•toc» J»»; I
KNJIŽNICA
V CELJU j
Leto VII.	Hrastnik, 5. 4. 1971	št. 4
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, 'Strga.ršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu, i- Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično. podjetje Celje
KAKO SMO ZAKLJUČILI POSLOVNO LETO 1970
Čeprav smo člane kolektiva mesečno sproti obveščali o rezultatih poslovanja, je potrebno in koristno, da še enkrat objavimo celokupne podatke o doseženih uspehih v letu 1970.
pokazatelj	odnos naproti letu 1969	doseganje plana 1970
po bruto prodajnih cenah stari obrat	112,91 %	95,15%
novi obrat	134,93 %	119,90 %
skupaj vsega	120,98 %	103,91 %
odlitki (rabat, lom)	113,99 %	77,73%
121,53 %	106,57 %
Če primerjamo leto 1970 s prejšnjimi leti, lahko trdimo, da smo to leto poslovali in zaključili izredno dobro.
Stanje zaposlenih je bilo v skladu z našimi predvidevanji, na koncu leta smo imeli 1796 oseb v stalnem delovnem razmerju. Fluktuacija se je zmanjšala, me-
Skupaj
Skupina izdelkov iz IS-avtoma-tov je presegla svoj plan za 36,77 % in predstavlja istočasno 46% naše celokupne proizvodnje po kilogramih.
Sestavljanju mesečnih operativnih planov bo potrebno v prihodnje posvečati več pozornosti, kaj ti se sestavljajo na podlagi dejanskih kapacitet in naročil in zato je toliko bolj nerazumljivo, da je
Skupaj vsega:
Udeležba izvoza v naši celotni prodaji se od prejšnjih let ni bistveno spremenila, prav tako pa se tudi ni spremenila udeležba posameznih republik pri prodaji na domačem trgu.
Plan izvoza je bil samo za 10 % višji od dejanskega izvoza, vendar smo ga dosegli le za 91,21 %, torej smo izvozili le za 20.131 dolarjev več kot leto poprej. Glede na devizne obveznosti za uvoženo opremo in pa na novo pariteto dolarja in spremenjene pogoje gospodarjenja se bomo morali v letu 1971 zavzeti za večji izvoz na konvertibilna področja.
Celokupni poslovni stroški so za 5,40 % večji od planiranih, vkalkulirani osebni dohodki pa za 6,29 %, oboje skupaj pa je za manj preseženo kot je bil presežen plan proizvodnje, zato je lastna cena na 1 tono proizvodnje za 1,53%, nižja od planirane.
Poleg znižane lastne cene in znižanega loma v starem obratu za 1,45 % in pri avtomatih za 1,16 % od planiranega je za povprečno 2% višje dosežena neto
njalo se je 10 % članov kolektiva, med tem ko se je v nekaterih prejšnjih letih menjalo celo do četrtine kolektiva.
Na začetku leta je bil postavljen okvirni proizvodni plan na tedanje razpoložljive kapacitete, dosežen pa je bil:
bil operativni plan za januar presežen za 22,45 %, v juniju pa je bil dosežen samo s 83,52 %.
Zaloge gotovih izdelkov so se od začetka do konca leta povečale za 717 ton, in to v glavnem pri izdelkih iz avtomatov.
Plan prodaje je bil enak planirani proizvodnji, dosežen pa je bil
prodajna cena doprinesla h končnemu zelo ugodnemu finančnemu rezultatu.
Podatek o doseženi prodaji po bruto in neto prodajnih cenah nam kaže naslednja tabela:
po neto prodajnih cenah
Celokupna realizacija skupaj z izrednimi dohodki je dosegla 107,5 milijonov N-din, kar je za 21,21 % več od leta poprej in za 9,58 % več od planirane.
Stopnja rentabilnosti je znašala 3,98 % več od leta 1969 in 2,77 % več od planirane.
Pri razdelitvi celotnega dohodka je ugotovljeno, da je znašal dohodek 13,13 % več od planiranega, kar nam je omogočilo izplačevanje višjih osebnih dohodkov in več smo lahko namenili za sklade.
Povprečni izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega so bili 18,46 ° n višji od leta 1969 in za 10,08 % višji od planiranih.
Skozi celo preteklo leto nas je kot eden naj večjih problemov spremljalo pomanjkanje obratnih sredstev. Terjatve od kupcev so se od začetka do konca leta povečale za 8,4 milij. N-din, kar je povzročilo neredno plačevanje obveznosti do naših dobaviteljev in zamude pri plačevanju anuitet.
Kljub veliki potrebi za povečanjem lastnih obratnih sredstev pa pri razdelitvi skladov v ta namen nismo mogli dotirati ničesar.
Pri razdelitvi skladov po zaključnem računu 1970 in amortizacije po dvojnih stopnjah za leto
1971 smo najprej zagotovili sredstva za plačilo anuitet za že dobavljeno inozemsko opremo, nato sredstva za plačilo opreme, ki bo
Kirhmajer Rudi vžiga 25-tonsko peč, katera je bila v remontu
po pogodbah dobavljena v letu 1971 (predvsem hladilne peči), potem pa še sredstva za nabavo opreme za satinirnico, avtomatskega brusilnega stroja, provizorija za pisarne, talilnih peči za specialne vrste stekla in nekatere manjše investicijske nabave.
Poleg vsega navedenega pa je delavski svet določil tudi sredstva za prizidek in nabavo opreme za počitniški dom v Portorožu.
Zaradi spremembe tečaja dolarja in yseh drugih sprememb, ki so in bodo njej sledile, imamo silne težave pri izdelavi plana za leto 1971. Glede na to, da nas čas preganja in da niso znana vsa povišanja cen, smo izdelali plan na podlagi zaključenega in predvidenega asortimana ter znanih cen. Ko bodo znani vsi novi pogoji gospodarjenja, bomo morali izdelati rebalans plana za leto 1971.	Heda Korbar
Steklarji pihalci pri izdelavi kozarcev za gostinstvo
	odnos naproti	doseganje
	letu 1969	plana 1970
Stari obrat	100,72 %	88,54 %
Novi obrat	128,85 %	125,22 %
115,98%	107,52%
	odnos naproti	doseganje
	letu 1969	plana 1970
stari obrat	- 97,87%	88,36 % 118,35%
novi obrat	125,52 %	
112,47%	103,88 %
TEHNIČNI IN
Vsaka uporaba varstvene naprave v proizvodnji zahteva predhodno psihološko pripravo delavcev, ki jo bodo koristili osebno ali vgrajeno. To pa zato, ker imajo nekateri delavci in posamezni vodje določen odpor do uporabe in nošenja zaščitnih sredstev in varnostnih navodil, to pa mora v vodilnih članih kolektiva vzbuditi vprašanje, zakaj tako?
Tu se poraja potreba, da se o-bravnava varnost z zornega kota oblikovanja proizvodnje, cene izdelkov in storitev, ekonomike in produktivnosti, stabilizacije pogojev v samih proizvodnih procesih in stabilizacije pogojev v odnosih med podjetji. Zato mora biti odnos do varnostnih sredstev na določeni višini in zahteva razvijanje ideje standardizacije delovnih pogojev delavcev na neposrednem in konkretnem delovnem mestu. Ta standardizacija mora nujno preprečevati izkoriščanje in zože-vanje psihofizičnih sposobnosti delavcev pri delu in mora obratno s sredstvi racionalizacije te lastnosti ohranjati, pomnoževati in razširjevati. Znano je, da lahko številna delovna pomagala delujejo prav v smeri razvijanja in razširjanja teh sposobnosti in ne obratno, kot to nekateri ljudje pojmujejo. S tem je dana tudi najne-posrednejša odskočna deska za visoko stopnjo produktivnosti živega in opredmetenega dela na delovnih mestih.
Če pogledamo razvoj tehničnega varstva v delavskem gibanju, bomo videli, da dejansko obstajajo tri prehodne faze, in to:
—	uvajanje osebnih zaščitnih sredstev pri delu;
—	uvajanje raznih zaščitnih in varnostnih naprav na strojih in delovnih pripravah in napravah;
—	totalna avtomatizacija delovnih procesov s hermetizacijo tehnološkega procesa, ki kvarno vpliva na okolje.
V zgodovini delavskega razreda in razvoju komunistične, partije vidimo, da so se stalno zraven ostalih zahtev delavcev in sindikatov do delodajalcev vrstili zahtevki po boljših, zdravih in varnih pogojih dela in da se pogoji dela uskladijo s potrebami dela in zdravstvenih pogojev zaposlenih delavcev. Torej ta zahteva delavcev vse do današnjih dni ni nikjer na svetu izgubila na pomenu, ampak se celo stopnjuje, delodajalci pa vedno pogosteje in precizneje analizirajo zahtevke delavcev po zdravih in delovno varnih pogojih dela, predvsem iž ekonomskega aspekta, kajti tudi nosilcem razširjene reprodukcije ni vseeno, ali bo njihovo delo (proizvodnja) teklo po začrtanih smernicah, ali bodo plane vznemirjali izpadi delavcev zaradi zdravstvene nesposobnosti za delo in delovnih nezgod, ki se vrstijo v vseh tehnoloških procesih, ne glede na državo in njeno družbeno ureditev, v kolikor se pojavljajo problemi, v slabih delovnih pogojih in nezadostni zaščiti na delovnih napravah, notranjem transportu in v nezadostnem številu dobrih zaščitnih sredstev.
O vsem navedenem je inšpekcija dela Srbije izvedla anketo med našimi delavci, ki so zaposleni v tujini in ugotovila na o-
EKONOMSKI PROBLEMI VARSTVA PRI DELO
snovi odgovorov anketirancev naslednje ugotovitve:
Delodajalci v kapitalističnih deželah zahodne Evrope imajo v svojih tovarnah in koncernih strog režim do zdravstvenih in varnih pogojev dela svojih delavcev. Njihovi plani kapitalistične proizvodnje ne dovoljujejo večjih, • izmikajo pa se tudi manjših rizi-kov v izpadih ali ogrožanju njihove proizvodnje v delovni sili. Zato je njihova gesta o zaščiti delavca na delovišču vse prej kot human odnos do ljudi, ampak izpolnjevanje njihovih zakonov o delovnih razmerjih in sporazumih s sindikati. Na eni strani zadovoljujejo predpisom in sindikatom, na drugi strani pa-z uvajanjem sistema zaščite stabilizirajo in povečujejo svojo proizvodnjo, ki pa ima od prejšnjega čisti karakter ekonomskega značaja. Torej naši delavci zaposleni v tujini izjavljajo, da skrb za človeka, njegovo zdravo in varno delo ter vgrajeno zaščito v strojih in napravah za varno delo in urejevanje mikroklimatskih pogojev dela res povečujejo zaupanje ljudi v delo, zmanjšujejo ogroženost od posledic dela in delovnih obolenj, na drugi strani pa zmanjšujejo izpad ljudi z dela, s tem pa večajo proizvodnjo in produktivnost v korist dèlodajalca-kapitalista. Res je, izjavljajo, da se tudi njihov zaslužek povečuje, to pa je zelo malo v primerjavi s čistim profitom delodajalca, ki je s sorazmerno malo investicijo, nabavo dobrih zaščitnih sredstev, tehnične opreme, strojev za varno delo, ki ima vgrajeno zaščito in z mehanizira-njem težkih in nezdravih delovišč ter uvedbo sodobnih mikroklimatskih pogojev dela obdržal delavca pri delu, da mu proizvaja in veča njegov kapital. Res pa je tudi, da ne poznajo sentimentalnosti nasproti delavcem, ki ogrožajo in nespoštujejo principe in sredstva za varno delo, nato slede odpusti z dela (v skrajnem primeru), drugače pa ostre sankcije. S tem si na eni strani delodajalci uvajajo in povečujejo disciplino in red, kar je osnova za dobro planirano proizvodnjo, na drugi strani pa zadovoljujejo zahtevam sindikatov glede pogojev dela njihovih delavcev in še vzporedno izpolnjujejo predpisane zahteve.
Iz omenjenega torej ni težko zaključiti, kako elastično so delodajalci pristopili k vprašanju varstva pri delu in kakšna je njihova vloga in korist od, vsega navedenega.
Kaj pa pri nas v socialistični deželi s samoupravno proizvodnjo? Ali niso isti delavci, ki delajo sedaj pri kapitalističnih delodajalcih, nedavno delali in proizvajali za našimi stroji in v naših tovarnah? Ali so sedaj postali kaj drugega, da so ti delavci spremenili odnos do varnega in zdravega dela, da disciplinirano opravljajo svoje vsakodnevne na- ' loge z večjo vestnostjo in pazljivostjo ter skrbjo za svoje psihofiziološke funkcije, ali jim je sistem dela in njegova organizacija brez sentimentalnosti delodajalca spremenila in dopolnila odnos do varnega in zdravega dela?
To so vprašanja, o katerih naj
razmišljajo naši sindikati in delovne organizacije, njihovi planerji in vodje, zakaj podjetja zunaj dosegajo večje in boljše delovne rezultate na področju varstva pri delu in kakšne ekonomske koristi in uspehov bi lahko bili sami deležni brez večjega truda in vlaganja sredstev, ampak zgolj z izpolnjevanjem tehnološkega procesa, z uvajanjem sodobne tehnologije, izvajanjem temeljnega in republiškega zakona o varnem delu, ki nam daje vso podporo, ter na kraju v zmanjšanju izpadov bolniškega staleža, ki zelo negativno vpliva na planirano proizvodnjo na eni strani in na drugi strani se isti propust odraža v vsakomesečni finančni realizaciji, ki bi mnogokrat lahko imela drugo sliko kot jo ima sicer.
Vse omenjene faktorje, ki neposredno vplivajo na proizvodni proces, pa vse do discipline, odnosa in reda pri delu, bi bilo še kako temeljito preštudirati in analizirati, kajti od vsega navedenega ima lahko koristi samo kolektiv in družba, od neizvajanja principov in zahtev o varnem in zdravem delu pa izgublja celota.
Naj torej mi, v socialistični deželi, opuščamo želje in zahteve, ki smo jih dosegli in ki naj bi nam prinašale blaginjo in zaupanje v lastno delo v proizvodnji, v škodo nas samih? Ali ni proletariat v svojih zahtevah skozi desetletja od delodajalcev in lastnikov proizvajalnih sredstev zahteval boljše delovne pogoje?
Sedaj, ko so vsi pogoji za to realizacijo, ko jih kolektivi sprejemajo za svoje, pa se quti določen odpor v izvajanju jugoslovanske zakonodaje o varnem in zdravem delu, ne spoštujejo se neka-
ODSLEJ:
DOBRO ZAMISEL
Odvetnik Borut Irgolič, znani gospodarsko-pravni strokovnjak, je odgovoril na nekaj vprašanj o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, o čemer so se na vsejugoslovanski ravni posvetovali na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru.
■ V.: Pravite, da je s stališča prava v izumiteljstvu pri nas vse jasno, da imamo prav po zaslugi našega dr. Stojana Pretnarja najnaprednejšo zakonodajo. Zakaj torej posvetovanje v Mariboru?
O.: Gre za »klimo«. Hočemo ugodpo vzdušje za izumiteljstvo. Nujno! Skoraj ni države nà svetu, kjer bi manj izumljali kot pri nas. Še tistih nekaj izumov, ki jih zmoremo, so več ali manj galanterijski, škatlje cigaret, ki se same prižgejo in podobno.
V.; Kaj je to po Vašem »klima«, o kateri so govorili v Mariboru?
O.: Pri nas smo še bolj kot kjer koli drugje prepričani, da smo plačani tudi zato, da razmišljamo na delovnem mestu. Ne samo to.
teri predpisi o načinu dela, o nabavi mehanizacije, o gradnji zgradb za delo z ustreznimi mi-kroklimatskimi napravami, osvetljavo, zmanjšanju ropota, uvedbo sodobnih in varnih postopkov notranjega transporta, nočno delo žena in še mnogo primerov, ki hromijo ekspanzijo proizvodnje. Čas je, da sindikati in samoupravni organi v podjetjih začnejo resno razglabljati o načinu dela ter o mejah in posledicah pri večjem proizvajanju delavcev na račun sprememb norm dela in večjem psihofiziološkem naprezanju, pa o medsebojnem dogovarjanju o višini in težini dela, uvedbi ipeha-nizacije, boljši organizaciji dela, ki. naj sistematsko razčleni in upošteva zdrave in varne pogoje dela ter poveča smisel in interes na kvaliteti dela z omenjenimi zdravimi normami s tem, da se odvrača kvantiteta.
