PoStnlna platana v gotovini. Glasilo Uubl). 6blaatne organizacije SocllallstKne stranke Jugoslavije (SSJ). vtak tarik. — Uitdnlitv« la uprava: Ljubljana, Volfov« ulica it*«. 12, (Tiskarna Mskso Hrovatin). — Stana masažna 4 Din, četrtletne 12 Din, letno 48 Din. pa daj«—*. - Dopise frenkirajte la podpisujta, alaar )lh na priobčimo. Rokopisov no vračamo, — Raklamaolja peitnina proete. štev. 2 Let« I. LJUBLJANA, 6. marca 1923. Posametaa Številka 1 Dfo Sodrugi, delavci, sodlalisti! Štiri leta mučnega in težkega življenja za delavski razred so minula. Štiri teta upanja, razočaranja in prevar so pretekla. To so bila štiri leta neomejenega in brezobzirnega kapitalističnega vladanja. Za popolno jalovim začasnim narodnim predstavništvom, ki je trajalo celi dve leti, je prišla prva izvoljena skupščina. Ljudstvo je pričakovalo od te skupščine mnogo, a dala mu ni ničesar, razun reakcijonarne Ustave in cele vrste reakdjonarnlh zakonskih uredb In zakonov. Skupščina je takoj spočetka postala poprišče najljutejših medsebojnih borb poedinih strank. Najprvo je nastal boj o vprašanju notranje razdelitve države in o vprašanju njene notranje ureditve. Radikali in demokrati, ki so bili v vladni koaliciji, so se složili v Obrambi polfcalskega centralizma« slovenski in hrvaški klerikalci in muslimani so zahtevali avtonomijo pojedinilt Zgodovinskih pokrajin; stranke hrvaškega bloka so zahtevale razdelitev držav® na plemenski podlagi. v tem vprašanju se je edino Socijaiistična stranka izjavil za edfnstvo države in naroda, in to na podlagi naipopoinejše in najširše ljudske Samouprave v občini* srezu (okraju) in županiji (okrožju) in na podlagi popolne politične in kulturne enakosti narodnostnih manjšin. Pri izgraditvi zakonov, kakor tudi v svojem nadaljnem delovanju i načinu vladanja, se je buržuazija istotako pokazala skrajno reakcijorarna ir. brezobzirna. Sklenila je predvsem Z&OglasnO ObznanO in Zakon O ZaSČffE države* ki so ju pretvorili v orodje najkrvoločnejSih preganjanj nad delavci in njihovimi organizacijami v korist kapitalizma. Zakon o zaščiti države je skupno delo meščanskih strank. Skupna je tudi njihova odgovornost, ker so protipostavno uničile komunistične proletarske mandate. One so tudi odgovorne za brutalna nasilstva, ki so izvršena na podlagi zakona o zaščiti države. Buržuazija v opoziciji ni bila nič boljša od buržuazije na Vladi. Tako so slovenski klerikalci (Koroščeva stranka) I. 1920. pri neki manifestaciji pobili V sredini lju&šjane nad 16 delavce?, med tem, ko je vlada Hrvaške zajednice v Zagrebu streljala in batinala na stotine kmetov, a delavce brezobzirno preganjala. S svojo politiko odsotnosti iz parlamenta je hrvaški blok samo pomagal uvajati policajski centralizem in brezkontrolno vladanje v zemlji. Toda meščanske stranke niso svojo brezobzirnost omejile samo na delavski razred, ostale so tudi slepe, gluhe in neobčutljive pred vsemi obupnimi klici Invalidov In VOjnill Sirot, pustile so tudi uradnike zaman čakati na rešitev njihovega zakona in rešitve iz njihovih težkih razmer. Kaj naj pravimo o agrarni reformit Zaston) Ja Čakalo stotisoče kmečkega naroda brez zemlje štiri leta : eni, da dobijo zemljo, drugi, da se osvobodijo od zavisnosti od strani lastnikov zemlje, od veleposestnika, bega in kapitalista — ali tega niso dočakali. Poljedelci, ki prip?dajo narodnostnim manjšinam, obsojeni so na popolno propast, ker so izključeni od koristi agrarne reforme. Meščanske stranke so dosedaj izigravale izvedbo agrarne reforme na vse mogoče načine in bodo to tudi v bodoče nadaljevale, dokler se ne obveljavi močan delavski socialistični pokret, ki jih prisili k izvrševanju agrarne reforme. Tudi edina dva malo boljša zakona: zakon o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev sta ostala dosedaj ie mrtVB točka na papirju. Buržuazija je uporabila vsa sredstva, da jih ne oživotvori. Zato je pa zakon o zaščiti države tem občutnejše oživotvorjen proti delavstvu. Pa slaba valutaI In neznosne cene živlfensklm potrebščinami s temi stvarmi si meščanske stranke niso mnogo glave belile. Da je ljudstvo noč in dan obupavalo zaradi draginje, tega si niso jemali' k srcu niti radikali, niti demokrati, niti muslimani, niti Koroščevi klerikalci, pa tudi