Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. marca 1936. Štev. 33. Letnik LXXVI. (šol, leto 1935./36.) j^_IJUMMImuM,i mnnri i iiiiii mnn r~r--------—»i»« ■«"» MraaMaa^^JKaaaaPT^Mfgirg^K^a»»«***^^ pričenja lepega dne metati polena pod noge. In denunciant se je rodil! Kakšno bo njegovo delo? Oprtil si bo koš, do vrha napolnjen z ljuliko, hinavstvom, sovraštvom in intriganfcstvom ter vse te »dbbrine« pričel sejati po njivah, ki jih je preoral učitelj. Njegovo delo je vselej uspešno, kajti pravkar našteti plevel se kmalu razbohoti, da več ali manj zatre zdravo rast. Kaj sledi? Nejevolja, jeza, polivanje žolča, živčna razdraženost in še nešteto bolezni, ki jih je porodilo denunciantstvo, so šele uvod v irazne zagovore in šikane, ki jih izzovejo ovadbe denuncianta na prosvetno oblast. Za učitelje, ki so že imeli čast lomiti kopje s takšnimi tribuni ustrahovalne metode, ostane v premislek, kajpa kljub določbam zakona o narodnih šolah, sporno vprašanje, kdaj jih more nadrejena šolska oblast klicati za »krivjce«, ki se jih sploh ne zavedajo. So pa na našem podeželju ljudje, ki imajo časa na pretek in dosti volje ter tudi interesa, da sleherni »učiteljev prestopek« pretresajo z načelne plati svojega osebnega naziranja, ki ga znajo v dosego svojih umazanih stremljenj uravnovesiti z okorelimi določbami zakona o narodnih šolah. Tako so znani slučaji, da se učitelj, svest si svojega vzvišenega poslanstva, ni hotel vpreči na povelje takšnega tribuna v njegov politični voz, pa je že prišel v opreko z nazi-ranjem tribuna, ki ga je za plačilo pričel zasledovati v šoli in izven nje po vzgojenih vohunih in mu končno naprtil s svojimi gnusnimi ovadbami nezaželjene sitnosti. Znan mi je slučaj, ko je učitelj s paličico, s katero je učencem na stenskem zemljevidu razkazoval zemljepisne znake, mimogrede opozoril učenko na njeno nepazljivost in motenje pouka. Napravil je »dejanje«, ki ga zakon o narodnih šolah zabranjuje. A učenkin oče, znan izsiljevalec in pijanec je napisal učitelju pismo ter zahteval Din 200.—, sicer da 2a bo ovadil pristojnim oblastem, ker je z »udarcem« napravil učenki na roki poškodbo. Učitelj se je zavedal, da je storila paličica samo rahel in omembe vreden opomin in kajpa ni reagiral na to izsiljevalno pismo. Kmalu pa se je moral za to »poškodbo« zanimati na sodišču, kamor je bil pozvan na zadevno ovadbo. Tamkaj pa so s pomočjo zdravniškega pregleda ugotovili, da je imela učenka na roki poškodbo, ki je izvirala iz opekline na zapestju, torej na najobčutljivejšem mestu roke. Prebrisani roditelj in iniciator njegove ovadbe sta bila torej le premalo prebrisana, ko sta učenki namazala roko na tem občutljivem mestu z neko jedko tekočino, ki je pustila sicer sledove, a ne v podplutbi (udarec!), temveč v mehurju in značilni rdečkasti koži v njegovi okolici (opeklina!). Vem, vsega tega bi ne bilo treba, če bi se ta učitelj iz principa niti ne dotaknil s paličico učenke, toda najboljši pedagog stori časih v okoliščini težkih razmer (prenapolnjen razred itd.) malo po-greško. In še to: ©vaditelj je vložil ovadbo po nasvetu tribuna, kateremu je bil učitelj trn v peti radi tega, ker ni trobental v njegov politični Tog. Le-ta je očetu pomagal pri zasnovi tega umazanega dejanja in žel z njim vred tudi zasluženo sramoto ter si prislužil legitimacijo denuncianta. Kako se rešiti takšnega in podobnega zla? Že z omenjenimi besedami ministra prosvete o reformi disciplinskega postopka za učitelje sem namignil na zelo aktualno vprašanje v vseh reformativnih načrtih zakona o narodnih šolah. Potrebno bi bilo, da po sed- mih letih dobi naš zakon o narodnih šolah tudi pravilnik, ki naj uredi še nenačeta vprašanja v tem pogledu. Češče se je že zgodilo, da je imel denun-cirani učitelj opravka s predstojniki, ki niso znali življensko tolmačiti paragrafa in ločiti oklepa sporne zadeve na neštevilno sestoječe obročke. Bili pa so tudi ljudje, ki so se vživeli v položaj in razumeli vso »sporno zadevo«. Le-ti so bili zares prežeti s pravim socialnim čutom, ki pa jih ni obvladal samo v momentih presoje, temveč so se z vso upravičenostjo ozrli nazaj k povodom »dejanj«, »krivic« in »(prestopkov«. Toda kakor je bilo po eni plati denunci-ranemu učitelju s tem vseeno prizadejanih polno moralnih udarcev in nepotrebne žalosti, tako je tudi predstojnikom bilo po drugi plati naloženega mnogo nepotrebnega dela in raziskovanja za prazno stvar. Kolikor mi je znano ima naša poštna uprava v Ljubljani poseben nabiralnik za pritožbe. Tudi železniška uprava je vodila pred časom (a jo najbrže še tudi danes!) knjigo za pritožbe. Ali se ne bi dalo uvesti nekaj podobnega tudi v naši prosvetno - personalni politiki? Vzemimo primer, da se je moral denunci-rani učitelj za neosnovano denunciacijo osebno zagovarjati pri nadrejeni prosvetni oblasti. Bil je pozvan v urad. Ker je za tisti dan prekinil pouk v svojem razredu, je trpel pouk. Potovanje iz oddaljenega kraja službovanja je bilo združeno z materialnimi izdatki, ki mu jih ni nihče povrnil, četudi je v zagovoru dokazal svojo nedolžnost. Za ime denuncianta po sedanjem disciplinskem postopku niti ne izve. Toda četudi bi zanj zvedel, mu s tem ni prav nič pomagano, ker nima pravice Obračunati z njim po civilno pravni poti, da bi si pred kompetentnim forumom zaščitil svoje ime, čast in položaj. Ako se izkaže, da je denunciant vložil zoper njega lažno ovadbo, se ista z učiteljevim zagovorom vloži v arhiv — in zadeva je za prosvetno oblast urejena. Ali pa je tudi za učitelja, ki je bil moralno in materialno oškodovan? Ali naj bo učitelj izpostavljen, da se bo moral časih na takšen način zagovarjati za denunciacije petine, četrtine, ali celo tretjine ljudi, ki so v njegovem šolskem okolišu iz bog si ga vedi kakšnega vzroka napram njemu nerazpolo-ženi? Ali bi ne bilo