kulturnem programu so sodelovali člani dramske skupine Sela in pevci pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi. Za novogradnjo so se tamkajšnji gasilci odločili leta 1979, priprave pa segajo še v leto 1952; takrat so namreč kupili prvo parcelo. Kasneje je bilo ugotovljeno, daljo parcela premajhna, za-td"šo kupili še dodatno zemljišče. Start za gradnjo jim je bila opuščena rudniška zgradba, katero je podaril Rudnik koalina Črna. Posplopje so leta 1980 do tal porušili in uporaben gradbeni material prepeljali na parcelo ter z njim sezidali prvo etažo novega gasilskega doma. Nato so zapro- ABC Pomurka TP »Kočna« Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8 Delovna skupnost skupnih služb na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge ♦1. strojnega knjigovodje Za opravljanje teh del in nalog se zahteva: - nepopolna srednja šolska izobrazba - 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju knjigovodskih del 2. analitika Za opravljanje teh del in nalog se zahteva: - višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na področju gospodarstva Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA TP -ROČNA« KAMNIK, Ekslerjeva 8, Kamnik. sili za pomoč Občinsko gasilsko zvezo in ta jim je v triletnem obdobju z gradbenim materialom prispevala približno 600.000 din. Zaradi pomanjkanja denarja so dom gradili etapno. Tako so leta 1981 dom zgradili do prve plošče, leta 1982 je dom dobil streho, 1983. leta so bila opravljena notranja zidarska dela in v letu 1984 je bil dom dokončno zgrajen. V pritličju doma je garaža, prostor za orodje in sanitarije; v gornji etaži pa je sejna soba in prostor za delovanje civilne zaščite. Ne smemo mimo dejstev, da so člani GD Sela vložili veliko napora, saj ni gasilca, ki ne bi sodeloval v številnih delovnih akcijah. O tem govori podatek, da so gasilci v 60 akcijah naredili okrog 3000 delovnih ur in več kot 100 traktorskih oziroma strojnih ur; da ne govorimo o celotni organizaciji in prevoženi kilometrini. Vsekakor pa je potrebno povdariti, da so velik delež k dograditvi doma prispevali krajani bodisi z denarnimi ali materialnimi prispevki (z lesom). VERA MEJAČ V spomin Olgi Brulc Olga, se spomniš... ? Tako so se, draga Olga, začenjala vsa naša srečanja, vsi naši pogovori zadnjih 14 let. Se še spominjaš naših skupnih gimnazijskih let? Štiri leta skupnih radosti in skupnih problemov je tako utrdilo naše prijatejstvo, da smo bili ob našem Gaudeamusu prepričani, da se naša pota ne morejo nikdar raziti. Tedaj nas je bilo sram za vsako solzo, ki je nismo uspeli skriti ob slovesu. Zdele so se nam tako nepotrebne, saj smo si vendar obljubili, da se bomo videvali še naprej, kot v tistih najbolj neugnanih šolskih letih. A mladost je naša pota ločila. Vsakdo je svojo srečo iskal po svojih poteh in le redkokdaj smo se še srečali. Vsak s svojimi cilji, željami in skrbmi smo le redkokdaj še utegnili prisluhniti drug drugemu. Pred seboj smo vendar imeli še vse življenje. Z mladostno zagnanostjo smo se vsak po svoje razdajali življenju in hkrati verjeli, da bomo, ko nam mladost spolzi iz rok, našli čas tudi še zase, drug za drugega in za naše spomine. Saj prav spomini dajejo vsebino življenju. Danes pa se nam zdi, da siže ves čas čutila, da je življenje lahko tudi kratko, sa si prva med nami zapustila še neizživeta vihrava mladostna pota in svojo srečo našla v materinstvu in svoji družini. Lani smo se ponovno srečali na obletnici mature. Marsikdo je tedaj prvič slišal, da ti je zahrbtna bolezen preprečila snidenje z nami. Ves čas smo upali, da boš vseeno prišla. In čim bolj se je večer spreminjal v noč, vse večkrat nam je beseda zastala ob misli nate. Ob koncu smo si obljubili, da se čez leto spet vidimo, prepričam, da boš tokrt z nami tudi ti. Nihče tedaj niti slutil ni, kakšno bo letos to naše srečanje. Olga, si smo se zbrali ob tvojem grobu. Tako kot pred štirinajstimi leti, ob našem Gaudeamusu, pa solze ponovno dajejo pečat našemu srečanju. A danes se solze sproščajo brez sramu, vse tiste zadržane solze izpred toliko let, ki smo se jih tedaj sramovali. Tako kot takrat pa tudi danes verjamemo, da to ni dokončno slovo, ker ne more biti konca, dokler bo le še eden od nas z našimi spomini. V teh spominih, v naših srcih in mislih pa boš do konca ostala z nami. Tako boš ostala še naprej z nami tudi ob vsakem našem prihodnjem snidenju. sošolci Prostor utesnjuje dejavnost Tudi nekaj več kot 1400 učencev osnovne šole Frana Albrehta je spet napolnilo šolske klopi. Pričelo se je novo šolsko leto, ki pa ne bo prineslo rešitve za neke probleme, s katerimi se ta osnovna šola srečuje že nekaj časa. Prva in največja težava je prostorska stiska, ki jc najbolj pereča na centralni šoli Frana Albrehta in na dupliški podružnici. »Na centralni šoli imamo le triindvajset učilnic, lani pa smo imeli nekaj več kot osemsto učencev. Kljub temu imajo nižji razredi enoizmenski pouk,« pravi ravnatelj Pavel Slabe. Se večja je stiska na Duplici, kjer imajo le dvanajst učilnic za 448 učencev, zato se morajo otroci od četrtega razreda voziti v šolo v Kamnik. »Duplica je svojevrsten problem,« razlaga Pavel Slabe, saj je tu zraslo veliko novo naselje, v katerem živijo predvsem mlade družine. Načrtovalci pa so očitno pozabili na infrastrukturo in tako je šola mnogo premajhna. Potrebovali bi vsaj še dvanajst učilnic, da bi lahko imeli popolno osemletko, ki bi bila prav gotovo potrebna. Upam, da bo gradnja du-pliške šole, ki je bila že nekajkrat predvidena, uresničena v obdobju 1985-1990«. Zaradi pomanjkanja prostora so najbolj prizadete svobodne dejavnosti, saj se jih številni učenci-vozači težko udeležujejo, ker so vezani na prevoze. Tudi enoizmenski pouk razen v podružnicah Tunjice in Vranja peč ni možen. Da bi prostorsko utesnjenost kar najbolj omilili, vse prostore izkoriščajo karseda racionalno. Letos pa bodo na osnovi sklepa občinske skupščine o gibljivih šolskih okoliših usmerili sedemnajst učencev iz podružnice-Mekinje namesto na centralno šolo v osnovno šolo Stranje, seveda pa jim bodo preskrbeli prevoz. Prostorske težave pa' niso edini problem. »Sredstva, ki jih imajo na voljo, so zelo skromna, zato z njimi komaj, pokrijemo nujno Bodejča neža je zbodla Ljubljanska televizija je v televizijskem dnevniku eno od svojih »bodečih než« pripela devetdesetim delavcem, prijavljenim na kamniški skupnosti za zaposlovanje. Njihov opomin je bil učinkovit; Komunalno podjetje Kamnik je prav hitro dobilo delavce za javne sanitarije v središču mesta. Javne sanitarije so bile namreč dokončane že julija, odprli pa so jih lahko šele v začetku septembra, ko so, kot rečeno, dobili delavce. Prva pobuda za gradnjo javnih sanitarij v Kamniku je bila izrečena že leta 1904. A šele lani smo jo začeli s pomočjo združenih sredstev večine naših delovnih organizacij, kamniških obrtnikov,.krajevne skupnosti Kamnik Center in SIKCS Kamnik uresničevati. Javne sanitarije so svoj prostor dobile na novi avtobusni postaji, projekt zanje so izdelali v projektivnem biroju SKG Kamnik, dela pa je izvedel Graditelj, ki je zgradil tudi začetno fazo avtobusne postaje. Če vemo, da sanitarije v naših gostinskih lokalih niso po vrsti lepo urejene in da v Kamniku javnih sanitarij doslej ni bilo (neredko so temu služile kar ozke ulice), potem ni treba izgubljati besed, da bodo nove sanitarije prispevale k higieni v mestu. vzdrževanje prostorov. Nujna je posodobitev specialnih učilnic za fiziko, kemijo, tehniko in gospodinjstvo, vendar je sredstev premalo. Kljub temu so kamniške osnovne šole le storile pozitiven premik sporazumele so se o združevanju dela sredstev amortizacije in s tem denarjem rešujemo najbolj pereče probleme na šolah,« razlaga Pavel Slabe. Poleg sredstev primanjkuje tudi učiteljev za določene predmete, predvsem za tehnični in glasbeni pouk. Kadre z ustezno izobrazbo je težko dobiti, zato si pomagajo s študenti ali absolventi, stanje pa se že izboljšuje. Kljub številnim problemom pa so dejavnosti v šoli zelo pestre. V svobodne aktivnosti,' ki jih je 29, so vključeni skoraj vsi učenci, lani so na tem področju opravili prek 7300 pedagoških ur, poleg učiteljev pa so sodelovali tudi zunanji sodelavci. Dobro jc tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, med katerimi izstopa Duplica, ter z delovnimi organizacijami,« je zaključil Pavel Slabe. MATEJA REBA Društvo namesto sekcije Številni mladi likovniki, ki so dosedaj delovali v okviru mladinske likovne sekcije, so sklenili, da se bodo organizirali v društvo. Mladinska likovna sekcija ima že kar dolgo zgodovino. Začela je delovati že leta 1975 kot likovni krožek na osnovni šoli toma Brejca. Učenci so se pod vodstvom likovne pedagoginje Lojzke Kovač seznanjali z osnovami likovnega jezika, udeleževali pa so se tudi številnih slikarskih kolonij - od Škofje Loke do Sme-derevske Palanke. Krožek je kasneje prerasel v mladinsko likovno skupino, ki je nekaj časa delovala pod okriljem likovnega društva Peter Loboda iz Domžal. Kasneje se je osamosvojila in je trenutno edina likovna amaterska mladinska skupina v Sloveniji. Njeni člani delujejo v treh skupinah - v likovni šoli za cicibane, pionirje in starejše mladince. Namesto neprimernih prosto- rov nad kavarno Veronika so pred časom dobili atelje nad Galerijo zbirke Mihe Maleša. Mladi likovniki, ki so sodelovali na številnih likovnih kolonijah, ex tem-porih in razstavah v delovnih organizacijah, so sedaj sklenili, da se organizirajo v društvo. Razlogi za pretvorbo sekcije v društvo so številni - radi bi bolj organizirano delovali na področju likovne kulture, radi bi seznanjali člane društva in ostale občane z dogajanji na likovnem področju in s svojimi dosežki, v svoje vrste bi radi vljučili čim več mladih, sami pa bi radi pridobili kar največ likovnega znanja v likovni šoli. Da bi bile njihove vrste kar najbolj odprte vsem, ki jih likovna umetnost zanima, so sklenili, da bodo lahko člani društva poleg likovnih ustvarjalcev tudi vsi, ki jih to področje zanima in bi si radi pridobili znanje o njem. M. R. Krajevni Ljudje iz naših vasic si želijo, da bi se kdaj pa kdaj sestali in se skupno poveselili. 