takozvana zemljoradniška stranka in stranke hrvaškega bloka ne. Kajti vse to so stranke bogatejšega sveta in kolikor je bilo delavcem in siromakom slabše, toliko je bilo za kapitaliste boljše. Celi kraji naše zemlje so trpeli obupen glad, eni radi suše in slabe letine, drugi radi toče, ali buržuazija, ki ima vso oblast v rokah, je vse to gledala mirno in ravnodušno. Bila je zadovoljna, če je šlo le kapitalistom dobro. Vsa politika vseh meščanskih strank v vseh 4 letih našega novega življenja, obstojala je samo v boju za vlado in za brezobzirno izkoriščanje onih dobrin, ki jih je vstvaril delavski razred. Poiedlne vlade niso niti nastajale, niti padale v skupščin!, kakor bi to moralo biti, ampak Izven skupščine v d*oru« Vladna moč se je kupovala za vsako ceno. Tako le prišla zadnja ČlSfO radlkalska Vlada do moči Za ceno Imenovanja 15 novih generalov. In ta korak so javno in od vsega srca pozdravile tudi stranke hrvaškega bloka ter s tem pokazale, da ne obstoji med njim in med vsemi našimi ostalimi meščanskimi strankami nikaka razlika, V nasprotslvu proti taki celokupni po itiki, boril se je socialistični pokret in njegova stranka za naJSirŠe ljudske svoboščine, za Sjudsko samoupravo, za pravice narodnostnih manJSin, za zsičito in zavarovanje delavstva, *a popolno oskrbo invalidov in vojnih sirot, za popolno izvedbo agrarne reforme, stoječ na stališču, da srne biti posestnik zemlje le oni, ki jo obdeluje; borili smo se za to, da dobi vsaka poljedelska rodbina brez ozira na narodnost potrebno zemljo za gospodarstvo; borili SffiO Se proti oboroževanju in VOjsfci, Za medna-rpdni mir, proti kapitalističnemu načinu produkcije fn slednjič m popolno odstranitev tega sistema« — ^ato morajo 18. marca, na dan volitev, vsi tisti, ki so trpeii in ki trpe pod današnjim kapitalističnim sistemom vladanja, stopiti pod revolucio ^arno« rdečo zastavo socialistične delavske stranke, da ji s svojim glasom pomagajo v borbi, ki jo stranka neutrudljivo vodi in ki jo hoče voditi do končne zmage socializma nad kapitalizmom. Sodrugi in delavci, na delo! Budite potlačene in preganjane! Povejte jim, da moremo samo na poti socializma priti do boljšega in srečnejšega življenja. Povejte jim, da ne more delavski razred pričakovati od meščanskih strank nič dobrega. Naj padejo 18. marca tega leta vsi delavski glasovi i vasi i mesta v znak soglasnega protesta proti buržuaziji v v rdeče socialistične skrinjice i Živel delavski razred v mestu in na vasi! — Živel socializem! Glavni odbor SodallstKne stranke Jusoslaviie. Sodrugi, volivci! 18. t. m. a« vrše volitve v Narodno skupščino, h predstoječega oklica glavnega odbora SSJ razvidi le delo naših dosedanjih zaupnikov. Vas, ki se s programom SSJ in njenim delom strinjate poživljamo, da volite kandidatske liste SSJ. Vendar bi ta poziv z ozirom na nerazveseljive razmere v naši stranki in delavskem pokretu v Sloveniji ne bi bil dovolj jasen. Dolžni! smo zato, da Vam jasno povemo svoje stališče do raznih kandidatnih iist s pozivom in prošnjo, da nam sledite! Naše voiivno navodilo izhaja i« prepričanja, da moramo varovati — kjer 4© le mogoče — disciplino in da nastopamo tudi pri volitvah tako, kakor mislimo, da bo v korist konsolidaciji proletarskega gibanja v državi. Želeli smo si enotnih socialističnih list v celit Sloveniji. Ker pa teh •h t&iurk i’rju-nasi, pa jim ni uspelo. V Sloveniji se bije na Štajerskem — žali bog — oster boj med Golouhovci in Ber-notovci ; dobiček bodo pobrali klerikalci, pa tudi republikanci. — Na Kranjskem je mirnejše, v Ljubljani pa še vlada popolno mrtvilo. Napreden blok (demokrati in liberalci) nimajo ognja, njihovi volivci so razočarani in opravičeno upamo, da bo njihov kandidat pogorel. Gotovo je, da radikalci ne bodo dobilii toliko mandatov po celi državi, kakor jih pričakujejo. Ker nima Radič namena, da bi šel v Beograd, je pričakovati, da bo po volitvah nastopila v državi težka notranja kriza, ki utegne prinesti mnogo presenečenj in ki bo sedanjo prikrito vojaško kliko postavila v ospredje notranje-političnega življenja. Novemu parlamentu ne proroku-jemo dolgega življenja. Tembolj pa je potreba, da se strnejo vse delavske mase okrog naše SSJ, da bomo poznali našo moč in tem lažje prenašali težke dneve, ki