mm
CELOVEC ČETRTEK 10. AVG. 1995
Letnik 50 Štev. 32 (2819)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
	
na vrsti diplomacija
________
Po neuspešnih pogajanjih med predstavniki Hrvaške in upornih krajinskih Srbov pretekli četrtek v Ženevi je v petek vrhovni poveljnik hrvaške vojske general Tudjman ukazal vo-jaško-policijsko ofenzivo Nevihta za zavzetje področja Krajine, ki je bilo skoraj pet let v zasedbi hrvaških Srbov. Hrvaška artilerija in specialne enote so po natančno izdelanem načrtu iz vseh strani prodirale na zasedeno ozemlje in ga v 83 urah dejansko zavzele. Odpor krajinskih Srbov je bil slab, rm pomoč pa jim niso priskočili niti Karadžičevi bosanski Srbi. Miloševič je sicer pozival k prekinitvi spopadov, jugoslovanska srbska vojska pa se ni vmešala. Kninski Srbi so morali zapustiti svoje položaje in se s prebi-
valstvom vred podati na beg proti Bosni in nadalje proti matici Srbiji.
Ko je znameniti avtor srbskega nacionalnega programa Dobriča Cosič leta 1986 zapisal znano parolo »Vsi Srbi v eni državi«, zagotovo ni mislil na eksodus proti matični Srbiji, ampak na razširitev njenih meja na vse področje njihovega bivanja. Zaenkrat torej kaže, da je ideja o veliki Srbiji propadla, vsaj kar zadeva ozemlje na območju Hrvaške, in da so Srbi morali zarisati nove meje bodoče države. V njej pa je prav gotovo vrisano veliko področje BiH in tudi vzhodna Slavonija. Ob porazu t. im. hrvaških Srbov pa si je močno izboljšala položaj Hrvaška in v diplomatskih krogih je govor o Veliki Hrvaški.
Tudjmanu namreč očitajo, da se je z Miloševičem že dogovoril o delitvi Bosne in Hercegovine.
Reakcija mednarodnih političnih forumov ob hrvaški ofenzivi je bila v skladu z njihovo dosedanjo nesposobnostjo in nemočjo, prav vsi pa so se oddahnili, saj so Hrvati z enim zamahom presekali zanje doslej nerazrešljiv gordijski vozel in hkrati pomagali razrešiti tudi blokado »varovane« bosanske enklave Bihač.
Razmerje sil se je spremenilo. V tem pa je z diplomatsko pobudo najbolj pohitel ruski predsednik Jelcin, ki že danes gosti oba ključna protagonista, Tudjmana in Miloševiča, ki naj bi se v Moskvi dogovorila o nadaljnem razreševanju balkanske krize.	J. R.
Evropa, vojna na
Balkanu in manjšina
V sredo, 2. avgusta, sta se v Celovcu srečala šefa vlad Avstrije in Slovenije, dr. Franz Vranitzky in dr. Janez Drnovšek.
V ospredju pogovora so bila mednarodna in bilateralna vprašanja in seveda zaostritev situacije na Balkanu.
Slovenija na poti v EU
Janez Drnovšek je potrdil, da je Slovenija izpolnila vse pogoje za pristop v Evropsko unijo. Ce pridejo iz Bruslja ali od drugih držav še dodatne zahteve, ki naj bi jih Slovenija izpolnila, bo morala o nadaljnjih postopkih razmisliti. Vranitzky je gostu ob tem zagotovil, da Avstrija podpira želje Slovenije po čimprejšnji vključitvi v Evropsko unijo.
Poseben bilateralni sporazum med Avstrijo in Slovenijo, ki bo zagotavljal odprtost meje in olajšal mejne formalnosti, je že v pripravi in naj bi obveljal tudi po pristopu Avstrije v Šengenski sporazum, kar se bo zgodilo predvidoma leta 1997.
Za jeseni letos je napovedana trilateralna konferenca med Italijo, Slovenijo in Avstrijo, na kateri bo največji poudarek veljal infrastrukturi.Vranitzky si predstavlja, da se na tej konferenci ne bi srečali le predstavniki vlad temveč tudi gospodarstveniki. Udeležile naj bi se je tudi druge države, tako da bi
prišlo do novih impulsov na področju prometnih povezav.
»Pričakujemo nov dotok beguncev«
Oba, Drnovšek in Vranitzky, se zavzemata za mirno reševanje problemov na Balkanu oz. v Krajini, vendar se v napoved nadaljnjih dogodkov nista spuščala. Sloveni-
S srečanja predsednikov vlad Janeza Drnovška in Franza Vranitzkega
ja se ne čuti ogrožena, je menil Drnovšek, kajti »že štiri leta smo samostojni, brez konflikta«. Če bo vojna v bivši Jugoslaviji izbruhni-
la v še večjem obsegu, pa v Sloveniji pričakujejo nov dotok beguncev.
Pozitiven odnos do zahtev manjšin
Kancler Vranitzky je poudaril, da ima pozitivni odnos do vseh manjšin v Avstriji, tako tudi do koroških Slovencev. Zaveda se tudi, da je treba še veliko storiti, kajti vsa vprašanja še niso razrešena.
Drnovšek pa je k temu pripomnil, da pričakuje izpolnitev nekaj konkretnih zahtev, kot npr. razširitev medijskega prostora za koroške Slovence, politično zastopstvo v deželnem zboru in v parlamentu ipd.
Pri skupnem kosilu sta se Vranitzky in Drnovšek pogovarjala še o kočevskih Nemcih, o delovnih dovoljenjih in o uradnem obisku kanclerja Vranitzkega v Sloveniji v oktobru letos. Seveda pa sta načela tudi vprašanje jedrske elektrarne Krško. Šefa vlad Slovenije in Avstrije ob tej temi skupno zastopata vizijo Evrope brez jedrske energije.
Ob koncu tiskovne konference pa je Vranitzky izrekel še nasvet Avstrijcem, naj ne gredo na dopust na krizna območja na Hrvaškem, pri tem pa je kot varna območja ocenil Istro in otoke v Kvamerju.	K. W.
POVPRAŠEVANJE DELAVSKE ZBORNICE
Slabe napovedi za gospodarski razvoj
Predstavniki delavske zbornice so pretekli teden predstavili rezultate povpraševanja, ki ga vsako leto opravijo med delavskimi zastopniki (166) z različnih področij o stanju koroškega gospodarstva.
Zastopniki obratnih svetov ocenjujejo trenutni in bodoči gospodarski razvoj v primerjavi z lanskim povpraševanjem bolj pesimistično. To potrjujejo tudi podatki nesamostojno zaposlenih s povprečno 187.228 oseb v prvem polletju 95. Brezposelnost spet rahlo narašča in znaša v prvi polovici tega leta povprečno 9,2 odstotka. Meseca julija je znašala 4,7 (lani 4,5 odstotka). Po mnenju povprašanih, ki predstavljajo nad 30.000 delojemalcev, bo gospodarstvo nazadovalo v trgovini, prometu,tekstilni industriji, v panogi tiska in papirja in
gradbeništva. Na področju zaposlovanja novih delovnih sil prav tako pričakujejo upadanje, kar je zelo zaskrblji-vo. Pomanjkanje poklicnih delavcev je nadpovprečno visoko (38 %) predvsem na področju tekstilne in lesne industrije, v trgovini in gradbeništvu. Prav tako pa pričakujejo nazadovanje tudi pri investicijski dejavnosti.
Predsednik delavske zbornice Josef Quantschnig je od pristojnih deželnih politikov zelo odločno zahteval, da se zavzemajo za izboljšanje gospodarskega položaja na Koroškem. Ostro je kritiziral brezbrižno obnašanje nekaterih v zadevi Siemensa. Nadalje je kritiziral, daje bilo lansko leto 47 % sredstev za gospodarsko popeševanje porabljenih v turizmu, ki pa se trenutno nahaja v najtežji povojni krizi. Zahteval je več sredstev za industrijo in obrt, ki zagotavljata delovna mesta skozi vse leto. Odločno se je izrekel proti zniževanju podpornih sredstev pri bodoči proračunski razpravi.
Polotok za nas
Na jubilejnem Vestnikovem izletu od petka, 6. oktobra, do nedelje, 8. oktobra, bomo zasedli polotok Verudela in živeli v hotelu visoke A-kategorije Hi-stria, le tri kilometre od Pulja (Pula).
Nikomur ne bo dolgčas, hotel zadovoljuje vse želje in potrebe najbolj razvajenih gostov. Zabavala nas bosta Hanzi in Hajnci, z nami bo prepeval »Kvartet Rož«, kopali se bomo v notranjem in zunanjem bazenu z morsko vodo, udeležencem pa bomo pripravili tudi ladijski izlet na Brione.
Razmišljajte o udeležbi in pogovorite se s sorodniki, prijatelji in znanci ...
Creditanstalt, ki po združitvi Zentralsparkasse in Länderbank v Bank Austrio ni več največja, z ozirom na financiranje industrije, zunanje trgovine in mednarodnih poslov pa še vedno vodilna avstrijska banka, skušajo privatizirati že skoraj pet let. Toda vedno znova se kaj zaplete: enkrat odskoči kak interesent, kateremu je političnih iger okrog prodaje državnega deleža banke že preveč, potem se pojavi kak drug in spet izgine, vmes se je zamenjal že tudi ta ali oni minister, navsezadnje pa je mednarodna svetovalska hiša finančnemu ministru izračunala novo, bistveno višjo vred-
KOMENTAR
Piše dr. Kristijan Schellander
gov. »Avstrijski konzorcij«, ki je svojčas ponudil 12 milijard, bi mogel glede na novo ceno CA tudi razpasti, kajti simpatija do ljudske stranke je eno, gospodarska logika in dodatne milijarde pa drugo. Od mednarodnih interesentov pa imajo nekateri avstrijskih strankarskih igric kot rečeno že zadosti, drugi pa svojih namenov še niso jasno izrazili.