zanimivo nasloviti na učiteljstvo zadevno anketo, iki bi pokazala, koliko krivic in gorja je pretrpelo po nedolžnem in na lažne ovadbe denunciantov? En sam odlok ministra prosvete bi v tem oziru napravil konec vsem takšnim nezrelim pojavom. Danes, ko imamo v skupščini tudi ljudi iz naših vrst, bi bilo potrebno, da zastavijo na tem mestu ves svoj vpliv za uresničenje sledeče »novotarije« v prosvetno -personalni politiki. Obvezno naj bi se uvedla pri upravitelj-stvih vseh narodnih šol knjiga za pritožbe. V to knjigo bi smel na zahtevo vsak občan šolske občine vpisati svoje pritožbe. Upravi-teljstva naj bi mesečno informirala nadrejene šolske oblasti s prepisi teh pritožb o vpisih v knjigo ter obenem že ev. tudi pristavila k pritožbam svoj komentar. Na ta način bi se z medsebojno uradno prepisko kmalu ugotovilo, je-li pritožba stvarna in resnična ali ne, zasluži li toženi učitelj, da se uvede proti njemu disciplinski postopek ali ne. S tem bi prištedilo učiteljstvo mnogo nepotrebnih izdatkov, ovaduštvo in denunciantstvo pa bi samo po sebi prenehalo, ker bi bilo potrebno nastopiti v pozitivnih primerih vsakemu toži-telju zares odkrito in možato. Vsaka pritožba naj bi se smatrala kot javna zadeva in v knjigo za pritožbe naj bi se k vsaki pritožbi nalepil tudi kolek, ki ga predvideva čl. 33. finančnega zakona. Proti tožitelju, ki bi zlorabil knjigo z lažnimi vpisi, naj bi obča upravna oblast postopala policijsko. Toliko se danes piše v naših stanovskih listih o raznih perečih vprašanjih naše stanovske politike! Menim, da bi se z uvedbo predlaganih knjig za pritožbe razčistilo marsi-kakšno doslej še nerešeno (poglavje v žalostni povestnici našega stanu. Zares in pravično ožigosani učitelj naj bi prejel zasluženo kazen, ostali pa bi s to uvedbo pridobili na ugledu in času, ki ga v teh žalostnih dneh gospodarske krize naše učiteljstvo nujno potrebuje za uspešno delo v prid naše vasi, ne pa v izgubo za prazne marnje raznih denunciantov. Primite denuncianta! Uvedite predlagane knjige za pritožbe in hinavci ter intri-ganti se bodo poskrili v svoje umazane brloge, kjer jim je mesto! Veliki ruski pesnik J. A. Krylov je napisal: »Čim slabši po naravi je kedo, tem bolj jezi na druge se, nebore! Povsod in v vseh ljudeh on vidi le slabo, a on je prvi, ki z nikomer se ne more.« Ko bomo imeli tudi učitelji zaželjene knjige za pritožbe in ko bo z njimi vred v veliki meri urejen tudi naš disciplinski postopek, bomo s tem pesnikom vred lahko zapeli: »Zavistniki na vse, kar le uzrejo kod, od nekdaj lajati hitijo; a ti kar pojdi svojo pot. Polajajo in se — zgubijo. Lojze Zupane nana o 1 i d n t v r d k A. ZLENDER Ljubljana, Mestni trg 22 naznanja cenjenim damam in gospodom, da je dospela ogromna količina krasnega volnenega blaga za damske plašče, kostume in obleke. Za gospode pa najfinejši kam- garn, blago za površnike in športne obleke Brezobvezen ogled ! NajsolidnejSi nakup» Splošne vesti — Zelo aktualno predavanje. — »Slovenska šolska matica« priredi v kratkem prezani-mivo javno predavanje pod naslovom: »Delo v poklicni svetovalnici«. Predaval bo g. Vlado Schmidt, ki je lansko leto dobil diplomo iz pedagoške skupine na ljubljanski univerzi in sedaj študira psihotehniko v Pragi. Poklicna svetovalnica, ki si jo vroče želimo tudi Slovenci, je današnji dan zadeva, katero bi morala vsestransko poznati zlasti učitelj in učiteljica. Predavatelj, jako simpatičen in brihten mladenič, ba na osnovi živili izkušenj pojasnjeval resnični potek poslovanja v moderni svetovalnici. Predavanje se bo vršilo v četrtek, 26. marca ob 6. uri v predavalnici instituta na univerzi. ZAKLJUČEK KMETSKO NADALJEVALNE ŠOLE V BRASLOVČAH. Kmetsko nadaljevalna šola v Braslovčah, ki je počela s poukom 27. XI. 1935., je končala v nedeljo 8. III. 1936. Že takoj v početku se je pokazalo, da je zanimanje za šolo dovolj veliko in prav lepo število fantov je obiskovalo pouk redno tedensko dvakrat po 4 ure. Istočasno se je vršil in zaključil tudi gospodarski krožek. Vsi predavatelji so se izredno pohvalno izražali o zanimanju fantov za pouk, kar je vsekakor dober znak današnjih razmer in ki pokaže učitelju tudi pot, po kateri naj krene, da bo z narodom v stiku. Kmet zna ceniti učiteljeve praktične napotke, ki) mu jih je podal. Poučno ekskurzijo smo priredili na vinarsko šolo v Maribor ter tovarno dušika v Ruše. Z zanimanjem so si vse to ogledovali. V naše zadovoljstvo, v zadovoljstvo gojencev in go-jenk je končala šola in prepričan sem, da že mislijo tudi na naslednjo zimo. Da imajo kmetsko nadaljevalne šole velik pomen za našo kmetsko mladino, je izven vsakega dvoma, le sloneti morajo na praktični podlagi in upoštevati -lokalne razmere ter potrebe. Ob zaključku šole smo priredili mal slovesen zaključek. Razred smo nekoliko okrasili, po uvodnih mojih besedah sta dve dekleti deklamirali primerni pesmici, dve recitaciji, dve demonstraciji fantov o živinoreji, trav-ništvu in hmeljarstvu, pesmica mešanega zbora, ki sem ga kar v naglici sestavil s fanti in dekleti, zahvalne besede enega gojencev, zahvalne besede gojenk, nato pa skromna za-kuska v sosednjem razredu, katerega smo, oziroma so gojenke že prej pripravile. Vse za to zakusko so fantje in dekleta prinesli sami, pripravile same in v prijetnem pomenku, par pesmicah, smo se razšli. Ostal je pa vsem lep spomin na šolo in njen zaključek. Š. Ljubo. Listi o učitelfstvu, šoli, prosveti in JUU —1 O nabiranju prispevkov za nov šolski prapor v Litiji piše »Jutro« od 15. III. —1 Članek o višji osnovni šoli v Franciji prinaša marčna štev. revije »Meščanska šola«. —1 O premestitvah Janka Štefeta in Draga Kavčiča piše »Jutro« od 15. III. —1 Glede odprave kuluka je izročilo združenje ljubljanske strokovne organizacije državnih nameščencev in upokojencev posebno spomenico. (»Naš glas« 15. III.) —1 Gradiščanski Hrvatje so dobili za svoje manjšinske šole posebnega šolskega nadzornika iz svojih vrst v osebi R. Klandusa, ki je študiral slikarstvo na zagrebški akademiji. (»Marib. več.