se nam v naši notranji politiki obetajo! Smola. V Ljubljani je vložila kandidatno listo tudi pokrajinska oiganizacija naše stranke, ki jo vodi s. Bernot, ki je znan kot zelo natan-čeu tajnik, ki ljubi red in točnost. Nosilec liste je bil on sam. Kljub temu pa še je merodajnim faktorjem pri vlaganju liste zgodila nesreča, da lista ni odgovarjala vsem formalnim predpisom in zato od sodišča ni bila potrjena. Posnemajoč to novost iz Napreja št. 45 izražamo svoje začudenje nad takim postopanjem, ki nam je onemogočilo voliven nastop v Ljubljani pod firmo SSJ. Razlaga, s katero nas Naprej tolaži, je sicer lepa, a je vendarle samo razlaga, ne pa opravičilo! Policijska direkcija v Ljubljani opozarja znova na določila § 23 tisk, zak., glasom katerega je nalepljenje lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastno nalašč v ta namen določeni; nedopustno pa je vsako talko lepljenje na raznih javnih, kakor privatnih poslopjih in napravah. Ker so pri zadnjih obe., kakor tudi prejšnjih volitvah posamezne stranke z agitatoričnimi napisi iu nalep-Ijenjem lepakov hudo poškodovale razna poslopja in celo posamezna volišča, se objavlja, da Im policijsko ravnateljstvo pri predstoječih volitvah vsako tako poškodbo tuje lastnine za katero je odgovorna poleg storilca tudi politična stranka, po katere nalogu, oziroma v katere interesu se je ifcvršila, najstrožje zasledovala. Iz časopisja. Naprej se je v zadnjem tednu mnogo bavil z mariborskimi sodrugi. Članki Dokument sramote , »Nekaj o ljudeh, ki se levijo , Navadni obrekovalci« sc posvečeni temu sporu. Mi smo že v zadnji številki povedali, da obsojamo ta bratomorni boj, ker socijalizmu v Sloveniji ne bo koristil, še bolj pa obsojamo način tega boja. Zato vsebine Naprejevih člankov ne bomo reproducirali, posebno še, ker nimamo mariborske Volksstinune in Enakosti, (ki jo konsekventno ne dobivamo!), da bi zamegli presojati, kalko streljajio ti časopisi na Naprej. Ali dolžni smo vendar podčrtati naše mnenje: Če je vsebina okrožnice mariborskega okrožnega tajništva KDZ res taka, kakor jo priobčuje Naprej, obsojamo način volivnega boja Mariborčanov ravno tako, kakor način pisavo Napreja. Saj slednjič sta vendar ss. Golouh in Koren pristaša ene in iste stranke —- kedo pa je boljšii in poštenejši, tega pa s tako polemiko ne bosta dokazala. V 48. št. Napreja priobčuje s. Kaiser uvodnik Veliki in mali , ki je sicer precej nejasen, vendar pa se nam zdi, da hoče člankar v njem zavzeti svoje stališče proti enotni fronti v strokovnih organizacijah. Mi zoper enotno fronto nismo, če se priključi amsterdamski intemaci-jonali. Zavedamo pa se, da lahko delavca še-le tedaj vzgajamo, če je v naših organizacijah in ima do naših organizacij zaupanje. Samo vzgojno pisati, delavstvo pa odbijati, ne prinaša uspehov. Sicer pa zasluži s. Kaiserja članek polemiko v Delavcu. Da se bavi Naprej v zadnjem tednu tudi z R. Praporjem in sodrugi iz naše organizacije, je jasno. Posvetil nam je v 43. št. celo kolono »Nov list". Povemo Napreju še enkrat: dokler bo oseben in samo med zabavljanja morda vsadil kako stvarno misel, mu principijelno ne odgovarjamo ! Zarja. Zadnja številka Zarje od 3. t. ni, prinaša med drugim dva članka »Ne vdajmo se« ter >Vesel pojav v volivnem boju«. Oba članka >ta zanimiva, zato se hočemo ž njima na kratko pobaviti. V prvem članku brani Zarja enotno fronto ter zahteva, da vse, kar je socialističnega v Sloveniji podpira enotno fronto. Obrača se proti onim, ki kandidirajo proti enotni fronti in pa proti tistim, »ki se postavljajo v rezervo, češ, da se še niso odločili«. S tem poslednjim stavkom smo mišljeni pač mi, ker smo v 1. št. R. Pr. napisali, da bomo svojim prijateljem šele izdali volivno parolo. Pristavili smo, da tega danes še ne moremo storiti, ker še nimamo poročil od glavnega odbora SSJ, katere kandidatske liste v Sloveniji da smatra za svoje. Ali to pojasnilo Zarji ne zadostuje? Ali je vsled tega treba dvomiti o našem socialističnem prepričanju in namigavati, da stojimo za koga v rezervi? Mi vemo, da se s takimi argumenti iz leve in desne operira proti nam. Samo laž bo imela kralke noge — dan volitev je blizu in do takrat bomo tudi mi izdali volivno parolo, S kakimi argumenti pa bodo potem opererali