Na ta način se bo zavest naših proizvajalcev dvignila na nivo, ki ga želi naš družbeni sistem, obenem pa se naj interni akti podjetij, ki s predpisi usklajujejo delo, razširijo tako, da bodo poleg pravic proizvajalcev obstajale tudi definirane izvršne dolžnosti brez 'sentimentalnosti kot to imajo in izvajajo dežele, kamor hodijo naši delavci na delo, tako da ne bodo več obstajale razlike glede pogojev dela in vprašanja njihovega izvajanja, ampak da bo v kolektivih vladal red in delovna disciplina, kar je osnova za delovni uspeh. Produkt takšnega načina dela pa bo odraz socialistične zavesti in naš delavec se ne bo več udinjal v tujini, ker bodo doma obstajali dobri materialni, varni in zdravi pogoji dela.
Služba varstva pri delu
POSEBEJ PLAČATI!
Če si kaj koristnega izmislimo, se brž komu zamerimo. Sodelavcem, ki se ustrašijo za svojo službo, podjetju, če hočemo nekaj od tega.
V Mariboru smo vsem povedali, da plačilo za redno delo ne krije tistega, kar z izumiteljstvom, tehničnimi izboljšavami in podobnim prispevamo posebej. Če smo si kaj koristnega izmisliti, moramo za to dobiti ustrezno posebno nagrado, neodvisno od uspehov pri rednem delu.
V.: Ste prepričani, da je hasni-lo?
O.: Ja. Včasih je veljalo, da bodimo vsi enaki v revščini, danes pa začenja veljati, da bodimo vsak po svojih najboljših močeh prizadevni za svojo, tj. tudi splošno blaginjo. Zato mora biti vsakdo vzpodbujen za napredek gmotne proizvodnje. Iz družbe popolnoma omejenih možnosti moramo postati družba odprtih možnosti za vsakogar.
D. P.
MLADINA IN NOČNO DELO
V Steklarni Hrastnik je od nekdaj podjetje zaposlovalo mladino, ki je končala z uspehom ali neuspehom osnovno šolanje, v svojih delovnih obratih. Ker pa delo poteka tudi v izmenah, so seveda mladoletni delavci opravljali svoje delo tudi v nočnih izmenah. Glede na to, da je tudi Jugoslavija podpisnica mednarodne konvencije dela v Ženevi, smo dolžni spoštovati temeljna določila tega sporazuma in mednarodnih dogovorov o pogojih zdravega in varnega dela mladine (Ustava Jugoslavije 9. in 39. člen). Ker pa je posebnost in vrsta steklarskega dela nekako diktirana od strani same tehnologije stekla, torej sam postopek kontinuira-nosti v talilnih objektih in cikla taljenja steklene zmesi, zato ima podjetje uvedeno izmensko delo tudi v nočnem času, ki pa mladoletnemu delavcu ni dovoljeno.
Zato je podjetje na opozorilo republiškega inšpektorata dela pristopilo k notranji reorganizaciji zaposlovanja mladih delavcev, ki ne dopolnjujejo 17 let moški oziroma 18 let ženske. Torej, da se bo delo nemoteno nadaljevalo, je potrebno, da celotni kolektiv pomaga, sodeluje in razume težnjo in zahtevo po zaposlovanju mladine, ki je postavljena pred kolektiv Steklarne Hrastnik. Za takšno izvedbo programa pa bo potrebno določeno število menjav delovnih mest po posameznih delovnih enotah ali samih delovnih brigadah, kar seveda zavisi od starosti in delovno sposobne mlade delovne sile. V zvezi s tem je bil sklican brigadirski sestanek, na katerem so odgovorni ljudje v podjetju navzočim mojstrom in brigadirjem podrobneje razložili nastale probleme in vzroke, ki so privedli do sanacije obstoječe organizacije dela v delovnih enotah.
Po dobri udeležbi sestanka se lahko sklepa, da omenjena tematika zelo zanima naše mojstre in brigadirje, kajti oni se predobro zavedajo problema, ki bi lahko nastal z nepravilnim pristopom k urejanju perečega problema. Tu se naenkrat pojavi nova vloga v odnosih delovnih brigad in medsebojno spoštovanje ljudi glede na to, da bo pomožna delovna sila v pretežni večini s časom postala samo polnoletni mladi kader.
Pri vsem omenjenem pa sindikat Steklarne Hrastnik stoji na trdnem stališču s predsednikom tovarišem Haberlom in direktorjem podjetja tovarišem Klanšek Jožetom na čelu, da podjetje ne gre v skrajnost, to je z odpusti pri izpolnjevanju predpisanih zahtev na področju zaposlovanja mladine v izmenskem delu, temveč da sedanje stanje uskladimo med delovnimi izmenami posameznih ekonomskih enot ali celo med samimi brigadami, tako da mladina ne bi izgubila vira zaslužka, podjetje pa delovne sile.
O	celotni problematiki so spregovorili naslednji tovariši:
Jože Klanšek: Navzoče mojstre in brigadirje je seznanil z nastalim problemom v zvezi z zaposlovanjem in težavami pri dogovorih na republiški inšpekciji za delo, o prekršku podjetja, o denarni kazni in o predstojećih nalogah. Dalje je obrazložil način perspek-
tivnega kadrovanja in kvalificiranja mladih steklarskih delavcev preko KMP in izobraževalne skupnosti Rogaška Slatina z oddelkom v Hrastniku. Pri tem je tovariš direktor poudaril pomen mednarodne konvencije dela in našega (jugoslovanskega) članstva ter dolžnost kolektiva v spoštovanju in izvajanju tega mednarodnega sporazuma iz leta 1949 v Ženevi. Odločne besede dolgoletnega voditelja našega kolektiva o sanaciji problema so z zaupanjem sprejeli navzoči mojstri in brigadirji, ker vidijo prihod-.nost svojih otrok, ki jih ne malo zaposlijo podjetja po predloženem načinu in načrtu, ki je pripravljen in je trenutno edini sprejemljiv, obenem pa so izrazili svojo podporo v skupnem naporu kolektiva.
Sušin Viktor: Razložil je potem pridobitve prepovedi nočnega dela za mladoletnike v razvoju delavskega gibanja in to od 17 let za moške in do 18 let za žensko mladino. Omenil je razvojno strukturo mladega človeka in negativni faktor nočnega dela in posledice na psihofizioloških funkcijah, ki se večkrat odražajo v poznejših letih na posameznikih. Pri vsem tem ne gre podcenjevati, da mladi organizem ni v enaki meri odporen nasproti naporom, ki jih ima nočno delo za mlade v lastnem razvoju. Ta faktor se odraža v rasti, telesni konstrukciji, telesni odpornosti nasproti obolenjem in času, ki ga mladi človek prebije na delovnem mestu, pogojenem s pomanjkljivimi mikroklimatskimi pogoji ter časa počitka podnevi ali ponoči. Zato se kot vodja kadrovsko pravne službe zavzema za čim uspešnejši korak v tej sankcij-ski periodi, ki ne bo lahka.
Rancinger Ludvik: Njegov poudarek na redu in disciplini ter zagotovilo vodstva EE 301 v uspešnost sanacijskega plana, da bodo trdno stali na postavljenih smernicah v izvajanju postavljenih nalog, je vsekakor treba pozdraviti. Opozoril je zbrane mojstre in brigadirje o pomenu varstva pri delu, ki je sestavni del vsakdanjega dela in osnovna naloga tega izvajanja v prepovedi nočnega dela mladoletnih delavcev. Povedal je, da dolžnost mojstrov in brigadirjev ni samo v poštenem delu, ampak morajo oni kot vodje delovne skupine tudi skrbeti in izvajati načela varnega in zdravega dela, to pa tako, da vzgajajo mladi kader v varnem delovnem duhu. Pri vsem tem pa naj pazijo na svoje ljudi, da ne pride do nezaželjenih delovnih poškodb in obolenj, kajti za posledice bodo morali tudi oni odgovarjati in ne samo oddelko-vodje, oziroma vodstvo enote, Ni vseeno, kakšni odnosi bodo vladali v delovnih brigadah in delavnicah med delavci in brigadirji ter mojstri. Torej med starejšim strokovnim kadrom in mlajšo delovno silo. Pri vseh problemih, ki bodo nastajali v proizvodnji, pa želi tovariš Rancinger tesno sodelovanje vseh zaposlenih z Vodstvom delovne enote, ki bo spremljala in urejevala tekoče probleme pri delu in zaposlovanju mladine in telesno šibkejših delavcih — odnašalcev. Vsakdo mora po svoji moči doprinesti skupni koristi kolektiva in delov-
ne enote, s čimer bo nemoteno tekla planirana proizvodnja.
Nikakor pa se ne smejo posamezni mojstri ali brigadirji pa tudi kakšen izmenski oddelko-vodja izpostavljati zakonskim načelom v neizpolnjevanju predpisanih zahtev varstvene zakonodaje. Torej odgovornosti za nedovoljena dejanja in nespoštovanje predpisanih zahtev o zaposlovanju mladih ter o varnem in zdravem delu, bodo padale na posameznike, v kolikor bodo ti dopuščali ali pospeševali propuste na svojih deloviščih. Vodje delovnih brigad so osebno odgovorni za ljudi, s katerimi delajo
V mesecu februarju proizvodnja v novem obratu ni dosegla plana. Po ugotovitvah in analizi razlogov, zakaj ni bil plan dosežen, so bili glavni vzroki menjave in ker ni bilo orodje za planiranje izdelkov izgotovljeno. To je tudi vzrok, da je nastal večji odpadek. Proizvodnja je bila taka:
Stroj IS I. je proizvajal Vegeto 80 g in steklenice za bronzin. Količinsko« je bil plan dosežen s 122 % in po vrednosti z 91 %. Skupni poprečni odpadek je znašal 7,1 %. Vrednostni plan ni bil dosežen zaradi tega, ker je bilo planirano, da gre v proizvodnjo steklenica Twist of, ki ima večjo ceno. V proizvodnji je ostala steklenica za vegeto, kjer je po količini bila proizvodnja v redu, do-čim po vrednosti dosega manjšo realizacijo. Drugi razlog je tudi v tem, ker je bilo na stroju veliko zamude zaradi preizkušnje novega načina proizvodnje.
Stroj IS II. je proizvajal steklenice za sadni sok, steklenice za Italijo in refleks. Plan je bil količinsko dosežen le s 57,3 % in po vrednosti s 65 %. Skupni odpadek je bil 12,4 %. Tudi na tem stroju je bilo mnogo zastojev zaradi orodja. Pri proizvodnji steklenice refleks so bile težave in ni bila proizvodnja v redu. Bilo je izredno veliko odpadka in loma v hladilni peči.
Stroj IS III. je proizvajal steklenice za ATB 80 g, in to ves
in za njihove posledice pri delu, v kolikor pravočasno ne ukrepajo sporazumno z izmenskimi vodji in vodstvom 301.
Sledile so še nekatere razprave posameznih mojstrov in brigadirjev v zvezi s prepovedjo nočnega dela mladoletnih delavcev ter o skrbi za normalni potek dela, glede na to, da bodo sledile menjave pomožne delovne sile od izmene do izmene.
Zato menijo, da naj vodstvo podjetja, delovne enote EE 301 in kadrovsko pravna služba pripravijo vse potrebno, da bo prehod čim bolj rešen v korist mladih, delovne enote in podjetja.
mesec. Na tem stroju je bil plan dosežen količinsko s 108 % in po vrednosti s 108 .%. Odpadek je bil minimalen, in to 7 0 '0.
Na stroju IS IV. se je proizvajalo steklenice za pivo za Tališ Maribor in steklenice Brion 50 g. Plan je bil količinsko dosežen s 50 % in po vrednosti z 49,1 %. Poprečni odpadek je znašal 36 %, To je nova proizvodnja na stroju, kjer se proizvaja rjava embalaža. Steklenica za pivo je nepovratna embalaža, kjer je bilo prve dni izredno veliko odpadka. Brion steklenice so tudi nova proizvodnja, kjer je bilo tudi izredno veliko odpadka. Plan je bil postavljen na proizvodnjo steklenica za Bonekamp 25 g; ker ni bilo dokončano orodje, je nastal takšen izpad v dosegu plana. Namesto steklenic Bonekamp se je proizvajalo steklenice Brion, kjer je bila proizvodnja zelo slaba in izredno velik odpadek.
Skupno je avtomatska proizvodnja dosegla količinski plan z 91,9 °/o in pa vrednosti z 78,5 %. Poprečni odpadek je znašal 12 %.
Avtomatska proizvodnja je vrednostno ustvarila 2,437.697,00 dinarjev.
Realizacija je izredno nizka, ker je 25-tonska peč v remontu, kjer se proizvaja v glavnem kozarce, ki dajejo izredno realizacijo, kakor tudi stiskane izdelke z večjo vrednostjo.	r. r.
Popravilo in čiščenje strojev za obžiganje kozarcev pri avtomatični
proizvodnji
REZULTATI AVTOM \TSKE PROIZVODNJE V MESECU FEBRUARJU
dela občinske skupščine občine Hrastnik
INFORMACIJA O ORGANIZACIJI, DEJAVNOSTIH IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI HRASTNIK V LETU 1970
SPLOŠNI PODATKI
Do leta 1970 so v občini Hrastnik obstajale tri krajevne skupnosti in 7 stalnih predsedstev zborov volivcev. Krajevni skupnosti sta bili dve v Hrastniku in ena na Dolu, stalna predsedstva zborov volivcev pa v Čečah, Podkraju, Turju, Kalu, Marnem, Krnicah in na Kovku.
Na podlagi volilnega programa občinske konference SZDL, temelječe na dobrih in slabih izkušnjah dosedanjega dela krajevnih skupnosti in pa novih nalog in pristojnosti, ki naj bi jih prevzele krajevne skupnosti (socialno varstvena zaščita, komunalna dejavnost, civilna zaščita in vsesplošen ljudski odpor) ter da bi utrdili to obliko neposrednega odločanja občanov, je skupščina občine ob sodelovanju družbeno-političnih organizacij ob koncu leta 1969 sprejela program — izhodišča za reorganizacijo v delovanju krajevnih skupnosti, in sicer:
—	celotno območje občine naj se pokrije s krajevnimi skupnostmi ter naj se ob sodelovanju volivcev razpravlja o tem, da se ustanovi osem novih krajevnih skupnosti;
—	v statutu občine naj se uredi prenos nekaterih pristojnosti na krajevne skupnosti;
—	občina naj prenese več sredstev na krajevne skupnosti za sofinanciranje programov;
—	krajevne skupnosti naj se tudi organizacijsko utrde s sprejetjem delovnih programov, statutom ...
—	volivci — občani naj se aktivneje vključijo v neposredno odločanje (delo v stalnih komisijah in podobno);
—	skupščina in njegovi organi ter družbeno-politične organizacije naj sodelujejo predvsem s pomočjo pri kadrovski izbiri ter z usposabljanjem novih članov KS.
Predstavniki dosedanjih krajevnih skupnosti in stalnih predsedstev zborov volivcev so na predhodnih sestankih tako pobudo SZDL in občinske skupščine izredno dobro ocenili.
Na zborih volivcev v februarju 1970 so volivci to pobudo podprli ter ustanovili osem novih krajevnih skupnosti, in sicer:
L Krajevno skupnost Praprotno,
2.	Krajevno skupnost Čeče,
3.	Krajevno skupnost Marno,
4.	Krajevno skupnost Turje,
5.	Krajevno skupnost Kal,
6.	Krajevno skupnost Kovk,
7.	Krajevno skupnost Podkraj in
8.	Krajevno skupnost Krnice ter izvolili v svete KS nove člane.
Prav tako so bile v vseh krajevnih skupnostih ustanovljene komisije za posamezna področja dela, število le-teh pa je 2 do 3 komisije v vsaki krajevni skupnosti.
Pripravljeni so bili novi statuti, ki so bili na zborih volivcev v letu 1970 v glavnem sprejeti, potrdila pa jih je tudi občinska skupščina.