Kaj bi bilo za vodilno avstrijsko banko in za državo bolj ugodno, je težko reči. Močan mednarodni partner verjetno, dolgoročno-strateško gledano, banki bolj koristi, ker ji zagotavlja globalnejši vstop na mednarodni trg in boljšo
Dileme s Creditanstaltom
nost in s tem tudi višjo ceno, s katero pa ima težave tako imenovani »avstrijski konzorcij« interesentov.
Vsa zadeva pa je pravzaprav sila preprosta: gre za to, da si hoče ljudska stranka ustvariti črno bančno protiutež rdeči Bank Austrii. Zato je nasprotovala prodaji Credit-anstalta mednarodno močno zasidrani švicarski bančni skupini in prepleskala omenjeni konzorcij, katerega podpira, čeprav v resnici večinsko sploh ni avstrijski, temveč ita-lijansko-nemški, v meščan-sko-avstrijskega. Socialistom to seveda ni po godu in bi delnice banke raje prodali tujcu kot pa domačim črnim. Tako
jim pride nova ocena vrednosti banke po eni strani kar prav, po drugi pa finančnemu ministru iz njihovih vrst povzroča kar nekaj dilem.
Za državo, ki prodaja delež banke, je (kot za vsakega prodajalca) normalno, da želi iztržiti čim večjo ceno. Milijarde od prodaje pa vrhu tega še kako potrebuje za državni proračun. Če bi delež prodala prepoceni, si lahko že vnaprej predstavlja politični halo, katerega bi npr. zagnal voditelj svobodnjakov na temo zapravljanja državnega premoženja. Vprašanje je le, ali ima finančni minister tudi kupca, ki mu je pripravljen oz. sposoben na mizo položiti 18 milijard šilin-
kapitalsko osnovo. Obstajajo pa tudi resni argumenti v prid ohranitve kontrole nad osrednjimi ključnimi deli gospodarstva v domačih rokah, ker se domneva, da bi se domači delničarji pod vplivom avstrijske javnosti v kritičnih situacijah, npr. pri vprašanju zapiranja ali ohranjevanja delovnih mest, bolj ozirale na domače in regionalne interese kot kak mednarodni koncem.
Toda, ali se ima v časih, ko je šlo po vodi že marsikatero podržavljeno ali pa zasebno podjetje, pa še »Konsum«, na kaj takega res še smisel zanašati? Posebej še, ko vemo, kako avstrijski je »avstrijski konzorcij« ...
SEJA ZBORNICE KMETIJSKIH DELAVCEV
Maloveršnik izvoljen v predstojništvo
Na konstitutivni seji zbornice kmetijskih delavcev so v petek, 28. julija, v celovškem domu sindikatov izvolili predsednika ter zastopnike zbornice.
Poslovodja Zadruge-market v Železni Kapli Jože Maloveršnik, ki je kandidiral na listi ljudske stranke, je bil izvoljen za člana predstojništva.
Vsi zborniški svetniki, med njimi Slovenca Jože Maloveršnik (ÖVP) in Hanzi Roblek (SPÖ), so po zaobljubi s tajnim
glasovanjem za predsednika zbornice izvolili inž. Seppa
Winklerja (ÖVP) in za prvega oz. drugega podpredsednika G. Luschina (SPÖ) in A. Fleisch-hackerja (ÖVP). Nadalje so izvolili še člane predstojništva in člane kontrolnega in paritetnega odbora.
Socialistična frakcija je predložila resolucijo o ohranitvi deželnih gozdov, ki jo je zbornica kmetijskih delavcev sprejela soglasno in jo bo naslovila na pristojne urade.
K. W.
KARDINAL KÖNIG — 90 LET
Mož dialoga in strpnosti
Pretekli četrtek je kardinal König slavil 90 let bogatega in dela polnega življenja. König, po mnenju zgodovinarke dr. Erike Weinzierl, najpomembnejši škof, ki ga je Avstrija sploh kdaj imela, še danes, kljub visoki starosti, vestno spremlja družbeno dogajanje znotraj in zunaj katoliške cerkve. Jubilant je tesno povezan z II. Vatikanskim koncilom, katerega ideje je tudi prepričljivo zagovarjal. Dosledno je prakticiral dialog med različnimi cerkvami v Evropi in po svetu.
V času Kreiskyjeve vlade v sedemdesetih letih je prav kardinal König veliko prispeval h konstruktivnemu dialogu med političnimi strankami in katoliško cerkvijo, še posebej pa se je zavzemal za spravo s socialistično stranko Avstrije. Bil je in je še danes velika in družbeno priznana avtoriteta v avstrijski družbi in prek njenih meja. Njegovo vztrajno zavzemanje za dialog in strpnost mu je prineslo veliko priznanje po vsem svetu.
M. Š.
NAMESTNIK DEŽELNEGA GLAVARJA
Kako iz gospodarske krize ?
Namestnik deželnega glavarja mag. Karl Heinz Grasser, ki trenutno vodi politične posle na Koroškem, je na tiskovni konferenci zahteval dogovor vseh treh političnih strank glede reševanja koroškega gospodarstva. Po njegovi presoji je koalicija med VP in SP veliko zamudila: Koroška premalo koristi podpore EU, zaostaja za razvojem drugih zveznih dežel, brezposelnost narašča, investicije pa se znižujejo za 14 odstotkov.
Grasser je ostro kritiziral načrtovane deželne razstave v prihodnjih letih, razne občinske
SLOVENIJA / KRANJ
v
projekte, ki bi skupno stale približno milijardo šilingov. Nadalje je zahteval sanacijski menedžment preko politično ideoloških meja. Nezadovoljstvo je izrazil glede upravne reforme. Zahteval je masivno redukcijo javnih uslužbencev (trenutno jih je 10.000), odpravo pragma-tizacije in plače po učinku dela. Žal Grasser, ki je referent za turizem, ni mogel predložiti konkretnih konceptov za reševanje kriznega turističnega gospodarstva na Koroškem. Upanje, da bo strukturna kriza v nekaj letih premagana, je zagotovo premalo.	M. S.
Ze 45. povojni Gorenjski sejem
Prireditelji, med njimi tudi direktor sejma Franc Ekar, so v četrtek, 3. avgusta, v Celovcu predstavili program 45. Gorenjskega sejma.
Letošnji jubilejni sejem bo, kot zahteva že tradicija, od 11. do 20. avgusta.
Ta velekonzumska prireditev ni specializiran sejem, ker je v dopustnem času in si tako prizadeva privabiti čim bolj pestro publiko. Gorenjski sejem razstavlja poleg že tradicionalnih artiklov kmetijstva, pohištva, tekstila, ... tudi živila, fo-toopremo osebne in poltovorne avtomobile ipd.
Ob tradicionalnih zabavnih večerih bodo obiskovalce zabavali popularni glasbeniki. Letos je prvič v programu Gorenjskega sejma popoldanski program, v njem pa bodo nagradili najboljšo šalo o Gorenjcih.
Gospod Pichler od celovške WIFI, ki je soorganizator, pa je ob predstavitvi omenil pomembnost sejma za manjše koroške firme, katerim je omogočeno razstavljati na sejmu in
tako lahko storijo prvi korak na zamejski trg.
Direktor Ekar poudarja, da Gorenjski sejem, ki ga sicer prirejajo v istem času, naj ne bi bil konkurenca, temveč dopolnitev.
K. W.
CELOVŠKI SEJEM '95
Obetajo vsestransko ponudbo
»Celovški sejem je pomemben dogodek za regijo Alpe-Adria«, so dejali prireditelji ob predstavitvi sejma v torek, 8. avgusta. Celovški sejem ‘95 pod geslom »Lust auf Neu« (Veselje do novega) bo odprt od 12. do 20. avgusta.
Na letošnjem sejmu bo sodelovalo okrog 700 razstavljal-cev iz Avstrije in inozemstva. Slovenija je zastopana s štirimi razstavljavci. To šibko zastopstvo si direktor sejma Paw-lick razlaga s preoblikovanjem slovenskega gospodarstva.
Razširili so ponudbo sejma predvsem na področjih živil, mode, kmetijstva in gradnje kanalizacije. Vsak sejemski dan
bo imel poleg stalne razstave glavno temo, kateri bodo posvetili poseben program npr. dan kmetov, upokojencev, družine itd.
Predsednik Dermuth je ob predstavitvi’pripomnil, da ima Celovški sejem pomembno gospodarsko nalogo, ker je posredovalec za manjše in sred-njevelike firme.
Tudi za zabavo bo poskrbljeno, kot vsako leto bo deloval zabaviščni park, v katerem bodo mdr. nudili novosti iz Amerike.
Skratka, obiskovalce letošnjega Celovškega sejma čaka cel kup posebnosti, novosti in zanimivosti.
Organiziranost kaznjenskega taborišča na južni strani (II)
Pisar barake je bil Peter Ernst, ki je bil tudi šef tolmačev, sicer pa politični interniranec, rojen 1. 1922 v Wasselnheimu. Na Ljubelju je imel štev. 28.419. Ernst verjetno ni bil pisar od začetka, temveč šele pozneje. 8. maja 1945 je na Koroškem stopil v brigado »Liberte«.
V	juniju 1944 je bil za kapo-ja v čevljarski delavnici postavljen August Staab, doma iz Waugna, do takrat šef barake štev. 4 na koroški strani, v letu 1945 pa je bil kapo kaznjencem, ki so delali na utrjevalnih delih (kopanje strelskih jarkov, gradnja bunkerjev itd.).