naši prijateljic? V drugem članku, ki je simpatično pisan, pozdravlja Zarja stremljenja za konsolidacijo delavskega pokreta. Na naslov naše skupine pada sicer nekaj očitkov — moramo reči po večini nezasluženih — pa na te ne bomo obširno odgovarjali. Pov-darjamo samo to, da je naša skupina zapustila pokrajinsko Bemotovo organizacijo iz tehtnega razloga, ker ni hoteia prevzeti odgovornosti za posledice najnesrečnejšega sklepa, ki je onemogočil skupen nastop Maribora in pokrajinske organizacije. Zdi se nam pa, da razlogi, ki so vodili — vsaj izpočetka — bivšo ljubljansko krajevno organizacijo SSJ iz pokrajinske organizacije, niso bili tako tehtni. Tudi Maribor se je odcepil Iz razlogov, ki jih je mogel vse uveljavljati v okviru organizacije, če bi bil vstrajal. Da je naša skupina ostala v manjšini v pokrajinski organizaciji so ravno zakrivili tisti, ki so predčasno brez tehtnh razlogov odšli. Pa to le mimogrede. Zar-jinemu članku pa odgovarjamo, da bomo konsekventno lojalni in stvarni napram vsaki razredni skupini in da notno — držeč se programa SSJ — storili, kar je v naši skromni moči za konsolidacijo delavskega pokreta v Sloveniji. Po volitvah, ko bodo duhovi mirneji, bo mogoče spregovoriti načelno in stvarno o smernicah za tako konsolidacijo. Treba bo pa marsikatero . nejasnost pregnali in zahtevati od vseh, da povedo to, kar v duši mislijo in — hočejo! — Zarja prinaša tudi podlistek Mož z ul.»'e Krizantemo , ki nas spominja listih časov ko sta Slovenec in Narod v svojih podlistkih odkrivala rodbinsko življenje političnih nasprotnikov pred celim svetom. Te pravice nima nihče, posebno ne v podlistku. Če hočeš dokazati, da je kdo hinavec, stori to jasno in odločno: 's podlistkom pa svojega političnega nasprotnika ne boš ubil. V zadnji številki smo napisali, da j? tak način boja apel na najnižje instinkte in da najde — žalibog -vedno odziva. To zapišemo danes še enkrat. Iz stranke. Tajništvo. Vse dopise na tajništvo naše oblastne organizacije naslavljajte odslej na naslov: Tajništvo oblastne organizacije SSJ, Ljubljana, WoUova ulica 12, tiskarna Hrovatin. Naročnikom. Današnji številki Prilagamo položnice, ki se jih poslu-žite za plačilo naročnmie. Prvo številko smo poslali brez položnic, ker še niso bile tiskane in ker smo hoteli videli, kdo ne mara Jiista naročiti. Današnjo številko smo zato puslaii vsem tistim, ki nam prve števiike niso vrnili. Če kdo ne namerava postali naročnik lista, ga prosimo, da nam list in položnico vrne. Zapazili smo tudi, da je ponekod organizirana sistematična gonja proti R. P . Te se ne bojiimo, ker vemo, da moramo prodreti, če je še kaj zdravega socialističnega prepričanja med našim delavstvom. Agitirajte in nabirajte naročnike za »Rdeči Prapor ! Iz prve in današnje števidke zamorete ras\ ..deti, kako list piše. Kdor hoče sodelovati pri konsolidaciji delavskega razrednega gibanja, stori to najbolje s tem, da postane naš naročnik. Naprej sicer piše, da je s. Korun tisti, ki ima naenkrat denarja dovolj, da rnhko izdaja svoj list; da pa bo stvar jasna, moramo vendar povedati, da smo skromen tiskovni sklad za prvo številko »R. P. zbrali pri raznih požrtvovalnih sodrugih; litst pa se mora izdajati od naročnine in prispevkov organizacij in članov. Toliko denarja nima danes noben posameznik v stranki*, da bi zamogel vzdrževati na svoje stroške list, tudi s. Korun ne, ki se po pisanju »Napreja« kar koplje v denarju. Glavni urednik vNa-' preja ve kot pokrajinski tajnik prav dobro, od kakega zneska je s. Korun plačeval progresivni davek. Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad nam je poslal dolgoletni pristaš stranke s. M., ki je državni nameščenec, znesek 5 Din, s pismom, v katerem pozdravlja naš list v upanju, da bo njegova pisava pripomogla do restavracije stranke na Slovenskem. Mi smo se tega pisma zelo razveselili, ker nam je poleg mnogih drugih dopisov pokazal, da smo imeli prav, ko smo se podali na sedanjo pot. Sodru gi, prispevajte za tiskovni sklad! Posamezni člani SSJ v Sloveniji nas vprašujejo, kje naj se organizirajo in kam naj pošiljajo mesečne prispevke. Odgovarjamo: Prijave za pristop k naši organizaciji pošiljajte na Tajništvo oblastne organizacije SSJ, Ljubljana, Wolfova ulica 12. tiskarna Hrovatin, denar ravno tja po pošti ali pa obenem z naročnino za »R. P.