Skupščina občine je v spremenjenem statutu občine določila pristojnosti — nanje je prenesla tudi odločanje o podeljevanju socialnih podpor in drugih oblik
Nov delovni čas v upravi Skupščine občine Hrastnik
Doslej je bil delovni čas v upravi skupščine občine Hrastnik z odlokom skupščine določen vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure, ob sredah pa še od 17. do 19. ure. Uradne ure za občane pa so bile določene ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 17. do 19. ure. Ob sobotah je delala samo prijavno-odjavna in matična služba, in sicer od 9. do 11. ure.
Nekatere občinske skupščine so delovni čas spremenile tako, da se je v poletnih mesecih pričelo z delom že ob 6. uri zjutraj, ob sredah pa se dela nepretrgoma od 7. do 17. ure, oziroma poleti od 6. do 16. ure.
Ugotavljamo namreč, da popoldanski delovni čas ob sredah od 17. do 19. ure ni povsem ustrezal tudi občanom. Precej se jih vrača iz dela v času od 14. do 16. ure popoldne in svojih opravkov v upravi niso mogli opraviti mimogrede.
Skupščina občine Hrastnik je na predlog sveta za občo upravo in družbene službe na seji v marcu 1971 sprejela sklep o spremembi delovnega časa v upravi in skupščini občine Hrastnik. Po tem sklepu bo od 1. maja 1971 delovni čas v upravi in skupščini naslednji:
—	V mesecih maj, junij, julij, avgust in september vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure.
—	V mesecih oktober, november, december, januar, februar, marec in april pa vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure.
Uradne ure za sprejem občanov pa so določene kot doslej ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure, oziroma od 15. do 17. ure.
Ob sobotah bo kot doslej delala samo prijavno-odjavna in matična služba v času od 9. do 11. ure.
Pravna posvetovalnica bo prav tako kot doslej odprta ob četrkih od 16. do 19. ure.
URAD TAJNIKA
SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK
pomoči, prav tako nekatere zadeve s področja komunalnega gospodarstva, civilne zaščite in vseljudske obrambe.
V temelju se spreminja tudi financiranje, in sicer tako, da bi se v financiranje vključile tudi delovne organizacije in občani. Skupščina je že ob proračunski razpravi za leto 1970 svojo udeležbo povečala nasproti letu 1969 za 65 % (od 90.000,— na 150.000,— din) ter rezervirala znesek 80.000,— din za soudeležbo krajevnim skupnostim pri modernizaciji cest IV. reda in krajevnih javnih poti.
Da bi občinska skupščina in družbeno-politične organizacije v občini imele jasnejšo sliko o dobrih, pa tudi slabih izkušnjah iz dela krajevnih skupnosti v prvem letu delovanja v novih pogojih in da bi krajevne skupnosti imele pregled o delu dragih krajevnih skupnosti, je uprava skupščine sporazumno s komisijo za druž-beno-politični sistem pri Občinski konferenci ZKS Hrastnik pripravila krajšo analizo o delu krajevnih skupnosti v prvem letu delovanja, to je v letu 1970.
Podatki so zbrani za vseh 11 krajevnih skupnosti, za KS Praprotno so podatki nepopolni, ker jih do roka iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče zbrati.
Analiza (poročilo) je razdeljena, oziroma je dan poudarek predvsem na:
L organizacijo krajevnih skupnosti,
2.	financiranje — viri sredstev in opravljena dela,
3.	pripombe krajevnih skupnosti o dosedanjem delu in sodelovanje z delovnimi organizacijami, društvi in podobno,
4.	predloge — najvažnejše naloge KS v bodoče.
Vsi podatki so bili neposredno zbrani na sedežih krajevnih skupnosti ob sodelovanju predstavnikov KS, ki so to zamisel pozdra: vili z željo, da bi zbrane podatke posredovali tudi krajevnim skupnostim, da bi se seznanili, kako delajo drugje, oziroma dobre izkušnje uporabili pri svojem delu.
Nekaj važnejših pokazateljev iz pripravljenega gradiva oziroma iz tabel, ki so priložene:
I.	ORGANIZACIJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Organizacijsko so se krajevne skupnosti v prvem letu novega delovanja okrepile. Sveti krajevnih skupnosti so se v letu 1970 sestajali najmanj 3- do 11-krat.
Komisije so ustanovljene v vseh 11 krajevnih skupnosti ter so se tudi sestajale v okviru reševanja svojih problemov. Aktivno je vključenih v svete krajevnih skupnosti in njene komisije 226 občanov.
II.	FINANCIRANJE — VIRI SREDSTEV — OPRAVLJENA DELA
Iz podatkov v priloženi tabeli je razvidno, da so krajevne skupnosti v letu 1970 imele naslednje vire dohodkov:
L iz občinskih sredstev (vključno skladi in natečaj)
2.	zbrana sredstva delovnih in drpgih organizacij ter društev
3.	prispevki občanov (v denarju, materialu ali opravljeno prostovoljno delo)
din
314.560,— 116.330,—
125.240,—
Skupno zbrana sredstva
556.130,—
(Podatke o sredstvih krajevnih skupnosti so dali predsedniki KS ob obisku — razgovorih z izpolnitvijo primernega obrazca).
Nedvomno je treba iz gornjih številk izluščiti zaključek, da so krajevne skupnosti sposobne (ene bolj, druge manj) poleg sredstev iz občinskih virov zbrati tudi dodatna sredstva, kar bi jih katerikoli organ iz centra ne utegnil zbrati.
In če nadalje iz tabele razberemo, da so se sredstva v višini 493.590,— din porabila predvsem za modernizacijo cest, izgradnjo vodovoda, vzdrževanje in izboljšavo ostalih komunalnih naprav, potem smo na tem področju v prvem letu lahko zadovoljni. Res je, da so se pojavile tudi težave (pomanjkanje strokovnih kadrov, neizkušenost), kar bi se pa v bodoče lahko odpravilo, če bi bilo več sodelovanja na relaciji krajevne skupnosti — delovne organizacije — občani — skupščina.
III.	PRIPOMBE KRAJEVNIH SKUPNOSTI O DOSEDANJEM DELU
Vse krajevne skupnosti ugotavljajo, da je bila pobuda občinske konference SZDL in skupščine občine o novih oblikah dela, sprejeta v začetku leta 1970, pravilna, kar je pokazala praksa v prvem letu delovanja. Kot največjo pomanjkljivost se navaja (ne po-
vsod) premajhno sodelovanje z delovnimi organizacijami (Dol, Turje, Podkraj), nekatere KS navajajo tudi premajhno sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami in odborniki občinske skupščine (Dol, Hrastnik — spodnji del).
IV.	PREDLOGI — NAJVAŽNEJŠE NALOGE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V BODOČE
V razgovorih s predstavniki KS so le-ti vztrajali, da je glavna naloga v bodoče nadaljnje urejanje komunalnih zadev; sploh je značilna ugotovitev, da zaradi takega gledanja zapostavljajo druge dejavnosti (varstvo družine, varstvo otrok, civilna zaščita In podobno).
IN ŠE NEKAJ PODATKOV:
Vse krajevne skupnosti želijo še v bodoče same opravljati tudi strokovna dela in ne želijo, da bi to delo zanje opravljal kdo drug. (Izraženo je bilo mnenje, da bi strokovno delo opravljali dragi strokovni organi — delavci KOP, gradbenega podjetja in občinske uprave).
Sredstva naj se tudi v bodoče nakazujejo krajevnim skupnostim in naj se ne bi plačevalo računov (čeprav po nalogu KS) iz centra — občine.
Iz dela občinske skupščine občine Hrastnik
(Nadaljevanje s 4. strani)
Glede osebnih dohodkov funkcionarjev KS pa je stanje naslednje:
1.	KS Hrastnik — spodnji del (honorar prejema predsednik in vodja finančne službe).
2.	KS Hrastnik — zgornji del (honorar prejema predsednik in 1 stalno zaposlena administrativna moč).
3.	KS Dol pri Hrastniku (honorar prejema tajnik KS).
Druge krajevne skupnosti nimajo osebnih izdatkov in vso delo opravljajo brezplačno — le 3 krajevne skupnosti dajo ob koncu leta enkratni honorar predsedniku, oziroma tistemu, ki vodi administrativna in računovodska dela.
ZAKLJUČKI:
Iz doslej povedanega bi se dalo sprejeti nekatere zaključke, in sicer:
1.	Krajevne skupnosti so v prvem letu delovanja v novih pogojih pokazale precej volje do dela ter dosegle tudi lepe uspehe. Pri tem so našle tudi obliko sodelovanja z delovnimi organizacijami — nekoliko manj pa aktivnega sodelovanja občanov.
2.	Podatki in številke o zbranih sredstvih za komunalno urejanje kažejo na to, da se je naredil korak naprej, pri tem pa so nastale tudi pomanjkljivosti (morda premalo strokovno opravljena dela, premajhno sodelovanje in nadzor nad izvajalcem in podobno).
Iz podatkov je razbrati, da v letu 1970 krajevne skupnosti Marno, Podkraj in Krnice-Šavna peč niso uspele zbrati nobenih sredstev od delovnih organizacij in društev, krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del pa ne prikazuje udeležbe v sredstvih od občanov.
3.	Ugotavlja se, da je bilo precej manj narejenega na ostalih področjih dela (socialne, zdravstvene zadeve, civilna zaščita in obramba), zato naj bi se v bodoče tudi temu področju posvetilo več truda.
4.	V okviru krajevnih skupnosti naj bi se občasno sestajal aktiv iz predstavnikov organizacij in društev, ki bi v celoti obravnaval potrebe območja KS na vseh področjih in tako enako nastopil za realizacijo pri občanih, druž-beno-političnih organizacijah, društvih, delovnih organizacijah in občinski skupščini.
5.	Z ozirom na dosežene uspehe pri modernizaciji krajevnih cest naj bi skupščina tudi v letu 1971 skušala zagotoviti namenska sredstva za te namene, kar predlaga tudi večina krajevnih skupnosti.
6.	V bodoče naj bi vse družbe-no-politične organizacije, skupščina in njeni organi stremeli za tem, da skupno s sveti krajevnih skupnosti razvijajo pri občanih, pa tudi v organih samoupravljanja, občutek, da je krajevna skupnost predvsem stvar občanov ter da bo ta toliko bolj aktivna, kolikor bolj bodo prizadeti v njej aktivneje sodelovali.
Verjetno bi se dalo iz prikazanih podatkov zbrati še druge zaključke, kar pa je še možno od organov pri družbeno-političnih organizacijah, skupščini in njenih organih, ki bodo to informacijo obravnavali.
Podrobnejši podatki o organi-
zaciji, delovanju in financiranju krajevnih skupnosti so razvidni iz priloženih tabel.
Prednjo informacijo oziroma poročilo so obravnavali: svet za občo upravo in družbene službe, skupščina občine Hrastnik na seji 2. 3. 1971 ter komisija za druž-beno-politični sistem pri Občinski konferenci ZKS Hrastnik.
Vsi so v razpravi pozitivno ocenili delovanje krajevnih skupnosti, poleg predlaganih zaključkov pa sprejeli še naslednje:
1. Poročilo je v redu pripravljeno. Ugotavlja se, da je bilo delo krajevnih skupnosti, upoštevajoč prvo leto delovanja, uspešno. Celotno gradivo z zaključki je poslati vsem krajevnim skupnostim, da bi se seznanile z delom drugih krajevnih skupnosti ter dobre izkušnje uporabile pri svojem bodočem delu.
2.	Kot je že v poročilu poudarjeno, so nekatere krajevne skupnosti pri tem nekoliko zapostavile delo na ostalih dejavnostih (socialna — zdravstvena dejavnost, požarna varnost, civilna zaščita), kar naj bi v bodoče popravile.
3.	Pozdraviti je prakso nekaterih krajevnih skupnosti, ki so v letu 1971 poleg poročila o svojem delu za leto 1970 pripravile za zbore volivcev tudi program za delo v letu 1971. Vse krajevne skupnosti naj bi v bodoče svoje programe pripravile ter jih predložile v potrditev zborom volivcev, ki naj jih v ta namen sklicuje krajevna skupnost in ne občinska skupščina. S takšnim načinom bi dosegli, da bi občani aktivneje sodelovali ter spoznali probleme svojega območja ter pri reševanju le-teh tudi sami sodelovali.
4. Komisija za družbeno-politič-ni sistem pri občinski konferenci ZKS Hrastnik pa poleg gornjih zaključkov predlaga, da se prouči možnost, da bi se del finančnih sredstev za potrebe krajevnih skupnosti zbiral pri delovnih organizacijah z družbenim dogovorom. Ta sredstva bi se nato delila krajevnim skupnostim po določenem ključu.
Komisija to utemeljuje s tem, da doslej zbiranje pri delovnih organizacijah ni bilo najboljše, oziroma niso jasni kriteriji. Delovne organizacije so v glavnem dajale sredstva krajevnim skupnostim v centru, ne pa na periferijo, čeprav je tudi od tam precej zaposlenih, ki tudi ustvarjajo dohodek.
Tajnik
Skupščine občine Hrastnik Franci Martinšek
ORGANIZACIJA IN FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI HRASTNIK V LETU 1970
Krajevna
skupnost
Število sej sveta KS
%
udeležbe
Obravnavane zadeve
gospod,-
komun.
social.
zdrav.
kult.
ostalo
Število komisij pri KS
Skupno število komisij
Hrastnik —
spodnji del Hrastnik —	3	65	4	3	—	3	3
zg. del	3	65	3	1	1	2	5
Dol	5	70	5	1	—	3+2 občasni 14	
Podkraj	4	90	4	2	1	3	12
Krnice	3	100	3	2	1	1	1
Čeče	7	90	7	1	2	3 (seje skupne s svetom KS)	
Kal	4	90	4	3	2	3	12
Turje	11	85	11	9	1	3	7
Marno	3	90	3	2	2	3	6
Kovk Prapretno	11 7	90	11		1	3 (skupne seje s svetom KS)	
VIRI SREDSTEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN NJIHOVA PORABA V LETU 1970 Dohodki KS v letu 1970 (v N-din)
Krajevna	iz občin, virov	delovnih			Namen in višina porabe zbranih
skupnost		in drugih organizacij	občanov	skupaj	sredstev — N-din
Hrastnik —					
spodnji del	39.240,—	41,620,—	—	80.860,—	Modernizacija dela ceste Hermana
					Debelaka, pred menzo in v naselju Frtica = 1.264 m2 75.920,—
					
Hrastnik —					Modernizacija cest KS — kanali-
zgornji del	91.350,—	25.500,—	18.550,—	135.400,—	zac. in asfalt — Pot na Kal, Josipa Brinarja
			14.000,—		1638 m2 asfalta 133.850,— vzdrževanje cest
Dol	64.240,—	2.000,—		80.240,—	Modernizacija — asfaltiranje na Dolu 1600 m2 — vzdrževanje cest,
					
			5.680,—	29.520,—	javna razsvetljava 71.430,—
Podkraj	23.840,—	—			Odkup žičnice Rotar, ureditev, razširitev ceste 5 km Hrastnik — šo-
					
					la, vzdrževanje 7,5 km javnih poti, prevoz otrok čez Savo 21.080,—
Krnice,					Nova cesta Savna peč — 600 m in
Savna peč	19.200,—	—	18.610,—	37.810,—	razširitev 500, vzdrževanje ceste Krnice 37.000,—
Čeče	18.470,—	660,—	13.000,—	32.130,—	Izgradnja betonskega mostu pri domu družb, organizacij, vzdrž.
					krajevnih cest 23.000,—
Kal	10.300,—	2.000,—	2.700,—	15.000,—	Vzdrževanje ceste Dol — Kal in krajev, potov, nabava orodja
					5.460,—
Turje	13.920,—	3.700,—	6.000,—	23.620,—	Ureditev pokopališča, razširitev in vzdrževanje ceste Creta — Hol. — dol Turje — Gore — gramozi-ranje 18.450,—
Marno	10.300,—		5.700,—	16.000,—	Vzdrževanje in delna obnova vseh javnih poti, kanalizacija in razsvetljava 12.400,—
Kovk	16.700,—	40.850,—	41.000,—	98.550,—	Izgradnja novega vodovoda za 12 priključkov — 1800 m in 40 m3 re-
					rezervoar 95.000,—
Prapretno	7.000,—		(ni podatkov)		kom. dela
SKUPAJ	314.560,—	116.330,—	125.240,—	556.130,—	493.590,—
OSNOVNA NAČELA PREDLAGANEGA OSNUTKA PRAVILNIKA O NAGRAJEVANJU
Na izrednem plenumu sindikalne organizacije, konference organizacije Zveze' komunistov in predsedstva mladinske organizacije v podjetju so obravnavali osnovna izhodiščna načela na novo pripravljenega predloga pravilnika o nagrajevanju v kolektivu.