« 16. III.) —1 O današnji inteligenci prinaša »Slovenija« od 13. III. daljšo študijo, kjer pisec toži, da se polagoma kvaliteta srednjih in visokih šol nivelira na mehkužno in plitvo povprečje meščanskih razvajenčkov. Naša gospodarska organizacija ZA ZADRUŽNIKE NAŠIH KREDITNIH USTANOV. 1. Nalagaj vse svoje prihranke v stanovske kreditne zadruge, kajti ta pridobi z njimi sredstva, da pomaga tvojim tovarišem v stiski. 2. Svojo zadrugo, ki ti pomaga v sili, podpiraj s tem, da tudi nalagaš prihranke v njej. 3. Če si ši izposodil denar, glej, da ga pravočasno vrneš. Ne dopusti, da te po večkrat terjajo, kajti s tem otežuješ poslovanje svojega zavoda. KREDITNI ZADRUGI. Naši starejši tovariši so pred 35 leti ustanovili dve kreditni zadrugi in to v Ljubljani in Celju. Obe sta bili ustanovljeni z namenom, dajati tovarišem (-icam) cenena posojila in sprejemati vloge. Med vlagatelji prevladujejo denarno mali ljudje, vse njihove vloge so popolnoma varne in izplačljive brez zadržka. Zatorej tovariši(-ice), poslužujte se lastnih kreditnih ustanov in tudi svoje prihranke nalagajte pri njih. OBMORSKI UČITELJSKI DOM. V zatišju Omišlja, nasproti Sušaka, si je to društvo kupilo lep prostor. Ima svoj zaliv, morje tu polagoma prehaja v globo čin o, povsod naokrog je sama trava in sredi tako lepega prostora bo stal bodoči učiteljski dom. Uresničenje te zamisli pa je v Vaših rokah, tovariši aln tovarišice. Zatorej pristopajte kot člani v to zadrugo. Imeli boste 30—35 % popusta in že s parkratnim bivanjem v tem domu si boste prihranili ves delež, ki znaša Din 2500'—. Ta delež lahko plačate v obrokih po Din 100'—, možna pa so že tudi plačila od Din 25'— navzgor. Tovariši in tovarišice, uvažujte to in pristopajte. —g Učiteljski dom v Mariboru. Nadaljnji izkaz prispevkov za »Hrenov kamen« in drugih daril: Učit. društvo za šoštanjski okraj 100 Din; Učit. društvo Murska Sobota 300 Din; učiteljstvo naslednjih osnovnih šol: Kr-čevina pri Mariboru 100 Din, Dravograd 60 Din, III. deška o. š. v Mariboru 180 Din, II. deška o. š. v Mariboru 95 Din, Sp. Sv. Kungota 100 Din, Sv. Trojica v Slov. gor. 50 Din; Po-brežje pri Mariboru 98 Din, Sv. Anton v Slov. gor. 20'50 Din, mestna deška osn. šola Celje 50 Din, Polenšak 25 Din, Sv. Jurij v Slov. gor. 45 Din, Radvanje pri Mariboru 100 Din; Lu-dovik in Tončka Šijanec, Maribor, 100 Din, Zacherl Franjo, Ljutomer, 50 Din, Osterc Jožica, Mala Nedelja, 25 Din, skupaj 1498'50 Din, doslej v celoti darovanih 9986*50 Din. — Druga darila: Učit. društvo za šoštanjski okraj namesto venca na grob pok. tov. Smolnikarja 100 Din, neimenovani v počastitev spomina Lojzke Kožuhove 200 Din, Zacherl Franjo, Ljutomer, v spomin pok. dr. Bezjaka 50 Din in namesto venca pok. ge. Lojzki Kožuhovi 50 Din. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! M. Kožuh, blagajnik. Mladinska matica —mm Vsebina 6. številke »Našega roda«: Ribičič: Uvodna. Špela Pristojnik: Svetogor-ski pismonoša. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba. Jagodic: Strah. Young-Kunaver: Bivališča ljudi v tujih deželah. Kunčič: Bela cesta. (Pesem.) French: Glad. • • • : Vseved. Jože Župančič: Po prvem aprilu. Podbevšek: Ivan Grohar. — Butaire. — Nafta v Jugoslaviji. — Ziherl: Zimska olimpijada. — Mladina piše. — Uganke. —mm Nekaj izrednega bo zbirka bolgarske mladinske proze, ki jo je sestavil in prevedel iz bolgarščine Tone Potokar. V zbirki Je --j. Pravljic in povesti najboljših bolgarskih mladinskih pisateljev. Večbarvno naslovno stran je izdelal Janez Trpin, notranjo opremo knjige je uredil ing. Janko Omahen, tekst pa je ilustriralo 25 naših najboljših ilustratorjev. Knjiga izide v okusni izdaji v nekoliko večjem formatu kot so naše druge izredne publikacije in bo prava zanimivost v naši mladinski literaturi. Kljub temu, da bo knjiga zelo obširna, je preračunjena cena v prednaročilu na 20 Din za kartoniran izvod in 26 Din za trdo vezan. Naročila sprejema Mladinska Matica, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Šolski radio —r XXIII. teden. Torek 24. marca ob 11. uri bo v šolskem radiju predaval prof. Emil Adamič o pomladi v glasbi. Noben letni čas ne vzbuja v človeških srcih toliko prekipevajočih veselih, radostnih pesmi, kakor pomlad. Pesem spremlja človeka v cvetoči raj, v mladi gozd, na zeleneča polja, sončno jutro je polno pesmi, lunini večeri polni melodij. Predavatelj bo na številnih ploščah predvajal celo vrsto pomladne glasbe ter bo plošče povezal s pojasnjuj očimi besedami. Petek, dne 27. marca bo govoril g. dr. Rudolf Kolarič ob stoletnici Ciglerjeve »Sreče v nesreči«. Razpored: 1. Doba in Ciglerjevo življenje. 2. Ciglerjevo slovstveno delo. 3. Prva slovenska izvirna povest: a) Nastanek. b) Snov in zgodba s kratko vsebino. c) Zgradba, osebe, jezik. č) Pomen za slovensko slovstvo. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 22. marca ob 16. uri predaval g. Inkret: Kako naj pospešujemo rejo malih živali? V sredo, dne 25. marca bo ob 16. uri govoril g. inž. Tavčar: O gozdarstvu. Za spomlad 1936 p rip o roc a tvrdka Stanovska organizacija JUU Iz izvršnega odbora —iz Izvršnom odboru Jugoslovenskog uči-teljskog udruženja Beograd. — Upravni odbor Sreskog učiteljskog društva za srez kulski, održao je svoju prvu sednicu u ovoj godini 24 februara 1936 godine u Kuli. Na ovoj sed-nici raspravljana su mnoga staleška pitanja. Ali, ono što je najviše izazvalo interesovanja kod prisutnih članova uprave, bio je izveštaj pretsednika o stanju u Jugoslovenskom uči-teljskom udruženju. Sva prispela akta, bila od Sekcijske uprave iz Novog Sada, bila od Izvršnog odbora Jugoslovenskog učiteljskog udruženja iz Beograda, pročitana su i saslu-šana sa največom pažnjom. Prilikom čitanja prispelih raspisa moglo se konstatovatli na licirna sviju prisutnih odbornika, davljenje, koje je izazvalo hrabro i kuražno istupanje naše Centralne uprave povodom Uredbe o smanjenju činovničkih prinadležnosti. Na kraju sedniice donešeno je jednoglasno reše-nje, da ovaj odbor, u ime svoje i u ime celo-kupnog članstva ovoga sreza toplo pozdravi g. pretsednika i ceo Izvršni odbor Jugoslovenskog učiteljskog udruženja. — U to ime mi Vas najsrdačnije pozdravljamo i izraža-vamo Vam veliku zahvalnost na energičnom i požrtvovnom radu u odbrani interesa članstva i organizacije. — U ime odbora: Pret-sednik: Dragomir P. Aranicki s. r. Sekretar: Radunovič Savo s. r. Iz sekcije —s JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. — Sarajevo, 11. III. 1936. — Sa zbora održanog 2 marta 1936 godine i jedno-dušnom zaključku njegovom pozdravljamo Vas i solidarišemo se sa muškom i ispravnom borbom za naša staleška prava. — Pretsed-nik: Kostič s. r. Iz društev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v soboto dne 28. marca ob pol 9. uri v telovadnici šole na Grabnu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje tov. Vranca »O perečih pedagoških zadevah«. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 4. aprila 1936. ob pol 10. uri v deški narodni šoli v Studencih ipo dnevnem redu, ki je bil objavljen na zborovanju v mesecu marcu. Petrovič Simo, t. č. preds. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO sporoča tem potom svojemu članstvu dvoje važnih stvari: 1. (Za vse!) Zborovali bomo 4. aprila 1936 ob 9. uri v Hrastniku, z bogatim dnevnim redom. (Istega bomo v podrobnosti javili, čim bo možnost vsestranske njegove izvršitve zajamčena!) 2. (Za nekatere!) Društvenega blagajnika so namreč ti pošteno razjezili, odbor razža-lostili, organizacijo pa na cedilu pustili! Dolg na članarini znaša po zaslugi teh že 1900 Din (tisočdevetsto Din). Vsem »zaostalim« so bili dolžni zneski že opetovano priobčeni, gotovo je tudi znano, čemu so bile položnice priložene? Mnogi svojega »molka« niti ne opravičijo. Prosimo ponovno, da vsaj do prvega v prihodnjem mesecu urede vsak svoj odnos napram blagajni. Za 1. april nas presenetite (ne potegnite!), ker sicer bomo primorani izvesti konsekvenco, ki jo pravila velijo! — Odbor. Poročila + JUU SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ je zborovalo 15. februarja v Šoštanju ob 80% udeležbi. Predsednik se pred prihodom na dnevni red spomni umrlega tov. A. Hrena in preminulega tov. I. Smolnikarja. Spomin smo počastili s trikratnim »slava«. — Namesto vencev bomo po soglasnem sklepu članstva nakazali Učit. domu v Mariboru 200 Din. Nato prečita tov. tajnik zapisnik zadnjega zborovanja; s tem v zvezi prečita predsednik odgovor sekcije k v zapisniku navedeni e/*ne yudtfcuia zadnje manufakturne novosti. resoluciji, kar vzame članstvo brez debate na znanje. Prečitane dopise vzame članstvo istotako na znanje. Iz njih obravnave smo razbrali položaj našega stanu in prizadevanje organizacije za njegovo izboljšanje. Za saniranje stanovskih prilik v savski banovini pa naše društvo po izjavi tov. blaga j ničarke ne more prispevati ničesar. Tov. predsednik poda poročilo o seji predsedniškega zbora, ki je bila dne 9. febr. v Mariboru. Tov. Trobej Marica predava o temi »Nekaj opazk k ženskemu vprašanju«, Trobej Cilka pa »Ženska v javni službi«. Tov. Mlinšek predlaga naj sekcija vodi borbo proti monopolizaciji šolskih knjig dalje, četudi zadeva zaenkrat izgleda kot brezuspešna. Tov. Mencej vabi tovariše(ce) k nabiranju narodnega blaga v našem okolišu. Dotični, ki so se prijavili, bodo dobili natančna navodila. Po zborovanju se je sestal odbor za zbiranje gradiva radi sestave novih čitank. Tov. predsednik apelira ponovno na članstvo, naj pristopi k stanovskim gospodarskim društvom, predvsem k Samopomoči in Samopomoči za otroke. I. Vrečko, preds. R. Macarol, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo 14. februarja zvečer na šentjakobski šoli z običajnim dnevnim redom in predavanjem o učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanovah. Predsednik je uvodoma počastil spomin pokojnega člana Vendelina Sadarja. Sledilo je poročilo o seji predsedniškega zbora JUU v Mariboru. Obširno poročilo je vsebovalo intenzivno poslovanje sekcije in centralne uprave JUU v zadevi učiteljske stalnosti in novega disciplinskega postopka, novih učnih načrtov in monopolizacije šolskih knjig. Iz-vzemši spomenice predsedniškega zbora, ki se ni smela citati in ni bilo dovoljeno o njej razpravljati, je predsednik prečital in stvarno komentiral vse došle dopise in okrožnice. Ker se je od zadnjega zborovanja nabralo dokaj zanimivega materiala, je bilo njegovo obširno poročilo zelo živahno in vsestransko informativno. Razpravi je sledilo poročilo o učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanovah, ki ga je podal tov. Oto Oman. Poročilo je bilo kratko in jedernato, a sprejeto s tem večjim zadovoljstvom. V razpravi k predsednikovemu poročilu je bilo govora tudi o natečaju za nove učne načrte in o novi osnovni šoli za Bežigradom. Soglasno so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. Društvo predloži krajevnemu šolskemu odboru in občinskemu svetu v Ljubljani vlogo s sledečimi sklepi: a) V novo šolsko poslopje za Bežigradom naj se vseli samo osnovna šola, ker je zgradba po svoji tehnični izpeljavi tudi zidana za osnovno šolo. b) II. deška meščanska šola naj ostane v Beethovnovi ulici, kjer ima za 390 učencev na razpolago 18 prostorov. c) Vajeniški dom naj dobi svoje prostore v kakem drugem poslopju, ki je last mestne občine. 