V	ambulanti (Revier) je bil šef avstrijski kriminalec Johann Danter, roj. 1. 1898 v Welsu. Nosil je zelen trikotnik in štev. 1.998. Bilje nekoliko slaboumen, sicer pa povsem vdan esesovskemu zdravniku Ramsauerju, kateremu je čistil tudi sobe. Bil je ovaduh in sadist. Pogosto je dajal napačne injekcije. Poleg tega je bil epileptik in kadar je dobil božjastne napade, je vse polomil, se drl in pretepal bolnike. Oba zdravnika - kaznjenca sta se pritožila dr. Ramsauerju in čeprav je ta vedel, da Danterja meče božje, gaje zadržal, to pa zato, ker mu je poročal o vsem, kar se je dogajalo v ambulanti v času njegove odsotnosti.
Bolh, stenic in uši ni bilo in blokači (starešine barak) so redno opravljali preglede. Enkrat tedensko, prav gotovo pa na 14 dni, so lesen pod zaradi dezinfekcije premazali s karbo-lejem.
Vodja vseh blokačev oz. ka-pojev na delovišču je bil nemški vojni kriminalec Fritz
Winkens, roj. 1914.1. v Rons-dorfu v Wuppertalu. Uradno so ga imenovali »Oberkapo«, Francozi pa »Doyen« z vzdevkom »Pasji gobec«. Nosil je črn trikotnik z navzgor obrnjeno konico in štev. 623. Bil je surovež in nasilnež, velika baraba in divjak. Znal je malo francosko. Sodeloval je v boksarskih tekmovanjih s kaznjenci. Na delovišču je imel majhno barako in vanjo klical kaznjence in jih pretepal. Bilje velik prijatelj esesovca Mayer-ja, imenovanega »Trompe la mort«, ki je sodil med najbolj surove esesovce na Ljubelju. Winkens je slovel kot eden najnevarnejših kapojev in poznan je bil po tem, da je kaznjence pošiljal »čez črto« z namenom, da jih potem ustrelijo. Po izvršenih dejanjih pa je vedno prišel h kommandofiihrerju Mayerju, potem pa sta se skupaj smejala. Leta 1944 se je prijavil v nemško vojsko.
Vsi imenovani vodilni kapo-ji so prišli na Ljubelj s prvim transportom, torej 3. junija 1943.
16. julija 1943 je prišel na Ljubelj še kriminalec Johann (Hans) Gartner, roj. 1. 1904, doma baje na Dunaju. Gestapo ga je aretiral leta 1939 in ga poslal v Mauthausen. Bilje visoke postave in tuberkulozen ter kapo vsem kaznjencem-mi-nerjem v predoru. Znal je francosko. Bil je zelo okruten, prav posebno še do Francozov. Minerje je na delu stalno priganjal in jih, če po njegovi oceni niso dobro in dovolj hitro delali, zatožil esesovcem. Vozil je tudi diesel lokomotivo. Pretepel je Arthurja Michauda, Jeana Mo-
namyja, Josepha Carballa in druge kaznjence-minerje. Angleško vojno sodišče ga je obsodilo na štiri leta zapora. Julija 1949 gaje izročilo francoskim vojaškim oblastem. Francosko sodišče ga je maja 1950 zaradi kaznivih dejanj, ki niso vezana za ljubeljsko taborišče, obsodilo na 15 let težkega dela. Kazen mu je septembra 1950 znižalo na 10 let.
Poklicne kriminalce so Nemci pobrali po raznih zaporih, katere sp leta 1933 po ukazu Göringa izpraznili in jih poslali na prisilno delo v posebno težke predele, npr. močvirje Papenburg. Tisti, ki so preživeli, so bili najbolj odvratni in okrutni in skoraj vsi homoseksualci.
Vsi blokači in kapoji so bili disciplinsko in organizacijsko podrejeni 20-letnemu rapport-ftihrerju in SS-unterscharfiih-rerju Hansu Gogglu, imenovanemu »La gonzesse«, od poletja 1944 dalje pa 50-letne-mu rapportfiihrerju Sabastianu Binderju, kajti Goggl je bil premeščen v taborišče Ebensee.
Nekaj ostalih kapojev
Fric Ziegler, imenovan »Fric«, je bil kapo skupine, ki je delala pri pripravi betona.
Louis Breux, francoski politični kaznjenec, je v začetku delal v predoru in kmalu postal kapo zidarjev pri zunanjih delih. Vedno seje drl na kaznjence, prevsem kadar so bili prisotni esesovci. V prvih povojnih letih so ga francoske oblasti obsodile na smrt in leta 1948 je bil ustreljen. Bil je obtožen, da je dogovoren za smrt Francoza, a ne na Ljubelju.
Pepi Beck je na Ljubelj prišel kot francoski politični kaznjenec. Na glavi je imel bulo. Bil je nemškega rodu. Kot kapo je vedno kričal in kaznjence brez razloga pogosto pretepal. Proti koncu 1. 1944 je bil premeščen v taborišče Linz, kjer so ga španski interniranci ob osvoboditvi obesili.
Kapo ekipe, ki je pripravljala lesene opažne svode za predor (ekipa »parpaint«), je bil Raymond Vasserd s štev. 28.641. Tudi on je imel »ljubčka«, ime mu je bilo Henri.
Felix Leibovici (štev. 28.225), roj. 1. 1894 v Jassyju (Romunija) je bil francoski Zid. Njegova ekipa je delala zunaj predora. Vedno je kričal. Dobil je precej udarcev od blokačev »Tetoviranega« in »Enookega«. Nepošten je bil pri zamenjavi hrane in spretno je znal krasti tobak. Ko so ga civilisti posvarili zaradi njegovega kričanja, je dejal, da to mora početi, ker s tem varuje vso skupino pred esesovskimi udarci, kar je bilo vsaj deloma res.
Andre Perroncel (štev. 26.193), roj. 1. 1910 v Parizu, je bil kapo ekipi kaznjencev, ki je delala v predoru in zunaj. Večkrat je koga močno udaril po licu. Ko sta L dec. 1944 pri kidanju snega pod vrhom Ljubelja pobegnila dva zapornika, je vpil: »Zwei Mann weg!« in tako opozoril esesovska stražarja. Bilje zloben človek. Proti njemu je bila napisana prijava, a je niso podpisali. Zato ni bil sojen. 8. maja 1945 se je hotel pridružiti brigadi »Liberte« a so ga Francozi zavrnili. Po vojni je živel v Parizu.
Leon Mayer (štev. 27.037), roj. 1. 1909 v Eberbachu, je bil precej časa kapo skupine za nakladanje cementa. Bilje prijatelj kapoja Breuxa. Vedno se je drl. V novembru 1944 se je malo poboljšal, kajti opazil je zaskrbljenost nekaterih drugih kapojev in stražarjev. Kljub temu pa je še vedno kaznjence svoje skupine priganjal pri delu. »Njegovi« kaznjenci so bili zelo nesrečni. Nekatere je večkrat tepel. Ob apelu pred predorom, ko so delili hrano ali pa pred odhodom v taborišče, je surovo ravnal s tovariši, ki niso dovolj hitro prišli na zbor, predvsem pa s tistimi, ki so prišli zadnji ali pa so delali bolj daleč in zaradi izčrpanosti in lakote niso mogli teči. Ko je delil juho, ni prav nič ni pazil na to, če je nalil premalo. Tistim pa, ki so mu zvesto služili, je vedno dal polno zajemalko. Sam je seveda živel na račun manjših obrokov vse skupine in zase vedno poskrbel, daje imel vsega dovolj. Zelo dobre in edine zveze je imel s kapoji in nemškimi šefi barak. Ker je govoril nemško, je to prednost znal izkoristiti. Po vojni so ga francoske oblasti obsodile na 5 let zapora.
Takoj po prihodu velikega transporta 13. julija 1944, v katerem je bilo okrog deset Jugoslovanov (predvsem Slovencev), so si starešine barak na apelplacu ogledovali nove internirance. Iskali so predvsem mlade, da bi jih potem pridobili za »svoje potrebe«. Dva 18-let-na interniranca, Alojza Bohinca in Alojza Odarja, je hotel prevzeti Max Stilp, starešina barake štev. 5, a je bil Odar vendar poslan v barako štev. 4, kjer je bil starešina Kurt Liese. Oba sta poskušala, da bi ju speljala z zvijačo, a jima ni uspelo, ker so ju opozorili starejši tovariši. Tako je Liese nekega dne Odarju iznenada snel čepico z glave in rekel, da ima uši. V resnici pa mu jo je v hitrici sam spustil na glavo, da bi ga lahko kaznoval z udarci, kot je bil to običaj, oziroma ga prisilil, da se mu prepusti.

Draukraft
Najmočnejši avstrijski proizvajalec toka se na novo predstavi
Za veliko presenečenje bo poskrbela družba Avstrijskih dravskih elektrarn na Celovškem sejmu (od 12. do 20. avgusta 1995). Najmočnejši avstrijski proizvajalec toka se bo v svojem paviljonu predstavil z novim imenom, novim znakom in podobo. V središču njegove razstave je zanimiv svet pridobivanja energije iz vode, premoga, biološke mase, vetra in sonca. Razen tega bodo predstavili štiri najuspešnejše firme podjetja.
Pod geslom »Razumete tudi Vi energijo« bo pred paviljonom »Draukraft« spodbujala k sodelovanju tradicionalna nagradna križanka. Glavni dobitek bo vožnja z balonom nad prelepo jesensko Koroško in, če bo veter dopustil, vzdolž Drave, ki daje pomembno silo za domačo energetsko oskrbo. Druga nagrada je enotedensko letovanje za dve osebi na Reissecku, ki ga je podarila turistična družba Reiss-eck-Maltatal, firma »Draukraft«. Tretja nagrada pa bo popeljala do-
bitnika za en teden v znameniti visokogorski svet. Poleg teh nagrad čakajo obiskovalce še knjige, plošče, dnevne karte za Reisseck in za planinsko cesto skozi dolino Malte.