25. julij je tisti dan, ki daje prebivalcem Volčjega potoka in Rudnika možnost, da se snidejo na proslavi ob krajevnem prazniku. DPO in skupščina KS Volčji potok že peto leto po vrsti prirejajo slavnostno sejo v spomin na leto 1941. Na ta dan je vojno-revolucionarni komite za kamniško okrožje v naši KS organiziral svoj zadnji sestanek pred vstajo - 27. julija 1941 na kamniško-domžalskem okrožju. Na' slavnostni "seji skupščine KS je predsednik KK SZDL tovariš Slavko Fidler podal nekaj osnovnih misli o pomenu sestanka in dosežkih v KS. Govor je pričel z letom 1941 in ga končal s tragedijo, ki se je 6. 1. 1945 zgodila v Rudniku. Praznično vzdušje so popestrile članice OO ZSMS Volčji potok, ki so kljub počitniškim dnem pripravile nekaj izbranih recitacij. Udeležba gostov iz občinske ravni je bila pohvalna, saj so se slavnostne seje udeležili: predsednik ZB NOV Lado Podbev-šek, podpredsednik obč. skupščine Milan MarinčiČ ter predsednik OK SZDL Tone Fišer, ki je s pozdravnim nagovorom dodal svoj slavnostni pečat. Ob tej priliki je bilo izročeno tudi priznanje OF tovarišu Metodu Jermanu za dolgoletno poli-'tično delo v KS. V. K. Velike asparaguse in druge rože prodam. Drolc, Rozmanova 3, Kamnik. Montaža TV anten. Matija /.ihclnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Garažo ob Kranjski cesti prodam. Pisne ponudbe pod šifro »Najboljši ponudnik« pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Javka »Pri Bleku« v Oševku Ob 40-letnid tragedije »PRI BLEKU« v OŠEVKU je sklenila Krajevna organizacija ZVEZE BORCEV NOV NEVLJE, odkriti spominsko ploščo trem žrtvam nemškega okupatorja. Že v začetku leta 1942 je obstojala javka »PRI BLEKU« v OŠEVKU, vodil jo je lastnik hiše Franc VIRJENT. Tja so zahajali že prvi partizani: Jakob MO-LEK-Mohor, Janez in Filip MEDMEŠ, Franc PODSTU-DENŠEK-Rok, Jože SVETIC-Vrban, Milan MORAVSKI, Urh STENOVEC, Franc BERNOT-Filip, Ivan OSENAR-Borut, Anton POLJANŠEK-Branko, Franc HRIBAR-Lovro, Mirko DERNOVŠEK, Roman POTOČNIK, v letu 1943 pa »JER-NAČ« in njegov brat »VELJ-KO« iz Škofje Loke, Albin VENGUST-Hrast, Franc RAC-MAN-Iztok, Marjan CAJHEN-Uroš, Marjan ZUPANČIČ, Franc SPRUK-Lado, Andrej PANČUR in drugi. Jeseni in pozimi 1943 so v OŠEVEK zahajali številni Kamničani tako, da je postalo sodelavcem okupatorja že kar sumljivo. Osemnajstega januarja 1944 popoldne so okrog poltretje ure prišli čez mekinjske gmajne raz-trganci, med njimi glavni Lojze ZAMLJEN. Vodja vseh je bil ges'tapovec iz Kamnika. Obkolili so Blekovo hišo in ko sta partizana Danijel JAMNIKAR-Si- mon in Drago RAJH-Andrej stopila iz hiše, so začeli streljati z vseh strani. Rajh je tekel za hišo proti kozolcu in tam obležal. Simon pa je tekel nad vrtom v smeri proti KUŽNI in po kakih 10 m ' obležal. Oba sta bila takoj mrtva. Mrtvima so raztrgane! pobrali škornje in kar je bilo kaj vrednega. Pri ANDREJU so našli partizansko torbico in v njej seznam aktivistov iz Kamnika in okolice ter posebno pištolo, ki je bila pred dvema dnevoma odvzeta nemškemu podoficirju iz Hamburga. Aktiviste z najdenega seznama je že naslednji dan gestapo aretiral. Raztrganci in gestapovec so nato vdrli v Blekovo hišo, pretepli Franca VIRJENTA in njegovo gospodinjo Ivano OBREZA. Po kratkem zaslišanju je moral Franc VIRJENT zapreci vole in mrtva partizana prepeljati preko burjevih njiv v Kamnik. Pri »Kovačevi Francki« je moral VIRJENT pri vodnjaku umiti mrtva partizana in ju odpeljati naprej na Žale. Ivano OBREZA in Francko MIHELIČ-»Kovačevo« so odpeljali v zapor. Živino - 5 govedi - so privezali k vozu. Nato so hišo zažgali. Ko je hiša zgorela, so gestapovci odkrili bunker pri hiši, v katerem je bil še pisalni stroj. Bunker je pomagal zidati sedaj že pokojni Rudolf KLEMENC, kije bil naslednji dan po tragediji ZAHVALA Nepričakovano nas je v 70. lejjj starosti zapustil JERNEJ PIKL s Črnivca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje, ga tako številno pospremili na zadnji poti, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala tovarišu Tinetu Romšaku za poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: nečak Slavko in drugo sorodstvo Zg. Tuhinj, septembra 1985 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage OLGE BRULC rojen« PREZELJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znacern, vsem njenim in našim sodelavcem za pisna in ustna so-žalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala njenim sošolcem iz gimnazijskih let in Tajinim sošolcem OŠ Toma Brejca. Posebna zahvala kolektivu hematološke klinike Kliničnega centra za skrb in pomoč med njeno boleznijo, pevcem in godbi Solidarnost, predstavnikoma KS Kamnik-Perovo in delovne skupnosti Narodne banke Ljubljana ter nekdanjemu sošolcu iz gimnazije za ganljive besede slovesa. Vsem hvala, iskrena hvala. Žalujoči: mož Igor, otroka Tamara in Jure, mama Ani, oče Janez, sestra Vanda z družino in drugo sorodstvo - Kamnik, Ljubljana, septembera 1984 SŠCRM Kamnik objavlja prosta dela in naloge KV kuharico za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) delavko za pomožna dela v kuhinji, za nedoločen čas učitelja angleškega jezika P (za določen čas, z nepolnim delovnim časom, do 30. junija 1985) administratorja za nedoločen čas; pogoj: dveletna administrativna šola Rok za prijavo je 8 dni po objavi. aretiran z ostalimi drugimi. Partizan »SIMON« je bil Danijel JAMNIKAR, rojen 11. 11. 1922 v Ljubljani, dijak srednje strojno-tehnične šole v Ljubljani. Nekako v prvi polovici maja 1942 je vstopil v. DOLOMITSKO ČETO, koncem maja pa je šel v POLJANSKO ČETO. Bil je borec, nato pa politdelegat. V novembru 1942 je bil pri napadu na taborišče ranjen skozi prsa in odpeljan v partizansko bolnišni-, co pod BLEGOŠEM. Ob nemškem napadu na bolnišnico - v bližini je bila tiskarna - so se morali partizani umakniti. »Simon« je bil takrat še zelo slab, tako da sta ga partizanka - njegova sestra SPELA in partizan KLJUSOV JOŽA-Bogo FLAN-DER odnesla prek meje v DOLOMITE in nato v bolnišnico. V marcu 1943 sta šla SIMON in njegova sestra ŠPELA nazaj na Gorenjsko. Simon je bil komisar ŠKOFJELOŠKE ČETE, nato pa komisar bataljona. Ker pa je bil za borbo preslab, so ga poslali nadrejeni na teren. Avgusta 1943 je prišel na Kamniško. Ob smrti je bil SIMON rajonski poverjenik za VOS in obenem komandir VOS grupe za KAMNIK. Partizan Drago RAJH-An-drej, je bil rojen 14. 11. 1919 v UUTOMERU. Bil je trgovski pomočnik pri Kramarju. Nekako v letu 1938 je bil sprejet v SKOJ in bil je aktivni član SOKOLA v Kamniku. V aprilu 1943 je vstopil v NOV. Ob smrti je bil rajonski sekretar KO Kamnik in obenem tudi rajonski sekretar OF. Franc VIRJENT, rojen 11.10. 1911 v Oševku, kmet, je bil po 8 dneh zapora v Kamniku odpeljan v Begunje. Kmalu po ustrelitvi 16 Kamničanov v Šentvidu nad Ljubljano - 31. 1. 1944 - so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v MAUTHAUSEN, kjer je oktobra 1944 umrl. Bunker pri Blekovi hiši je postal pretesen za delo javke, in zaradi varnosti so naredili jeseni 1943 nedaleč od hiše v gozdu barako MONIKA, kjer so se zadrževali funkcionarji rajonskega odbora OF. nekaj kasneje je bila zgrajena baraka »ERIKA«, kjer je bila kuhinja, v njej so se zadrževali kurirji in VENGUSTOVA TISKARNA. Oktobra bo Krajevna organizacija ZB NOV Nevlje odkrila spominsko ploščo. Povabili bomo svojce treh žrtev nemškega okupatorja in vse znane nekdanje obiskovalce takratne javke »PRI BLEKU«. Opis dogodka so sestavili: partizana Andrej PANČUR in Franc SPRUK-Lado ter aktivistki Ivana OBREZA in Ivica BURJA. Podatke o SIMONU nam je sporočila njegova sestra ŠPELA DOLENC za ANDRE JA pa brat SLAVKO RAJH. S. P. ZAHVALA Ob boleči izugubi naše drage mame in stare mame TEREZIJE PODBEVŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, mami poklonili lepo cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi tov. Merčunu za poslovilne besede, pevskemu zboru in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Oševek, Črna, Kamnik, julija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA VESELA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, zancem, njegovim in našim sodelavcem ter stanovalcem bloka Ljubljanska 3/a za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi OO ZZB NOV Kamnik, praporščakom, dr. Bogdanu Logarju za nudeno pomoč, pevcem in godbi Solidarnost. Žalujoči: žena Štefka, otroka Franci in Beba z družinama Kamnik, Ljubljana, avgusta 1984 ZAHVALA Ob smrti moje drage žene in naše skrbne mame FRANČIŠKE SPRUK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stanovalcem