Razprava je bila izredno živahna, včasih objektivna, včasih je prehajala v drobne probleme, ki niso spadali na ta zbor članov kolektiva.
Uvodoma je predsednik komisije za pripravo predloga, tovariš inž. Mrcina, tolmačil članom, katere naloge v zvezi s pripravo osnutka pravilnika je sprejela komisija s strani delavskega sveta podjetja. Menil je, da naj bi plenum odločil o nekaterih načelnih predpostavkah pravilnika, kar naj bi služilo za osnovo dela komisije za dokončno formulacijo predloga pravilnika. Na drugem mestu je treba rešiti problem nesorazmerij plač med določenimi kategorijami delavcev, ki se vleče že več mesecev.
Komisija se je pri pripravi pravilnika držala subjektivne ocene delovnega mesta, to pa zato, ker so bili že nekateri predlogi podani (najvišje osnovne dejavnosti in najnižje plače).
Preide se na obravnavo posameznih predlaganih predpostavk, o katerih se bi naj plenum načelno zedinil ali predlagal drugo rešitev.
Najprej se je obravnavala možnost in način ustvarjanja plačnega sklada. Tovariš Mlinar in inž. Mrcina sta navzočim obrazložila vse vire in vsoto, ki je predvidena po predvidenem planu za plačni sklad. Tolmačeno je bilo tudi vprašanje družbenega dogovarjanja v tem okviru. Navzoči so obrazložitev vzeli na znanje in prešli k nadaljnji razpravi.
—	Vsi navzoči so se strinjali, da naj novi pravilnik ali družbeni dogovor določi najnižjo postavko 700 din (brez dodatkov). Predlaga pa se, da bi se naj najnižja plača v letu 1972 povečala na 800 din, kot to predlagajo republiški odbori sindikatov. V to skupino pride v našem kolektivu 392 zaposlenih.
—	Izredna je bila razprava o predlogu za najvišjo plačo v kolektivu, to je plačo direktorja. Po predlogu komisije, ki predlaga plenumu 4200 din (brez dodatkov, stalnost), so člani plenuma predlagali, da se naj poišče možnost, da se poviša ta postavka, ker imajo vodilni v drugih podjetjih (steklarnah) mnogo višje postavke in lahko pri sklepanju družbenega dogovora pride do polemike zaradi, prevelikih razlik v plačah vodilnih ljudi.
Živahna je bila razprava tudi o predlogu odnosov plač srednjega kadra, predvsem oddelkovo-dij v posameznih obratih. Ker pa ni bilo mogoče najti primerne solucije, se je končno prepustila odločitev komisiji za pripravo predloga, da sama reši to vprašanje (povišanje) po svoji presoji.
—	Plenum je razpravljal še o sorazmerju plač v osnovni in pomožni dejavnosti, brusilnici in
ostalih. Po daljši obravnavi se je sprejel zaključek, da naj komisija ugotovi možnost uskladitve plač VK delavcev v osnovni dejavnosti in pomožnih dejavnostih, da bi se slednji vključili v II. grupo VK osnovne dejavnosti po osnovi, dočim naj se glede predloga brusilcev, da se naj upoštevajo vsaj kot najnižja grupa VK osnovne dejavnosti, ugotovi realnost in možnost uskladitve njihovih predlogov. Razprava je bila zelo obširna in je dala dovolj predlogov, katerih se bo lahko komisija pri delu posluževala.
—	Predlagana najvišja postavka v osnovni dejavnosti se je sprejela. Vendar je razprava pokazala, da niso vsa razmerja med posameznimi grupami proizvodnje pravilno ocenjena. Komisije naj bi ta problem ponovno pretresle.
—	Sprejelo se je načelo, da se korigirajo plače režijskim delavcem navzgor in da se s tem zmanjša razpon plač med akordnimi in režijskimi delavci. Ta razpon je v zadnjem času postal zelo kritičen in je posledica predvsem nerealno postavljenih normativov časa pri akordnih delavcih.
Predlog pravilnika skuša ta nesorazmerja vsaj delno uskladiti.
—	Z internimi predpisi naj se uzakoni vsaj začasno maksimalno možno prekoračenje normativov. Komisija predlaga pri tem korekturo starih norm, in to poprečno storilnost 110 % norma po artiklu. Nad to mejo se dovoljuje oziroma izplačuje le do 120 % s tem, da se med 110—120% prizna dejansko doseženo prekoračitev le s polovično vrednostjo. Na primer:
120 % = 115 % izplačano,
116% = 113 % izplačano.
Prekoračitev nad 120 % se ne priznava.
Postavljanje novih norm pa je reševati z realno določeno višino, da ta ukrep ne bi znižal stopnjo storilnosti. To naj bi bil le začasen ukrep.
V glavnem je bil predlog sprejet s pripombami, da se kot realno vzame dosedanje preseganje norm v zimskih in letnih mesecih, da se s tem zavre nastajanje invalidnosti v osnovni dejavnosti. Predlog kot tak gre pa lahko v nadaljnjo razpravo.
Komisijo se pooblasti, da po
svoji moči realno uskladi predloge, katere bi potem po svetih združenega dela obravnavali. Važno je pa, da se pravilnik sprejme do konca meseca aprila, ker takrat bo potrebno sprejeti družbeni dogovor. V kolikor kolektiv ne bi akceptiral, nastane vprašanje družbenega dogovora.
Plenum sindikata steklarne je na zaključku še potrdil predlog
Kot vabljeni delegat sem se udeležil zbora mladih samouprav-Ijalcev Zasavja, kateri je bil 15. marca 1971 v Delavskem domu v Hrastniku. Iz vabila nisem mogel točno razbrati, kaj se bo konkretno obravnavalo na tem zboru. Malo bolje sem to doumel, ko sem zvedel za osnovne smernice, ki naj bi bile podlaga za razpravo in pa seveda predhodna dva referata. Po dnevnem redu je bila kot osnova podana samo ena točka in to problemi in pogled mladine na dolgoročni razvoj regije ter vključevanje mladih v samoupravne odnose in dogovarjanja. Iz tega dolgega naslova sem sklepal, da bo razprava precej obširna, v čemer sem se pa zmotil. Predloženega ni bilo nobenega gradiva, prav tako ni bil nihče obveščen, da bodo predloženi tudi referati, tako bi vabljeni vsaj vedeli, kako se naj pripravijo na diskusijo. Zaradi tega pa je bila potem diskusija o referatih na poprečni ravni, kar je nakazal tudi tovariš Zorčič, pomočnik glavnega direktorja Rudnika Trbovlje— Hrastnik- v svojem izvajanju. Pred njim se je zvrstilo že nekaj diskutantov, vendar so bile vse te diskusije preveč toge in so v njih diskutanti opisovali le prerez svojega podjetja. Dobro je bila zastavljena tema »odhod mladih v tujino«, škoda le, da ni bil mladinec na to svojo temo pripravljen in je bila diskusija precej nepovezana.
Ne morem, da se ne bi dotaknil vprašanja, zakaj iz Steklarne ni bilo nobenega mladinca, ki bi pripravil kratek izvleček iz dela mladih v naši tovarni, čeprav jih
kadrovske komisije sindikata, da se predlaga DS za kandidate za skupščino zdravstvenega zavarovanja Hrastnik te-le člane kolektiva: Grčar Karli, Sušin Viktor, Zaletel Vili, inž. Kavšek Niko, Surina Ivan in Petek Angela. Predlog je bil sprejet.
Potrdi se predlog za honorarje in vsoto za izlete, katero bo prispevalo predsedstvo sindikata.
je predsedujoči dobesedno izzval na diskusijo. Vemo pa vsi, da bi glede na to, da so naši mladinci med prvimi v Sloveniji ob Akciji 75, da ne naštevam še drugih stvari (list Glas mladih, Klub mladih proizvajalcev in podobno), prav gotovo nekdo napravil kratko poročilo o teh uspehih in bi s tem poživil zbor, obenem pa pojasnil pred vsemi, kaj je naredila mladina v Steklarni. S tem mojim razmišljanjem zbora mladih samoupravljalcev ne mislim omalovaževati, nasprotno, taki zbori so potrebni, le da bi morale biti priprave bolj temeljite in pa materiali pripravljeni ter dani na vpogled. Mislim, da ob tako pripravljenem zboru ne bi samo s svojo prisotnostjo pripomogli k uspehu zbora, temveč tudi z diskusijo, ki bi bila zagotovo bolj konkretna, zbor sam pa bi bil dal bolj določene smernice za delo mladih vnaprej.
To so moje misli o zboru in vem, da nisem bil edini, ki je bil ob koncu istega mišljenja. F. K.
V mesecu marcu aktivni odbori samoupravnih organov
Poslovni odbor je imel zelo važno in uspešno zasedanje, ki so se ga udeležili tudi vodje organizacije združenega dela in predstavniki sindikata in vodje EE.
Najprej je obravnaval vprašanje plana za leto 1971. Po temeljiti obravnavi, v kateri so sodelovali skoraj vsi vodje združenega dela, so se sprejela načela plana za leto 1971. Ker je plan za leto 1971 izredno visoko postavljen, predvsem za avtomatsko proizvodnjo, se je sprejelo priporočilo, da se napravijo ponovni izračuni realnosti postavljenega plana.
Po daljši diskusiji so se sprejela predlagana načela plana, ki bo kot tak dan DS v obravnavo.
Poslovni odbor je tudi sprejel stališča glede mlajših članov kolektiva v nočni izmeni. Sprejel je načelo, da se problem reši v okviru kolektiva, vendar bi se v skrajnem primeru morali ponovno pogovoriti, če bi rešitev problema terjala odpust mlajših članov kolektiva.
Razmišljanja ob zboru mladih samoupravljalcev
URBANIZEM IN GRADITEV POSAMEZNIH OBJEKTOV
(Nadaljevanje iz 3. številke)
Za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor vložiti pismeno prošnjo pri organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, k prošnji pa mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
—	investicijsko tehnično doku^ mentacijo (načrt);
—	lokacijsko dovoljenje;
—	dokaz o pravici do uporabe zemljišča;
—	soglasje sanitarne inšpekcije in morda še kakšno drugo soglasje, če je za posamezne vrste objektov ali zaradi njihove lege to posebej predpisano (vodnogospodarsko soglasje, elektroenergetsko soglasje itd.),
NACRT objekta mora VSEBOVATI:
—	tehnični opis konstrukcije,
[ namen posameznih prostorov z
opisom instalacij, opis obdelave podov, sten itd.;
—	risbo, ki prikazuje tlorisno velikost zgradbe, lego zgradbe na parceli z odmiki od cest in parcelnih mej ter vhod in uvoz v garažo, smer slemena in komunalne priključke, to je tki. situacija terena v merilu 1:1000 ali 1:500;
—	naslednji del načrta vsebuje tlorise, prereze in fasado z natančnimi merami;
—	statični račun konstruktivnih elementov zgradbe, predvsem za dimenzioniranje temeljev in ostrešja ter izračun armatur;
—	predračun in opis del in količine potrebnega gradbenega materiala ;
—	načrt instalacij (elektrika, vodovod, centralna kurjava).
Ko pristojni organ, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, ugotovi, da je predložena dokumentacija v skladu z lokacijskim dovoljenjem in predpisi, izda gradbeno dovoljenje za gradnjo predlaganega objekta. Z gradbenim dovoljenjem je investitor šele pridobil pravico do gradnje. S samo gradnjo pa lahko prične šele potem, ko mu je za to določena organizacija zakoličila gradbeni objekt. Zakoličenje objekta sme na območju občine Hrastnik izvršiti Stanovanjsko podjetje Hrastnik s svojimi sodelavci — geometri. Pri zakoličbi zgradbe mora biti obvezno navzoč organ, ki je izdal lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Zasebni graditelji običajno gradijo stanovanjske hiše v lastni režiji, v takem primeru je gradnja možna le pod strokovnim vodstvom. Strokovno vodstvo lahko opravljajo gradbeni delovodje, gradbeni tehniki ali gradbeni inženirji. Strokovno vodstvo namreč pomeni tudi prevzem vse odgovornosti nad pravilnim izvajanjem del, vsekakor pa mora sodelovati vsaj pri izvajanju vseh važnejših faz gradnje (plošče, preklade itd). Gradbeni strokovnjak, ki je tako odgovornost prevzel, mora izdati pismeno izjavo, katero mora nato investitor predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
Pričetek gradnje mora investitor pismeno prijaviti organu ki je izdal gradbeno dovoljenje in to najmanj 8 dni pred pričetkom izvajanja del.
V zvezi s tem je še omeniti, da lahko po veljavnih predpisih za adaptacijo objektov, prizidave
in nadzidave tej; za gradnjo garaž in ostalih objektov izdelajo načrte posamezni gradbeni strokovnjaki izven projektivne organizacije.
Uporabno dovoljenje Po krajšem ali daljšem času je investitor dogradil stanovanjsko zgradbo in se namerava vanjo vseliti. Za to pa potrebuje uporabno dovoljenje. Takrat se mora investitor oglasiti pri organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in s pismeno prošnjo zaprositi za tehnični pregled zgradbe in za izdajo uporabnega dovoljenja. Takšna prošnja mora vsebovati točne podatke o investitorju, to je parcelne številke, katastrsko občino in kraj, kjer je bil objekt dograjen. Prošnji mora investitor priložiti še soglasje sanitarne inšpekcije za uporabo zgradbe.
Na to prošnjo bo-organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, razpisal tehnični pregled objekta in na podlagi tega poslal ob določenem času gradbenega strokovnjaka, da bo dograjeni objekt-pregledal. Pri tehničnem pregledu zgradbe mora sodelovati investitor in pripraviti vso gradbeno dokumentacijo, in sicer:
—	načrt z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem;
—	zapisnik o zakoličenju ter geodetski načrt s horizontalnim in višinskim prikazom lege zgrajene zgradbe;
Ta geodetski načrt dobi investitor pri katastrskem uradu.
Gradbeni strokovnjak oddelka za gospodarstvo in finance pri skupščini občine pri tehničnem pregledu ugotavlja, ali je zgradba zgrajena točno po načrtu in v skladu z gradbenimi predpisi, ali so bili upoštevani vsi pogoji lokacijskega dovoljenja in ali je zgradba požarno varna. Tehničnega pregleda .pa investitor ne sme zamenjati s kvalitetnim pregledom. Kvalitetni pregled in prevzem je zadeva investitorja in izvajalca.
Če je investitor gradil zgradbo točno po odobrenem gradbenem dovoljenju in načrtu, z izdajo uporabnega dovoljenja ne bo težav. Če pa je investitor izbral tipski načrt samo zato, ker je cenejši, zgradbo pa zgradil povsem drugače, morda je spremenil celo notranjo razporeditev prostorov ali izvedbo stopnišča ali smer slemena ali pa je celo zgradil nadstropno zgradbo namesto vi-sokopritlične, da bi se s tem izognil poševnim stenam v mansardi, takemu investitorju pristojni organ pri skupščini občine uporabnega dovoljenja ne bi mogel izdati. Vse take spremembe bi morali investitorji namreč že med gradnjo prijaviti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in si pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. Če pa je investitor spreminjal zunanjost, velikost ali namen zgradbe ali druge pogoje iz lokacijskega dovoljenja, bi moral zaprositi tudi za spremembo tega dovoljenja. Ker pa ni gotovo, ali bodo vse take spremembe odobrene, svetujem investitorjem, da se poprej pri organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, pozanimajo, ali je tem njihovim željam mogoče ugoditi. To je izredno važno, kajti občinski gradbeni inšpektor lahko investitorju gradnjo ustavi, dokler si ne pridobi spre-
membe gradbenega dovoljenja in načrta. Če pa ugotovi pri gradnji take nepravilnosti, ki včasih pomenijo celo nevarnost za stabilnost objekta ali varnost objekta pred požarom ali za varnost življenja ali zdravja ljudi, sosednjih objektov in okolice, lahko gradbeni inšpektor odredi tudi odstranitev objekta in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Najpogostejši zadržki za izdajo uporabnega dovoljenja so poleg že navedenih večjih odstopov od načrta še:
—	pomanjkljiva ali. nestrokovno izvedena električna inštalacija;
—	stopnišča in balkoni so brez varnostnih ograj;
—	tla podstrešja niso iz ognjevarnega materiala;
—	neometani dimniki;
—	pomanjkljiva ventilacija garaže itd.