Informativen in zabaven film z znanim igralcem Adijem Peichlom bo prikazal nekatere novosti iz življenja in dela Dravskih elektrarn, ki se odslej imenujejo »Draukraft« (moč Drave). Kaj pomeni nov atraktivni znak? Zakaj so se ÖDK preimenovale v Draukraft ? Kakšno vlogo ima ta največji koroški proizvajalec energije v vseavstrijskem zveznem koncernu? Dovolite si presenečenje!
Avstrijske dravske elektrarne se veselijo Vašega obiska na Celovškem sejmu 1995! Obiščite nas v paviljonu DRAUKRAFT, poleg avstrijskega radia in televizije in nagrajeni boste pri »Razumete energijo«!
Prisrčno Vas vabimo!
Delovna skupnost Koroška '95 / ARGE Kärnten '95
vabi na
Obisk
Peršmanovega muzeja
v Podpeci nad Železno Kaplo
v soboto,
19. avgusta ob 15. uri
Spored:
•	Vodstvo skozi muzej (dr. Marjan Sturm)
•	Predavanje: Partizanska vojna na Koroškem brez poveličevanja ali pohudičenja (dvorni svetnik dr. Joseph Rausch, vodja oddelka na Vojnozgodovinskem inštitutu na Dunaju in avtor študije »Partizanska vojna na Koroškem«)
•	Diskusija
Zasedba oz. ponovna osvojitev Kninske Krajine nehote spominja na (Pirovo) zmago velikega francoskega vojskovodja Napoleona, ko je s svojo vojsko vkorakal v Moskvo, ta pa je bila prazna, kajti Rusi so se umaknili dalje v notranjost. Tedanji razplet je bil za Napoleona poguben, razplet na tem obširnem področju Hrvaške, ki z zahoda in severa objema Bosno, pa je vsaj zelo negotov.
Hrvaški predsednik Tudj-man je v nedeljo osebno razobesil hrvaško zastavo s šahovnico na kninski trdnjavi in ves ginjen dvignil roke v pozdrav »osvobojeni« Krajini. Namesto osvobojena bi bilo bolje uporabljati izraz ponovno zavzeta ali povrnjena, kajti Krajina bo osvobojena šele takrat, ko se bo vanjo vrnilo vseh 150 tisoč pobeglih srbskih prebivalcev, hrvaška oblast pa jim bo z zakonodajo in v življenju zagotovila mirno življenje ob hrvaškem narodu sosedu, kakršno je bilo nekdaj pred letom 1990.
Dokler bodo Hrvatje na veliko slavili zmago in v Krajini vzpostavljali svojo oblast, bo večina krajinskih Srbov hrepenela po maščevanju in jo vsaj z diverzantskimi akcijami motila. Vedeti moramo namreč, da se je vojaški del beguncev s precejšnjo količino oborožitve umaknil (zbežal) na obširno banjaluško področje v Bosni, ki
Hrvaška zasedla izpraznjeno Krajino
ga zasedajo in povsem obvladujejo bosanski Srbi. Nanovo vzpostavljena meja med Krajino in srbsko Bosno pa je dolga vsaj 500 kilometrov. Po siloviti zmagi hrvaške vojske lahko mir torej zagotovijo le pogajanja o nadaljnjem skupnem živ-
vihta oz. po njihovo Oluja. Zanjo so mobilizirali okrog 70 tisoč civilistov. Glavni udar so izvedli iz tridesetih smeri s silovitim granatiranjem z artilerijo, mesta in vasi pa so z bliskovitimi akcijami zavzemale njihove specialne enote. Krvni davek
Zmagoslavje hrvaške vojske ob hitrem prodiranju v Krajino
ljenju. To pa bo glede na nepripravljenost obeh strani zelo težko, zato po vsej logiki miru še ne bo.
Operacija Nevihta
Hrvati so vojaško-policijsko akcijo v Krajini imenovali Ne-
hrvaških osvojiteljev je res majhen. Po uradnih podatkih so imeli samo 118 mrtvih in 620 ranjenih. Mrtvih na srbski strani je vsaj desetkrat več, podatkov pa ni. Kljub številčni premoči hrvaške vojske nad vojsko krajinskih Srbov (2:1)
pa čudi tako hitro osvajanje položajev. Mnogi analitiki za tem spet vidijo tajni dogovor med Tudjmanom in Miloševičem, po katerem naj bi Srbi Hrvatom prepustili zahodni del Slavonije (kar se je zgodilo letos v prvomajskih dneh) in žrtvovali Krajino, v zamenjavo pa naj bi Srbiji trajno pripadla vzhodna Slavonija z že legendarnim Vukovarjem, Bosno in Hercegovino pa naj bi si razdelili »do zadnjega Muslimana«. Hrvaški predstavniki na v tem času rednih vsakodnevnih tiskovnih konferencah tak scenarij vztrajno zavračajo, vendar tega suma ne morejo povsem odstraniti.
Novo vojno žarišče -
vzhodna Slavonija
Pod srbsko oblastjo je ostal še en del samooklicane Republike srbske Krajine. To je področje Baranje in zahodnega Srema s središčnim mestom Vukovar. Znano je po bogati rodovitnosti obširnih polj in nekoč je sodilo v skupno vojvodinsko področje jugoslovanske žitnice. Meji neposredno na republiko Srbijo, ta pa gaje po očiščenju od
hrvaškega prebivalstva po letu 1991 poselila s srbskimi kmeti.
Hrvaški obrambni minister Sušak je v teh dneh že napovedal vojaško zavzetje tega področja, zunanji minister Granič pa je previdnejši in predlaga pogovore o mirni reintegraciji v hrvaško ustavnopravno ureditev. Problem je toliko bolj zapleten, ker ga deloma že zaseda vojska republike Srbije, poseljuje prebivalstvo iz Srbije, meji na Srbijo, v Srbiji pa že vre med prebivalstvom in nekateri nacionalistični voditelji zahtevajo vojno napoved Hrvaški in Miloševiča obtožujejo izdajstva Srbov v Krajini. V tem času pa so iz severne Srbije proti vzhodni Slavoniji že tudi krenile motorizirane enote srbske vojske z raketno oborožitvijo, ki jo bodo v primeru spopada prav gotovo usmerile na hrvaška mesta po vsej Slavoniji.
Hrvaška je v tem času dejansko razdeljena na dve coni. Na mirni in varni zahodni del (Istra, Kvamer, severnojadran-ski otoki ter Medjimurje in Zagorje nad Zagrebom) in nemirni oz. nevarni del (donedavno republika Krajina ter vsa, predvsem pa vzhodna Slavonija). V nekoliko sebično tolažbo pa nam je, da se je vojna vendarle pomaknila oz. oddaljila proti vzhodu.
Jože Rovšek
SOBOTA, 12. AVGUSTA 1995:
Ogenj za življenje v Alpah
Alpe kot hrbtenica in hkrati zaščitno nedrje evropske celine so vse bolj ogrožene. Kot nenasiten požiralnik jih spodjeda civilizacija z vsemi svojimi otroci, kot so to razselje-vanje, turizem, športna dejavnost, industrializacija in gradnja cest, železnic, predorov - pač vsega, čemur moderno pravimo komunikacijske zveze in infrastrukturna ureditev. Polagoma pa se človek zaveda, da so Alpe več kot le fotografski motiv in masiv gora in vršačev, ki ga je treba »premagati«, ga »civilizirati«. Človek se zaveda in spoznava, da so Alpe osnova našega življenja, kajti s svojimi snežniki, senožeti, planinami in prostranimi skalnatimi predeli so vir vode, kraj oddiha, pribežališče ogroženih živali in rastlin, pač (še) domala neizmeren, a že krepko načet raj življenjskega bogastva, ki bo prav v bližnji in daljnji prihodnosti usodnega pomena za naše preživetje.
Ker je ura res že tik pred dvanajsto, so kot prvi začeli biti plat zvona ekologi in aktivisti v Franciji in Švici. Od tod pa se je glas »na pomoč Alpam« razlegel tudi do nas. In iz tega je nastala vseevropska oz. vsealpska akcijska platforma
»Ogenj v Alpah« v pomoč in zaščito tega edinstvenega življenjskega biotopa v Evropi.
Sporočilo tisočih kresov
Tako kot so svojčas kresovi po gorah in vrhovih naznanjali bližajočo se nevarnost ali raznašali dobre vesti ter klicali kmete k uporom, na punt, tako naj v soboto, 12. avgusta, kresovi in ognji v največji evropski prireditvi od francoske Niz-ze do avstrijskega Dunaja razsvetljujejo temo izpušnih plinov, betonskih kač, asfaltnih pasov, železniških prog ter urbanističnih metastaz, in kličejo, da prihaja pomoč Alpam, da so se prebivalci Alp odločili za samopomoč v prid sebi in svojemu skupnemu življenjskemu okolju.
Organizatorji te edinstvene evropske ekološke akcije računajo, da bo 12. avgusta v celotnem alpskem loku gorelo nekaj tisoč kresov. Na Koroškem in vzhodnem Tirolskem je uradno napovedanih 27 prireditev, ki pa se jim je pridružilo še nekaj kresov.
Na Koroškem bo glavna prireditev na Dobraču, kjer bojo med drugim spregovorili predsednik parlamenta in prijateljev narave dr. Heinz Fischer, univ. docent dr. Bernd Lötsch in član
tirolskih ljudskih iniciativ Fritz Gurgiser. Kdor hoče na Do-brač, naj se posluži prevoza. Bus bo odpeljal v soboto, 12. avgusta, ob 17.30 z beljaškega policijskega parkirišča pri Kriegsbrücke, prevoz stane 70 šilingov.
