189
Venec legend
(Nabral Fr. Kralj
22. Vecna pomlad.
Na  koncu  smo.  Vem,  da  so se  moji čitatelji  že  naveličali poslušati jednakomernih legend, zato pa sklenem. Le jedno bom še v slovo povedal.
Pomlad je prosila Boga, da bi smela večno vla-dati, in Bog ji prošnjo usliši. Vsa narava se je dra-žestno oblekla in večna pomlad je zavladala po zemlji. Skraja so je bili ljudje veseli, in so ljubili cvetke, a kmalu so se jih naveličali in jih prezirali.
To je bolelo cvetlice, in prosile so Boga, naj v kazen ljudem odvzame večno pomlad. In tudi to pot je Bog uslišal prošnjo in je ustvaril poletje, jesen in zimo. Sedaj pa ljudje vzdihujejo po večni pomladi, a zaman. Tako sem posvetil zadnjo legendo cvetlicam, o katerih nisem posebej pisal. Ni več večne pomladi, toda vi se ne žalostite zaradi tega preveč, dragi čita-telji. Saj imate v srcih večno pomlad, dokler ste ne-dolžni. In kedaj bomo tudi vživali v nebesih večno pomlad, le Bog daj, da je nam da. Sto željo se tudi poslavljam od vas! Bog vas ohrani!