Mlakarjeve, Šipkove in Slatnerjeve ulice, duhovniku za opravljen obred, Mešanemu študentskemu pevskemu zboru Kamnik, našim in njenim sodelavcem, še posebej OO sindikata OS Toma Brejca za poslovilni govor, in vsem drugim prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas bodrili v naših najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz, sin Branko, hči Helena in hči Majda z možem Marjanom Kamnik, avgusta 1984 Upokojenci širijo svojo dejavnost Poleg številnih aktivnosti, ki jih društvo upokojencev v Kamniku načrtno goji in usmerja, se v zadnjem času krepijo nove, pri tem iščejo tudi oblike, kako povečati vpliv vseh upokojencev na društveno življenje. >, Ob že večkrat naštetih aktivnostih v športu, rekreaciji, izlet-ništvu in drugih je sedaj v teku akcija, kako v svoj krog privabiti še več žena. V društveni stavbi, ki je bila lani prenovljena, je določena posebna soba, kjer naj bi se upokojenke sestajale in v družabnem pogovoru načrtovale svoje delo. Ugotovile naj bi, kje je trenutno njihov največji interes. Med seboj bi si izmenjale tudi dobre izkušnje s področij, kjer sedaj delujejo in se dogovorile za nova zanimiva področja. Komisija, ki jo je Izvršni od- bor društva imenoval, zavzeto pripravlja naloge in zbira predloge za dejavnosti, ki bi pritegnile večje število upokojenk. Do sedaj so številne žene že pokazale zanimanje za ročna dela. Prav na tej osnovi komisija razmišlja o organiziranju razstave ročnih del že to jesen. Komisija vabi vse žene - upokojenke, ki jih zanimajo ročna dela ali kakšne druge dejavnosti, da se udeležijo pogovora v četrtek, 11. oktobra, ob 16. uri v klubskih prostorih v I. nadstropju, Kamnik, Kolodvorska 5. Ob tej priložnosti bi se tudi dogovorili o vseh drugih zadevah in vprašanjih, zato komisija toplo vabi in priporoča, da se napovedanega pogovora udeleži čim več upokojenk, pričakuje pa tudi koristnih predlogov in nasvetov. St. S. Razvedrila, izleti,... 10. oktobra l*W4 pripravlja društvo redni izlet skozi Trnovski gozd v Goriška Brda, Tolmin, skozi Baško grapo v Dražgoše. Grozdje bo letos nekoliko kasneje zrelo, zato bodo obiskovalci tega izleta lahko opazovali trgatev ali pa pokušali že novo kapljico. . Izredno uspešni so bili organizirani izleti v Celovec, Beljak in v Trbiž. Vsi so bili zadovoljni. Na mnogo prošnje bo društvo ponovno organiziralo obisk teh krajev 17. oktobra 1984. Organizatorji so prepričani, da bo prijav-ljencev več ko dovolj. O počitnikovanju upokjencev v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli smo naše bralce, zlasti pa upokojence, letos že seznanjali. Prijave za počitnice je bilo letos izredno veliko, zlasti so privlačne mini-počit-nice, saj so se teh udeležili v šle-. vilu, ki presega vsa pričakovanja. Vsem, ki se zanimajo za mini počitnice, društvo upokojencev Kamnik sporoča, da bodo te ponovno organizirane v času od 3. do 7. novembra in od 7. do 11. novembra. Cena je zelo ugodna, znaša 2.950 din. Možno je izkoristiti tudi oba termina skupaj. V tem primeru je cena 5.250 din. Za sedanje prilike je ta cena zelo privlačna in sprejemljiva, tudi za tiste z nižjimi pokojninami. V navedeni ceni je poleg vse oskrbe v domu in brezplačne uporabe bazena s toplo morsko vodo (31° C) vključen še prevoz iz Ljubljane do Izole in nazaj v Ljubljano. Interes za letovanje v Izoli potrjuje podatek, da je te usluge koristilo v tem letu že 288-članov - upokojencev z nekaj nad 2000 nočitvami. Skupaj z načrtovanimi mini-počitnicami v novembru pa bo število nočitev še krepko povečano. Na relativno nizke cene v Izoli vpliva poseben regres v višini 180 din dnevno, ki ga po- čitniški dom prejme za vsakega gosta - upokojenca tega doma. Društvo upokojencev v Kamniku obvešča vse uokojence občine Kamnik, tudi upokojence iz društev v Komendi in Motni-ku, da se lahko prijavljajo na vse aktivnosti, ki jih organizira kamniško društvo in bodo deležni enakih ugodnosti in pozornosti, kot upokojenci iz kamniškega društva. Društvo v Kamniku ne dvomi, da se bodo vsi upokojenci, ki bi želeli koristiti katerokoli uslugo, pravočasno oglasili v društvu. Tu zagotavljajo, da bodo storili vse, da bi kar največ želja svojih članov tudi uresničili. STANE Pionirska sekcija PD Kamnik Na Planinskem društvu je bila 13, junija ustanovljena Pionirska sekcija. Sestanki so vsako sredo ob 18. uri v prostorih PD Kamnik. To niso sestanki, na katerih bi govorili le o planinah, poskrbeli smo tudi za razvedrilo. Razne igre, pripomočki za risanje, nogomet, vse to nam je. na razpolago. Tudi v gore hodimo, saj smo bili že na Kamniškem sedlu, Planjavi, na Kamniškem vrhu, Kalski gori. Kranjski Rinki, pa še kje... Organizirana hoja v gore je lepša, tudi zabavnejša in ne nazadnje bolj varna. Na izletih se lahko marsikaj naučimo, kajti ob poteh je mnogo stvari, o katerih še ne vemo veliko. Na cilju, na vrhu gore pa čaka presenečenje. Pred seboj vidiš dolino, obsijano s soncem; ali pa je skrita pod meglo in. le tu in tam pogleda skoznjo hribček i kot otok sredi morja. Lepo je v gorah, zato pionirji pridite: gore so zaklad, ki nima cene! Zazidljivo parcelo v Kamniku ali okolici kupim. Grad, Groharjeva 8, Kamnik. V Kamniku iščem prostor za RTV servis. Naslov v uredništvu Kamniškega občana Tomšičeva 2, tel. 831-311. Dokončali bomo igrišče Že pred petimi leti smo v Zg. Tuhinju tisti, ki se radi zapodimo za žogo, začeli načrtno urejati igrišče, ki je pri šoli na vrhu hriba. Po nnparito pii zbiranju sredstev od SIS, krajevne skupnosti, ki nam je vseskozi pomagala z materialom in plačilom strojnih ur, smo letos prišli do zaključnih del. V tem času smo vložili ogromno prostovoljnih delovnih ur, da je danes igrišče pripravljeno za asfaltno prevleko. Skopati je bilo treba 130 m jarka za temelj opornega zidu, kije ponekod visok več kot 2 m. Opravljeno je nasutje okrog 700 m3 gramoza in utrditev, postavljeno je 140 m ograje s 4 m visoko mrežo in položena drenaža in kanalizacija. Na odločno zahtevo pionirjev in mladine, da je treba igrišče dokončati in bo lahko služilo svojemu namenu,, smo še lotili zbiranja prostovoljnih prispevkov. Akcija je uspela nad pričakovanji, do sedaj smo zbrali sa- mo v KS nad 600.000 din. Enoletni pomoči so se v korist igrišča odrekle tudi vse DPO in društva v KS. Računamo, da nam bodo priskočile na pomoč tudi SIS in delovne organizaeje, v katerih delajo naši krajani. Kot prva se je izkazale delovna organizacja Utok, ki je tudi pokrovitelj naše šole in tudi sicer Vsako leto pomaga pri izboljšanju dela na šoli z nabavo učnih pripomočkov ter pomaga pri organiziranju šole v naravi. Upamo, da nam bodo tudi druge delovne organizacije pomagale pri izgradnji prepo-trebnega igrišča, saj so končno tudi odgovorne za razvoj mno- fčne rekreacije svojih delavcev. 1 začetku avgusta so dela že stekla na igrišču, organizirali smo delovne skupine - prostovoljne seveda, ki bodo pomagale, da bo igrišče dokončano v začetku šolskega leta in koristilo tako šolarjem, kakor ostalim, ki jim rekreacija in šport pomenita del vsakdana. IVAN HRIBAR Botanični vrt na Veliki planini Ob koncu prejšnjega in v za-četku našega stoletja sta po Veliki planini hodila čudna gospoda. Turistovsko oblečena z zajetnimi nahrbtniki sta se ustavljala pri pastirjih, vpraševala po krajevnih imenih obsežne Velike planine in po domačih imenih po planinah rastočega rastlinja. V nahrbtnikih sta nosila nekakšne mape, v katere sta vlagala planinske rože in skrbno zapisovala nahajališča in razširjenost. Leta 1906 je bila na svetlo dana znanstvena knjižica z naslovom: »Flora in Sanntaler Alpen (Rastlinje v Savinjskih Alpah). Avtorja sta bila tista čudna gospoda z Velike planine doktor Avgust von Hayek iz dunpiske Univerze in profesor Alfonz Paulin, slovenski botanik in ravnatelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Njuno znanstveno delo je pravzaprav inventarizacija rastlinja (razširjenost in nahajališča) v Savinjskih in Kamniških Alpah; je pa tudi pomembno pričevanje o botaničnih posebnostih Velike planine. V tej knjižici je pogosto zaslediti Veliko planino in njene Vetrnice (Vetrnza). Veternice opisujeta kot snežno brezno ali jamo (Schnegrube). Tako so za botanike Vetrnice že dolgo zanimive, zaradi raznoterih mikroklimatskih razmer in številnih rož, ki tod v skromnem prostoru rastejo. V času med obema vojnama sta Proteus in Planinski vestnik v raznih potopisnih člankih omenjala bogato rastlinje razgibanega sveta okolice Vetrnic. Tudi ,v urbanističnih načrtih za Veliko planino je govor o prirodnih spomenikih, med nje so uvrstili obe Vetrnici, snež-nico pri Dovji griči, udor Strno-vahko in Luknjo v Stenah pod Traticami. Snovalci urbanističnega plana so celo predlagali, naj bi planote Velike planine in doline Kamniške Bistrice razglasili za Kamniški narodni park. Nikjer se niso ogreli za tako idejo, ne v republiki in ne v občini. V urbanističnem programu Velike planine iz leta 1964 pa že zasledimo tole besedilo: »Alpinum V območju Vetrnic v višini okoli 1600 metrov, na meji turističnega področja ob glavni prometni arteriji na planini, je predviden alpinum, kjer bo zbrana bogata alpska flora Kamniških in Julijskih Alp. Zaradi svoje lege in ugodnih vegetacijskih pogojev naj bo ta alpinum najbogatejši v naših Alpah.