2. Novi učni načrti naj v vsakem oziru ustrezajo zahtevam modernih pedagoških stremljenj. Sekcija za dravsko banovino se naprosi, da pri izvršnem odboru JUU v Beogradu izposluje podaljšanje natečaja do 1-avgusta t. 1. 3. Prihodnje zborovanje naj bo celodnevno. Po izčrpanju dnevnega reda, je zaključil predsednik zborovanje, ki je trajalo nad 2 uri. V. Mlekuž, predsednik. Josip Mihelič, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO LITIJA je zborovalo 15. febr. 1936 v Ljubljani pri Mikli-ču. Predsednik tov. Župančič je pozdravil vse članstvo, imenoma pa sres. šol. nadzornika tov. Bezeljaka. Uvodoma je članstvo na predsednikov poziv počastilo spomin f Antona Hrena, učiteljskega voditelja in šol. upravitelja v Studencih pri Mariboru ter f Friderika Kramerja, šol upravitelja v p. iz Škofje Loke, ki je oče naše članice šmarske učiteljice tov. Olge Kra-merjeve. Nato je izrekel čestitko navzoči tov. Rozi Dolinarjevi iz Kresnic, ki službuje nepretrgoma že 25 let v Kresnicah in SO' njen jubilej proslavili obenem s 60-letnico obstoja šole. Na slavju je zastopal naše društvo tov. predsednik, ki je sporočil prireditelju proslave, šol. upravitelju tov. Ivanu Tometu čestitke JUU. Tov. Terezija Samčeva, naša članica iz Višnje gore je v krasnem, pesniško zasnovanem govoru prikazala učitelja kot vzgojitelja in človeka, ki nosi mladini sonce in vzgojo. Za lirično poetičen referat se ji je zahvalil tov. predsednik, zborovalci pa so nagradili svojo mlado in podjetno tovarišico z močnim aplavzom. Predsedniško poročilo je seznanilo članstvo o predsedniškem zboru v Mariboru, o učnih načrtih, monopolskih knjigah in o drugih stanovskih in prosvetnih vprašanjih. Tajnica tov. Klovarjeva seznani članstvo z došlimi dopisi in prosi, naj vrnejo nekatere zamudne šole vprašalne pole o zadolžitvi uči-teljstva. Nato poda pregled našega članstva pri gospodarskih organizacijah v banovini: Učiteljska tiskarna: 4, Samopomoč: 2, Samopomoč učit. otrok: 2, Omišaljski dom: 2. Na zborovanju sta se prijavila 2 nova zadružnika pri Učiteljski tiskarni. V poslednjem času smo imeli nekaj novih zaščitnih primerov. Nato navaja tov. tajnica članske spremembe in navede imenoma vse, ki zapuščajo naš srez, oziroma menjajo svoja službena mesta v 'srezu ob poslednjih premestitvah. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani preklicuje svoječasno dovoljenje za 50% popust našim članom, kar vzamejo zborovalci z obžalovanjem na znanje. Tov. Acceto in drugi so obnovili vprašanje glede enkratne brezplačne krožne vožnje za učiteljstvo. Odbor je vložil že predlog na sekcijo. Potrebno pa bi bilo, da bi nas v tem podprle še ostale stanovske in druge organizacije. Tov. Rostohar prosi predsednika naj prečita mariborsko spomenico JUU in Lapajne-tove interpelacije. Predsednik odkloni poročilo o spomenici in nje čitanje, s pojasnilom so se zadovoljili tako interpelant kakor tudi ves zbor. Tov. nadz. Bezeljak je poročal o osebnih spremembah v našem srezu, ki jih je 30. Vsem je izrekel zahvalo za vestno delo na dosedanjih službenih mestih, odhajajočim je izrekel besedo v slovo, novodošlim pa dobrodošlico. V imenu JUU pa je storil isto tov. predsednik. Nato smo razpravljali še o gospodarskih zadevah. Tov. blagajnik Kopriva je poročal o blagajniških poslih. Končno je pozval tov. predsednik vse članstvo za pristop k Učiteljski tiskarni in drugim stanovskim gospodarskim edinicam. Nato je bilo zborovanje, ki ga je obiskalo 63 članov in članic zaključeno. Jože Župančič, preds. Štefanija Klovar, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dlne 7. marca t. 1. v Kočevju. Navzočih 55 članov — t. j. 46,6%. Tovariš predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče zborovalce, imenoma novega člana tov. Kodriča Vladimirja iz Kočevja. Poročal je, da so bili premeščeni iz sreza sledeči tovariši (-ce), naši člani: Sovre Amalija, Šega Ivana, Stariha Zora, Kržin Štefan in Petelin Albin, ki se je zelo lepo poslovil od svojega društva. Odhajajoči tovariš je bil zelo agilen član in dober tovariš. — V teku zadnjih treh mesecev so izstopili iz društva tov. Horvat Marija — Kočevje, Pave Franc — Dol. vas, Blenkuš Alojzij — Livold, Ivane Majda — Sodražica, Zalar Amalija — Dobre-polje in Vanič Ana — Dolenja vas. Nato je poročal, da je tovariš predavatelj Dolgan Josip odpovedal svoje predavanje radii bolezni. Mesto njega je imel kratko predavanje o naši podeželski šoli kot delovni zajednioi, tov. predsednik. Razvijal je sledeče misli: Na šolstvo vpliva geografska lega šole . in osebnost učiteljeva — učitelj živi še vedno izoliran v javnosti — temu je kriva konzervativnost ljudstva. Šola nima samostojnosti — potrebno je ločiti šolstvo od politične uprave. Šoli: in učiteljstvu jemlje ugled časopisje, zlasti ono, ki je močno razširjeno med ljudstvom. Naša pedagoška literatura je še v povojih. Šola golega znanja naj izgine, živi naj v tesnem objemu z življenjem v vasi. O gospodarskih ustanovah JUU je govoril tov. Koutny. Razvila se je živahna debata zlasti o obeh samopomočih. Tov. Peterim Al. je predlagal, da bi se spremenili obe samopomoči na strogo matematično zasnovano zavarovanje. Odgovarjal mu je tov. Koutny, zahtevajoč, da ostaneta obe ustanovi na sedanji podlagi. V gospodarski odsek so bili izvoljeni tovariši Kmet, Jaklič, Sedej A. lin Zupanec. O seji predsedniškega zbora, ki se je vršil dne 9. febr. t. 1. v Mariboru, je poročal tov. predsednik. Tovarišica blagajničarka poziva vse članstvo, da bolj točno plačuje članarino. Kmet, predsednik. Čok Antonija, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo dne 15. februarja 1936. v Domžalah. Navzočih je bilo 78 članov — t. j. 58,2%. Predsednik tov. Napokoj je ob otvoritvi posebej pozdravil tov. Arriglerja in novo-došle tovariše (-ice), onim pa, ki bodo odšli v druge sreze, je želel mnogo uspeha in zadovoljstva na novtih mestih. Sporočil je članstvu, da se je odbor, radi odhoda predsednika in podpredsednika upravnega odbora ter podpredsednika nadzornega odbora, na zadnji seji rekonstruiral tako, da je sedaj predsednik in blagajnik tov. Napokoj Josip, podpredsednik po tov. Chvatal Franc. Podpredsednik nadzornega odbora je tov. Golob Ivan. Tajnik tov. Trobiš Štefan je podal poročilo o zborovanju predsednikov sreskih društev 9. febr. 1936 ter obvestil navzoče o mnogih aktualnih zadevah naše organizacije. Nato je prečital došle dopise, h katerim so se sprejeli sledeči sklepi: 1. Za ureditev razmer v savski sekciji naše društvo ne more v denarju prispevati. 