Če pa je zgradba v redu zgrajena in glede izvedbe ni nobenih pripomb, dobi investitor uporabno dovoljenje brez ovir za dograjeni objekt.
ki se je vršila dne 6. II. 1971, in I. plenuma z dne 20. II. 1971. Sklepe je pripravila komisija v sestavu: Mlinar Martin, Savič Mojmir, Rački Viktor.
1.	Da se z ozirom na stabilizacijo gospodarstva v Jugoslaviji nujno” izdela k našemu planu za leto 1971 dodatek, ki naj pokaže, kako se bo naše podjetje vključilo v napore za realizacijo jugoslovanskega programa stabilizacije.
2.	Nadaljevati se morajo priprave za sklenitev samoupravnega dogovora o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. Pri tem se naj izhaja s stališča, da bi bilo potrebno zagotoviti do leta 1972 minimalni osebni dohodek 800 din.
3.	Z ozirom na dosedaj precej razdrobljeno vodenje rekreacije v podjetju naj se ustanovi delovno mesto rekreatorja pri sindikalni podružnici podjetja in naj v svojem enotnem programu zajame vse oblike rekreacije v podjetju.
Rekreacija naj se izvaja v tistih športnih panogah in ob takih pogojih, ki ne bodo povzročali poškodb in s tem večali bolniški stalež.
4.	Zaradi deformiranih odnosov v nagrajevanju je potrebno pred sklenitvijo samoupravnega dogovora (aprila meseca) odnose urediti v smislu osnutka novega pravilnika o nagrajevanju ter s tem doseči na vseh nivojih normalen tempo dela v okviru normalnih fizičnih sposobnosti delavcev. To je nujno zaradi tega, ker nam dosedanje stanje povzroča veliko invalidnosti in bolezenskih izpadov.
5.	Invalidnost je postala že problem, vendar jo podjetje rešuje tako, da stalno odpira nova invalidska delovna mesta odgovarjajoče kategorije invalidnosti, invalidi pa so dolžni ta delovna mesta zasedati in na njih dati tako stopnjo produktivnosti, ki so jo po stopnji invalidnosti sposobni.
Šele z uporabnim dovoljenjem pridobi investitor pravico, da lahko objekt uporablja, to je, da sc sme vseliti. Uporabno dovoljenje je tudi pogoj za vknjižbo nove zgradbe v zemljiško knjigo, obenem pa investitor pridobi z uporabnim dovoljenjem pravico do oprostitve davka za dograjeno zgradbo za dobo 20 let.
Ob tej priliki moram poudariti, da veliko število investitorjev ne smatra sploh za potrebno, da bi si pred vselitvijo v stanovanjsko hišo pridobili uporabno dovoljenje za dograjeno zgradbo. Tako dejanje je protizakonito in se kaznuje, poleg tega pa investitor nima nobenih možnosti, da bi pri zčmljiški knjigi v Trbovljah uredil lastninske odnose v zvezi z zemljiščem in novo zgrajene stanovanjske hiše.
Pričakujem, da bodo investitorji le spoznali, da je urbanistična in gradbena disciplina v korist tako investitorjem kot naši družbi.
JOŽE PRIKERŠNIK
Ker je doslej opaziti s strani invalidov odklanjanje nekaterih del, je sindikat dolžan takšne ljudi opozoriti, v skrajnem primeru pa proti njim sprožiti tudi postopek. To zaradi tega, ker svoja nadomestila dobivajo iz rezultatov dela zdravih zaposlenih in niso cd socialnega zavoda poklonjena.
Visok odstotek boleznin mora sindikate vzpodbuditi k analizi stanja. Zahtevati pa je potrebno, da resnično bolni ljudje ostanejo doma, ne pa da z zmanjšano delovno sposobnostjo težijo k opravljanju istega dela, ki so ga opravljali kot zdravi, pri tem pa računajo le na to, da si s tem pridobijo poln osebni dohodek.
6.	Sindikati morajo terminsko zahtevati dokončanje vseh samoupravnih aktov. To zaradi tega, ker se ta stvar preveč pavšalno obdeluje in s tem nepotrebno zavlačuje.
7.	Z ozirom na to, da stojimo na pragu srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije in Slovenije, moramo biti sindikati pobudniki dokončne sestave našega srednjeročnega programa, in to v tem letu. Program mora biti sestavljen tako, da bo iz njega razvidna ne le proizvodnja, ampak tudi potreba po kadrih.
8.	Zaradi hitrega razvoja družbenih odnosov in sprememb v našem političnem sistemu naj sindikat izdela program izobraževanja svojih kadrov, in naj tudi daje iniciativo za izobraževanje sa-moupravljalcev ter mladine.
9.	Služba varnosti pri delu naj skupaj s sindikatom pretrese pogoje dela in naj izdela program o J stran jevan j a poman j kl j i vos ti, k so velikokrat povzročitelji ve-hnih bolezenskih staležev.
10.	Predsedstvo sindikata mora izdelati nov pravilnik za dajanje podpor za primer bolezni nad 30 dni članom kolektiva pri vojakih, pri tem pa morajo izključno upoštevati socialno stanje prizadetih.
SKLEPI LEINE KONFERENCE SINDIKATA STEKLARNE
OB DNEVU ŽENA
Vsa pozornost zaposleni ženi
Tudi v letošnjem letu so organi upravljanja ob Dnevu žena 8. marcu izkazali v§o pozornost vsem zaposlenim ženam v kolektivu. Na dan pred praznikom, je bila organizirana krajša svečanost v jedilnici tovarne. V uvodnem govoru je predsednik predsedstva sindikata steklarne pozdravil vse zaposlene žene in prikazal pomen mednarodnega praz-
nika 8. marca — Dneva žena. Izvajal se je tudi kulturni program, ki so ga izvedli otroci osnovne šole narodnega heroja Rajka, gojenci glasbene šole in folklorna skupina iz osnovne šole Dol.
Organi upravljanja so tudi omogočili, da so bile vse zaposlene žene obdarovane s praktičnim darilom. Obdarovanih je bilo 856 zaposlenih žena in mladink.
Žene — borke na zakuski, ki jo je pripravila krajevna org. ZB NOV
Direktor Klanšek Jože pozdravlja ob 8. marcu, Dnevu žena borke in delavke našega terena
KRAJEVIMA ORGANIZACIJA ZB SVOJIM ČLANICAM
Na sam dan 8. marca je tudi Krajevna organizacija ZB NOV povabila svoje članice, ki žive na terenu v spodnjem Hrastniku, na krajši razgovor. Tov. nredsednik
Velik aplavz je dobil mlad harmonikar učenec Glasbene šole
organizacije Kreže Franc in tov. Klanšek Jože sta vsem navzočim orisala pomen tega praznika in vlogo vseh žena v času borbe proti okupatorju.
Po skromni pogostitvi in obdaritvi s šopkom rdečih nagelj ev, so se žene borke z zadovoljstvom zahvalile za vso pozornost ob nji-kovem prazniku v želji za snidenje tudi v naslednjem letu.
Del udeleženk na srečanju ZB NOV
Nastop mladega ansambla
Folklorna skupina iz Dola pri Hrastniku
Pionirji osnovne šole na Dolu tekmujejo v „Veseli šoli"
Program pionirskega odreda vsebuje več dejavnosti, v zadnjem času pa se pionirji najbolj posvečajo jugoslovanskim pionirskim igram — tekmovanju pod geslom TISOČ RADOSTI. Pionirji sodelujejo v VESELI ŠOLI in v nagradnem natečaju SMEJTE SE ZONAMI.
Gradivo za tekmovanje izhaja v Pionirskem listu, katerega učenci skrbno prebirajo. Tekmovanje se
nanaša na učno snov posameznih predmetov. Vključuje tudi njihova lastna literarna in likovna dela. Delo našega odreda je zelo pestro in zanimivo, zato smo pritegnili veliko pionirjev.
Vsako tekmovanje je po zahtevah obsežnejše. Prva in druga stopnja tekmovanja Vesele šole je že mimo nas. Tekmovali so pionirji od 4. do 8. razreda.
(Dalje na 9. strani)
Zaposlene žene v steklarni z velikim zanimanjem sledijo kulturnemu Recital ob Dnevu žena. Nastopila je šola heroja Rajka iz Hrastnika	programu
Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah —bolezen današnjega časa
Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce zaposlene v industriji, posebej če njihovo delovno mesto zahteva stoječe delo. S svojo boleznijo je vsak pacient nehote postal član velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Strokovnjaki se zavedajo, da se ta družina nenehno povečuje. Marsikaj o vzrokih te bolezni nam je že znanega, priznati pa moramo, da je pri njej tudi precej nepojasnjenega.
Predvsem si nismo še na jasnem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav.
Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem problemu, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Preučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo kot cirkulacijo pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da bi se karkoli doseglo na tem področju, je nujno potrebno poleg prizadevanja stro-
Pionirji v Veseli šoli
(Nadaljevanje z 8. strani)
16.	marec je prinesel na šolo polno razvedrila in prijetne vznemirjenosti. Nekaterim pionirjem pa seveda tudi lepa priznanja, naslove šolskih prvakov. Te so dosegli naslednji pionirji:
4.	razred — Kuhar Uroš
5.	razred — Planinc Marko
6.	razred — Majes Branko
7.	a — Štaut Zvonko
7.	b — Romih Vanja
8.	r — Tomšič Radka
Tako so si pionirji priborili čast, da bodo zastopali šolo na občinskem prvenstvu, ki je predvideno za soboto 17. aprila. Pionirski odred »Boris Purt« — Dol
V MESECU MARCU AKTIVNI ODBORI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 6. strani)
Odbor za spremljanje samoupravnih aktov in informacij je obravnaval predlog pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnik o vseh nadomestilih v kolektivu. Sprejel je sklep, da se priporoči DS, da na posebnem zasedanju obravnava predlagane pravilnike, katere je že odbor za samoupravne akte in informacije obravnaval, predvsem pravilnik o delitvi stanovanj, pravilnik o počitniških domovih in pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o nadomestilih v zvezi s pravilnikom o nagrajevanju.
kovnjakov v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. Samo na ta način se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno ekonomski problem moderne dobe, problem, ki zahteva sistematično teamsko delo, entuziazem strokovnjakov in prizadetost bolnikov.
Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in varikoznim sin-dronom giblje med 10 in 20 %, in sicer med 30 in 70 letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi.
Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogostne pri osebah, ki dalj časa stojijo, in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi.
Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati.
To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Če še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, ker bi pravočasni ukrepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas.
V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba točno morala določiti organizacijo dela na tem.problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko obdelovali bolnike s prevarikoznim in varikoznim sin-dronom (zdravnik splošne medicine, dermatovenerolog, kirurg za ožilje itd.).
Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo in koliko jih bo. Ena od nezaželjenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva,
čeprav so podatki dokaj različni glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine.
Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku. -
Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem ko le ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj in sprej-me od celic vse tisto, kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic, ali kapilar proti debelim in debelejšim se t. i. venska -kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s strani srca in še drugi.
Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo odtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav slučaj s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove.
Če pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje lahko tucti drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje, razvite.
V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji:
1.	Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejenosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi.
2.	Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezo-vanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne, se počasi širijo. Ko so se
razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene slabše opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se-čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjič kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bolj nabreknejo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat začne svojo pot, jo skoraj nezadržno nadaljuje, če se le ne poseže vmes. Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele, prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — t. i. golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zlepljanje-krvi na vnetnem predelu — trom-boflebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izbruhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi naj-neprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede.
Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno , pa je vedeti, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih tudi znaki, ker bolezen, če jo ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivost od zdravnika, še več pa od bolnika.
Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več; jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kombinacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost neki od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Od bolnika se terja, da prihaja redno na kontrole, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči, a nogo povija natanko tako kot mu je naročeno.
Nekatera stališča in naloge sindikatov ob devalvaciji
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na izredni seji 27. januarja ' 1971 razpravljalo o aktualnih vprašanjih v zvezi z devalvacijo. Predsedstvo je ugotovilo, da je devalvacija glede na čas in obseg izvršeno dejstvo, in se je zato opredeljevalo do nekaterih problemov in nalog, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju.
I.
Iz gradiva ZIS, ki nam je na razpolago, sklepamo, da so vse priprave k temu izjemno pomembnemu ukrepu bolj osredotočene na to, da bi vzpostavili že dalj časa porušeno ravnovesje in realnejši odnos jugoslovanskega gospodarstva navzven, da pa je očitno premalo kazalcev predvidevanj in ocen o tem, kakšne posledice bo imela devalvacija na notranje razmere, zlasti na socialne odnose in standard. Zato čutimo potrebo, da se ekonomske in politične sile v Jugoslaviji, zlasti pa v republikah, bolj organizirajo, da bi z ustrezno politiko lahko uspešno in racionalno razreševale zaostritve, ki bodo nastale, če nočemo že od vsega začetka devalvirati devalvacije in se odreči pozitivnim učinkom, ki jih hočemo z njo doseči.
Največ socialnih in političnih pretresov, ki bodo neizogibni, pričakujemo v industrijskih središčih, še zlasti, če je njihova industrija
tehnološko vezana na uvoz reprodukcijskega materiala.
Podobno velja za tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za poprečno produktivnostjo dela, če upoštevamo, da svoje nižje produktivnosti ne bi smele kompenzirati s povečanjem cen.
Vse pozitivne učinke devalvacije lahko kaj hitro razvrednotimo, če ne bomo pospešili uresničevanja tudi drugih ukrepov stabilizacije. Sem spada potreba, da čimprej izoblikujemo in uveljavimo nov ekonomski in politični sistem, ki mora opredeliti več pristojnosti, pravic, dolžnosti in odgovornosti združenemu delu. To pa vključuje tudi drugačno vlogo in mesto republik in občin v samoupravljanju združenega dela in pri načrtovanju ekonomske politike. Večja disperzija pristojnosti in odgovornosti za družbeni in gospodarski razvoj, suverenost samoupravljalcev in nacionalnih skupnosti — to je lahko tista pot, ki bo zagotovila večje učinke in najracionalnejše rešitve.
Po kanalih federacije — s koncentriranimi pristojnostmi v njenih organih — smo že poskušali izvesti reformo. Znano je, da nismo povsem uspeli. Zato je tokrat uspeh gospodarske stabilizacije in reforme sploh življenjsko vezan in odvisen od tega, kako hitro in koliko dosledno bomo izvajali družbeno reformo v smeri oblikovanja polne veljave samoupravnih subjektov,
MOTNJE KRVNEGA OBTOKA
(Nadaljevanje z 9. strani) Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vloške za ploska stopala, oz. izvaja ortopedske vaje za jačanje stopalnega oboka, izgubi kakšno kilo v telesni teži ter ne izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic, katerim gredo nasproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se le začne dovolj zgodaj in dovolj dolgo.
Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je kot rečeno zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja in ki posegajo v področje mikrocirkulacije. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so tudi registrirali pri t. i. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen toni-zirajočih, vasoprotektivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok in take, ki imajo protivnetno delovanje.
Pri zdravljenju varikoznega sim-ptomnega kompleksa naj bo načelo pacienta, da čim prej začne s terapijo.
Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika in posebej od pacienta popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej je važno poudariti zgodnje triaži-ranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z
zdravljenjem in z ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni.
Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene; pa bi bilo treba pravočasno poklicno preorienti-rati, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček.
Razumljivo, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema.
Zamotana, zelo heterogena in še vedno ne raziskana področja pre-varikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialnoekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medicincev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika.
V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznavanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo nego bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja.