« Dvajset let je že minilo, odkar so bile zapisane te samozavestne k besede, a pri Veternicah v naravi je še vedno tako kot nekoč. Lansko leto sem v Kamniškem občanu dokaj bojazljivo predlagal, da bi v Vetrnicah in v prostoru okoli njih zgradili Alpinum. Zapisal sem še, da bo potrebnih veliko sodelavcev, posebej takih, ki ne bodo najprej vpraševali za plačilo. No, in tako so lani in letos tov. Vinko Strgar, Marko Jelnikar, Vlasto Kopač in Albin Vengust sestavili programski načrt Alpinum Vetrnice. Nič kolikokrat so tovariši podolgem in počez premerili in pretehtali celotno območje Vetrnic. V geodetsko predlogo so vrisali bodoče notranje in zunanje poti, načrtovali kamnito ograjo na zahodni meji, določil ovire iz gosto zaraslega ruševja zadostne za živali in še bolj za nasilneže v človeški podobi. Prof. Vinko Strgar se je pošteno spotil pri inventarizaciji številnega rastlinstva. V Vetrnicah so zaradi pestre mikroklime rastline, ki sicer rastejo od nižinskega do montanskega in celo al- Prepadna brezna Vetrnic, v ozadju Planjava pinskega vegetacijskega pasu. Zato nismo bili nič presenečeni, ko smo vpisali v naš inventar najmanjši alpski zvonček in tudi Zoisovo zvončico. Med prijetne vesti smemo šteti odločitev komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, »da se investitorju dovoli izvedba^gra-je okrog Alpinuma Veternice, dovolijo se tudi ureditvena dela območja in zasaditev rastlin.« Na občini Kamnik so nam dali zeleno luč. Ker je pa vsepovsod denarna suša, tudi v vseh izobraževalnih ustanovah najvišjega ranga, kot je Univerza EK Ljubljana, nam bo zelena luč lahko še dolgo svetila. Dolgo, če bomo čakali na denar. Imamo programski načrt, imamo z mejniki določeno zemljišče za bodoči Alpinum in imamo kar precej obljub, da nam bodo pri ustvarjanju botaničnega vrta pomagali. Zato želim s tem člankom pridobiti še več sodelavcev, posebej v- Kamniku in nje: govi soseščini. Pregled nad alpinumi v slvon-skem prostoru je v zadnjem Planinskem vestniku, avgust 1984, sestavila in opisala Nada Pra-protnik. Našteva Alpinum Julia-no v Trenti, skalnjak v Ljubljanskem botaničnem vrtu, Alpinum ' na Vršiču pri Poštarski koči in Alpinum na Velem polju. Potem pa takole napiše: »Ko listamo po starih Planinskih vestnikih, večkrat zasledimo med drobnimi vestmi obvestila raznih planisn-kih društev, da bodo začeli urejati botanični vrt. Že pred rugo svtovno vojno so nameravali urediti alpinum ob Češki koči, na Begun jščici, na Velem polju in še kje. Ko pa so se pojavile prve težave, se je začetno navdušenje kmalu ohladilo. Ni bilo dovolj presaditi nekaj rastlin, delo se s tem na vrtu ne konča, ampak šele začne.« Večji del članka je posvetila silni zahtevnosti alpske flore, ki se ne pusti presaditi niti v Alpinum Juliano, ker je prenizko v dolini. Ob takih razmišljanjih se seveda kar samo po sebi postvlja vprašanje: mar nam niso dovolj že Alpinum Juliana, pa še drugi manjši po Sloveniji? Snovalci programskega načrta ugotavljamo, da splošne, sploš-noizobraževalne, učne in raziskovalne potrebe narekujejo, ne, celo zahtevajo resno razmišljanje o pravem alpinumu pri nas: o Alpinumu Vetrnice, ki ima resnično med vsemi doslej znanimi lokacijami v Sloveniji daleč najboljše primerjalne prednosti. — Dežela,, ki ima toliko gora kot Slovenija, mora imeti v sedanjem času poleg krajinskih parkov, botaničnih vrtov, raznih učnih in raziskovalnih ustanov v urbanem okolju, namenjenih predvsem gospodarski rabi, tudi objekte, iz katerih v naravnih razmerah na manjšem prostoru odsevajo obenem naravne danosti in moč človekove ustvarjalnosti ali pa rezultate obojega skupaj. Alpinum Vetrnice naj bi torej bil v malem ogledalo nekaterih minulih in sedanjih dogajanj predvsem v rastlinskem svetu bližnjih gora; hkrati naj bi nam Vetrnice kot svojevrsten botanični vrt v resničnih naravnih Počitnice v šotoru Kamniški taborniki že vrsto let taborimo v Bohinju. Poleg naših .šotorov se okrog razprostira ta-"bor Ljubljančanov, Domžalča-nov, Mengšanov in tabornikov iz Radomelj. Kako se odvija življenje na taboru? Taboreče prebudi v ranem jutru oster pisk piščali dežurnega v taboru. Z zaspanci v očeh, z zehajočimi se usti odhitimo k jutranji telovadbi. Tek po cesti in razgibavanje na jasi nas dokončno zdrami. K osvežitvi pripomore umivanje v jezeru. Ne mine dan, da se ne bi taborniki zbrali k jutranjemu zboru. Ob dviganju zastave na vrh jambora doni iz naših ust daleč naokrog naša državna himna. Sledi pospravljanje in ocenjevanje šotorov. Naposled naši. želodčki že kličejo po jedi in z zajtrkom jih utišamo. »Naša mami« dobro kuha. Če ti ne diši tisto, kar je na jedilniku, »mami« ustreže tvoji želji, če je le v njenih močeh. S hrano ne skopari. Vedno so na voljo »re-peti« (dodatne-porcije). Taborniško znanje pridobivamo v dopoldanski in popoldanski gozdni šoli. Rišemo skice terena, osvajamo taborniške veščine, urimo se v kurjenju ognja, v postavljanju šotorov, v morsejevi abecedi in semaforju, v topografiji ... Toda to ni vse, kar delamo na taborjenju. Marsikatero popoldne se kopamo v Bohinjskem jezeru, gremo na izlet v bližnjo okolico, z drugimi taborniki odigramo športne igre, s kanujem se vozimo po jezeru... Čez dan skrbimo, da je v skladovnici vedno dovolj drv, da je tabor čist in urejen, dežurna tabornika pomagata v kuhinji in pomivata posodo. Večer preživimo ob tabornem ognju. Vsako leto izvedemo taborniško poroko in taborniški krst. Vsakdo, ki je prvič v Bohinju, dobi taborniško ime in par udarcev s prusikom po zadnjici. Večer popestrijo taborniške pesmi in nočne igre. Pester in zanimiv dan nas utrudi in tako se spravimo spat. Zavijemo se v spalne vreče in se pod šotorskimi platni pogreznemo v spanje. Medtem, ko večina brezbrižno sanja, straža (dva tabornika) bedi in skrbi, da večni ogenj čez noč ne ugasne, da se kak tujec ne priklati v tabor in pobere naš inventar in čuva zastavo ovito okrog jambora. Eno od ta-borečih noči smo vsi na nogah. Sredi noči zaslišiš: »Uzbuna!« V hipu se zdramiš in marš na nočni pohod. Največkrat je to pohod okrog jezera ali pa na pokopališče, kjer ob polnoči straši. Nepozabni so dnevi taborjenja v Bohinju. Iz leta v leto doživiš kaj novega in tako vsako leto rajši s taborniki preživiš del počitnic. DARJA - OBG KAMNIK razmerah pomagale tudi iskati, utirati in lajšati pot naprej. Pa ne samo to. Vetrnice lahko s svojo vsebino in lokacijo postanejo pomemben turističen cilj lj ubitejev gora in gorskega rastlinja; kakor tudi cilj poznavalcev in strokovnjakov od blizu in daleč. Ljudje raznih starosti in poklicev, ki prihajajo na Veliko planino, bodo v Vetrnicah brez večjega truda na prijeten in neposreden način v zgoščenem prikazu spoznali precejšen del okolja, s katerim se v gorah srečujejo. V skoraj povsem naravnih razmerah bodo videli precejšen del visokogorskega rastlinja in obenem spoznali osnovne dejavnike, ki odločajo o njihovem uspevanju ali nazadovanju, se seznanjali ž varovanjem narave in še posebej rastlinja ter se vse bolj približevali boljšemu poznavanju tako potrebnega razumnega ravnanja in gospodarjenja z obojim. Programski načrt pove, da bodo Vetrnice v Jugoslaviji na področju Julijskih Alp, Karavank in Grintovcev prvi in za sedaj edini vsebinsko široko zasnovani alpinum z dovolj velikim ustreznim zemljiščem in naravnimi podnebnimi razmerami, primernimi za uspevanje rastlin od montan-ske do nivalne vegatacijske stopnje. Ob svojem turističnem, rekreacijskem in splošno kulturnem poslanstvu bodo Vetrnice hrati lahko tudi osrednja slovenska pomožna splošno izobraževalna, učna in raziskovalna ustanova za spoznavanje, gojenje, prikazovanje, raziskovanje in varovanje gorske krajine in gorskega živega sveta, zlasti rastlinstva. Za tako obsežne naloge in visoke cilje, kot so zapisani v programskem načrtu Alpinum Vetrnice, rabimo obilo pomočnikov iz vrst mladine, šolnikov, ljubiteljev gora in narave, zaščitnikov prirode in človekovega okolja. Nihče ne bo odveč, saj je delo, ki se ga lotevamo, obsežno in po desetletju plodneg dela komaj dobro začeto. ALBIN VENGUST Profesorja Vinko Strgar in Marko Jelnikar količita mejo bodočega Alpinuma Vetrnice Celotno področje Alpinuma meri 158 arov ali 15.800 kv. Letovanje otrok v Savudriji Navkljub težavam, ki že vrsto let pestijo Občinsko zvezo prijateljev mladine Kamnik, je ta ponovno uspešno organizirala in izvedla letovanje za šolske in predšolske otroke. Tako kot leto poprej, so bili tudi tokrat nastanjeni v počitniškim domu ZPM Ljubljana -Center, kjer si je OZPM Kamnik, s podpisom samoupravnega sporazuma o sofinanciranju izgradnje športnih objektov, zagotovila prosta mesta za dobo desetih let. Po končni oceni je letovalo 209 kamniških in okoliških otrok. Od tega je bilo 57 predšolskih in 152 šolskih otrok. Povpraševanje je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti veliko večje od možnosti. Na večje število prijavljenih je vplivala cena, saj je v povprečju znašala komaj 3.400,00 din, kar je marsikateri družjni omogočilo, da je lahko poslala svojega otroka na morje. S prizadevnim delom vzgojiteljev v vseh izmenah so otroci preživeli štirinajst dni v učenju plavanja in raznoraznih športnih in zabavnih aktivnostih. Vremenske razmere niso bile za vse izmene enako ugodne; predšosl-ski otroci so se morali zadovoljiti le z nekaj dnevi sončnega in toplega vremena. Vendar so ob prizadevnem delu vzgojiteljic WO Antona Medveda in plavalnega učitelja kar hitro pozabili na vetrovno in