2. Ravno tako se ne bo prispevalo v »Podporni fond« za brezposelne tovariše (-ice). 3. V gospodarski odsek so bili izvoljeni: tov. Rupnik Marija, Merčun Ciril in Mayer Julij. Tov. Koman je podal v prav dobrem referatu o sestavi novih čitank, mnogo zanimivih in dobrih smernic. Referat o »Učiteljski tiskarni« je prečital tov. Merčun. Po zaključku tega, je predlagal tov. Koman, da bi postali vsi člani našega društva zadružniki »Učiteljske tiskarne«. Predlog je bil sprejet z vsemi proti 4 glasovi s tem, da poročeni učiteljski pari plačajo le 1 delež. Na zborovanju je bilo tudi govora o premestitvah tov. Horna, Primožiča in Kokalja. Prihodnje zborovanje bo konec meseca marca. Predsednik: Tajnik: Napokoj Josip, 1. r. Trobiš Štefan, 1. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 7. marca 1936 v Murski Soboti v navzočnosti 78 članov. Pred zborovanjem je imel tov. predsednik komemoirativni govor o pok. tov. Hrenu, ki ga je prikazal kot borca za stan in organizacijo. Po otvoritvi zborovanja je tov. predsednik pozdravil tov. sres. šol. nadzornika, tov. Supančiča D. kot zastopnika sekcije in našega bivšega predsednika veterana tov. Poč-garja. Po overovljenju zapisnika je podal tov. predsednik poročilo o zboru predsednikov. Nato je tov. Supančič izrekel pozdrave od strani sekcije na društvo in pri tem poudaril, da je naše društvo eno med najbolj delavnimi v sekciji. Za tem je podal poročilo o vseh aktualnih točkah, ki zadevajo naš stan. Predvsem pa je podčrtal dejstvo, da učiteljstvo v državi še nikdar ni bilo tako složno kot je danes. Tov. tajnik je nato podal ekscerpt iz do-šlih dopisov. V zvezi z dopisom KPA je društvo sklenilo, da bo tov. Kramberger zbiral knjige od tovarišic(ev), ki se bodo nato razdelile javnim knjižnicam po vaseh in pa knjižnici KPA. Ob tej priliki se je priredila tudi zbirka za Hrenov kamen, ki je prinesla 171 Din, 129 Din pa da društvo iz svoje blagajne tako, da se nakaže UD 300 Din. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da šteje društvo 110 rednih, 10 iporoč. učiteljic ter 2 upokojenca, skupaj 122 člana. Plačevanje članarine je zelo slabo, dolga na članarini je Din 12.662'50. Zato predsednik apelira na članstvo, naj v redu izpolnjuje svoje dolžnosti. Za ženski odsek je poročala tov. Kosova. Na zadnji seji je imela tov. Kosova predavanje »Učiteljica in organizacija«. Pri tej priliki je bil sprejet sklep glede priprave učiteljice za poklic in pa predlog, da naj naši delegati na skupščini zahtevajo, da naj se zniža članarina za začetnice (ke); pri tem pa je tov. Gabrijelčič predlagal dodatek, da naj se zniža članarina vsem članom, saj jo tudi drugi težko plačujejo. Pri slučajnostih je tov. predsednik pozval upravitelje na naročbo Novakovega »Zbornika« in na Kajčeve »Odmeve ob Muri«, tov. Gabrijelčič pa je predlagal, da naj sekcija intervenira na pristojnem mestu, da naj bodo monopolski zvezki vsaj pravilno li-nirani. Glede prihodnjega zborovanja bo sklepal odbor. Ob V? 12. uri je predsednik zaključil živahno zborovanje s pozivom: »Zvečer pa vsi na koncert UPZ«. Predsednik: Tajnik: Štubel Miro, 1. r. Hribar Ivan, 1. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH je zborovalo skupno s sreskim društvom Krško dne 8. marca 1936 ob pol 10. uri v narodni šoli na Vidmu. Uvodoma je tov. podpredsednik brežiškega društva prečital poslovilno pismo tov. predsednika brežiškega društva Janka Kna-piča, ki je premeščen iz sreza ter pozdravil predavatelja prof. Šiliha in sekc. tajnika tov. Kumlja. G. prof. Šilih je v oblikovno krasnem predavanju: Problematika učnih oblik — podal na podlagi diagrama izčrpno in pregledno sliko vseh učnih oblik. Poudaril je, da so uporabne vse, ne pa ob vsakem času. S pretiravanjem se seveda vsaka obrabi. Ne smemo torej vprašati: katera je najmodernejša, ampak: kdaj je ta ali ona na mestu. Debata je radi pomanjkanja časa izpadla, predavanje pa izide v Popotniku in g. prof. želi, da istemu sledijo tudi komentarji. Tov. Kumelj je prikazal težko borbo sekcije za obrambo časti učit. stanu in organizacije. Napadi v časopisih, na javnih zborovanjih in posameznikov se stopnjujejo tako, da vplivajo kvarno ne samo na stan in organizacijo, ampak celo na šolo. Položaj nam je osvetlil z zgovornimi zgledi. Obe društvi izrekata vodstvu sekcije za njeno prizadevanje polno zaupnico. Posamezniki 6o se še informirali pri tov. Kumlju glede baje nameravane redukcije poročenih učiteljic, ponovnega znižanja prejemkov, ustavitve napredovanja itd. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ je zborovalo 15. II. 1936 v Ormožu. Izmed 61 članov je bilo navzočih 33, t. j. 54%. Po otvoritvi se tovariš predsednik Ljudevit Belšak spomni prerano umrlega vzornega učitelja in tovariša Antona Hrena, ki je služboval tudi v Središču in ki ima največ zaslug za Učiteljski dom v Mariboru. Njegov spomin se je počastil z enominutnim molkom. Na predlog tov. Pinteriča se pa daruje iz društvene blagajne Din 300'— za »Učiteljski dom«. Nato je tov. predsednik podal splošno situacijo ter prešel k poročilu o predsedniškem zboru 9. februarja, na katerem so se razpravljale naše zadeve. Izčrpno poročilo je bilo zelo zanimivo. Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnjega zborovanja, so se obravnavali dopisi, ki jih je tov. predsednik objavil v pregledni in okrajšani obliki. Saj drugače ni mogoče, ko je od zadnjega zborovanja dospelo 37 dolgih dopisov. K Pravilniku o vršenju verskih dolžnosti učencev narodnih šol sta se sprejela naslednja sklepa: 1. a) Nadzorujočemu učitelju naj se preskrbi v cerkvi prostor, b) Šolski upravitelji naj se nadzorovanja oproste. 2. Sekcija naj intervenira pri kr. banski upravi za navodilo glede praznovanja. Sledilo je nadaljevanje predavnj tov. Kotnika o koroškem plebiscitu. Uvodoma je raz-tolmačil k 1. delu predavanja na tablah in stenah razgrnjene naše in nemške agitacijske letake, brošure in časopise. Nato je govoril o posledicah izgubljenega plebiscita, o preganjanju naših volilcev, o nemških nasilstvih, o raznarodovanju potom šolstva, postopanju cerkvenih krogov ter o protiutežu našega živ-lja z raznimi društvi, kojih delovanje pa se vsestransko ovira. Končal je: »Duše trejo, ali štrli jih ne bodo nikdar! Priznavamo Nemcem pri nas vse kulturne pravice, a zahtevamo isto za naše brate na Koroškem!« Za zelo zanimivo predavanje, ki je zahtevalo mnogo truda, je žel tov. Kotnik obilo priznanja. K 20 letnici, odkar so se srbske čete vkrcale na otok Krf, je predaval tov. Vadnjal, ki je bil priča srbske Golgote. Ko je kot ujetnik pričakoval namestitve za učitelja, ga je zadela strašna pot: Prizren — Debar — Elbasan — Tirana — Valona. V svojem nad vse zanimivem predavanju je podal svoje osebne doživljaje, polne groze in trpljenja na tej poti. Niti sanjalo se nam ni, da je med nami tovariš, ki je doživel take grozote. Strme in v pobožnem molku smo poslušali pretresljiva izvajanja. Tovariš predsednik se prisrčno zahvali obema predavateljima s konstatacijo, da takega zborovanja še nismo imeli. Pri slučajnostih se je sprejel sklep, naj sekcija deluje, da se zopet uvedejo matični listi. Tov. Klemenčič sporoča, da se je sestavil redakcijski odbor za sestavo čitank ter predlaga, da se sestavi pri društvu odbor, ki bo pomagal pri zbiranju gradiva. Na ta predlog se za zbiranje poveri tov. Klemenčič, ostali pa naj mu pošljejo eventualno gradivo. Prihodnje zborovanje bo v začetku aprila. Belšak Ljudevit, Bitenc Rado, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Novosti na knjižnem trgu —k Univ. prof. dr. Anton Melik: Slovenija. Drugi zvezek tega pomembnega dela, katerega prvi zvezek je pravkar izšel, izide spomladi 1936. Obsegal bo okrog 360 strani Ieksikonskega formata in bo bogato ilustriran: okrog 100 slik in diagramov ter 5 geografskih kart. — Cena za subskiribente: broširan izvod Din 120.—, vezan v najboljše platno Din 134.—. Plačljivo tudi v obrokih. — Drugi zvezek tvori s prvim, pravkar izišlini zvezkom samostojno celoto: splošni geografski opis vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci strnjeno, ne glede na državne meje. — Razdeljen je drugi zvezek v naslednja poglavja: Gospodarsko stanje: Gospodarska izraba, naše kmetijstvo, posestne razmere, zemljiška razdelitev, rude in rudarstvo, obrt in industrija, promet in trgovina, tujski promet, prebivalstvo po poklicu. Naselja: Kmetska naselja, kmetska domačija, mesta in trgi itd. Demografske in narodne razmere: Oblju-denost, izseljevanje, prirastek prebivalstva itd. — S tem delom dobimo prvi moderno zasnovani opis svoje zemlje, knjigo, ki bo važna za gospodarstvenike in znanstvenike, za učitelje in politike, za časnikarje in za vse, ki jih zanima naša zemlja. Pisatelj je obdelal vso snov sicer znanstveno, vendar je pazil na to, da bo knjiga umljiva tudi širšemu občinstvu, in je zategadelj uvrstil pred težja poglavja povsod lahko umljive uvode. — Zvezek bo bogato ilustriran: okrog 100 slik, risb in diagramov in 5 geografskih kart. —k Umetnost zapadne Evrope. Oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja, spisal France Štele, Ljubljana 1935. Jugoslovanska knjigarna izdaja v zbirki »Kosmos« po- i" Avgust Aguóla LJUBLJANA TTRŠKVA CESTA iT. 10 Telefon 2Í7L Zaloga »tekla, porcelana, kamnine, zrcal in lip. Kompletne opreme xa restavracije, hotele, foitilne, kavarne in baze tet sa »ploino goapodinjatvo. Lnksnanl predmeti. ljudne, znanstvene in gospodarske spise, spomine, potopise itd. V tej zbirki je izšla tudi navedena knjiga, ki stane vezana Din 120.—. V »Umetnosti zapadne Evrope« je podan celoten razvoj umetnosti po sledečem redu: L poglavje: Stari vek in predpogoji zapadno-evropske umetnosti. (Umetnost starega Egipta. — Babilonsko - asirska umetnost. — Umetnost Male Azije, Feničanov in Asirčev. — Kretsko - mikenska umetnost. — Grška umetnost. — Rimska umetnost.) II. Umetnost zapadne Evrope v glavnih razvojnih stopnjah. (Starokrščanska umetnost. — Bizantinska umetnost. — Zora srednjeveške umetnosti. — Romanska. — Gotska. — Renesančna umetnost. — Umetnost bairočne in rokokojske dobe. — Doba historičnih slogov. — Novemu slogu nasproti. — Zaključek.) — Knjiga predstavlja dragocen doprinos k naši umetnostni zgodovini. Slovenska književnost je namreč še zelo borna na takih delih in prav ta knjiga, opremljena skoro s 300 reprodukcijami na 436 straneh je prva, ki nudi celoten pregled zapadnoevropske umetnosti. — Knjiga bo dobrodošla vsem ljubiteljem umetnosti. —k Henryk Sienkiewicz: Križarji, II. del. Izdala Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1935. — Ljudska knjižnica 59. Iz poljščine prevedel dr. Rudolf Mole. Cena broš. knjige Din 64.—, vez. Din 80.—. — »Križarji« so zgodovinski roman, čigar snov je zajeta iz bojev med Nemci in Poljaki v srednjem veku. Roman je v prvi vrsti delo bogate in iznajdljive pisateljeve domišljije, ki nia podlagi zgodovinskih virov oživlja davno preteklost v vsej njeni resničnosti in neposrednosti. — Drugi del romana je še bolj živahen in napet kakor prvi. Vrhunec tega dela je gotovo mo-numentalni opis bitke pri Tannenbergu in Grünwaldu 1. 