Kres, ki ni v uradnem sporedu, bo 12. avgusta gorel v Selah, na Grosovi planini. To je planina, ki jo je avstrijska vojska v pravem pomenu besede zasedla in iz nje izrinila domače kmete ter jim tako onemogočila, da bi koristili zajamčene pašne pravice.
Selški »puntarji«
V doslej nepoznani akcijski enotnosti so se občina Sele in krajevna društva - Interesna skupnost selskih kmetov, KPD »Planina«, SPD »Herman Velik«, PD »Sele«, TVN in DSG Sele/Zeli - odločili, da se pridružijo akciji »Ogenj v Alpah« in pod geslom »Ogenj v Košuti« prižgejo kres na Grosovi planini.
V nedeljo, 6. avgusta, je bil po maši zbor sodelujočih in na njem so se zmenili, da se bo akcija ali rabota v dober namen pričela v soboto, 12. avgusta, ob osmih zjutraj na Grosovi planini. Vsak naj prinese s seboj dobro voljo. Ne pozabite
rokavic. Do 16. ure, do »fajran-ta«, bojo trebili spodnji del Grosove planine in pripravili kres, ki bo o mraku zagorel.
Selanom namreč preseda, da jim vojaško vežbališče v Košuti, zlasti pa vse bolj intenzivne vojaške vaje in streljanje z veli-kokalibrskimi topovi, onemogoča koriščenje pašnih in planinskih pravic. Odškodnino dobi le lastnik zemljišča, posestvo Humperk. Čeprav so vaje s težkim orožjem v Košuti prepovedane, vojska tam brezvestno uporablja najtežje kanone. Seveda je celotna pokrajina za turizem »umrla«, vrhu tega pa številni slepi metki ogrožajo pašno živino in ljudi. Se pred nedavnim so na planini našli slepi metek iz leta 1962. Po predpisih ga sploh ne bi smeli uporabljati, a ga.
Ker hočejo Selani ohraniti
Grosovo planino kot naravni biser in ker imajo pravico, da tam trebijo, in ker se bolj kot kdajkoli zavedajo, da sta soseska pomoč in vaška vzajemnost pomembni in potrebni, bojo zanetili ogenj v Košuti. Kdor hoče in želi, naj se jim pridruži. Nikogar ne bojo zavrnili.
SOS z Rožem
Akcijska enotnost »SOS ROŽ«, ki jo vodi občinski odbornik mag. Peter Waldhauser, se je prav tako pridružila vseevropski akciji in bo s kresovi na več mestih v Rožu demonstrirala proti gradnji visokosto-rilnostne železnice in za dolino, v kateri se splača živeti.
Prireditve bojo tudi na Ojstr-niku, v Blatogradu, na Peči, na Golici oz. Osojščici, na Zlatni-ku/Goldeck in na Mokrinah/ Nassfeld. Franc Wakounig
SLOVENSKI OKTET V MAKEDONIJI
KULTURNI VEČER SPD »DANICA«
»Bolen mi leži« razgrel Makedonce
Slovenski oktet je v okviru makedonsko-slovenskega kulturnega sodelovanja nastopil na festivalih na Ohridu in v Skopju. Obakrat je požel nedeljena priznanja kritikov in številnih poslušalcev. Kot najlepše interpretacije so bile omenjene Schubertova Ave Marija v priredbi D. Božiča in dela pravoslavne liturgije, predvsem makedonske. Največjega aplavza in gromovitih ovacij je bila deležna ponarodela makedonska »Bolen mi leži«.
Makedonskim gledalcem se je oktet obširneje predstavil 23. julija v živi kontaktni oddaji
Makedonske televizije ter poudaril tudi podporo Ministrstva za kulturo R Slovenije in pokroviteljev - podjetij Lek, Is-kra-Tel in Jata-Meso, ki so gostovanje omogočili.
Koncert v katedrali Sv. Kli-menta v Skopju 24. julija je Makedonska TV posnela v celoti. Prisostvovali pa so mu tudi arhiepiskop ohridski in makedonski gg. Mihail, veleposlanica R Slovenije Jožica Puhar, predstavniki vlade R Makedonije in mesta Skopja, nekateri profesorji makedonske akademije za glasbo, novinarji in drugi.
S. U.
NA GRADU HEUNBURG
Kulturni projekt K.L.A.S.
Majhna vas Vovbre in grad »Heunburg«, ob vznožju Svinške planine sta bila že od nekdaj pomembna zgodovinska kraja v velikovškem okraju. Izkopanine pričajo že o naseljevanju v zgodnji kameni dobi (5. do 2. tisočletje pred našim štetjem). Pozneje, v dobi preseljevanja narodov, so se v tem kraju pomešali Kelti, Rimljani in Slovani. Od leta 1070 naprej je zaslovela znana in mogočna rodbina »Heunburgerjev«. V
Gundula Rapsch je brala tekst »Lenz« Georga BCichnerja
13. stoletju je bila ta družina ena najmogočnejših v vojvodini Koroški. Po smrti zadnjega Heunburgerja leta 1322 so se menjavali lastniki tega gradu. Leta 1749 je pogorela streha glavnega prostora. Po požaru pa so ta grad uporabljali še nekako do konca 19. stoletja. Leta 1886 sta grad in posestvo pripadla družini Helldorf, ki se danes zelo vneto ukvarja z ohranitvijo še obstoječe substance.
Vas dobi identiteto
Spomladi leta 1989 so se domačini lotili-zahtevnega projekta, kako ohraniti grad in hkrati ustvariti komunikacijski center, ki naj bi služil vsem za razne prireditve. Obrnili so se na raz-
na domača podjetja, ki so rade volje dala na razpolago svoje storitve (gradbeni material, stroje itd.). Domača društva, domačini in mesto Velikovec so po svojih močeh podprli to akcijo in uspelo je izpeljati in dokončati glavna sanacijska dela - nova streha, sanacija zidov. Polagoma so še napeljali tok in vodo...
K.L.A.S. na gradu
Pred dvema letoma sta si Alexander Kubelka in Celovčan Stefan Pfeistlinger zamislila, da bi bil grad imeniten kraj za gledališko društvo K.L.A.S., katerega celovit kulturni projekt naj bi presegel nekaj let. Po več kot enoletnih pripravah so pretekli petek izvedli prvo prireditev. Gundula Rapsch in Augustin Jagg sta brala tekst »Lenz« Georga Biichnerja. Domača umetnika Rudi Benetik in Reinhard Taurer pa sta pripravila inštalacije na prostem.
Upati pa je, da bodo prihodnje leto še v večji meri upoštevali tudi dvojezični značaj velikovškega okraja in k sodelovanju povabili kako slovensko društvo ali skupino.
Danes zvečer bo gledališka premiera »Woyzeck« Georga Biichnerja, pričetek ob 20.20. Na programu so še koncerti, kabaret, razstava, kino in fešta.
Razstava inštalacij Rudija Benetika in Reinharda Taurerja
Inštalacija Rudija Benetika »kjer vrtni škratek sreča svoje prijatelje«, iz nerjavečega železa, čista oranžna barva, ki je nastala letos poleti, skupno z njegovim prijateljem Reinhar-dom Taurerjem meri 12 metrov in je postavljena na južnem delu brega, pod razvalinami gradu v Vovbrah. Že iz naslova
Kvaliteten koncert za tujce
»Danica« opravlja zadnje nastope pred turnejo po severni Ameriki
Ob toplem poletnem večeru se je v Breznikovem kampu ob Zablatniškem jezeru zbralo precej ljudi, da bi prisluhnili koncertu, ki so ga oblikovali poleg MePZ SPD »Danica« še MoPZ SPD »Valentin Po-lanšek« in trio saksofonistov. SPD »Danica« ta kulturni večer prireja že trideset let.
Poslušalci, pretežno gostje kampa, so doživeli zelo lep, kvaliteten in dokaj informativen kulturni večer, saj povezovalni teksti niso opisovali samo lepot naše koroške dežele, tem-
več tudi položaj koroških Slovencev in na kratko tudi vsebino slovenskih pesmi, ki so jih slišali.
Zbora sta pela v glavnem slovenske ljudske pesmi, dodatno pa tudi nemško ljudsko in sakralno pesem.
Povezovalki sta z občutkom uvedli tujce v tematiko dvojezičnosti in poudarili, da je pri nas na južnem Koroškem težko strogo ločiti nemščino od slovenščine in obratno. Tako sta navedli nekaj primerov družinskih imen, ki izvirajo iz
slovenščine.
Po res prijetnem koncertu so se tujci napotili domov oz. v svoje šotore in tu in tam je bilo slišati melodijo kake slovenske pesmi.
Mešani zbor SPD »Danica« je pred koncertno turnejo po Ameriki opravil svoj predzadnji nastop. 18. avgusta bo v kulturnem domu v Sentprimožu svojim poslušalcem zapel še koncert, ki ga je pripravil za naše rojake preko velike luže.
K. W.
je razvidna »kritika« tesno -kulturnega dojemanja sodobnih struj v likovni umetnosti kar pretežnega dela vseh Korošcev. Inštalacija ponazarja srečanje vrtnega škratka s svojim gospodarjem. Dva v različnih višinah obokana portala omogočata vstop v kraj srečanja. Oranžno pobarvana cev določa natančni
prostor, v katerem se lahko razvija komunikacija. »Vrtni škratek vstopi nevidno v ta prostor ravno v trenutku in samo takrat, ko se mu na drugi strani skozi višji in mogočni portal približa vstopajoči/a obisko-va/lec/lka, ki sam/a doma varuje škratovega sorodnika z majhno samokolnico iz plastike«;
tako sta Rudi Benetik in Reinhard Taurer na otvoritvi predstavila inštalacijo, ki je bila z žarometi zelo posrečeno osvetljena. Otvoritev je bila zelo dobro obiskana, inštalacijo in ostale štiri kipe pa si lahko ogledate do 26. avgusta, ob vsakem času in vremenu.