deževno vreme, ter se posvetil« zaposlitvam in al -tivnostim, katere so pripravile in organizirale vzgojiteljice. O!, vsem teti) moram pa še poudariti, da so predšolski otroci iz Kamnika edini, ki letujejo v tem počitniškem domu, za kar pa ima nedvomno zasluge kvalitetna kuhinja in osebje, ki se je izkazalo z odlično hrano, katero so malčki s posebnim užitkom pospravili. Primerno je bila organizirana tudi zdravstvena služba. Šolski otroci, ki so letovali v juliju in avgustu, so se dokaj uspešno učili plavanja, saj je izmed 70 ugotovljenih neplavalcev splavalo kar 51 otrok. Poleg prijetnega letovanja so naši otroci spoznah tudi nove prijatelje iz drugih občin, kar je poleg učenja plavanja in zdravstvene okrepitve najvažnejši smoter letovanja. Naj še dodam, da pričakujemo v prihodnjem letu, ob taki rasti življenjskih in materialnih stroškov tudi povečanje deleža, katerega prispeva družba, in sorazmerno z njim tudi ustrezno povišanje prispevka staršev. Občinska zveza prijateljev mladine pa bo poskušala število prostih mest še povečati in tako omogočiti večjemu številu otrok, da prežive počitnice ob morju. Poleg letovanja pa se Občinska zveza prijateljev mladine zavzema še za izvedbo drugih aktivnosti, katere bi ravno tako vplivale na psihofizični razvoj otroka, kot celovitega subjekta in ustvarjalca naše prihodnosti. Za izvedbo takih akcij, pa je potrebna širša osnova, in tako se zveza zavzema za boljšo organiziranost in na prvo mesto postavlja nalogo ustanavljanja Društev prijateljev mladine po krajevnih skupnostih, kjer je srž dogajanja in kjer se najbolj kažejo potrebe, mladih. -NIZ- Veliko orgauizr.oii tedaja svoja glasila, s katerim: : bvc^Čajo okolico o ovirah, ki ji! morajo premagovati in o dos: .v-n;«-uspehih. Nekatera glasi!.-, izhajajo redno, nekatera društva pa le "ob pomembnejših obletnicah »glasneje« spregovorijo o svojem delovanju, Člani Mladinskega odseka in Gorske straže Planinskega društva Kamnik so se odločili, da bi malo uporabili svoje literarne sposobnosti in oblikovali glasilo. Glas gora je v Kamniku izhajal že v petdesetih letih, zato so se zdaj odločili za isto ime. Vloga glasila je vzgoja, obveščanje in razvedrilo. Vse zagrete križankarje pa čaka v njem ne preveč težka križanka. Načelniki nas seznanjajo z delom posameznih odsekov in njihovimi načrti. Propagandni odsek vabi na izlete in trimske pohode. Vse bolj se nam mudi živeti, v prijetni družbi se čas ustavi in so pozabljene Skrbi. Gorski stražarji pozivajo, naj naravo ohranimo čisto, ne potrgamo vseh rož iu ne preplašimo, vseh gamsov. Zinajarji so zgodovinsko orisali razvoj zmajarsiva na Kamniškem. Mladinski odsek organizira Planinsko šolo za vse, ki radi hodijo v hribe in se naučijo kaj novega. Kdor se počuti mladega, naj hodi na sestanke MO v torkih ob sedmih zvečer. Največ sveta obhodijo člani Alpinističnega odseka. Dvanajst zlatih pravil za izlete v hribe in še mnogo zanimivega boste našli v našem glasilu, ki bo v letošnjem letu izšlo še enkrat, kasneje pa vsake tri mesece. Glasilo jc možno dobiti na^ Planinskem društvu, kamor lahko oddajate tudi svoje likovne in literarne prispevke in z njimi popestrite vaš in naš Glas gora. DARJA JENKO Samoupravna stanovanjska skupnost Kamnik p. p. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p.o. Kamnik, Steletova 8 objavlja na podlagi sklepa odbora za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini skupščine SSS občine Kamnik z dne 28. 5.1984, stališč Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik, sprejetih na seji Izvršnega sveta 21. 2. 1984 in sklepa 13. seje predsedstva OK SZDL Kamnik z dne 30. 7. 1984 naslednji seznam dolžnikov za centralno ogrevanje: ADROVIĆ Senadija Groharjeva 12 51.130,80 din ARH Ivica Groharjeva 16 18.012,00 din BAUMAN Franc Tunjiška 2. b 37.573,70. din BEGOVIĆ Fatima Zikova 10 14.420,50 din BELE Majda in Marjan Groharjeva 10 12.748,70 din BELEC Irena Zikova 10 16.774,00 din BERGANT Zdravko Matija Blejca 2 11.607,10 din BERGLEZ Slavka Matija Blejca 12 30.245,60 din BESIĆ Sonja Groharjeva 4 19.002,50 din BIZJAK Alojz Groharjeva 4' 13.152,50 din BOSNIĆ Marjana Klavčičeva 9 39.593,30 din BRELIH Marija Groharjeva 4 33.062,70 din BREMEC Cilka Groharjeva 4 11.672,00 din BUJANIĆ Ana Matija Blejca 14 14.832,70 din BURGER Judita Groharjeva 8 11.351,50 din BURNIK Tatjana Matija Blejca 18 20.106,50 din BUSER Danica Zikova 6 10.363,90 din CERAR Vlado TunjiŠka 2 * 12.280,80 din CHIAPPOLINI Dani Groharjeva 16 31.891,00 din CHIAPPOLIN1 Renata Groharjeva 4 23.441,50 din COCEJ Bojan in Nada Groharjeva 8 17.366,50 din COSTAR Marko Groharjeva 10 32.351,25 din ČEBULAR Marija Matija Blejca 16 10.187,10 din ČEH Franc Matija Blejca 2 69.652,85 din ČEPON Peter Klavčičeva 10 - 41.874,00 din DEBEVEC Vincenc in Breda Zikova 1 11.385,30 din DEDIČ Rezija Zikova 6 11.347,90 din DIZDAREVIĆ Husein Groharjeva 8 10.948,50 din DO VIČ Maksimiljan Klavčičeva 10 10.644,75 din DRAGOMIROVTĆ Milica Klavčičeva 9 11.767,00 din DROLC Olga Groharjeva 12 11.127,80 din DŽUNOV Elizabeta Tunjiška 2. c 20.317,60 din DŽUNOV Vanča Zikova 1 10.778,00 din DURIČIN Branko Groharjeva 12 20.986,00 din ERJAVEC Irma Groharjeva 8 10.787,00 din ERJAVEC Ivanka Groharjeva 8 10.314,20 din FERJUC Anica Groharjeva 12 27.476,00 din FILENKOVIĆ Smail Klavčičeva 13 21.574,65 din FILIPIČ Božidar Klavčičeva 2 11.976,00 din FLERIN Ivan Groharjeva 12 43.010,50 din FLERIN Štefka Groharjeva 12 13.690,00 din FRANTAR Svetozar Tunjiška 2 15.904,40 din FRLETA Radovan Glavarjeva 92 17.849,00 din GOBEC Bojan Groharjeva 16 19.796,50 din GOLOB Marjan Groharjeva 4 15.110,10 din GOLOUH Bojan Trg svobode 4 30.465,95 din GORENC Amalija Glavarjeva 92 11.767,10 din GORŠE Bogomir Groharjeva 4 23.055,20 din GRČAR Silvester Matija Blejca 6 17.837,70 din HAFNER Brane Groharjeva 14 40.406,50 din HALER Jožefa Groharjeva 4 11.559,50 din HILIĆ Džemila Groharjeva 12 24.283,10 din HOČEVAR Jagoda, GALIČ VI. Zikova 8 34.301,00 din HOČEVAR Leopold Matija Blejca 6 12.837,50 din HOMAR Majda in GROBELSEK J. Zikova 10 20.059,10 din HUSIĆ Kemal Groharjeva 12 13.774,50 din ISKRA Alenka Groharjeva 6 10.439,50 din J ANIC Dušan Matija Blejca 20 25.642,80 din JANKOVSKI Sande Groharjeva 12 31.905,80 din JAŠAR Sezair Groharjeva 8 23.253,00 din JAVORNIK Andreja Groharjeva 10 15.642,10 din JAVORNIK Janko Groharjeva 10 71.272,10 din JEREB Magda Groharjeva 4 20.535,90 din JESOVNIK Vilka Groharjeva 14 20.555,00 din JUHANT Jože Groharjeva 6 15.637,00 din KALIŠNIK Jožica iti Roman Groharjeva 10 14.863,30 din KENDAGojko in Stanka Groharjeva 2 35,486,60 din KLADNIK Marija Klavčičeva 7 13.580,25 din KLEMENC Drago Matija Blejca 4 18.434,90 din KI.EMENC Tatjana Matija Blejca 16 19.614,50 din KOBAV Majda in Marjan Zikova 1 11.846,90 din KOKALJ Janez Klavčičeva 4 24.243,25 din KOLETO Stanislav Klavčičeva 6 16.405.25 din KONCIUA Milena Groharjeva 2 10.164,10 din KOPAČ Jaka Zikova 6 25.181,70 din KOPŠE Marija Klavčičeva 5 20.960,50 din KORBIČ Janez Klavčičeva 7 , 39.915,30 din KOSEC Suzana Antonija Klavčičeva 5 15.628,90 din KRANJC Marjeta Klavčičeva 4 H.940,20 din KREGAR Fani Groharjeva 12 16.868,60 din KREN Antonija in Igor Groharjeva 10 13.689,60 din KRIVOROTOV Nada Matija Blejca 18 49.412,55 din KUNSTEK Milena KUŽNIK Marija LAMOVŠEK Peter LEVEČ Vera MARANŠEK Milan MARENIĆ Ivan MARKOVIČ Mira MELEV Risto MESARIC Ivan MESTEK Milorad MIKLAVČIČ Stanka MILETIČ Mile MILKOVIČ-PEKLAJ MIŠIC Francka MITIČ Radivoj MUHIČ Peter MULAJIČ Mina MUSIČ Nada MUŠIČ Ema in Lojze NOVAK Djudja NOVAK Ivan NOVAK Joži in Tone Zikova 12 Groharjeva 8 Klavčičeva 5 Matije Blejca 20 Groharjeva 4 Klavčičeva 2 Matija Blejca 18 Groharjeva 12 Tunijška 2 Klavčičeva 9 Groharjeva 2 Matija Blejca 20 Groharjeva 16 Matija Blejca 8 Klavčičeva 10 Groharjeva 8 Groharjeva 10 Groharjeva 8 Groharjeva 6 Klavčičeva 7 Groharjeva 2 Groharjeva 8 OBERSTAR Venčeslav Klavčičeva 5 OBRADOVIČ Mile Matija Blejca 2 OSOLNIK Edvard Matija Blejca 20 PAJIČ Slavko Zikova 3 PANIČ Vinko Matija Blejca 4 PAŠKULIN Peter, TRIFKOVIČ N. Zikova 2 PEČANEC Drago Groharjeva 16 PEČN1K Silva Matija Blejca 6 PERAK Štefica Zikova 2 PETERLIN Jožef Klavčičeva 5 PETROV DJOKA Matija Blejca 4 PHXSICOS Neva Zikova 1 PIKL Mira Groharjeva 6 PLESTENJAK Milica Klavčičeva 2 PLETERŠEK Kristina ■ Klavčičeva 9 PLUT Jakob Groharjeva 6 POHAR Edvard in Liljana Groharjeva 2 POLIČNIK Vincenc Matija Blejca 6 " POUANŠEK Miro Groharjeva 12 PRAŠTALO Boško Klavčičeva 10 PREGEL Francka Klavčičeva 10 RAJŠP Marjeta Matija Blejca 20 RASTODER Šefko Matija Blejca 16 RAVNIK- MURATAGIČ BogdanaGroharjeva 4 REDJA Irena REMS Miro in Jelka REPANŠEK Franc RIHTER Ivan TISTIČ Božidar ROGELJ Janez ROGLIČ Marija ROJC Franc in Vida ROJC Vojko ROMŠAK Metod ROZMAN Boris SAJOVIČ Bojan in Irena Groharjeva 2 Zikova 10 Matija Blejca 4 Klavčičeva 9 Matija Blejca 6 Groharjeva 10 Klavčičeva 7 Groharjeva 10 Groharjeva 10 Matija Blejca 2 Matija Blejca 18 Zikova 10 Fužine 2 a Matija Blejca 4 Matija Blejca 16 SAKULAC Jožefa SEDEJ Janez SELAN Drago SENOŽETNIK Mija-Milan SITAR Olga SITAR Stane SKITEK Milan-Mira SLOVENC Niko in MajaGroharjeva 8 SMOLEJ Vitomir Zikova 12 SOBOČAN Branko SPASIČ Marija SPRUK Milan STANKO Marta STANOJEVIČ Miodrag Groharjeva 14 STEGNAR-SVETE Nuša STOPAJNIK Franc in Marjeta Groharjeva 2 Groharjeva 8 Matija Blejca 2 Groharjeva 8 Groharjeva 12 Matija Blejca 16 Zikova 3 