Ti nagibi opravičujejo in so hkrati »moto« vsebine tega sestavka, ki v njem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvnega obtoka v spodnjih ekstremitetih, seznaniti bralca oziroma eventuelnega pacienta o tem zelo pogostnem problemu.
občin in republik, ki naj žanjejo uspeh svojega dela, nosijo pa naj tudi tveganja neuspešnega poslovanja.
II.
Nekaj dni po devalvaciji je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije lahko spoznalo in ocenilo zlasti tele posledice in njene vplive na socialnem področju:
Devalvacija pomeni prenos bremena nekega temeljnega neravnovesja v gospodarskem življenju (deficit plačilne bilance, visoka stopnja inflacije, nepokriti notranji dolgovi) na vse vrste potrošnje: investicijsko, osebno in splošno. Vprašanje gospodarske in družbene politike ter njenih instrumentov pa je, kako to breme razpodeliti in kakšne rezerve imamo, da ne bi že čez kratek čas imeli ponovnega neravnovesja, seveda na višji ravni.
Porast cen, ki sledi postopoma vsaki devalvaciji, se namreč kaže na vseh oblikah potrošnje. Pozitivni učinek devalvacije je odvisen zlasti od večje družbene produktivnosti dela, ki jo moramo spodbujati na vseh ravneh.
*
Posledice razvrednotenja dinarja bodo vsekakor vidne tudi na osebni potrošnji in standardu prebivalstva. Porasle bodo cene uvoznega blaga, predvsem repromateriala, ki ga v veliki meri uvažamo; pa tudi nekaterim uvoznim živilskim pridelkom. V kasnejšem obdobju se bo to primarno povečanje cen nujno kazalo na vseh stopnjah nadaljnje predelave, posredno pa tudi na cenah najrazličnejših storitev.
Predsedstvo meni, da imajo družbeni organi na vseh ravneh, ki bodo odločali o ekonomski politiki (zlasti o politiki cen) v bližnjem obdobju, izredno odgovornost. Gre za odločitve, s kakšnim tempom, obsegom in na podlagi kakšnih analiz se'bodo odločali za usklajevanje cen. Še zlasti pričakujemo polno odgovornost pri spremembah cen proizvodov in storitev, ki z verižno reakcijo povzročajo splošno naraščanje cen, in na cene. tistih proizvodov, katerih občutno in naglo povečanje bi neposredno ogrozilo življenjski standard do take mere, da bi se zaostrili socialni konflikti. Preračunana in jasno začrtana politika na tem področju cen nas lahko obvaruje sicer možnih socialnih in političnih zaostritev, ki bi jim kasneje morali popuščati na škodo . stabilizacije.
Menimo, da mora biti odnos do premikov cen zadržan in diferenciran čim dlje je mogoče. Če bodo s tem v zvezi na področju cen potrebni trenutni in kratkotrajni administrativni ukrepi, jih bomo podprli. Izhajajoč iz tega, ocenjujemo že najavljene podražitve neposredno po devalvaciji za elektriko, gorivo in prometne storitve kot neprimerne.
*
Lahko pričakujemo, da bodo nekatere delovne' organizacije poskušale izboljšati svoj položaj zlasti s takojšnjim povišanjem cen svojih proizvodov in storitev — pod »firmo« tako imenovanega usklajevanja. Prav zato je zadrževanje porasta cen lahko učinkovita »prisila«, da delovne organizacije osredotočijo svoja prizadevanja na druga, trajnejša področja, ki jim lahko zagotovijo večji dohodek.
To se pravi, da morajo pogledati kaj je z njihovo produktivnostjo organizacijo dela, izkoriščanjen kapacitet, skratka, kaj lahko stori jo za racionalnejše gospodarjenje Zavedamo se, da je to mnogo tež je, je pa prav takšna usmerite-* zanesljiva pot k stabilizaciji. Same računsko usklajevanje cen nam e zelo kratkem času lahko razvred-noti vse pozitivne učinke devalva cije.
*
V sintetičnem gradivu ZIS s< omenja potreba, da se mora zlast v prvem obdobju po devalvacij zadrževati porast cen nekaterih os novnih in za življenjski standari pomembnih proizvodov (kmetij skih, živilskih). Pri tem lahko same ponovimo že znano stališče sindi katov Slovenije, da je treba žara di zaščite minimalne življenjski ravni preprečevati prehitro nara ščanje cen osnovnih proizvodov z< zadovoljevanje življenjskih potreb proizvajalcem teh proizvodov p razliko v ceni nadomestiti.
O vprašanju sredstev za to na domestilo doslej ni bilo govora, tu di v gradivu ZIS ne. Sodimo, d-emisija ne pride v poštev, če no čemo razvrednotiti pozitivnih učin kov devalvacije. Zato je treba t< sredstva najti med obstoječimi al pa z najemanjem tujih kreditoi oziroma o prolongacijo obveznosti ki iz nje izhajajo. Znano je, da sme se'ob devalvaciji leta 1965 v znatn meri oklenili te možnosti.
Nadaljnja možnost je preporaz delitev obstoječih notranjih sred štev. To lahko dosežemo z raznim ukrepi ekonomske politike, ko npr. z zmanjševanjem stroškov z; družbeno režijo (splošno potrošnjo predvsem upravo, ob konceptu vse ljudske obrambe tudi za vojski itd.), izkoriščanjem proračunski! presežkov, z večjim obdavčenjen luksusnega blaga, s carinsko poli tiko, z ukrepi kreditno-monetarni politike itd. Te možnosti bodo pristojni organi morali nemudom preučiti in ustrezno ukrepati.
V	interesu življenjske ravni de lavcev z nizkimi osebnimi dohodk so potrebni ukrepi, ki bi deloval: diferencirano. To velja tudi za u-pokojence, štipendiste, socialni podpirance itd., ki bi bili ob nedi ferenciranem delovanju posledii devalvacije socialno ogroženi.
Predsedstvo republiškega svet« Zveze sindikatov Slovenije je za dolžilo komisijo za življenjske it delovne pogoje in komisijo za eko nomske odnose in ekonomsko po litiko, da pripravita podrobnejše analizo ekonomskih učinkov de valvacije in sprememb ter progran ekonomsko-socialnih ukrepov, z« katere se bodo zavzemali sindikal ni organi in organizacije.
*
Delno je porast življenjskih stro škov moqoče kompenzirati z vzpo! rednim naraščanjem osebnih do: hodkov. Menimo, da je načelni mogoče zagovarjati zahtevo, da no minalni osebni dohodki rasteji vzporedno z naraščanjem življenj skih stroškov, vendar tako, da ji naraščanje realnih osebnih dohod kov, vsaj v prvem stabilizacijsken obdobju, manjše od naraščanji produktivnosti dela. Seveda veljć to za gospodarstvo kot celoto.
V	primeru neobvladovane in ne organizirane rasti cen pa bodo sindikati nujno v položaju, da se bo-
NEKATERA STALIŠČA OB DEVALVACIJI DINARJA
(Nadaljevanje z 10. strani) do zavzemali za temu ustrezen porast osebnih dohodkov.
Za preprečevanje ekscesov, ki izvirajo iz monopolnega položaja nekaterih panog in delovnih organizacij in iz drugih posebnih možnosti gospodarjenja, so družbeni in samoupravni dogovori zelo pomembni, saj se sicer ne bomo mogli izogniti ne le začasnega, marveč tudi trajnejšega zakonskega urejevanja tega tako pomembnega vprašanja.
*
Pri zaščiti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki je treba vztrajati na zagotavljanje minimuma, čigar višino je treba realneje oceniti. Kot je znano, smo se na junijski konferenci zavzeli, naj najnižji osebni dohodki ne bodo manjši od 800 dinarjev. Ta spodnja meja že danes postaja prenizka zlasti še zato, ker jo instrumenti socialne politike ne podpirajo v zadostni meri (npr. otroški dodatki oziroma sploh otroško varstvo, še vedno nediferencirano subvencioniranje stanarin).
Čeprav nosi taka politika osebnih dohodkov nevarnost težnje zmanjševati upravičene razpone, je v taki situaciji kot začasna in prehodna najbrž nujna. Seveda pa je v tem najti pravo mero, saj sicer lahko prav takšna politika prispeva k nadaljnjemu odhajanju, kvalificiranih strokovnih delavcev v tujino.
*
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na podlagi opozoril iz osnovnih organizacij izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije predložilo osnutek zakona o začasnem dovoljevanju za izjemno povečanje osebnih dohodkov, da na podlagi 3. člena zveznega zakona o začasnih ukrepih pri omejevanju rasti osebnih dohodkov predlaga skupščini SR Slovenije, naj po hitrem postopku sprejme republiški zakon; ta naj bi v ekonomsko upravičenih primerih pooblasti izvršni svet, da bi lahko dovolil tudi višjo rast kot 11%. To pooblastilo, ki naj bi bilo uporabljeno v resnično izjemnih primerih, je po našem predlogu vezano na vsakokratno soglasje vseh treh partnerjev, ki so določeni kot podpisniki družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka, torej na soglasje sindikata in gospodarske zbornice. Tak predlog smo poslali izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije in pričakujemo, da bo v najkrajšem času sprožil postopek za sprejem.
*
Opozarjamo, da bo imela devalvacija tudi pozitivne učinke, ki bodo nastali zaradi ugodnejšega položaja izvoznikov; to bo deloma tudi kompenziralo naštete negativne učinke. Ob tem pa kaže opozoriti, da lahko tudi pospešen izvoz nekaterih na domačem trgu deficitnih artiklov poveča blagovno nepokrita povpraševanja, kot bi se to lahko zgodilo npr. pri izvozu mesa, če bi njegova proizvodnja prepočasi naraščala.
Nekatere delovne organizacije — zlasti izvozniki — bodo zaradi realnejšega tečaja dinarja, prišle v ugodnejši položaj. Ta položaj, izražen v povečanem dohodku, je treba izkoristiti za proizvodnjo ekspanzije. Prav ti naj s podporo naše ekonomske politike postanejo pomembni nosilci preusmerjanja blagovne proizvodnje in spreminjanja tehnologije tudi pri tistih, ki se bodo znašli v težavah. Od njih pričakujemo nova delovna mesta, ki naj omilijo položaj v tistih
delovnih organizacijah, ki bodo postopno prisiljena preusmeriti in opuščati dosedanje nerentabilno proizvodnjo.
Predlagamo, da zaradi različnih ocen o posledicah in učinkih obveznih depozitov za uvoz blaga ustrezhe službe republiške uprave pripravijo analizo učinka tega u-krepa. Takšna analiza nam bi omogočila tudi diferencirane administrativne ukrepe v primerih, ko so delovne organizacije depozite ob pričakovani devalvaciji špekulativno uporabile na škodo drugih.
*
Ob devalvaciji leta .1965 smo opravili revalorizacijo hranilnih vlog tako, da smo jo pokrivali v glavnem iz emisije; to je vplivalo inflacijsko na gospodarski razvoj.
Uspešen
Rokometašice so na zimskem prvenstvu v Hali Tivoli med osmimi ekipami zavzele 2. mesto. O prvih petih tekmah smo poročali že v prejšnji številki, v zadnjih dveh tekmah pa je ekipa dosegla naslednje rezultate: Steklar —
Franciju v slovo
Žalostno je v ranem jutru 19. 3. 1971 odjeknila vest, ki je hitro obkrožila vse naše oddelke, da smo izgubili za vedno dobrega prijatelja in strokovnjaka GRIL FRANCA, dežurnega elektrikarja v Steklarni Hrastnik. Bolečina je še toliko večja, ker ga je zahrbtna bolezen iztrgala iz naših vrst v cvetu mladosti, saj še ni dopolnil 41 let.
V Steklarni Hrastnik se
je zaposlil 1. 10. 1955 na delovnem mestu dežurnega elektrikarja. Svoje delo v naši delovni organizaciji je opravljal vestno v zadovoljstvo svojih predpostavljenih, večkrat ga nismo razumeli, ko nam je potožil, da ga bolezen zdeluje. Svojo bolečino je največkrat prikrival z vedrim humorjem, ki je bil zanj značilen. Da je bil spoštovan, smo se lahko prepričali tisti dan, ko smo se od njega poslavljali za vedno. Velika množica njegovih, prijateljev, znancev, sodelavcev se je s solzami v očeh še enkrat poklonila njegovemu spominu na dolskem pokopališču.
Slava mu!
Tega ne smemo ponoviti in je sredstva za to treba poiskati drugod. Mnenja smo, da je revalorizacija hranilnih vlog nujna, če nočemo zavreti varčevanja. Se zlasti je to pomembno za stanovanjsko varčevanje.
Predsedstvo se zavzema, da ob devalvaciji dinarja in revalorizaciji hranilnih vlog revaloriziramo tudi vse vrste najetih kreditov občanov. Ne prepričujejo nas razlogi, po katerih tega iz pravnih zadržkov ne bi bilo mogoče sprejeti.
*
Posebna oblika omiljevanja težav na področju življenjskega standarda je skupna potrošnja. Tu je treba povečati diferencirano beni-ficiranje na raznih področjih, zlasti pri pokojninah, socialnih podporah,
zdravstvu itd. Glede na to je potrebno, da tudi drugi dejavniki pripravljajo programe.
Pred nami je zahtevna politična in -konomska naloga, da v stabilizaciji uspemo. Devalvacijo razumemo kot enega od poglavitnih ukrepov na tej poti. Ker je politično razpoloženje danes manj ugodno, kot je bilo leta 1965, terja to toliko bolj premišljeno angažiranje vseh dejavnikov, tudi'sindikatov.
Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlaga, da skupščina SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in družbenopolitične organizacije uskladijo svoj odnos in akcije zlasti na področju politike cen, osebnih dohodkov in drugih ekonomsko-socialnih ukrepov.
nastop rokometašic
Polet 10:0 b. b., Steklar — Zamet (Reka) 7:6. Zamet iz Reke, ki sicer nastopa v prvi zvezni ženski rokometni ligi, tokrat ni nastopi) v kompletni postavi, tako da ni bil kos igralkam »Steklarja« iz Hrastnika. Rezultat pa bi bil še ugodnejši za Hrastničanke, če ne bi brzopeto zapravile obilico priložnosti za doseganje zadetkov, poleg tega pa sta jih močno o-škodovala sodnika, ki nista bila dorasla tekmi takšne kvalitete. Razveljavljala sta dosežene zadetke, v doseganju prekrškov nista bila izenačena, kar je prava sramota, če so merodajni na koncu ugotovili, da je eden izmed njiju naredil na tej tekmi izpit za republiškega sodnika.
Ali je to v prid razvoju rokometa v Sloveniji?
Na letošnjem zimskem prvenstvu v Hali Tivoli so nastopile prav vse igralke, kar je bil tudi cilj tehničnega vodstva kluba in zato niso bili doseženi tako blesteči rezultati. Nekatere so celo prvič stopile pred avditorij in kljub temu, da so na treningih pokazale precej znanja, jim je drhtela roka in niso bile zmožne, pokazati vsega svojega znanja. Začeti se inora, tako so tudi te, trema je vse manjša in upamo, da bodo v spomladanskem delu igrale uspešno, starejših velja posebno pohvaliti Bratuševo, vratarko Puflerjevo ter borbeno Jel-čičevo, napredovala pa je tudi Vretičeva, ki se je na neka-
terih tekmah na desnem krilu kar dobro znašla in če bo še naprej s tako zavzetostjo trenirala, se lahko pričakuje, da je njeno mesto na desnem krilu zagotovljeno. Tudi vse druge so se prizadevale in pripomogle k osvojitvi
2.	mesta.
Lestvica po končanem zimskem prvenstvu pa je naslednja:
1.	Olimpija	7	6	0	1	78 : 39	12
2.	Steklar	7	5	1	1	62 : 42	11
3.	Zamet	7	5	0	2	76 : 38	10
4.	Slovan	7	4	1	2	73 : 44	9
5.	Brežice	7	3	2	2	66 : 62	8
6.	Gorenje	7	2	0	5	48 : 72	4
7.	Alples	7	1	0	6	37 : 80	2
8.	Polet	7	0	0	7	12 : 75	0
Dragi urednik!
Oglašam se vam iz Novega Sada. Lepo vas prosim, če bi mi pošiljali naše glasilo »Steklar«.