1410., kjer so Poljaki pod vodstvom svojega kralja Vladislava Jagiela potolkli mogočni red nemških križarjev in mu s tem zadali smrtni udarec. —k Paul Keller: Hagarin sin. V 18. zvezku Krekove knjižnice je izšla prva knjiga romana, ki je eno najlepših del tega znanega nemškega pripovednika. Izdala Delavska založba, r. z. z o. z., v Ljubljani kot tretjo knjigo svojih rednih letnih publikacij za 1. 1935. V letu 1936 izide druga knjiga tega dela. Letna naročnina Delavske založbe »Krekove knjižnice« znaša za broš. knjige Din 48.—, za vezane Din 78.—. —k Hiša v bregu, roman slovaškega pisatelja Martina Kukučina, prevod Viktorja Smo-leja. Izdala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani 1935. — Leposlovna knjižnica 22. Cena kar-toniranemu izvodu 68 Din, vez. pa 80 Din. Martin Kukučin je slovaški realistični pisatelj, ki je živel kot zdravnik pred vojno na otoku Braču. V romanu »Hiša v bregu« opisuje življenje, ki se mu je odkrilo pod južnim soncem. Roman je podoba življenja v obmorskem mestecu na našem jugu. V romanu obravnava pisatelj zgodbo dveh mladih ljudi, ki sta zrastla pod različnim soncem in v drugačnih razmerah, pa hočeta zrasti skupaj v enoto. A to se ne zgodi. Njuna ljubezen se izkaže za nezmožno življenja in ugasne. —k Rejec malih živali, glasilo Zveze društev rejcev malih živali je izšlo za mesec marec. Vsebina je sledeča: Zatiranje kokošjega tifusa — Naloga državne Zveze za perutni-narstvo — O krmljenju perutnine z zdrobljenimi kostmi — Francoski ali nemški ovnač — O priprostem načinu skopljenja kuncev — Stanje naše ovčjereje v državi in banovini — O gojenju žlahtnih kanarčkov vrvivcev itd. — Šole, katere so obdržale prvi dve poslani številki in s tem naznačile, da žele prejemati list Rejec malih živali, prejmejo sedaj tadi marčevo številko in poslej redno vse ostale izvode. Inkret Alfonz, šol. upr., Šenkov turn pri Ljubljani. —k Klasična dela. Zveza društev Šola in dom izdaja pod1 tem naslovom pomožne priročne učne knjige za srbskohrvatsko, francosko in nemško slovstvo. Urejuje prof. dr. Rudolf Kolarič. V tej zbirki je izšla- zbirka: Brüder Grimm: Kinder- und Hausmärchen Auswahl. Z uvodom in pojasnili opremil prof. dr. Lovro Sušnik. —- V Ljubljani 1935. Strani 114. Cena 6 Din. Ker je vsaka pravljica opremljena z razlago in pojasnili, bo knjižica prav dobro služila pri pouku nemškega jezika. —k Viktor Ladenhauzer: Savremeno tje-lesno vježbanje u osnovno.j školi. Osjek 1935. Strani 32. Cena Din 10.—. Knjiga je sestavljena na osnovi predpisanega učnega načrta in ima sledečo vsebino: Predgovor. — Svrha i cilj školskog tjelesnog vježbanja. — Opče metodske napomene. — Vježbovni sat. — Podjela vježbovne grade: I. razred, II. razred, III. razred, IV. razred. — Oponašanje čitavih dogadaja pokretima. — Pješačenje. — Kada kiša pada. —• Školska javna vježba. — Naročila je pošiljati na naslov: Viktor Ladenhauzer, nastavnik gimnastike, Osjek IL Državna moška realna gimnazija. —k Lavrenjev: »Edeninštirideseti«, roman. Založila revija »Naš val«, Ljubljana 1936. — Cena Din 10.—. Naročila na naslov: Ljubljana, poštni predal 290. — Knjiga, ki je izšla v prevodu Ivana Vuka, je roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji (Turke-stanu). Roman je tudi že filman in je v knjigi nekaj slik iz tega filma. Inozemsko šolstvo in učiteljstvo * V BOLGARIJI je vpeljana obvezna telesna vzgoja za vso mladino do 21. leta; oproščeni rednega posečanja so samo oni, ki so za telovadbo nesposobni in pa poročena dekleta. Pri prosvetnem ministrstvu obstoja posebna sekcija za telesno vzgojo. Dijaki ta-kozvane progimnazije morajo imeti dnevno dvakrat po pol ure telovadbo. Telovadbo vodijo na šolah z majhnim številom dijakov navadni učitelji, na šolah pa, kjer je število veliko pa strokovni učitelji telovadbe. Dijaki višjih šol so primorani biti člani dij. športnih organizacij in morajo imeti tedensko vsaj dve uri predpisane telovadbe. Razna podjetja in tovarne, ki zaposlujejo preko 100 delavcev morajo imeti lastna igrišča in telovadnice, če pa tega nimajo, morajo pošiljati svoje nameščence v kraje, kjer je telovadba omogočena. Za vsakega morajo plačati letno po 36 levov. Za prestopek zakona je odmerjena kazen 100 levov za vsakega nameščenca. Oni. ki po petletni telovadbi polože izpit, so oproščeni vojaščine ali pa uživajo vsaj velike ugodnosti. Za učitelje telovadbe prireja država posebne tečaje. * VSESKANDINAVSKI UČITELJSKI KONGRES se je vršil v avgustu preteklega leta v Stockholmu. Udeležilo se ga je nad 6000 učiteljev z Danske, Švadske, Norveške, Islandije in Finske. Kongres je vodil švedski prosvetni minister Engbergem, ki je imel tudi glavno in idejno predavanje s temo: Cilj vzgoje je utrditi osebnost a vzgojiti podlož-nika. Avtoriteta države mora biti utemeljena in ne sme sloneti samo na priučenih pravicah in dolžnostih. Ni človek radi države, marveč država radi ljudi. Mali oglasi Mali oglasi, ki sln2ijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par Na manjši znesek Din 5 — ZAMENJAVA najini službeni mesti s sličnima, najraje v bivši ljubljanski oblasti. — Slavko in Lidvina Mrovlje, učitelja v Slovenjgradcu. fr. p. zajec Izpraian optik Ljubljana, Stari trg t priporoča: naočnike, Kipalnike, barometra, toplomere, risalno orodje, mikroskop«, foto* «parate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnla« Is »rebrnine. Ceniki brezplačno. Ob stoletnici rojstva Josipa Stritarja opozarjamo vse knjižničarje na XI. zv. zbirke „Slovenski pesniki in pisatelji" Josip Stritar: Izbrani spisi za mladino Z risbami okrasil Saša Šantel. Strani 441. Cena: vez. 23 Din, v platno 34Din Priporočamo tudi Stritarjevo sliko v velikosti 61'5 X 47'5 cm. Cena 10 Din Založba: Učiteljska tiskarna v Ljubljani — podružnica v Mariboru