« po položnici poštne hranilnice. V tem slučaju je pa treba na drugi strani položnice napisati, kateri znesek je za naročnino itn kateri za strankin prispevek. Organizacije, ki so že prijavile svoj pristop k naši oblastni organizaciji! naj v redu obračunavajo. Na željo pošljemo čekovne položnice. Doslej se je prijavilo že precej organizacij in prav mnogo posameznih članov. Ne pretrgajte s plačevanjem prispevkov, da ne izgubite članstva SSJ! gola; vsi od poštenega dela živeči sloji se borijo za vsakdanji kruh, opravičeno nezadovoljstvo narašča ... Kam pelje vse to? Ali se naši vladni gospodje res ne zavedajo, da je glad najmočnejši pa tudi edini revolucionar na svetu? Nam bi bilo prav, kar delajo ti gospodje, če ne bi vedeli, da bo delavski in kmečki proletariat moral nositi vse gorje razbitega in uničenega gospodarstva. Pomanjkanje gotovine. V članku »Gospodarska krizac, govorimo o silnem pomanjkanju gotovine, ki je momentani znak globoke gospodarske krize, v kateri tičimo. Eden izmed mnogih razlogov pomanjkanje gotovine je tudi ta, da drže preprosti in nezaupljivi ljudje svoj denar --če ga kaj imajo — doma, mesto, da ga nalagajo v hranilnice. Doma jim denar nič ne koristi, varen pa je v hranilnici še bolj, gospodarstvo pa trpi. Zato poživljamo tiste redke srečne, ki imajo kaj odveč denarja, da ga nalagajo v denarnih zavodih. S tem pomagajo lajšati gospodarsko krizo. Za socialista pride kot edini tak zavod v poštev hranilni oddelek Konzumnega društva za Slovenijo. Borza v Ljubljani. Ljubljanski >pridobitni< krogi se trudijo dobit* borzo v Ljubljani. Torej »izenačenje r z Zagrebom in Beogradom tudi v tem pogledu. Pa res, zakaj ne bi mogli tudi mi' doma špekulirati z valuto, ko delata to Zagreb in Beograd? Da bi naši gospodarski krogi želeli borzo le iz nesebičnih namenov ne verjamemo. V teh nesolidnih časih borza ni. regulator cen in prometa v kapitalistični družbi; kakor je to mogoče v normalnih časih. Borza je danes samo visoka Sola za špekulante! Strokovno gibanje. Gospodarstvo. Vrednost dinarja. Vrednost dinarja, ki se je gibala nekaj časa okrog vrednosti 100 dinarjev =- pet zlatih kron (dinarjev), se je proti koncu pretečenega tedna dvignila precej hitro. Vprašanje je seveda, če bo to zboljšanje trajno ali mu bo sledil kmalu še večji* padec. V naši brezglavi valutni politiki je vsaka trezna kalkulacija nemogoča. Zato narašča draginja od dne do dne. Delavec in uradnik stradata naga in Gibanje državnih nameščencev in železničarjev. V petek dne 1. marca so smeli zastopniki ljubljanskih organizacij državnih nameščencev in železničarjev sestanek, na katerem so ugotovili: 1. Izenačenje draginjskih in sta-narihskih doklad, ki stopi za državne nameščence v veljavo s 1. marcem obsega tako neznatne poviške, da o omiljenju bede ne more biti govora, tem manj, ker se nova opredelitev draginjskih razredov ne sklada z draginjskimi razlikami v posameznih krajih in conah, ker so podurad-niške in služiteljske« kategorije od stanarinskih doklad izključene in ker maksmiranje rodbinskih doklad ni odpravljeno, temveč le v neznatni meri ublaženo. 2. Železničarjem vlada ni dala niti tega malenkostnega izenačenja. Za 22. februarja zanje predvidena seja finančnega odbora je bila odložena. Železničarji smatrajo tako postopanje vlade za izigravanje. 3. Združene organizacije enoduš-no protestirajo proti omalovaževanju svojih upravičenih želj in zahtev. -Osnoval se je permanentni akcijski odbor z nalogo, da doseže z vsemi organizacijami v državii sporazum za najresnejšo akcijo v najbližji bodoč-sti za izdatno zboljšanje gmotnega položaja vseh aktivnih in upokojenih državnih- in železniških uslužbencev in delavcev. 