Prosim, pozdravil bi rad brigado Čudovan in Volfand ter izmenskega vodjo Vračun Vilija in vse člane Kluba mladih proizvajalcev. Posebno pa tebe tovariš urednik. Vojak
JOŽE KASE
V.	P. 1578/13 NOVI SAD VE-5
Dragi Jože!
Lepo se ti zahvaljujem za pismo in pozdrave. Mislim, da bodo tvoji sodelavci opazili tvoje vrstice in se ti kaj oglasili. Prejmi lepe pozdrave od urednika.
ZAHVALA
Ob bridki in težki izgubi ljubega moža in ata
GRIL FRANCA
ki nas je zaradi hude bolezni prerano zapustil, se iz srca zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iz srca se zahvaljujemo prav vsem, ki so darovali vence in cvetje, še posebej sindikalni podružnici in upravi steklarne, vsem govornikom za poslovilne besede, godbi na pihala, pevskemu zboru Svobode II. in drugim.
Posebno se zahvaljujemo, dr. Toplak Jožetu za vso pomoč, vsem prijateljem, sosedom ter obema duhovnikoma ter vsem, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
V globoki žalosti: žena Milena, sin Franci, oče, sestra Milka in svak Bruno z družino.

*
Nagradna križanka
	É				M	PREBIVALEC MESTA OB SAVINJI	GLAVNI ŠTEVNIK	ZMRZNJE-NA VODA	IME KARIKA= TURISTA REF SINGERJA	LAHKO- ATLETSKA DISCIPLINA	MOŠKI PEVSKI GLAS	M	AVGUST STANKO	ZAČETEK DIRKE	ŠOLSKI ZAPOR	EDOUARD LAL0	LETNI ČAS	LETOPIS	sestavil: KARLI dremel	MENIČNI POZVANEC, DOLŽNIK	KRAJ PRI VRHNIKI TEHN. MUZEJ)
					NE0KR- NJENOST PESEM BENEŠKIH ČOLNARJEV							SPOKORNIŠKI NAČIN ŽIVLJE-NJA,VZDRŽNOST 10DJ£DI,PIJAČE)							THOMAS BROWNE		
Agl?!-					►							VELIKI SOVJETSKI DRŽAVNIK (1879 - 19»)							RAFKO IRGOLIČ		
																			pm		
M	REDKO MOŠKO IME			T			REČICA NA ŠKOTSKEM					POHOD VOJAŠKE ENOTE	100 m1			NOGOMETAŠ NK MARIBOR					
	OZKA POT V SNEQU						BOGINJA PREPIRA						PEVKA REDŽEPOVA			DRŽAVA V AZIJI					
KRAJ PRI BLEDU 7NANO PO ODL smučjekaCih								GRŠKA BOGINJA MODROST!	TRGOVSKI IZVEDENEC kraj oa REKI BOSNI												
KRAJ PRI KOPRU										TISKARSKA MREŽA							REKA V SRBIJI				
										DEL ŽIVAL = SKE VPREGE							DREVO Z BELIM LUBJEM				
ROJSTVO DNEVA, -PREHOD NOČI V DAN											RADO MURNIK KRSTA			OTOK V SEVERNEM JADRANU				OČE MATERIJA, SNOV			
M	OTO REIs SINGER					KORAK. UKREP								UTRJENA GRAMOZNA CESTA	ŽIVAL, KI RIJE POD ZEMLJO				REKA NA PELEPONEZU	MREŽASTA TKANINA	„PEVKA STEFOK
	SEVERIN ŠALI					GLEDALIŠČE, ZABAVIŠČE									CERKVENI' VLADAR						
NAŠA OŽJA DOMOVINA												OTOKAR KERS0VANI	MARIJA VELKAVRH			TUJE ŽENSKO IME ONOMA, NAZIV					
SMEŠN1CA							RAHMANIN0: VA OPERA ZNOJNE LUKNJICE						BARVILO IZ BR0ŠČEVE KORENINE								
M	.ELEKTRIČNA" MORSKA RIBA			FR.SURREALI-STIČNI SLIKAR				OČKA					DVORNA STRANKA								
				ŠAHOVSKA FIGURA				DEL KORANA					RADIJ								
STANE DOLANC					GRŠKI OTOK				IVAN VAZO V			KONČAR					VZVIŠENA PESEM	GORA V SRBIJI	TOVARNA V CELJU	KRAJ BLIZU ZADRA	GORSKI REŠEVALNI
					ZMAGA V ŠAHU				ZNAMKA MOTORJEV			PEVSKI ZBOR									
DRŽAVA V AFRIKI										TOMA GRANFIL	MUSLIMAN: SKI SODNIK					KRITIKA, RECENZIJA					
											VILHELM EKELUND					ANNA KARINA					
NEPOKLICNO UKVARJANJE S ŠPORTOM													ČLAN AKA DEMIJE								
UMORJENA AM. FILMSKA IGRALKA (SHARON)							FRANC.FILM. IGRALKA (CLAUDINE)						VRSTA TESTENIN								
Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo 7 nagrad:
1. nagrada:	30 din
2. nagrada:	20 din
3.	do 7. nagrada:	po 10 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 20. aprila.
Nagrajeni
reševalci
Za malo težjo nagradno križanko od prejšnje, objavljeno 6. 3. 1971, smo prejeli manjše število rešitev. Izmed 97 reševalcev je žreb namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada (30 din) Majcen Anka
2.	nagrada (20 din) Vogrinc Rezi, upok.
3.	do 7. nagrada (po 10 din): Volker Vida
Sršen Edvard Kalšek Franc Novak Avgust in Pirc Milena.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: I. P., patriot, U. V., enakopravnost, o, Dan žena,
K. E., oral, ovira, Om, ogrlina, Asta, imam, Vatikan, Kerr, kriket, I. T., Alost, agronom, nemir, štrk, utvara, arara, okvir, sak, trs, gern, matirnica, O. I., omorika, Eneas, črv, barometer, vstop, Kir, Ital, pet, emirat, Ast, Tina, Aja, napast.
Zanimalo vas bo!
Prišli v podjetje:
Blaško Miroslav, pripravnik; Gračner Branko, električar; Draksler Milan, električar; Zo-renč Friderik, pobiralec črepinj; Zalezina Jože, nosač stekla v bru-silnici.
Odšli iz podjetja:
Kolander Štefanija, skladiščna delavka; Mešiček Martin, krogli-čar; Boršič Albin, dostavljalec modelov; Pušnik Franc, delavec težak; Glas Ivan, zabojar. •
Odšli v JLA:
Sotlar Jože, odbij alee stekla; Jamšek Franc, predstiskalec; Pogačnik Milenko, krogličar; Podgoršek Stanislav, menjalec modelov; Lovrenc Janez, izpihalec; Urana Vid, odbijalec; Kaše Jože,
Poročili so se:
Kožar Jože, delavec težak, in Prijatelj Martina; Kostanjšek Katarina, delavka v brusilnici, in Jošt Franc, vzdrževalec v avtomatski proizvodnji; Hercog Ade-la, delavka v slikarnici, in Majcen Drago, elektrikar; Aškerc Jožica, delavka v brusilnici, in Brilej Franc.
Prirastek v družini:
Blaj Danijela — sina; Rižnar Alojz — sina; Kepa Viktor — hčerko; Rebov Alojz — sina; Avflič Alojz — sina; Močnik Lado — hčerko; Rošker Karla — sina; Levačič Anton — sina; Urlep Metka — hčerko; Cigole Adolf — hčerko.
POSEBNA ZAHVALA
Ne najdem dovolj lepih besed, s katerimi bi se vam rada zahvalila za tako veliko pozornost in požrtvovalnost, ki ste mi jo nudili v najtežjem trenutku mojega življenja, ko sem izgubila najdražje — svojega moža.
Posebno bi se rada zahvalila njegovim prijateljem, sodelavcem iz energetike za vso moralno in denarno pomoč.
Enako se zahvaljujem za denarno pomoč notranjemu obratu I. izmene, kontroli stekla izmene Grčar Tine, delavnicam, operativnim delavnicam in brusilnici izmeni Pokra-jac Đorđa.
Iz srca se vam zahvaljuje Milena s sinom.
menjalec modelov; Grlica Franc, menjalec modelov; Žibret Avgust, ključavničar; Klanšek Franc, menjalec modelov; Draksler Drago, brusilec; Špacapan Marjan, zidar-šamoter; Rancinger Roman, ključavničar; Podreberšek Drago, nosač stekla; Križnik Anton, krogličar; Bajda Bruno, krogličar; Kirn Bojan, odbijalec.
Urejuje uredniški odb.or: Str-garšek Janko, glavni in odgovorni urednik. Člani uredniškega odbora: Cvelbar Lidija, Premec Jože, Halzer Vili, Razpotnik Mirko. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik.— Izhaja na štirih straneh skupaj z listom »Steklar« vsak mesec. Naslov »Glas mladih« glasilo Zveze mladine Steklarne Hrastnik, tel. 81—622 — interno 26. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje.
APRIL 1971
ŠT. 4
ALI JE ŠTEVILO MLADIH V SAMOUPRAVNIH ORGANIH RES MERILO ZA NJIHOVO USPEŠNOST V SAMOUPRAVLJANJU?
I. ZBOR MLADIH SAMOLPRAVLJALCEV ZASAVJA V DELAVSKEM HOMI V BRASIMELI
15. marca so se zbrali v dvorani Delavskega doma v Hrastniku mladi samoupravljale! iz Zasavja na prvem zborovanju. Tudi mlade samoupravljale iz Zasavja so med drugimi v Sloveniji vključili v razprave pred II. kongresom samo-upravljalcev Jugoslavije, ki bo v začetku maja v Sarajevu.
Uvodni referat pred približno 300 mladimi samoupravljalci je podal sekretar revirskega komiteja ZK Trbovlje Ivo Miglič. V svojem referatu je obravnaval aktualne oplitične dogodke v Jugoslaviji v zvezi z ustvanimi spremembami. Njegovo izvajanje je bilo dokaj skopo in za večino prisotnih že .znano, tako da ni prisotnim povedal nič novega. Škoda, da organizatorji za ta zbor, ki mu je prisostvovalo tolikšno število mladih, niso angažirali koga drugega, ki bi mladim s konkretnejšimi besedami povedal kaj več o tej izredno aktualni temi.
V nadaljevanju je pripravil referat o delovanju mladih v samoupravni organih predsednik predsedstva občinske konference Zveze mladine Hrastnik ing. Viktor Ramšak. Njegov referat je bil najboljši na tem zborovanju in je edino imel tudi primerno vsebino. Prikazal je dejansko stanje udeležbe mladih v v samoupravnih organih in svoje
podatke podkrepil tudi s procenti udeležbe mladih v teh organih Nato je dejansko ugotovil, da je v nekaterih delovnih organizacijah sicer precejšen procent mladih v samoupravnih organih, tako da lahko govorimo, da so -mladi v zadnjem obdobju številčno zadovoljivo zastopani v samoupravi. Njegov referat je s tega stališča bil res prepričljiv in dober, žal pa bi bilo tu potrebno tudi spregovoriti dokaj več besed o kvaliteti dela mladih v samoupravnih organih. Namen organizacije Zveze mladine ali podjetij naj ne bi bil, da v svoje samoupravne organe izvolijo čim večje število mladih, temveč ta, da izvolijo resnično tiste, ki bodo potem tudi znali sodelovati pri odločanju v korist Zveze mladine in celotne tiste sredine, ki je te mlade ljudi izbrala za svoje samo-upravljalce. 2al pa moramo ugotoviti, da so verjetno le redke izjeme, kjer je delo mladih v teh organih kvalitetno, pa četudi lahko govorimo, da só zastopani v zadovoljivem številu v teh organih. Res je tudi, da je potrebno mlade učiti, oziroma jim dati možnosti, da se prekalijo v teh organih, nikakor pa ne bi smeli dovoliti, da nekateri v vsej mandatni dobi ne spregovore niti besedice. To je škodljivo prav za vse; za delovni kolektiv,
za Zvezo mladine in za sam razvoj samoupravlj anja.
Če bi se vprašali, zakaj v največji meri pride do takšne situacije, potem bi kaj kmalu lahko našli odgovore. Pri izbiri kandidatov se ponavadi vse preveč gleda na strukturo, ali pa se pri izbiri in predlaganju kandidatov vse premalo pazi, koga se predlaga. Ponavadi pa se tudi zgodi, da na teh zborih vse preveč hiti in nimajo družbeno politične organizacije vsaj nekaj predlogov že vnaprej pripravljenih. Vse to pa daje. rezultat, da je struktura samoupravnega organa slaba, da so izvoljeni nezainteresirani za delo v teh organih, to pa še posebno velja za svete ekonomskih enot. Seveda so tudi izjeme, ki rešujejo tak težak položaj. Takšen sestav samoupravnih organov potem privede do tega, da se na primer na sestanku delavskega sveta pogovarjajo o malenkostih več ur, o bistvenejših odločitvah, ki jih ponavadi strokovnjaki za tak sestav razlagajo tako strokovno, pa ni razprave in predloge samo potrdijo, čeprav večkrat točno ne vedo, za kaj so pravzaprav glasovali. Ce bi takšno stanje želeli izboljšati, bi v prvi vrsti morali biti pazljivejši pri volitvah, v drugi vrsti pa bi morali’posvetiti vse več po-
zornosti izobraževanju mladih samoupravlj aleev.
K navedenima referatoma se je sicer pridružilo nekaj diskutantov, ki so bolj navajali stanje vsak v svojem kolektivu, nihče pa ni povedal niti težav, niti ni dal konkretnih predlogov za izboljšanje in nadaljnji razvoj samoupravljanja. .Mladi so se v teh razpravah pokazali zelo nezreli in v celoti, če izvzamemo referat ing. Ramšaka, niso pripomogli k temu, da bi delegati za II. kongres samoupravlj aleev Jugoslavije dobili pravilno sliko stanja mladih v samoupravnih organih v Zasavju.
Tudi v našem podjetju ni mnogo boljše, saj lahko ugotovimo, da le redki razpravljajo na sestankih delavskega sveta ali svetov ekonomskih enot, čeprav na drugi strani lahko konstatiramo, ’ da številčna udeležba ni tako slaba. V bodoče bo verjetno pri izbiri potrebno misliti tudi na kvaliteto in ne samo na kvantiteto udeležbe mladih v samoupravljanju. Resnica je boleča, vendar neizogibna, tako da bo temu problemu potrebno v prvi vrsti posvetiti največ pozornosti, če bomo hoteli imeti dobre samoupravne organe, dobre samouprav-ljalce in tako tudi dobro gospodarjenje.
Janez Strgaršek
VODSTVA ZVEZE MLADINE MORAJO DELATI V INTERESU VSEH MLADIH
VTISI S SEMINARJEV AKCIJA 75« V DOBRNI IN ŽUSTERNI
__-
mmmm
Na 4. seminarju Akcije 75 so se mladi zbrali v hotelu Zusterna pri Kopru
V zadnji številki našega glasila smo pisali o prvih dveh seminarjih »Akcija 75«, ki sta bila v Bohinju. Naslednji seminar smo morali iz objektivnih vziolcov preseliti v Dobrno. Takoj je treba reči, da pogoji za delo nišo bili tako ugodni kot v Bohinju, vseeno pa je tudi ta seminar uspel tako, kot smo si želeli. Naš mladinski aktiv smo tokrat zastopali trije tovariši.
Z delom smo začeli 20. 1. ob 18. uri. Uvodne besede je podal novi predsednik ZMS tov. Živko 'Pregelj, ki je v naši sredini pozdravil tudi člana Predsedstva ZMJ tov. Milosavljeviča. Tema, o kateri smo v nadaljevanju razpravljali, je nosila naslov »KULTURA IN ZAPOSLENA MLADINA«. Tokrat za spremembo ni bilo predavatelja, pač pa smo v obliki razprave navrgli kup vprašanj in problemov o tej temi in obenem poizkušali iskati odgovore in rešitve zastavljenih vprašanj. Na željo nekaterih semi-naristov je tudi tov. Milosavljevič na kratko podal stališče Predsed-
stva ZMJ do teh vprašanj. Vsi smo bili enotnega mnenja, da je kultura med zaposleno mladino zelo slabo razvita in da bo treba to vprašanje najresneje obravnavati po posameznih aktivih.