Groharjeva 2 Matija Blejca 2 ŠABOTIČ Milica ŠAHINOVIČ Olga ŠARIČ Zagorka SIMON Viktor ŠINKOVEC Borut Zikova 1 Matija Blejca 16 Groharjeva 4 Matija Blejca 2 Zikova 8 Zikova 6 ŠOSTER Bojan in Mija Zikova 6 ŠRAJ Vlasta Matija Blejca 18 ŠTAHLER Aljoša Zikova 8 ŠTRAJHAR Albin Tunjiška 2 ŠULIN Zdravka Matija Blejca 6 ŠUŠTAR Fortunat Fužine 2 ŠUŠTAR Lado in Helena Glavarjeva 92 TAVČAR Ciril Groharjeva 8 TRAJKOVIČ Zorica Matija Blejca 8 TROTOŠEK Stanislava Tunjiška 2 c URBANIJA Marijana Groharjeva 14 VAJS Peter Matija Blejca 14 VIDRGAR Marica Matija Blejca 14 VIDOVIČ Franc Groharjeva 4 VOLGEMUT Peter in Ana Groharjeva 2 VRVIŠČAR Janez Matija Blejca 20 VULOVIČ Živan Groharjeva 14 ZIMIC Vlasta Groharjeva 8 ZLATKOVIČ Jovan Matija Blejca 6 ŽAVBI Vinko Groharjeva 6 ŽEROVNIK Marko Groharjeva 14 ŽIBERT Albin Klavčičeva 3 ŽNIDAR Marija Matija Blejca 20 ŽVIKARTTnka Zikova 4 13.749,60 din 51.617,00 din 69.559,95 din 12.176,00 din 17.918,50 din 56.145,45 din 19.956,00 din 27.877,60 din 24.576,30 din 21.422,00 din 18.302,60 din 13.103,50 din 37.391.00 din 46.923,50 din 11.156 17.796 12.765 19.263 28.756 10.955 17.789 18.823 28.022 11.282 11.066 19.399 18.231 21.831 18.922 14.080 18.592 11.905 12.130 62.587 14.919 32.702 14.749 23.937 ,45 din ,50 din ,70 din ,50 dirt ,00 din ,80 din ,00 din ,90 din ,20 din ,50 din ,00 din ,90 din ,00 din 80 din 50 din 90 din 45 din 50 din 50 din 90 din 00 din 70 din 45 din 50 din 22.311,55 din 38.209,00 din 27.229,00 din -47.081,15 din 10.089,75 din 80.604,50 din 45.397,50 din 25.481,40 din 13.222,25 din 14.559,80 din 21.747,10 din 34.061,70 din 16.201,00 din 10.784,00 din 13.603,95 din 13.052,40 din 19.085,50 din 26.215,50 din 10.459,00 din 18.856,20 din 11.689,70 din 22.398,70 din 13.370,50 din 18.146,00 din 58.595,40 din 14.012,00 din 20.015,50 din 18.887,00 din 12.961,20 din 21.642,50 din 22.445,60 din 10.936,80 din 16.611,50 din 21.391,50 din 15.257,30 din 12.978,10 din 20.585,00 din 27.078,00 din 31.038,70 din 15.345,00 din 20.608,30 din 14.854,60 din 24.987,90 din 13.912,60 din 19.120,90 din 22.017,80 din 58.842,40 din 78.822,30 din 49.184,20 din 39.139,85 din 15.140,20 din 15.038,00 din 14.620,50 din 18.195,20 din 16.794,10 din 24.500,00 din 82.350,65 din 15.706,00 din 12.591,00 din 24.152,00 din 27.917,50 din 12.142,00 din 31.338,45 din 19.003,00 din 13.426,90 din V seznamu so upoštevani dolžniki,, ki so na dan 31. 7. 84 dolgovali za centralno ogrevanje' več kot 10.000,00 din. Spisek dolžnikov je sestavljen na dan 31. 7. 1984, to pomeni, da plačila v avgustu in septembru 1984 za mesece pred avgustom niso upoštevana. Uporabnike ogrevanja obveščamo, da bo olje dobavljeno le v okviru dotoka sredstev, zato ponovno pozivamo k rednemu plačilu. > ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega in skrbnega moža, očeta, starega ata, brata in strica JANEZA URŠIČA Kregarjevo 8 se iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč ob njegovi nenadni smrti. Prav posebno zahvalo izrekamo dr. Bernotovi in tovarišu Kakerju. Zahvaljujemo se tudi praporščaku za zadnji pozdrav, vsem ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti v prerani grob, DO KIK in Kočna, pevcem in duhovnikoma za pogrebni obred. Žalujoči: žena Pepca, sin Miran, hčerki Darinka in Jana z družinama, Darko z ženo Olgo, sestri Mici in Ana ter drugo sorodstvo Kregarjevo, Zagorica, Mekinje, Kamnik, Poreber, avgust 1984 za poslovilni obred. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta IVANKA GOLOB iz Črne 1 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Prav tako hvala njenim nekdanjim sodelavcem ter našim sodelavcem iz Graditelja, zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, pevcem in duhovniku Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji poklonili cvetje'in jo številno spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Ciril in Marjan z družinama, sestra Mici, brata Adolf in Roman z družinami Črna, Soteska, Vir, Črna, septembra 1984 Prvo slovensko pevsko društvo LIRA v Kamniku vabi k sodelovanju nove pevce, predvsem prve tenoriste irv druge basiste. Avdicije so vsak ponedeljek in četrtek, do vključno 15. oktobra 1984, ob 19. uri v Lirini pevski sobi, Maistrova ulica št. 8. V izjemni delovni tradiciji in dinamičnih delovnih programih LIRE boste našli to, kar pričakuje zavzet pevec. ZD Domžale, TOZD ZV Kamnik obvešča vse občane, da bo od 1. 10. 1984 redno delala POSVETOVALNICA ZA DIABETIKE. URNIK POSVETOVALNICE: Ponedeljek 13.-15. ure registracija diabetikov Torek 7.-10. ure ambulanta Sreda 7.-13. ure ambulanta Petek 7.-10. ure ambulanta Obvestilo kmetijskim zavezancem zdrastvenega zavarovanja v občim Kamnik . Po določbah 10. in 11. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS št. 27/83) je potrebno do 30. 9. 1984 urediti obvezno zdravstveno zavarovanje združenih in drugih kmetov in tudi urediti vprašanja izbire zavarovalnih osnov na novosti, ki jih prinaša Sklep o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje ter plačevanje prispevkov za zavarovance - kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Ur. 1. SRS št. 17/84): Zaradi tega občinska zdravstvena skupnost obvešča vse kmetovalce, ki te prijave še niso vložili, da je v njihovem interesu, da se prijavijo v obvezno zavarovanje ali pri svoji kmetijski zadrugi kot združeni kmet (10. člen) ali pa kot drugi kmetje (11. člen). Po tem roku kmetje, ki niso vložili prijav, ne bodo mogli uveljavjati pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Izjema velja le za bivše zavarovance starostnega zavarovanja kmetov, ki so dopolnili 60 let starosti pred 1.1. 1984 in lahko ne glede na dosedanjo izbiro ponovno izberejo zavarovanje: ali se odločijo za nadaljevanje starostnega zavarovanja kmetov ali pa se zavarujejo po 10. ali 11. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Obvezno pa mora svojo odločitev prijaviti na občinski zdravstveni skupnosti. OBČINSKI ZDRAVSTVENA SKUPNOST KAMNIK Čebelarsko društvo je razvilo svoj prapor V začetku septembra so se kamniški čebelarji, ki so svoje društvo ustanovili pred dvemi leti, zbrali na slovesnosti na plemenitimi postaji na Kopiščih: razvili so namreč svoj društveni prapor. Naši čebelarji seveda niso aktivni šele dve leti, toliko časa imajo samostojno društvo. Vsa prejšnja leta pa so se vključevali v društva širšega območja, po vojni so imeli društvo skupaj z domžalskimi čebelarji. Na slovesnosti je o zgodovini čebelarstva, o pomenu te gospodarske veje in o prizadevanjih za nove dosežke v čebelarstvu go-, voril predsednik društva Karel Benkovič. Svoj nagovor je zaključil z misijo: če bomo širili čebelarstvo, bomo posredno pomagali tudi kmetijstvu, da bodo čebele opraševale vsakovrstne posevke in tudi sadno drevje. Srečanje so popestrili tudi pevci Solidarnosti, udeležili pa so se ga tudi številni gostje. SMRTI Čebelarsko društvo Kamnik Je 29. julija pripravilo izlet oziroma ekskurzijo po Gorenjski. Najprej so se ustavili pri čebelarju Kopunu v Dovjah in si ogledali sistem panjev AŽ. Pot so nadaljevali na Pokljuko, kjer Je imel čebele na paši čebelar Korbar s Kočne nad Blejsko Dobravo. Ogledali so si zanimiv nakladni sistem panjev. Popoldne so se razpoloženi vračati preko Bohinja In na Ribče-vem Lazu je nastal pričujoči posnetek. (V. M. foto Sanbor) Zmaga Boža Janežiča Na dirki za državno prvenstvo, 26. avgusta v Slavonski Požegi, je v kategoriji do 250 ccm zmagal Božo Janežič iz Kamnika in tako postavil absolutni rekord proge -185 km/h. Na ta uspeh je zelo ponosen, saj je poleg nagrade dobil tudi plaketo mesta Slavonska Požega za absolutni rekord, katerega je popravil za 7 km/h. Božo Janežič tekmuje na motorju znamke Rotax na angleškem okvirju Armstrong. Iz motorja iztisne 55 KW (71 KM) pri 11.000 obratih in pri idealnih pogojih doseže hitrost 260 km/h. Tekmovanje z motorjem zahteva temeljite psihične in kondicijske priprave. Nič manj ni pomembno, da ima tekmovalec na treningih in tekmovanjih zanesljivega in dobrega mehanika. To Janežič gotovo ima, saj ga povsod spremlja osebni mehanik, brat Peter, ki se je specializiral za vzdrževanje tekmovalnih motorjev. Božo tudi sam veliko popravi ali dodela; poklic kovinostrugarja v Titanu mu še kako pride prav. Tako sta z bratom med drugim veliko delov motorja, ki so kljub tovarniški pomoči še vedno jekleni in težki, zamenjala z lažjimi (aluminij titan) in s tem je motor lažji za 10 kg, kar se pri vožnji precej pozna. V njegovem tekmovalnem življenju mu finančno pomagata Ljubljanska banka in Titan, ki mu omogoča še izredno Božo Janežič na svetovnem prvenstvu 6. junija na otoku Man v enem od šestih krogov (krog 60 km). dobre pogoje za treninge in tekmovanja. Letos je Janežič sodeloval na 4 mednarodnih in 3 državnih dirkah: - na svetovnem prvenstvu, junija na otoku Man, je na dirki v zadnjem krogu odstopil zaradi napake na motorju - na mednarodni dirki v Nemčiji se je uvrstil na 5. mesto - za svetovno prvenstvo na Grobniku ni dosegel kvalifikacije za nastop na tej dirki (omejeno število 32) - na dirki za evropsko prven-stov v Nemčiji je zasedel 14. mesto - na dveh državnih prvenstvih v Novem Sadu in Kraljevem je zaradi napak na motorju odsto-pil. Njegova zmaga na tretjem državnem prvenstvu v Slavonski Požegi je sad vztrajnosti in marljivega treninga ter seveda sreče, da je bil motor do konca vožnje brezhiben. Sedaj se Božo pripravlja za bližnja tekmovanja: državna dirka na Grobniku, zaključna dirka za naslov državnega prvaka in na koncu sezone dve tekmi za republiško prvenstvo na Grobniku. Leta 1983 je na Grobniku prav Božo Janežič osvojil naslov republiškega prvaka. Vera Mejač Javna razgrnitev spremembe zazidalnega načrta BS-6 Bakovnik Zavod za izgradnjo Ljubljana, TOZD Urbanizem - LUZ je pripravil dopolnitev zazidalnega načrta BS-6 Bakovnik - severni del. Sprememba obravnava dodatno gradnjo dveh blokov severno od obstoječih bokov do zazidalnega otoka BS 1,5, na mestu, kjer je bil predviden zračni daljnovod za »Titan«. Dopolnitev zajema tudi predlog zazidave na površini, ki je bila prvotno predvidena za gradnjo garažne hiše »triplex«. V smislu 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84) se prostorski izvedbeni akt - zazidalni načrt spremeni oz. dopolni po postopku, kot je predpisan za njegov sprejem. Predlagana sprememba je v skladu s sprejetim srednjeročnim družbenim planom. Izvršni svet SO Kamnik je na svoji seji dne 11. 