4. Razen te akcije pa ukrenejo železničarji še posebej takoj resne mere in korake za to, da izvede vlada tudi zanje brez vsakega odlašanja izenačenje draginjskih in stanarinskih doklad. Združene organizacije apelirajo na vso javnost, da bi upoštevala ne-vzdržnost položaja obubožanih nameščencev in jih v njihovem stremljenju podpirala. Akcijski odbor. Dne 2. marca 1923 so se v Ljubljani sestali zastopniki vseh obstoječih železničarskih organizacij in po temeljiti* obravnavi sedanjega obupnega gospodarskega položaja železniškega osobja enoglasno sklenili: Na eni strani okolnost, da vlada do danes še ni dovolila železniškemu osobju povišanih draginjskih in stanarinskih doklad, kakor jih je nakazala in tudi že izplačala državnim nameščencem z veljavnostjo od 1. marca, na drugi strani pa okolnost, da so se baš zadnji čas življenske potrebščine v ceni tako podražile, da se železniško osobje čuti na svoji pošteni eksistenci najresnejše ogroženo, je prisilila vse železničarske organizacije, da se v obrambo pravic in življenjskih interesov celokupnega železniškega osobja, ne glede na njih politično mišljenje in pripadnost, sporazumejo za solidaren nastop potom skupniih protestnih, odnosno ma-nifestačnih shodov, ki naj se vrše po vseh večjih prometnih centrih po možnosti dne 16. marca. Krajevne skupine in podružnice sporazumljenih organizacij so pozvane, da nemudoma stopiijo v dogovor z vsemi v kraju nahajajočimi organizacijami, odnosno njih tvorbami in podvzamejo takoj vse mere, da se more manifestačno zborovanje, ki bodi enodusni izraz obupnega gospodarskega položaja celokupnega železniškega osobja, vršiti nemoteno in v znamenju absolutne solidarnosti vsega osobja brez izjeme. Sporazumljene organizacije do-pošljejo svojim edinicam in posestri-nam čim prej podrobnejša navodila. Celokupno železniško uslužben-stvo je pozvano, da v interesu solidarnosti vsega osobja takoj ustavi ali ublaži vsa nasprotstva, ki izvirajo iz politično-strankarskih nagibov, in deluje za vsestransko strpljivo in solidarno zbližanje dosedaj —- žal — tako razkosanega osobja. V Ljubljani, dne 2. marca 1922. Sporazumljene strokovne železničarske organizacije. Protestni shodi. V zadnji številki smo že na kratko poročali o sijajno uspelih protestnih ‘Shodih ki jih je sklicala Strokovna komisija za Slovenijo s sodelova njem Zveze neodvisnih strokovnih organizacij v nedeljo 25. febr. v 15 krajih v Sloveniji, v vseh večjih delavskih centrih, v protest proti izzivalnim določbam pravilnika o delavskih zaupnikih. Nad dvajset ti^oč delavcev je z ogorčenjem protesti: ralo proti preteči reakciji. Shodi so pokazali razredno solidarnost našega slovenskega delavstva. Po dolgem času je bil to prvi »kupni nastop politično ločenih razrednih delavcev, Mi sicer takega sodelovanja, fci si ga od časa do časa želimo, ne imenujemo enotno fronto, ali znak in garancija so zato, da hoče naše1 delavstvo enotne strokovne organizacije z enotno strokovno fnteracijonalno ori-jentacijo. Zato je dolžnost naš vseh, da za tem ciljem stremimo in njegovemu uresničenju pripravljamo pot. Shodi so se vršili v Ljubljani, Mariboru. Celju, na Jesenicah, Dobravi, Lescah, v Trbovljah, Mežici, Zagorju, Hrastniku, Ptuju, Guštajnu, Kočevju, Rajhenburgu. Krmelju, Velenju in Andrijavici. — Shodi so minuli brez posebnih incidentov; delavstvo ja poskuse, zanesti na te shode politiko. z ogorčenjem zavrnilo. Na shodih je bila sprejeta resolucija, ki jo je Delavec objavil. BRODSKA KATASTROFA. V Radničkih Novinah je začel sodrug Bračinac priobčevati vrsto člankov o brodski katastrofi , to je o ponesrečenemu štrajku od komunistov zapeljanega delavstva v tovarni! vagonov v Brodu. Najprvo navaja sodrug Bračinac, kako , so ga po končanem štrajku komunisti obrekovali, da je privedel v tovarno 250 štrajkbreherjev iz Subotice, da bi zlomil štrajlk. To vest so komunistični in nezavisni listi ra/tro-i-ili, po celi državi, posebno med kovinarje. Samo njihov nemški časopis v Subotici te vesti -- ni prinesel. In STRAN L »RDEČI PRAPOR« Itdgovorui urednik: .lota Oolmnjer. Tiek&rna Mak»u Hrnvfttln ▼ Ljubljani. to zato, ker Vedo subotiSki delavci, da ni iz Subotice odšel niti en delavec v Brod za časa štrajka. Ce bi kaj takega v Subotici čitali, videli bi, kako se s. Bračinaea obrekuje. Ti subotiski delavci berejo samo nemške časopise, drugih pa ne, zato so mogli komunisti in njihovi prijatelji v ostalih časopisih toliko bolj lagati. Nato popisujle s. Bračinac, kako gospodarstvo je vladalo v podružnici kovinarjev v Brodu in popisuje to gospodarstvo zelo natanko. — Ker se je tudi med našimi delavci mnogo govorilo o b rod »kem štrajku in se dostikrat poskušalo med našim delavstvom vzbuditi sumnjo o pravilnem delu s. Bračinaea, bomo