Mirko Štukelj
Umetnika Rudi Benetik in Rainchard Taurer, » ... kjer vrtni škratek sreča svoje prijatelje ...« 1995, postavitev na prostem, cevi, barva: čista oranžna	Foto Ferdinand Neumüller
6 10. avgust 1995	Obvestila	SLOVENSKI VESTNIK
		
PRIREDITVE
ČETRTEK, 10. 8.
VELIKOVEC, na Vovbrah - K.L.A.S.
20.20 Premiera igre »Woyzek« od Georga Büchnerja
VESELE, v gostilni Wutte - SPD »Vinko Poljanec«
20.30 Večer slovenskih pesmi in glasbe; za ples igra »Duo Peugeot«
SOBOTA, 12. 8
ROŽEK, galerija Šikoronija
20.00 Odprtje razstave »Priče časa« - J. Bernik, Caroline, D. Druškovič, G. Hoke, G. Januš, K. Koller, V. Oman, H. Staudacher, H. Wulz, R. Wulz, J. Zechner i. d.; glasbeni okvir oblikujeta Melissa Coleman in Berndt Thurner
ŠENTJANŽ - Iniciativa SOS
20.00	Kres na Šentjanških Rutah
BILČOVS, Kajzaze v gostišču Koren - EL Bilčovs 20.30 Poletna veselica; igra ansambel Obzorja
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
HÜTTENBERG - SPD »Radiše«
Društveni izlet 1995 - ogled deželne razstave v Hüttenbergu »Voziček in žlindra« (Grubenhunt & Ofensau«. Prijave sprejemajo: Tomaž Ogris (740 436), Nuži Wieser (740 309) in Andrej Lampichler (740 156)
PONEDELJEK, 14. 8.
VELIKOVEC, na Vovbrah - K.L.A.S.
21.00	Salsa Habana, Fiesta di Salsa
TINJE, v Domu
19.00	Odprtje razstave del Gustava Januša
SREDA, 16. 8.
CELOVEC, Slomškov dom, sejna soba v 3. nadstropju
20.00	Pravilno kolobarjenje v poljedelstvu; veliko praktičnih nasvetov za pridelovanje poljščin, pridelovanje vmesnih posevkov, varstvo rastlin brez kemije itd.
'■■■■■■■■■■■i■■■■■■■■■■■■■
VELIKOVEC, na Vovbrah - K.L.A.S.
23.00	Frank Schulte's short stories, kino na prostem
PETEK, 18. 8.
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom »Danica«
20.30 Koncert s pevskim programom za turnejo po Severni Ameriki, nastopata: ansambel »Korotan« in MePZ »Danica«
NEDEUA, 20. 8.
OBIRSKO; pri Jerebu - Alpski klub »Obir«
14.00	13. tekma koscev; zabaval bo »Buchbauer Trio« (v primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 27. avgusta ob istem času)
VELIKOVEC, na Vovbrah - K.L.A.S.
20.20 Kabaret »Vox Broccoli« od Petra Orthoferja, igra Erwin Neuwirth
PONEDEUEK, 21. 8.
VELIKOVEC, na Vovbrah - K.L.A.S.
21.00	Koncert »Big Band Velikovec«
Slovenski vestnik čestita:
gospe Mili Jug iz Železne Kaple za rojstni dan; gospe Nani Bister z Moščenice za rojstni dan; gospe Dori Müller z Moščenice za rojstni dan; gospe Mari Dovjak -Hribrnici iz Sel za rojstni dan; gospe Mariji Wautsche z Letine za rojstni dan; gospodu Vladimirju Rutarju iz Žitare vasi za rojstni dan; gospe Barbari Knes iz Mlinč za rojstni dan; gospe Susani Sturm iz Mokrij za rojstni dan; gospe Mici Smole iz Šmiklavža ob Dravi za rojstni dan; gospodu Neceju Tau-peju iz Šmiklavža ob Dravi za rojstni dan; gospodu Tončiju Gabrielu -Strdenu iz Leš za rojstni dan; gospe Anici Urbajs z Žo-
prač za rojstni dan; gospe Čili Serajnik iz Šentpetra za rojstni dan; gospe Mici Supan - Hornici s Kota v Selah za 40. rojstni dan; gospe Heleni Kropivnik iz Rinkol za osebni praznik; gospodu Augustu Eberweinu iz Repelj za rojstni dan; gospe Mariji Hirm iz Gornje vasi za rojstni dan; gospodu Roku Drugu iz Svetega mesta za rojstni dan; Marici Stern - Kušej in Izidorju Sternu iz Šmihela k rojstvu sinčka Sama; gospodu Pepeju Polesnigu iz Vogrč za 27. rojstni dan; gospe Aki Thaler iz Nonče vasi za rojstni dan; gospe Reziki Iskri iz Cahorč, ki je te dni srečala Abrahama; Helgi Mračnikar s Plešerke za rojstni dan.
Zahvala
Pokojno Milko Krajger-Mer-kač ste v času njene bolezni spremljali v molitvi, jo obiskovali, jo bodrili ali ji drugače izrazili svojo naklonjenost.
Vam vsem, zdravnikom, ki ste se trudili, da bi jo ozdravili, pa tudi vsem, ki ste jo po-
spremili na zadnji zemeljski poti, posebej še duhovnikom, pevcem, govornikom, pogrebcem in darovalcem, se iskreno zahvaljujemo! Prisrčna hvala tudi za solidarnost in sočutje, ki ste ju izkazali nam, svojcem pokojne!
Družini Krajger in Merkač
k & k center Šentjanž • SPZ
Razstave
kultur^
IM
komunikacija
Razstava Zorke L-Weiss:
»Od začetkov do sedaj«
Etnološka razstava:
»Odkruški koroške dediščine«.
Čas: do 9. septembra 1995 (torek, četrtek, sobota od 18. do 20. ure in sreda, petek od 9. do 12. ure).
gallery ‘anin present s
razstavlja še do 19. avgusta 1995 Galerija je dnevno odprta od 16. do 19. ure Šmihel nad Pliberkom 7
A TI K + kulturni oddelek mesta Celovec
vabita na
»Kinder - ART«
Festival za kreativno igro, gledališče in gibanje za otroke od tretjega leta naprej od 11. do 13. avgusta.
■ Začetek v petek, ob 15.00, v ATIK-šotor/univerza Celovec
PROGRAM:
■ kreativna delavnica ■ Mini-cirkus ■ kraj za posebne akcije
•	»Rico & Rocky« - cirkus za sodelovanje, v petek, 11.8., ob 17.00
•	»Piccolino« - musical za otroke, v soboto, 12. 8., ob 17.00
•	Družinska olimpiada in disco za otroke, v nedeljo, 13. 8.
CENA ZA OTROKE:
za tri dni 80 šilingov, za en dan 35 šilingov
Zadruga-Market Železna Kapla
išče za poslovalnico v Dobr-li vasi MESARJA oz. osebo, ki je že prodajala meso.
Prijave naslovite na: Zadruga-Market reg. z. z o. j. 9135 Železna Kapla 333
Iščemo
VZGOJITELJICO za internat Pogoji: bivanjsko in delovno dovoljenje.
Prednost imajo absolventke naše šole.
Interesentke naj se javijo: Šolske sestre, Šentpeter 25 9184 Šentjakob; tel. 0 42 53/27 94 - 22.
Slovenska prosvetna zveza in SPD »Rož« v
Obvestilo

Letošnja jubilejna kolonija mladih, ki se je pred 25 leti začela v Vuzenici, bo od 20. do 26. avgusta v Regionalnem centru v Šentjakobu v Rožu.
Sodelujejo otroci v starosti od 9 do 15 let iz Slovenije, Tržaške, Benečije, Porabja in Koroške.
Prijave so mogoče do 15. avgusta pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu (tel. 0463/514300-20) ali pa pri Slovenskem prosvetnem društvu »Rož« (tel. 04253/435).
Starše otrok iz Koroške, ki želijo sodelovati pri likovni koloniji, naprošamo, da vtem času nudijo bivanje otrokom iz Slovenije, Madžarske in Italije.
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 10. 8.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 11. 8.
18.10 Kulturni magazin.
Sobota, 12. 8.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 13. 8.
6.30 Dobro jutro na Koroškem
18.00 Za vesel konec tedna
Ponedeljek, 14. 8.
18.10 Železna Kapla:
Činček v nedeljski šoli: iz idile grap v kapelsko stvarnost
Torek, 15. 8.
6.30 Praznična 18.00 Glasbena oddaja
Sreda, 16. 8.
18.10 Koroški zbori 21.04 Glasbena oddaja
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 13. 8.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 14. 8.
17.20 TV SLO 1
■	Ponosna tradicija kulturnega delovanja v Železni Kapli: utrip slovenstva daje pečat celotnemu družbenemu življenju
■	Kmečke točilnice: za kmete priložnost za neposredno prodajo izdelkov, za goste užitek v prijetni domačnosti.
■	Celovški sejem 1995: afirmacija gospodarstva na evropskem trgu.
■	Semanji dan založbe Wieser: z radostjo in novimi projekti proti govoricam o krizi
■	Nogomet v drugi zvezni ligi: Austria Lustenau - Slovenski atletski klub.
■	Tour '95: Naravne lepote pri nas in pri sosedih.
Sporočilo bralcem
Obveščamo Vas, da boste prihodnjo številko SV zaradi praznika v torek, prejeli v petek.
Uredništvo
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig,
Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 4.3 00 71
100 let Aljaževega stolpa na vrhu Triglava
V Slovenskem vestniku smo pred nedavnim brali, daje leto 1995 jubilejno leto slovenskega planinstva, ker gre kar za tri pomembne slovenske planinske obletnice - 95-letnico Slovenskega planinskega društva na Koroškem, 100-letnico Planinskega vestnika in 100-letnico Aljaževega stolpa na Triglavu. O prvih dveh smo že pisali, tokrat pa se bomo spomnili 100-letnice Aljaževega stolpa.