9. 1984 sprejel sklep, da se sprememba zazidalnega načrta BS-6 Bakovnik javno razgrne v stavbi občinske skupščine Kamnik, Titov trg 1 in- v Krajevni skupnosti Duplica, Jakopičeva 11 za dobo 30 dni po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Pozivamo vse zainteresirane občane, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, da podajo svoje pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik - VVEBER Regina, upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 6, stara 77 let - PRODNIK Peter, osebni upokojenec iz Kregarjevega št. 1, star 78 let - ERJAVŠEK Anton, km. upokojenec iz Godiča 65/a, star 82 let - OSOLNIK Matilda, gospodinja iz Duplice, Jelovškova 9, stara 76 let - VLAHOVIČ Jadviga, druž. upokojenka iz Ljubljane, Gerbi-ččva 6, stara 75 let - OREŠNIK Uršula, druž. upokojenka iz Kamnika, Jakoba Aleševca 3, stara 81 let - BERTONCEU Julijana, os. upokojenka iz Šmarce 102/A, stara 76 let - MALEŽ Ana, gospodinja iz Tunjic št. 26, stara 73 let - REBOLJ Alojz, delovodja iz Kamnika, Steletova 15, star 49 let - BRIC Stanislav, inv. upokojenec iz Šmartna ob Dreti 75, star 61 let - URŠIČ Janez, delavec iz Kregarjevega 8, star 57 let - OREL Dušan, sodnik v pokoju iz Kamnika, Zupančičeva 5, star 76 let - ŠUŠTER Ana, druž. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 80 let - MESAR Alojzija, druž. upokojenka iz Domžal, Bukovce va 36, stara 71 let - KOŽELJ Frančiška, osebna upokojenka iz Tunjic št. 44, stara 88 let - ŠAVELJ Jožef, gradbeni tehnik iz Kamnika, Kettejeva 19, star 49 let - ZGONC Angela, druž. upokojenka iz Zapotoka št. 8, stara 79 let - PODBEVŠEK Štefanija, družinska upokojenka iz Gorenja št. 1, stara 80 let - POUANŠEK Marija, osebna upokojenka iz Srednje vasi št. 19, stara 82 let - RAVNIKAR Rudolf, km. upokojenec iz Klanca št. 40, star 87 let - KOŽELJ Marija, kmečka upokojenka iz Podboršta pri Komendi št. 10, stara 84 let POROKE - POTOČNIK Franc, tehnolog iz Zgornjih Stranj in URBANU A Jelka, tehnolog iz Domžal - NEMEC Branko, vrtnar iz Suhadol in JANČAR Valentina, tkalka iz Suhadol - MOCZKO Jerzy Piotr, ključavničar iz Moersa, ZR Nemčija in URŠIČ Irena, delavka v slaščičarni iz Moersa, ZR Nemčija - LESKOVEC Roman, ekonomski tehnik iz Šmarce in DOLENC Sonja, ekonomski tehnik iz Šmarce - ZOBAVNIK Stanislav, alu-monter iz Tunjic in VAVPETIČ Tatjana, prodajalka iz Tunjiške Mlake - BODLAJ Miro, orodjar iz Zakala in CEVKA Fanika, par-kirka v skladišču iz Zakala - ALAGIČ Sulejman, zidar iz Homca in PARADIŽNIK Karmen, ekonomski tehnik iz Celja - DROLEC Franc, elektrikar iz Lok v Tuhinju in NARAT Romanca, operaterka iz Buča - BEKRIČ Smajo, elektroin-štalater iz Kamnika in BENKO- VIČ Anica, uslužbenka iz Kamnika - ČERNEVŠEK Stanislav, kalkulant iz Laniš in ROMŠAK Eva, soltirka kož iz Laniš - SPRUK Jože, PTT prometnik iz Podstudenca in ZOBAVNIK Branka, delavka v čistilnici iz Kamnika - HRIBAR Danijel, strugar kož iz Kamnika in JANŽEVEC Darja, telefonistka iz Kamnika - URANKAR Marjan, tiskar iz Kamnika in BOREC Marija, prodajalka iz Šmarce - HUMAR Ivan, tapetnik iz Gozda in HACE Pavla, šivilja iz Vira pri Nevljah - RIHTER Jože, strojni ključavničar iz Tiroseka in LESJAK Bernarda, šivilja iz Trobelnega - KRT Dominik, učitelj glasbene vzgoje in ROZMAN1Č Marija, saldakontistka iz Zgornjih Stranj Zlata puščica 1984 Konec septembra bo taborniški odred Tone Tomšič iz Ljubljane pripravil že tradicionalno republiško taborniško lokostrelsko prvenstvo za zlato puščico, ki bo potekalo na strelišču ljubljanskega lokostrelskega kluba Jugobanka v Kosezah pri Ljubljani. Po dvakratni zmagi Kamničanov so lani in predlani slavili taborniki-lokostrelci iz Gornjega grada, na letošnjo odločitev pa počakajmo do 30. septembra. Milovanovičev memorial Tudi orientacijsko tekmovanje v spomin narodnega heroja Dragoljuba Milovanoviča je že tradicionalna jesenska akcija, na kateri te bodo tudi letos ponovno srečali taborniki, planinci in pripadniki oboroženih sil. AD Svetovno prvenstvo je svojevrstno doživetje Konec avgusta je bilo na Finskem svetovno lokostrelsko prvenstvo v disciplini »hunter in field«. Kot član YU reprezentance se je tega prvenstva udeležil tudi 26-letni Kamničan Boris Jemec, sicer član LK Kamnik. Uvrstil se je na odlično 14. mesto in s tem izenačil najboljšo jugoslovansko uvrstitev na lokostrelskih svetovnih prvenstvih, kar je zelo lep uspeh. Z Borisom sem se pogovarjal dobrih 10 dni po tekmovanju, ko se je vrnil s finala alpskega pokala v Vintgarju, kjer je osvojil 2. mesto. - Boris, kdaj si se začel ukvarjati z lokostrelstvom in kakšni so bili tvoji začetki? »Z lokostrelstvom sem se začel ukvarjati pred dobrimi tremi leti, potem ko sem moral zaradi poškodbe kolena opustiti šport, s katerim sem se prej ukvarjal. Lokostrelstvo mi je zapolnilo vrzel, ki je nastala po enoletnem premoru brez aktivnega treniranja. Zdravniki so mi odsvetovali vsakršno športno udejstvovanje, ki bi obremenjevalo moje koleno, zato sem se poizkusil v lokostrelstvu in kmalu ugotovil, da mi ta šport »leži«. Že na začetku sem redno in sistematično treniral, kar se je pozneje tudi obrestovalo.« - Kako si se pripravljal, ko si se po seriji izvrstnih rezultatov uvrstil v reprezentanco za SP? »Za nastop na SP sem se pripravljal vse leto, treniral sem po 4 ure dnevno, zadnja dva meseca pa po 8 ur vsak dan, od tega je bilo 7 ur streljanja, eno uro pa teka in vaje za moč in gibljivost. Na tekmovanju se je kljub vsemu močno poznala moja slaba psihična pripravljenost, kajti psihično se sam ne moreš dobro pripraviti, trenerja za to pa nisem imel. Edino, lahko tekmovalec naredi zase, je trd trening, ki tudi prinese vsaj nekaj psihične trdnosti. Zelo pomembne za doseganje vrhunskih rezultatov v lokostrelstvu so izkušnje. Na največjih tekmovanjih zmagujejo tekmovalci z dolgoletnim stažem, saj imajo najboljši za seboj tudi po 20 let vsakodnevnega načrtnega in strokovnega dela.« - S kakšnimi željami si odhajal na svetovno prvenstvo? »Moje želje so bile, glede na prejšnje rezultate, uvrstitev med petnajsterico najboljših lo-kostrelcev - instiktivcev sveta, kar se mi je tudi posrečilo. Povedati moram, da sem z mestom, ki sem ga osvojil, zadovoljen, nisem pa zadovoljen z rezultatom 770 krogov, ki sem jih nastrelil na SP. Pričakoval sem rezultat okrog 810 krogov, kar bi mi prineslo 9. mesto na svetu.« - Tako veliko tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo, je za vsakega športnika svojevrstno doživetje. Kakšni so tvoji vtisi? »Zame je bilo vse skupaj velika šola. Videl sem, do podrobnosti, česa se moram naučiti, če želim prodreti v vrh svetovnega lokostrelstva. Spremeniti moram način ocenjevanja razdalj, spremeniti pripravo na strel, in predvsem stabilizirati tehniko streljanja. Zame je bila to dragocena izkušnja, kajti nobeno tekmovanje, noben turnir se niti približno ne more primerjati s SP. Na samem tekmovanju je bilo vzdušje prijateljsko, zadovoljen sem bil, da so me ostali tekmovalci opazili, številni med njimi so pohvalili mojo tehniko streljanja, posebej me je pohvalil tudi trener finske reprezentance, kar je bilo posebej prijetno. Takoj sem tudi opazil, da v drugih reprezentancah delajo precej bolj načrtno kot pri nas. Skandinavci, ki spadajo v vrh lokostrelstva, so se dolgo pose- bej pripravljali, tudi s psihologom, Američani zelo veliko delajo timsko, ravno tako tudi Japonci, čeprav ti po rezultatih in tehniki ne izstopajo posebej. Pri nas ni pravega dela z reprezentanco, na tekmovanje nas je spremljal en sam človek, ki je skrbel za vse, vendar smo močno pogrešali trenerja. Za primer naj povem, da so imeli Italijani s seboj osem spremljevalcev, ki so poskrbeli tudi za najmanjše podrobnosti. Moram pa poudariti, da smo bili zelo lepo sprejeti in povsod izredno dobrodošli.« - Sedaj se začenja novo poglavje v tvojem lokostrelstvu. Kakšni so tvoji načrti in želje? »Najprej se moram uvrstiti v reprezentanco za naslednje svetovno prvenstvo, ki bo čez dve leti v Avstriji, medtem pa me čakajo tudi številni nastopi na domačih in tujih turnirjih. Če bom odpravil pomanjkljivosti, upam na uvrstitev med prvo deseterico, kar pa bi bil pravi podvig.