Brači-naeeve članke zasledovali in na kratko o njih vsebini poročali. Anketa o ureditvi delovnega časa tn delavskih zaupnikih se je vršila pretekle dni v Beogradu. Zaibog nimamo avtentičnih poročil o poteku ankete, ki nam bi podala jasno in objektivno potek debat Navezani smo na poročila »dobro« informiranih meščanskih časopisov, ki poročajo, kako energično in izzivalno nastopajo zastopniki podjetnikov, posebno naše Zveze industrijcev svoje interese proti opravičenim zahtevam delavstva. Gospoda se čutijo močno in bojimo se, da se jim bodo njihove namere v precejšnji meri posrečile. Podjetniki se upirajo z vso vehemenco ne samo stvarem, ki jih delavstvo šele zahteva, ampak izvedbi že obstoječih zakonov in naredb. Delavstvo bo moralo v bližnji bodočnosti stopiti na plan v obrambo svojih pridobljenih in zakonito zajamčenih pravic. Potisnjeno b« v tej težki gospodarski krizi v vlogo branilca. Ta vloga bo težka in zato je naša dolžnost da kličemo delavske vrste v enotno fronto, v enotne strokovne organizacije na osnovah amsterdamske internacionale, ki nam dajie internacionalno zaslombo in pomoč v predatoječih še težjih dnevih kakor so današnji: Brez internacionalo ni razrednega boja! Prosveta. Kracat Kenan. Dne 27. februarja 't. I. je minulo sto let, odkar se je rodil znani francoski zgodovinar Ernest Reuan. Renan se je bavil posebno z zgodovino krščanstva ter kritiko zgodovinskih virov o krščanstvu. Pri nas najbolj znano njegovo delo je Jezusovo življenje, ki ga je napisal 1. 1863; žalibog še danes ni poslovenjeno, da bi bilo dostopno širšim alojeni. Klerikalci Renana sovražijo, ker je iskal — zgodovinsko resnico, četudi na škodo marsikaterim naukom katoliške cerkve. »Kresa« 12. številka je izšla s sledečo vsebino: Tone Seliškar: Po- mlad, Paradni marš proletarcev'; Ernest Tiran: Matjaževa vojska; Ra-bindranath Tagore: Trije spori; Joško Krošelj: Večerna molitev na sprehodu; Vida Tauferjeva: Trmo- glava popotnica; Zvonimir Kosem: Kata; J. Suchv: Ubogljivi slon (Staroindijska pripovedka); Lazar Laza-mič-Culkovski: Narod stotero po- vrne. Vestnik: Telovadba. Socialni vestnik. Književnost. Ob sklepu. — Uredništvo in uprava Kresa se nahajata v Zidovski ul. 1, I. nadstropje; Celoletna naročnina znaša 50 dj narjev, za dijake 40 dinarjev'. Priporočamo! Dopisi. Litija. Topilnica v Litiji je pretekli teden odpustila 20 delavcev in kakor smo izvedeli, da bo tem dvajsetim sledilo še drugih dvajset. To delavstvo je sicer vtjeno takega postopanja a strani vodstva tovarne še iz prejšnjih let, ko ;e bilo to podjetje še v rokah inozemskih kapitalistov. Od meseca novembra 1922 je pa ta tovarna prišla v roke jugoslovanskih kapitalistov — mešano % inozemskimi — ali vsekakor imajo večino jugoslovanski kapitalisti, ki so takoj delniško glavnico zvišali od 4 mil. na 20 mil. kron. Ravnanje z delavstvom je pa isto. Zadnje čase je podjetje prišlo v krizo in takoj začelo odpuščati delavstvo namesto, da bi se delavstvo obdržalo in delovni čas za vse enako skrajšal. Iz tega vidimo, da hočejo tudi jugoslovanski: kapitalisti vso breme naprtiti n« rame delavstva. Kriza je nastala, kakor smo slišati, radi čebel. Podjotje je zopet izgubilo tožbo in sedaj mora radi te-gH trpeti delavstvo. Zakaj? Zato, da podjetje svetu dokaže, da je kapital v njihovih rokah in da jo, čo hočejo toliko in toliko delavcev brez kruha. Ali pa morda zato, da bo sedaj delavstvo kričalo proti čebelarjem? K«j pa delavstvo pravi? Delavstvo se zaveda, da akckmarjl tovarno niso kupili za »krizo«, temveč zato, da bodo imeli svoj dobiček. Radi tega se tudi zavedajo, da bo čim preje prišel čas, ko bo tovarna iskala zopet njihovo delovno silo za obratovanje. Takrat pa bo delavstvo zopet moglo za svoj košček kruha se boriti, kakor do sedaj in bo zopet — ako ne bo organizirano — izpostavljeno vsem šikanam ravnatelja, kakor do sedaj. Zadnji čas je zlasti g. ravnatelj zrlo rad pokazal, kadar se je šlo za večji košček kruha, da Je to od-vieno od njegove dobre volje in ne od resnične potrebe delavstva. Zato pa pravijo delavci, da bi morali oni pravzaprav preje umreti, kakor čebele. Sicer »e delavstvo zaveda kako škodo delajo te čebele narodnemu gospodarstvu. V tem pogledu je zanje samo dvoje vprašanj: ali je za