V takratnem času, katerega se danes spominjamo s tako pomembnimi obletnicami, sta v triglavskem pogorju delovali dve nemški planinski organizaciji: »Österreichischer Turisten-club, ki je bil Slovencem naklonjen in je postavljal dvojezične napise, in Nemško-av-strijski Alpenverein, ki je bil Slovencem sovražen. Pri tej dejavnosti se je prav posebej odlikoval vodja kranjske sekcije te organizacije Karel Deschmann, kustos ljubljanskega muzeja, najprej zaveden Slovenec, potem pa zagrizen nasprotnik. Na njegovo pobudo so na območju Triglava zgradili kočo Triglav-hiitte (danes je tam Staničeva koča), ki pa so jo pozneje preimenovali v Deschmannhiitte. Ob otvoritvi te koče leta 1887 je bilo mogočno velikonemško slavje. Zastopnik Nemško-av-strijskega Alpenvereina iz Berlina je takrat v svojem govoru Triglav imenoval za »nemškega kralja« Julijskih Alp.
Res, triglavsko pogorje je bilo takrat v nemških rokah. Na Triglav so vodila nemška pota kranjske sekcije Alpenvereina in napisni smerokazi so bili nemški, skratka, Triglav so si lastili za nemško goro.
To početje pa je bilo domačim slovenskim planincem le preveč in tako so se opogumili in leta 1893 ustanovili
Kompostiranje -malo drugače
Veliko vrtičkarjev meni, da je priprava dobrega, zdravega komposta nekaj, kar zahteva posebno znanje in temeljita navodila strokovnjakov, merjenja, tehtenja, nadzorovanja in korekture.
Navodila različnih strokovnjakov so včasih prav neverjetna. Nekoč sem slišala od predavatelja, ki je vrtičkarjem toplo priporočal, da nad svojim kompostnim kupom napravijo streho in naj ga v enakih presledkih zalivajo z natančno določeno količino vode, glede na količino komposta. Bog ne daj, da bi kompost zalival dež.
To in še marsikaj drugega me je spodbudilo k pisanju o kompostu iz zornega kota naravoslovca.
Kompostiranje si nismo izmislili ljudje, v naravi se doga-
Slovensko planinsko društvo, katerega namen je bil zaustaviti ponemčevalni val po slovenskih gorah.
Velika sreča za tedanji čas in za mlado Slovensko planinsko društvo je bila, da je na Dovjem pri Kranjski gori žup-nikoval navdušen domoljub in planinec Jakob Aljaž. Že leta 1887 je bil prvič na Triglavu in gaje oboževal. Zato gaje zelo bolelo, daje po slovenskih hribih, zlasti na območju Triglava, gospodoval Alpenverein. Temu početju seje uprl na svojstven način: od dovške občine je kupil svet na Triglavu in nanj postavil stolp. Lahko si mislite, kako neprijetno so bili presenečeni alpenvereinovci, ko so na vrhu »nemškega kralja« zagledali slovenski stolp. Takoj so sklenili, daje treba stolp odstraniti, in Aljaža zatožili, daje s postavitvijo stolpa uničil podzemeljsko triangulacijsko točko, kar pa ni bilo res. Aljaž je namreč imel priče, da je pred štiridesetimi leti na vrhu Triglava stala le lesena triangu-lacijska piramida, ki pa so jo viharji odpihnili v prepad. Pri obravnavi se je izkazala pravica, da pod stolpom nikdar ni bilo triangulacijskega znamenja. Aljaž je v procesu zmagal, to pa je pomenilo, da stolp ostane. To je s pomočjo prič potrdil tudi vojaški maper stotnik Schwarz in Aljaža celo prosil, če dovoli, da novo triangulacijsko znamenje namestijo v njegovem stolpu, kar je ta rade volje dovolil. Tako je Aljažev stolp prišel celo pod cesarsko varstvo. Alpenvereinovci so pogoreli na celi črti, Aljaž pa se je sončil na lovorikah te zmage in pohval. S tem podvigom, stolpom na vrhu Triglava, si je pridobil častno in zasluženo ime »triglavski župnik«.
ja, odkar je na zemlji življenje, le imenujemo ga drugače: razkrajanje mu pravimo. Rastline in rastlinski deli odmirajo in se v tanjših ali debelejših plasteh nabirajo na površini tal. Bakterije plesni in še nekateri drugi organizmi, ki žive v površinskih plasteh tal, jih razkroje v anorganske snovi, ki so spet hrana za rastline, sami pa dobe pri tem snovi za lastno življenje. Med odmrle rastline se mešajo tudi živalski odpadki in odmrle živali, ki jih mikroorganizmi razkroje.
Poznamo predvsem tri načine razkrajanja: trohnenje, gnitje in vrenje. Vse tri vrste razkro-jevalnih procesov so pomembne in omogočajo uravnovešen razkroj organskih snovi. Važno je le, da so med seboj v naravnem sorazmerju.
Najobsežnejši in najpomembnejši razkrojevalni proces je trohnenje.
Aljaž, najvišji posestnik na Slovenskem, je bil tudi tehnično dobro podkovan. Načrt za stolp je napravil sam in ga tudi po svoje opremil. Izdelal gaje klepar Belec iz Šentvida pri Ljubljani. 7. avgusta 1895 so ga mojster Belec in štirje pomočniki razstavljenega na več kosov prenesli na vrh Triglava. Najmočnejši pomočnik si je streho stolpa poveznil kar na glavo in jo tako po ostrem grebenu prinesel na vrh, kjer so stolp sestavili v šestih urah. Že ta nošnja stolpa na vrh Triglava, ki takrat še ni bil varovan s klini in jeklenicami kot danes, je bila za tisti čas junaško dejanje, saj je Triglav takrat veljal za vratolomno goro.
Stolp je Aljaž odlično opremil, kot da gre za planinsko kočo. Vanj je namestil tri stole,
polico z dvema samovaroma, šest kozarcev in posodo za špirit, da bi se ob mrzlem vremenu obiskovalci malo pogreli, nadalje toplomer, barometer, spominsko knjigo in triglavsko panoramo, da planinci lahko ugotovijo imena okoliških gor-
Povzročajo ga aerobne bakterije, ki potrebujejo veliko kisika, zato poteka v naravi predvsem v površinskih plasteh. Pri trohnenju nastane večina snovi, ki služijo rastlinam za hrano.
Gnitje povzročajo gnilobne bakterije, ki so z razliko od prejšnjih anaerobne. To pomeni, da razkrajajo organske snovi brez sodelovanja kisika, torej tam, kjer do razkrajajočih snovi zrak ne more.
Pri gnitju z dušikom bogatih organskih snovi nastajajo smrdeči plini in se izgubljajo v zraku. Gnitje je torej v naravnem procesu razkrajanja prav tako pomembno kot drugi razkrojevalni procesi. V tleh vzdržuje namreč ravnovesje med snovmi tam, kjer se nakopiči preveč dušičnatih organskih snovi. Danes namreč že vemo, da v tleh ne sme biti preveč dušika oziroma njegovih spojin -nitratov. Gnitje pa mora seveda
skih vrhov. Seveda ni pozabil na okna, ki jih je opremil z debelim steklom. Res, vse lepo zamišljeno, vendar vsi ljudje niso takšni idealisti kot je bil Aljaž, in ni trajalo dolgo, ko je večina teh stvari izginila iz stolpa. Stolp je bil zgrajen iz močne pločevine, ki jo je bilo treba redno pleskati. Pri tem delu je bil najbolj zaslužen nekdanji tajnik slovenske planinske organizacije na Koroškem Aloizij Knafelc, duša Ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva, ustanovljene pred 95 leti. Tako je tudi naš planinski funkcionar na katerega smo zelo ponosni, nekaj prispeval za ohranitev 100-let-negä Aljaževega stolpa, ki kljub starosti, kar je pravi čudež, še vedno kljubuje viharjem in zobu časa.
Triglavskemu župniku, ki je v takratnem času opravil velikansko delo, da je Triglav ostal v slovenskih rokah - med drugim je zgradil tudi kočo in kapelico na Kredarici, kočo v Vratih itn. -so pred šestimi leti v zahvalo na Dovjem odkrili veličasten spomenik. Aljaž gaje za svoje plemenito narodnoobrambno delo v triglavskem pogorju vsekakor zaslužil.
Povzetek iz Mlakarjeve brošure Jakob Aljaž - Triglavski župnik.
L. V.
Piše dipl. biol. Tatjana Angerer
ostati v naravnem ravnovesju z drugimi razkrojevalnimi procesi.
'Naravno razmerje med ogljikom, ki je v vseh organskih snoveh, in dušikom, ki je le v nekaterih, je nekako 15 : 1 do 20 : L V tem primeru poteka razkroj zdravo in s primerno hitrostjo. Temperatura v razkrajajočih se snoveh se sicer dvigne, vendar ne toliko, da bi ogrožala organizme, ki sodelujejo pri razkroju. Organske snovi, ki vsebujejo zelo malo dušika (drevesno listje ali slama), pa se razkrajajo izredno počasi.
Vrenje imenujemo razkrajanje različnih organskih snovi, ki ne vsebujejo dušika. Povzročajo ga glive kvasovke ali pa bakterije s svojimi encimi. Nekatera vrenja so aerobna, druga pa anaerobna.
Tudi vrenja so pomembni procesi pri naravnem razkrajanju snovi.
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
h krize v now upanje
piše dr. Šteflca Vavti
Vsaka izmed nas iz svojih izkušenj ve, da v življenju vedno znova pridemo na križišča, točke, ki nas prisilijo, da preusmerimo naše mišljenje oz. življenje. Nekateri temu pravijo življenske krize, v katere zaidemo vedno takrat, ko se znajdemo na nekakšnem razpotju in moramo zase najti pravo ali novo pot.