« - Treningi in turnirji ti vzamejo ogromno časa. Kako uspeš uskladiti šport z družino in službo? »Žena Mojca, bivša športnica, ima mnogo razumevnaja in posluha za moj j>port. Ravno tako mi pomagajo tudi na osnovni šoli Kamniškega bataljona v Stranjah, kjer sem učitelj telesne vzgoje. Ravnatelj šole, prav tako nekdanji vrhunski športnik (zaslužni športnik Jugoslavije), pa mi prav tako pomaga po svojih močeh. Sicer pa je moj dan natrpan od jutra do večera.« - Kaj pa pogoji v klubu? »Pogoji v klubu so dobri, po moje imamo med lokostrelci najboljše pogoje v Jugoslaviji. Priborili smo si mesto med*osta-limi športi v občini, imamo pa tudi edinega, res strokovno usposobljenega trenerja pri nas, našega Frenka, ki pa ima zaradi neurejenega strokovnega statusa in obveznosti do reprezentance kar nekoliko premalo časa za domače tekmovalce.« Na koncu naj Borisu, velikemu športniku in skromnemu človeku, v imenu vseh prijateljev športa in lokostrelstva zaželim še veliko i »strelov v zlato«. D. O. Ženske na kolo, moški za štedilnik Naslednjega jutra smo se od prijaz-" nih gostiteljev poslovile in se podale drugemu cilju naproti - RADEN-CEM. V gosjem redu smo brcale ob Dravi mimo znanih . hidroelektrarn proti Mariboru in si po zajetnem zalogaju 70 kilometrov prislužile malico šele nekaj kilometrov pred štajersko metropolo. Odpočile smo si in napolnile želodce, Franc'1 pa si je tudi opomogel od našega prepevanja in reglja-_nja, saj je s polnimi usti ta opravila \ar naporno opravljati - tudi za ženske. Z novimi močmi smo, kot bi trenil prekolesarile Maribor in se po dobrem kosu poti proti Radgoni ustavile v Črnem lesu. Postanek nam je bil seveda hudo všeč, saj smo tako vzpon v strm klanec odložile za nekaj časa. Se sreča, da je naša kolesarska himna dovolj kratka, da smo jo zmogle v še tako strm klanec in tako smo jo z »njo« strumno ubrale tudi v strmino za Črnim lesom, zadnjo, kot jo je napovedala poznavalka naše poti. A šment, od tistega časa, ko je Nataša potovala s fanti po isti poti, so hribi zrasli kot gobe po dežju, zato je naše nadaljnje popotovanje potekalo v duhu tiste lepe narodne:...« po klančku gor, po klančku dol, po lepi Štajerski deželi..., »ki jo je Katarina kot za šalo prepevala, ko se je vzpenjala v strme klance. V dobrem razpoloženju smo prevozile vse, v Radgoni pa nas je ujela ploha. Složno smo vedrile pod ringlojem, ki nam je služil tudi v druge praktične namene. Dež je kmalu pojenjal, posijalo je celo sonce, ki je hitro sušilo cesto, ta čas pa smo popili še nepogrešljivo »črno« razvado-kavo. Zadovoljne, da smo dežju ušle, smo jo mahnile v 7 kilometrov oddaljene Radence, a že po kilometru vožnje nas je zajela močna ploha. V trenutku smo bile mokre, zato odločitev ni bila težka: naprej, smo kričale druga drugi in se zapodile, kot bi se sami hudički kadili za nami. Prepričana sem, da je bil sleherni izmed nas to najlepši, najrazburljivejši del poti, z izjemo našega mehanika, ki je zaradi slabih »brisalcev« na očalah, moral najhujši naliv prevedriti. Do kože premočene smo pridirjale do RADINA, kjer so nejeverno zmajevali z glavami: hotelski gostje se niso mogli odločiti, ali bi nas uvrstili med najpo-gumnejše ali med najbolj n..e. Nam pa to ni bilo mar, še posebej po prijaznem sprejemu hotelskih delavcev -nas, ki smo po videzu sodeč prav malo sodile v ta lep hotel in koles, ki so -prav tako našla suh in varen kotiček. V imenitnih sobah smo si hitro opomogle od 125 kilometrov dolge poti in si kmalu iskale novih užitkov: plava- nja, sprehoda, nakupovanja spominkov, za uspešen zaključek potovanja pa so nam postregli z odlično večerjo. Prijeten večer v eni od »Radinovih« kavarn, kjer smo si dodobra zbrusili pete, smo zaključile s kolom. Lepo je bilo z roko v roki zaplesati med mizami in zagreti tudi goste, ki so nam morda na začetku zamerili našo razi-"granost. Že nas je prebudil tretji potovalni dan in po temeljitem pregledu naših jeklenih konjičkov smo se odpravile novim kolesarskim doživetjem naproti. Prekolesarile smo Ormož in Ptuj, kjer smo si privoščile obilno malico in kot že nekajkrat na našem popotovanju ugotovile, da je najlepše od našega kolesarjenja postanek z malico. Tako razpoloženim se nam ni bilo težko odločiti za nadaljnjo pot po stari cesti proti ROGAŠKI SLATINI. Da bi tretji dan ne bil izjema, nas je tudi tokrat ujel dež; po krajšem vedrenju smo pot nadaljevale prek strme in kar dolge Ptujske gore in uspešno premagovale tudi 20 kilometrov dolgo makadamsko pot proti Donački gori. Še pred vzponom smo ob idiličnem potočku malicale, pa je verjetno tudi temu pripisati uspešen vzpon pod Do-načko goro. Preostali del poti smo prevozile kot za šalo in tako »osvojile« tretji cilj popotovanja - ROGAŠKO SLATINO. A ker smo dan tako prijetno preživele, smo si obetale tudi temu primeren zaključek. Obeti nas niso izdali in večer smo zaključile z novim dnem, ki je prehitro oznanil zadnji dan naše karavane. Je že tako, da človeka kar samo nese proti domu, ko zavonja bližino domačih logov! Takšna je bila tudi naša pot proti Celju in naprej do Lev-ca, kjer smo si prislužile »najlepše« od našega kolesarjenja - malico. Ker se je Mari ta dan jezik zavozljal, jo je nadomestila Zinka, naša miss karavane, ki je bila odlične volje. Še sreča, da ima ušesa na glavi, sicer bi se ji nasmeh razlezel kar okoli glave. Nič manj ni bila razpoložena Katarina, saj je imela vso pot dopust, brez dela, skupaj z Mojco sta pa tiste sorte, da sta najbolj zadovoljni, ko imata poln želodec. Kljub temu, da nas je •proti Vranskemu »nenaročeno« zaviral močan veter, nam »koreninam« ni odpihal dobre volje in moči. V Ločici smo se dokončno poslovile od štajerskih krajev in jo mahnile proti Kamniku, četrtič in zadnjič pa se nas je privoščil dež. Zvestemu spremljevalcu smo se nasmejale v brk in se nadvse razveselile Tomaža, kolesarske izvidnice našega društva. Ob veseli do-mači glasbi smo se v tistem trenutku resnično zavedele, da je konec vseh hribov in dolin, travnikov in polj in z njimi, nešteto prijetnih trenutkov. Prebrcale smo še zadnji kos poti, pod Kozjakom na kamniški strani pa smo si privoščile še majhno vragolijo: kot si je naš mehanik »trdo« prislužil (pa ne s kolesarskimi nezgodami, ampak predvsem z odličnim varovanjem kolesark), smo ga spremenile v turškega pašo, me pa smo se v teh zadnjih trenutkih spremenile v odaliste na kolesih. Razigranemu prihodu je sledil razigran sprejem: stiski rok naših tovarišev iz društva, nageljni na prsih »zmagovalk« in požirek ta pravih »arcnij« proti prehladu, vmes pa je Marjan neutrudno igral na harmoniko. Seveda se je naša dobra volja nadaljevala še dolgo v večer, ko smo se poslavljali od zelo prijetnega popotovanja po Sloveniji. Skromno smo se oddolžile našemu zvestemu mehaniku za varno in zanesljivo spremstsvo, Katarino pa smo nagradile s pravo kole- • sarsko torto, ki jo je sladkosneda, vendarle velikodušno razdelila med svoje kolesarske sopotnice. Plakete, s katerimi nas je presenetil Franc'1, so v vsaki izmed nas našle prav poseben kotiček, doma pa nas bodo še dolgo, dolgo spominjale na našo I. ŽENSKO KOLESARSKO KARAVANO. Lepo je bilo štiri dni preživeti na kolesih, brez skrbi za dom, otroke, može, delo v tovarni. Čudovito se je bilo prepustiti užitkom narave in ob teh je bilo lahko pozabiti na še tako velike napore. Neopisljiv je trenutek ponosa, ko premagaš kilometre poti, strmine; a ne te te, tudi samega sebe. To so trenutki, ko človek v sebi spoznava neusahljive vire moči, življenje v pravem pomenu besede. Ni se lahko upreti stari, zakoreninjeni miselnosti, da je ženi že od malih nog usojeno preživeti dobršen del življenja v skrbi za dom in družino. Zato se je verjetno v marsikateri od nas oglašal ob slovesu droben črviček slabe vesti. A na to drobno črvičenje je bilo vendarle mogoče pozabiti ob spoznanju, da nas je to popotovanje kalilo v telesno in duševno močne - za dom in delo. Naših deset mož se verjetno ne more preveč pohvaliti z »gospodarjenjem« za štedilnikom, v katerem so se bolj ali manj preizkušali med našo odsotnostjo, res pa je, da so zmogli podpirati vse štiri hišne vogale! HURA - za naše kolesarke, HURA - za može, HURA - za I. SLOVENSKO ŽENSKO KARAVANO NA KOLESIH! IVANA SKAMEN Sindikalno prvenstvo v kolesarjenju Pa so znani - najboljši kolesarji in najboljše kolesarke iz kamniških delovnih organizacij namreč; zagrizen boj, taktika, padci, pa tudi kanček sreče ali smole so se sobotnega dopoldneva 15. septembra odvijali kot na filmskem platnu. Dobili smo nove »glavne junake« v sindikalnem kolesarjenju, nekateri favoriti pa so se morali zadovoljiti s »stranskimi vlogami«. Kakorkoli že, občinsko sindikal- no tekmovanje v kolesarjenju je ponudilo gledalcem in tekmovalcem zajeten šop presenečenj, ki bodo še dolgo časa pogosta tema razgovorov, posebno še med ljubitelji jeklenih konjičkov. Tekmovanje so pričele ženskef iz vseh starostnih kategorij, po dveh tekmovalnih krogih (tekmovalni krog na cesti Mekinje-Stahovica-Godič je Balinarski maraton Sredi avgusta so balinarji Virtusa na Duplici pripravili drugi balinarski maraton v Sloveniji. Prvič so se lani na 24 urnem tekmovanju srečali balinarji Budničarja in Virtusa na Količevem. Na letošnjem povratnem srečanju, ki je trajalo nepretrgoma od petka od 17. ure pa do 17. ure naslednjega dne, sta se prav tako pomerili moštvi Virtusa in Budničarja s Količevega. Štiričlanske ekipe so se menjavale vsake 3 ure. V obeh moštvih je sodelovalo od 20 do 24 igralcev. Tokrat so se Di