narodno gospodarstvo bolje, če se pridela 5 kg več medu, ali je boljše, če stoji podjetje, kjer bi lahko delalo 250 delavcev? V čebelarske zadeve se ne bomo spuščalL; vemo pa, da bi se delavstvo za to zadevo bolj brigalo, če bi imelo v tej tovarni res svojo eksistenco. Ker pa tega ni, si bomo pač morali svojo eksistenco poiskati drugje. Radovedni smo le, kako dolgo bodo prizadeti gospodje še gledali to samopasevanje g. ravnatelja. (K tej zadevi se še povrnemo. Da bodo pa naši bravd čebelarsko zadevo bolje razumeli, moramo povedati, da so tožili litijski čebelarji topilnico, češ, da čebelice mro od plinov, ki prihajajo iz topilnice. Če tudi je to res, se nam vendar zdi, da je topilniški obrat vendar nar.-gospodarsko važnejši, kakor litijske čebelice in ne moremo razumeti stališča merodajnih oblasti v tem vprašanju. Ali pa ni vse to pretveza podjetja? Op. ur.) Vprašania in odpovori. Pod to rubriko smo sklenili objavljati odgovore na kratka vprašanja, ki nam jih bodo naši naročniki stavili. Vemo, da želi marsikdo kaj zvedeti, kar ga zanima. Če bo tako vprašanje vobče zanimivo, bomo pa odgovarjali pismeno, če bo priložena znamka za odgovor. Pripomnimo pa, da bomo vprašanja neaaroč-nikov vrgli v košt Vsako vprašanje napišite na poseben listek, drugače ne računajte na odgovori Razno. Čudni in srečni svetniki. Znanost je do današnjih dni prodrla že precej daleč v življenju narave. Ne samo v življenje narave, temveč tudi v življenje človeka, »kralja stvarstva«. Tudi marsikatero mišljenje in nazi-ranje človeka je ovrgla. V hudem boju &e je že nahajala znanost in se še danes nahaja. Vsa zadnja tri stoletja so stala v veliki meri pod vplivom boja med vero in znanostjo. In odseve tega boja opazimo še v naših dneh ne Banio v šoli, temveč tudi v javnem življenju, kljub temu, da so bile dogme naših cerkvenih družb Že davno premagane. Vzroka temu dejstvu moramo iskati v konzervativnem življu večine človeštva. Le semintja opazimo po svetu kako svetlo točko, kot: »... pred nami gre plamen steoe noč, kot Bog pred Izraelci. Šola uči danes še marsikaj, kar je v nasprotju z znanostjo. Uči n. pr. še vedno o nedotakljivosti verskih dogem in cerkvenih naukov, med drugim n. pr. glede svetnikov. In to kljub temu, da so znanstveniki dognali že davno sledečo smešno, a resnično dejstvo: Rimsko-katoliška cerkev ima v svoji zbirki relikvij (zemeljskih ostankov svetnikov) po širnem svetu sledeče svetnike: Sveti Dionizij je zapustil rimsko-katoliški cerkvi dvoje svojih popolnih okostij: enega pri St. Denis-u (Deniju) in enega v cerkvi sv, Emmeran-a v Regensburgu. Njegovi glavi imajo: eno v Pragi, drugo pa v Bambergu. Sv. Dionizij jo torej sestojal iz dveh popolnih teles in štirih glav. Sv. .Andrej ima: 5 teles, 6 glav, 17 rok, nog in zapestij; sv. Ana ima: 2 telesi, 8 glav, 6 rok; sv. Anton: 4 telesu in 1 glavo; sv. Blaž: 1 telo in 5 glav; sv. 1 -uka: 8 teles in 9 glav; sv. Boštjan: 4 telesa, 5 glav in 13 rok. Vse te pa prekašata sv. Jurij in sv. Pankrac, ki imata vsak po 30 telesi Vsi ti navedeni zemeljski ostanki svetnikov se nahajajo v relikvijskih zbirkah celega katoliškega sveta. — Kaj bi rekli svetniki, če bi se ozrli še enkrat po tem svetu? isti Naprej vprašuje: Kateri soci joltzem je boljši, Korunov ali Žerja vov? Odgovor: Žerjavov je boljši, ker je boljši kot Bemotov. Popravil V zadnji številki R. P. se je vrinila v članku F. Uratnika na drugi strani v drugi koloni 9 vrniti od spodaj tiskovna pomota, ki kvari smisel stavka. Mesto »ponesrečili naj stoji »posrečik, kar si je najbrie večina fcitateljev itak že sama tudi vedela popraviti, še so pri čitanju članka mislili. snsusnsnsususu Sirite in naročajte »Rdeti Prapor 1“ rzsrzsrastzarzsRsrzs Viilpnl ga! Naprej tiska z debelimi črkami sledečo resnioo: S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija. Brez organizacije se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo jo važnejše od zabavljanja. To naj razmišljajo tisti, ki mislijo, da je z zaabvljanjem vse opravljeno«. Vsi razmišljamo, samo s. Beroo* nef Slabo Sta svoj Naprej I PROLETAREC, V TKM ZNAMENJI! BOS ZMAGAL! VOLILNI PROGLAS. Glasujte za listo: finančni mini-ter dr. Stojadinovič In Jože Nachti-all. Mitten, rsvischen dureh cinik Reautesoant in paoel