Včasih se kar naenkrat vse spremeni, tako da ni nobene varnosti in zanesljivosti več: prometna nesreča, bolezen, smrt človeka, ki smo ga ljubili, rojstvo otroka ali pa ločitev ... Vsi ti dogodki nas vržejo s tira, tako da si moramo na novo urediti življenje.
Kako torej razrešiti ta kritična življenjska vozlišča?
Psihologi in psihoterapevti vedo iz svoje prakse povedati, da ima vsak človek kup izkušenj, vrsto vzorcev, ki se jih je v teku življenja naučil bodisi od prejšnje generacije, svoje družine ipd., bodisi po lastnih izkušnjah.
S pomočjo teh vzorcev, ki so neke vrste vodila, ki smo jih osvojili v otroštvu, skušamo torej reševati svoje probleme.
Ker pa je naša družba usmerjena tako, da moramo vedno dokazovati, da smo uspešni, da »funkcioniramo«, smo imeli vse premalo možnosti, da bi se naučili primemo žalovati, dopuščati občutke neuspešnosti, nesposobnosti ipd.
V otroštvu smo v kritičnih situacijah pač slišali stavke kot so: »Vkup se vzemi!«, »Saj ni tako hudo!«, »Deček ne joče!« - vse to neodvisno od tega, kako huda in težavna je bila izkušnja, ki smo jo doživeli.
Tako torej živimo vse življenje po nekem »notranjem vodilu«, ki nam pravi, da ni sreče brez solza, da moramo biti močne, da moramo vsi zdržati in potrpeti, da moramo živeti za druge in ne le zase...
Imate tudi ve v svojem prijateljskem krogu človeka, ki je povsem nesrečen s svojo situacijo in vendar ničesar ne spremeni, da bi mu bilo bolje in lažje? Poskusiti nekaj novega je pač tvegano, tako da raje ne zapusti varnosti starega, znanega a tudi bolečega.
Včasih se novih poti bojimo, ker pač ne vemo, kaj nas na njih čaka. Zdi se nam, da smo zgubile tla pod nogami; jaz pa sem vendarle prepričana, da nam prav te dajejo novih moči in cel kup samozavesti. Najbolj depri-mirajoča je namreč izkušnja stagnacije in resignacija, češ da v svojem življenju ne moremo ničesar spremeniti.
Naravni vrt v avgustu
Spomenik Aljažu v Dovjem
SLOVEXSKI VESTNIK
SPORT
II. ZVEZNA LIGA
SAK v
Ostali rezultati
drugem
krogu
avstrijskega
pokala
Wietersdorf - SAK 1:3 (0:1)
SAK: VVastian, Velik, Zanki, VVuntschek, A. Sadjak, M. Sadjak, Šmid, Wölbl, Eberhard (76. Kotrri), Petschenig, Lippusch (76. Pihorner)
Strelci za SAK: Lippusch (36.), Petschenig (65.), Wölbl (72.)
V	prvi pokalni tekmi Avstrijske nogometne zveze je SAK nastopil v Wietersdorfu.
Dr. Ramšak je že pred tekmo izjavil, da je tekmovanje v pokalu le stranskega pomena. Jasno pa mu je bilo, da mora SAK zmagati.
Zmaga bi bila lahko še znatno višja, saj so Sakovci v prvem polčasu dvakrat zadeli prečko, enkrat je žogo na liniji izbil nasprotnikov igralec, nekajkrat pa se je izkazal vratar domačinov.
Prvi gol je uspel Lippuschu, po idealni podaji Wölbla, ki se je tokrat pokazal s svoje najboljše strani in to pokrepil tudi z golom. Po lepi podaji M. Sad-jaka je gol za SAK dosegel tudi Petschenig.
V	obrambi pa sta se izkazala Lojze Sadjak ter Marjan Velik, ki je tako rekoč praznoval svoj uradni povratek k SAK
Slab začetek - boljši konec?
V Wietersdorfu so se igralci SAK veselili zadetkov (na sliki čestitajo strelcu Wölblu), proti Fav.AC pa te možnosti niso imeli
SAK čaka Lustenau
Že v soboto mora SAK nastopiti na Predarlskem, kjer čaka eno najboljših moštev II. zvezne lige! Lustenau je v zadnjih tekmah na domačem igrišču igral le dvakrat neodločeno, sicer pa je vse tekme zmagal. Torej zelo težka preizkušnja za novinca SAK, za »Benjamina« v II. zvezni ligi. Kljub temu so pri SAK optimistični.
Dr. Ramšak: »Proti Lustenau moramo od vsega začetka nastopiti bolj napadalno in samozavestno. Dejstvo je, da tam nimamo kaj izgubiti, nihče ne pričakuje kaj od nas.
Nevarnost pa je tudi ta, da nas po drugi strani povsem povozijo, kajti tri do štiri tisoč gledalcev žene svoje moštvo naprej.
Upam pa z malo senzacijo.«
PODLIGA VZHOD
Mostič - Bilčovs 1:2(1:0)
1. RAZRED D
Šmihel - Eitvveg 3:2 Žel. Kapla - Globasnica 1:1 Žitara vas - Sele 3:0
2. RAZRED A
Spittal II-SAK II 7:2 (3:0)
ŠAH
SSK »Obir«; Jokovič še vedno na vrhu lestvice
Po slabi premieri v II. zvezni ligi, v kateri so igralci SAK predvsem v prvem polčasu pokazali slabe živce, nekateri pa so se pošteno zbali Dunajčanov, je bilo vzdušje med ljubitelji SAK dejansko potrto. Vsaj točko bi si zaslužili!
To pa predvsem zaradi igre v drugem polčasu, ko so pokazali, da vendarle znajo tudi igrati in v katerem so si priigrali tudi lepe priložnosti, vendar žoga le ni hotela v gol.
Na drugi strani pa je nasprotnik imel v vsej tekmi le dve resni priložnosti in po sreči s strelom iz daljave odnesel iz Celovca vse tri točke.
SAK - Fav. AC 0:1
SAK: Preschem, Velik, Blajs, A. Sadjak, Kotrri, M. Sadjak, (46. Šmid), Wölbl, Wuntschek, Eberhard, Lippusch, (73. Pihorner), Petschenig (37. Ubavič)
PO TEKMI SO DEJALI:
Trener SAK dr. Ivan Ramšak:
»Predvsem me je presenetila visoka tekaška raven, ki so jo Dunajčani pokazali v prvem
ne preostane dovolj časa.
Na žalost nam je zaradi poškodbe kmalu izpadel Petschenig, nekaj igralcev pa se je kar pošteno skrilo pred nasprotnikom.
Zadovoljen sem bil z obrambo, Tonči Blajs je svojo nalogo opravil izvrstno, prav tako pa tudi Marjan Šmid v drugem polčasu.
Važno bo, da v najkrajšem času odpravimo naše slabosti, predvsem pa, da se v glavah znebimo kompleksa manjvrednosti.«
Marjan Velik, ki je vsem, ki so dvomili o njem, z dobro igro pokazal, da lahko igra tudi v drugi zvezni ligi:
»Zdaj, po prvi tekmi, ne smemo hoditi s povešenimi glavami, delati moramo naprej, kajti prepričan sem, da bomo tudi mi kmalu osvajali točke. Zakaj ne že v Lustenauu. Danes smo preveč respektirali nasprotnika, čeprav smo rekli, da bomo od začetka igrali agresivno, vendar se po tem niso ravnali vsi.
Zase bi dejal, da sem seveda zelo vesel, ker mi je uspel lep povratek, vendar bi mi bilo veliko ljubše, če bi zmagali.«
pri formi, zaradi česar mi je proti koncu zmanjkalo moči, da
bi bil s svojimi prodori lahko še učinkovitejši.«
Tonči Blajs je s svojimi hitrimi akcijami navdušil
polčasu. Igra se veliko hitreje, agresivneje in to je tisto, kar me po današnji tekmi ntfjbolj skrbi. To vse nadoknaditi med sezono, bo zelo težko. Trdo bomo morali delati! Problem pa je v tem, da vsi igralci po 40 ur na teden delajo in za trening
Tonči Blajs, ki je v drugem polčasu navdušil gledalce s svojimi prodori ob stranski liniji: »Zaradi poškodbe, imel sem zlomljen palec na nogi, nisem mogel toliko trenirati, na pripravah pa sem odigral le en sam polčas. To se seveda pozna
Nova Elo-lista pri šahistih Slovenskega športnega društva »Obir« ni povzročila bistvenih sprememb. Škofjeloški »legionar« Dušan Jokovič je z 2147 točkami že naprej na prvem mestu, sledijo mu pa kar trije člani Woltejeve družine, mladinca Hans-Christian in Harald ter oče Johann. Najbolj napredoval je
ravnatelj Josef Hanschou, ki je v zadnjem polletju pridobil kar 90 točk in prvič premagal magično mejo 1700 Elo-točk.
Lestvica najboljših šahistov SŠK »Obir« (v oklepaju razlika k zadnjem ratingu): 1. Dušan Jokovič 2147 (+2), 2. Hans-Christian Wolle 1916 (+12), 3. Harald Wolle 1859 (-8). 4. Jo-
hann Wolte 1843 (+4), 5. Adern Ramaž 1837 (-3), 6. Wolfgang Moser 1755 (+10),
7.	Josef Hanschou 1707 (+90),
8.	Andreas Karner 1698 (+48),
9.	Johann Stossier 1616 (-1),
10.	Manfred Topar 1578 (+8),
11.	Mirko Paster 1427 (+8), 12. Andreas Ojster 1350 (+24), 13. Thomas Soukup 1307 (+27).