Naslednji dan nam je najprej predaval dr. Franc Jerman s filozofske fakultete v Ljubljani, Govoril je o metodologiji političnega dela..-Predvsem se je zaustavil pri vprašanju, kaj sploh je politika. Razložil nam. je, da je to posebno področje družbenega dela, s svojimi specifičnimi lastnostmi, poseben odnos med ljudmi. Seznanil nas je tudi s stališči marksistične teorije o politiki kapitalistične družbe, ki pa v mnogočem veljajo tudi za našo d.’nžbo. Popoldne nam je magister Kavčič govoril o samoupravljanju v . delovnih organizacijah. Ker je bila tema za vse nas zanimiva, smo v razpravi podali številne misli in izkušnje iz praktičnih primerov v naših delovnih organizacijah.
(Dalje na 2. strani)
VTISI S SEMINARJA »AKCIJA 75« V DOBRNI IN /ESTERNI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kot osrednji del seminarja je bila naslednji dan analiza dosedanjega dela pri uresničevanju »Akcije 75«. V uvodnem delu je tov. Šuster navrgel nekaj osnovnih načel, ki jih moramo pri delu z mladino vedno upoštevati. Naj naštejem nekatera od teh načel:
—	ugotoviti je treba interese mladih ljudi v podjetju;
—	dati jim je treba možnost, da lahko svoje interese izrazijo in povedo;
—	interese je treba usklajevati;
—	treba si je prizadevati, da pridejo ta vprašanja na tisto mesto (forum), kjer je možnost, da bodo realizirana;
—	ko smo dosegli rezultat, ga je treba analizirati, če pa ga nismo dosegli, se moramo vprašati, zakaj ne in poizkusiti ponovno možnost;
—	vedno je treba preverjati uresničenje raznih dogovorov in sklepov.
V nadaljevanju so člani Predsedstva RK ZMS poročali o svojih obiskih pri posameznih aktivih po podjetjih. Imeli so enotno mnenje, da je pri nekaterih aktivih napredek očiten, da so dosegli že celo več, kot je v samem programu
»Akcije 75« začrtano, na drugi strani pa so ugotoviti, da je še vedno precej aktivov, ki še močno zaostajajo pri uresničevanju programa »Akcije 75«.
V drugem delu smo se delili v tri skupine, tako da je vsaka od njih razpravljala po posebni temi, in sicer:
1.	rekreacija in telesna kultura,
2.	izobraževanje in usposabljanje kadrov,
3.	stanovanjska problematika,
Predstavniki našega aktiva smo
se razdelili tako, da je bil v vsaki skupini po eden in smo tako praktično aktivno sodelovali pri celotni problematiki razprav. Po delu v skupinah smo se spet sestali in analizirali posamezna vprašanja. Ugotovili smo, da so za sedaj doseženi najboljši uspehi pri izobraževanju mladih skoraj v vseh aktivih. Dosti manj smo dosegli v rekreativnih dejavnostih in telesni kulturi, še daleč najbolj pa je pereča stanovanjska problematika, kjer nas čaka še mnogo dela.
Naslednji seminar je bil februarja v Zusterni pri Kopru. Tudi tokrat je bilo na sporedu nekaj zanimivih predavanj, bolj pa smo se osredotočili nadelo po grupah, kjer
smo razpravljali o doseženih rezultatih pri realizaciji »Akcije 75«, o problemih in težavah pri delu v posameznih aktivih ter iskali nove poti in možnosti za čim uspešnejše delo.
Izmed predavanj naj omenimo predavanje tov. Rotovnika na temo »Mladina in Zveza komunistov«. V začetku je naštel glavne probleme in protislovja, ki tarejo našo ZK. Ko se je dotaknil vprašanja kadrov, je poudaril, da vključevanje mladih v Zvezo komunistov ne pomeni njeno mehanično obnavljanje, temveč ima predvsem smisel politične avantgarde, to je vključevanje čim naprednejših idej in stremljenj v Zvezo komunistov. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje tov. Trinkavsa o aktualnih problemih kadrov in delovnih razmerij.
Kot na vseh seminarjih smo se v osrednjem delu tudi tokrat razdelili v tri skupine, da bi v njih čim podrobneje prodiskutirali potek »Akcije 75« v posameznih aktivih. Predstavniki našega aktiva smo bili v skupini zasavskih, dolenjskih in belokranjskih aktivov, skupino pa je vodil tov. Gazvoda. Razprava je bila zelo burna in plodna, saj nam je na koncu kar zmanjkovalo časa, da bi vsi povedali svoja mne-
nja, zapažania in probleme iz svojih aktivov. Tudi predstavniki naše steklarne smo na široko poročali o našem delu Povedali smo, kako imamo organizirano izobraževanje mladih pri nas, o večerni poklicni steklarski šoli, o Klubu mladih proizvajalcev in delu v njem. Ostali so bili navdušeni nad našo rešitvijo sodelovanja s sindikalno organizacijo pri izobraževanju mladih in pri rekreativni dejavnosti. Seznanili smo jih tudi z reševanjem letnega dopusta mladoletnikov v našem podjetju in pa o rešitvi vprašanja nočnega dela mladoletnih oseb.
Kot vedno smo se na koncu spet polnoštevilno zbrali in potegnili zaključek dosedanjih uspehov pri uresničevanju naše akcije. Bilo je spet dovolj pohval na račun nekaterih aktivov, med njimi tudi našega. Zal pa smo morali ugotoviti, da se pojavlja vs.evečja vrzel med tistimi aktivi, kjer poteka akcija po začrtani poti in drugimi, ki so še vedno skoraj na začetku, nekateri pa še to ne.
Ko smo se poslavljali od lepe Žusteme, smo bili vsi prepričani, da bo na naslednjem seminarju v Bohinju slišati še mnogo več pohval na račun vseh aktivov.
ALI BOMO ENOTNI?
Ob zaprosilu pristojnega inšpektorata za delo, ko je delovna organizacija zaprosila za privolitev nočnega dela za žene in mladoletnike, je inšpektorat odločil, ' da se morajo obvezno, in sicer takoj upoštevati določila zakona o delovnih razmerjih o obvezni prepovedi nočnega dela mladincev in mladink. Na podlagi takega stanja se je delovna organizacija znašla pred perečim vprašanjem, ali znižati produkcijo in odpustiti določeno število članov delovne skupnosti ali pa izvršiti preusmeritev dela in določene kategorije članov delovne skupnosti postaviti v delno slabše pogoje dela. Sanacijski program, ki so ga izdelali zainteresirani vodje organizacij združe-
Razen v notranjem obratu to vprašanje ni bilo pereče. V tej enoti pa je bilo vprašanje, kako izvršiti prerazporeditve 123 članov in članic. Dejstvo je sicer tudi, da jih bo 59 v najbližji prihodnosti izpolnilo pogoje za nočno delo. V ta namen je bil sklican tudi brigadirski sestanek, kjer je bil predočen sanacijski program, kakor tudi novi pogoji dela, ki se bodo pokazali v zvezi s preusmeritvijo delovnega časa. Brigadirji so se enotno strinjali, da so za tako obliko rešitve, ko ne bi odpuščali posameznih članov kljub temu, da bodo pri tem za nekatere delovne pravice prikrajšani. Izrazili pa so tudi mnenje, da je potrebno sklicati po-
Mladoletniki ne bodo več delali v nočnih izmenah
nega dela kakor tudi pristojne službe, pa je pokazal obliko možnosti primerne rešitve tega vprašanja, brez tega, da bi se znižala orodukcija oziroma da bi bilo potrebno kolektivno odpuščanje.
seben sestanek z vsemi tistimi, ki opravljajo pomožna dela in zaradi katerih je bilo potrebno izvršiti preusmeritev, da se jih pouči o njihovih nalogah in dolžnostih.
Tako lahko trdimo, da je vprašanje nočnega dela delno rešeno, v veljavi pa je še sklep o prepovedi zaposlovanja članov, ki niso dopolnili 17 let, in članic, ki še niso dopolnile 18 let. Kako bomo reševali vprašanje zaposlenosti in
spcialno stanje otrok, ki končajo osemletko in nimajo namena nadaljevati študija, kaj bo z njimi v času od 15. do 17. oziroma 18. leta starosti, je pa drugo vprašanje, ki pa ne zavezuje samo delovno organizacijo, temveč družbeno skupnost občine in družbeno politične organizacije v občini.
Viktor Sušin, dipl. pr.
ZAKAJ KI BILO PROBLEMSKE KONFERENCE ŽM STEKLARNE HRASTNIK
Sekretariat ZM Steklarne in jaz osebno menim, da moramo podati obrazložitev zaradi preložitve problemske konference ZM Steklarne
Hrastnik.
Vsakdo, ki nekje politično deluje, ali politična organizacija, katera si gradi svoje lastne programe dela, doživlja v svojem razvoju obdobja klize. Če vodstvo organizacije ali posameznik nima jasnega cilja ali če nekateri organizacijo koristijo za svoje Jaslne interese, potem tu nastane razdor in nesoglasje.
V samem vodstvu organizacije je jrotrebna privrženost delu in vodenje organizacije k njenim ciljem. V organiziranju posameznih členov delovanja organizacije ZM in povezavi med posameznimi odbori daje rezultat delovanja.
Do istega zaključka smo prišli tudi mi. ZM v steklarni smo pričeli organizacijsko utrjevati. S sprejetim programom smo se vključili v vsa področja družbeno političnega dela. Doživljali smo uspehe in ne-usDehe. Mnogokrat smo s svojimi pogledi izstopali pred ostalimi. Mladi smo čutili, da je mladinska organizacija pot, preko katere se lahko vključujemo v reševanje problemov mladih ljudi.
Pri ‘em svojem delu smo doživeli prvi neuspeh. Prišlo je do raz-
dora med samim, vodstvom ZM Steklarne Hrastnik. Sekretariat še ni obravnaval trenutnega stanja, vendar mislimo, da se nesoglasja morajo ostraniti, pa če je potrebno, tudi s kadrovskimi spremembami. Sam priznavam, da smo včasih in v gotovih primerih res malenkostni, ne znamo prikriti svojih osebnih želja in se pokoriti organizacijski disciplini. Mnogokrat drug drugega podcenjujemo glede mentalitete ali stopnje izobraženosti, zaradi naših osebnih napak se poslužujemo zafrkantskega odnosa in na ta način kvarimo ugled ZM kot organizacije.
Priznam, da za preložitev problemske konference osebno odgovarjam pred mladimi. Priznati moram, da konferenca sploh ni bila preložena, temveč se enostavno nismo pripravilil nanjo, čeprav je program konference bil izdelan. S to našo neresnostjo smo doživeli najtežji politični polom v zadnjih dveh letih.
Sekretariat predsedstva ZM Steklarne Hrastnik bo moral na svoji seji resno obravnavati svoje voditelje in jih opozoriti, da danes, ko mladi podpiramo enotnost v stališčih, dajemo ostavke ali skrajno neodgovorno izražamo pripadnost (Dalje na 3. strani)
RAZPORED PRVENSTVENIH TEKEM HRASTNIŠKIH LIGAŠEV
V SPOMLADANSKEM DELE PRVENSTVENE SEZONE
Nogometaši «Hrastnika», ki tekmujejo v zahodni conski nogometni ligi, so po končanem jesenskem delu prvenstva zasedli 7. mesto med dvanajstimi ekipami. Imajo 11 točk, drugoplasirana ekipa Tolmina pa 13, kar pomeni, da že ena sama zmaga pripomore k temu, da se ekipa uvrsti med vodeče, na drugi strani pa je razlika do zadnjih tako majhna, da lahko en sam poraz pomeni težaven položaj na lestvici. V spomladanskem delu prvenstva bodo morali kar 6-krat potovati na tuja igrišča in le 5-krat se bodo predstavili domači publiki, kar seveda ni ugodno. Trener Stipe Bogdan pa kljub temu meni, da se za sam vrh ne bodo borili, da pa bodo ob koncu tekmovanja pristali v »zlati sredini«. Upajmo na najboljše.
Razpored:
12.	kolo: 28. 3. Tabor : Hrastnik
13.	kolo: 4. 4. Tržič : Hrastnik
14.	kolo: 11. 4. Hrastnik: Bela Krajina
15.	kolo: 418. 4. LTH : Hrastnik
16.	kolo: 25. 4. Hrastnik : Tolmin
17.	kolo: 27. 4. Piran : Hrastnik
18.	kolo: 9. 5. Hrastnik : Adria
19.	kolo: 23. 5. Koper : Hrastnik
20.	kolo: 6. 6. Hrastnik : Usnjar
21.	kolo: 13. 6. Zagorje : Hrastnik
22.	kolo: 20. 6. Hrastnik: Nova Gorica
Iz razporeda je razvidno, da bodo morali nogometaši v prvih dveh spomladanskih kolih kar dvakrat gostovati, poleg tega pa je prvenstvo dvakrat prekinjeno zaradi nastopanja reprezentance.
+
Spomladanski del tekmovanja v republiški ligi za rokometašice »Steklarja« ne bo več razburljiv. Po jesenskem delu so dekleta zbrale 16 točk in se tako uvrstile na 2. mesto v republiški ligi. Res je, da morajo v goste vodečemu Braniku iz Maribora in tretje uvrščeni ekipi Slovanu iz Ljubljane, kjer tehnično vodstvo ne pričakuje točk. V primeru, da bi Slovan in Branik zmagala na vseh tekmah, potem bodo rokometašice »Steklarja« na koncu prvenstva sigurno tretje, ker četrto uvrščena Olimpija iz Ljubljane zaostaja za celih 7 točk in je malo verjetno, da bi se Ljubljančanke lahko še potegovale za
3.	mesto. Rokometašice »Steklarja« se sicer ne predajajo samo-prepričanju, zavedajo pa se tudi, da se to leto še ne morejo potegovati za najvišji naslov, borile pa se seveda bodo, da bi zasedle 2. mesto. O tem pa bodo verjetno
ZAKAJ NI RILO
(Nadaljevanje z 2. strani) Zvezi mladine. Prevečkrat se prepuščamo samozadovoljstvu, ker smo nekaj ustvarili in s tem mislimo, da smo svoje delo že opravili. Politično delo in izgrajevanje organizacij ZM mora biti delo generacij mladih in za našo neresnost bomo morali odgovarjati pred družbo.
Ne vem, če je to opravičilo pred mladimi, vendar mladi naj odločijo, kdo jih naj vodi na njihovi poti pri reševanju problemov mladih. Čeprav je mogoče krizno obdobje nastopilo v nepravem času, vendar je to nesoglasje pokazalo,
odločale naslednje tekme: Slovan : Branik, Slovan : Steklar in Branik : Steklar, seveda če vodeči trojki ne bo kdo drug odvzel že planiranih točk, kar pa je mogoče, saj se ekipa Olimpije in Brežic resno pripravljata in sta tudi obe ekipi na zimskem prvenstvu pokazali, da še vedno sodita med najboljše v Sloveniji.
Razpored:
10.	kolo: 11. 4. Steklar : Brežice
11.	kolo: .18. 4. Polet : Steklar
12.	kolo: 25. 4. Steklar : Koper
13.	kolo: 2. 5. Steklar : Olimpija
14.	kolo: 16. 5. Alples : Steklar
15.	kolo: 23. 5. Steklar : Kranjska Gora
16.	kolo: 30. '5. Slovan : Steklar
17.	kolo: 6. 6. Steklar : Piran
18.	kolo: 13. ,6. Branik : Steklar
Po razporedu sodeč, bo verjetno pomemben finiš letošnjega spomladanskega dela za uvrstitev med najboljše v Sloveniji. Takrat bodo vse eldpe v dobri pripravljenosti in upajmo, da bomo gledali dober rokomet.
+
Druga ekipa »Steklarja«, ki nastopa v ljubljanski conski rokometni ligi, bo v spomladanskem delu igrala v pomlajeni postavi in prav te mlade igralke naj bi pomenile nov val v vrstah »Steklarja«.- Vse se marljivo pripravljajo in upajmo, da se bodo po končanem prvenstvu bolje uvrstile. Po končanem jesenskem delu so namreč zasedle z 8 osvojenimi točkami 7. mesto med 10 ekipami. Pri tem je pomembno poudariti, da so dosegle 93 zadetkov, prejele pa samo 89. V tem tekmovanju se naj bi mlade igralke prekalile, tako da bodo lahko v naslednji tekmovalni sezoni nekatere nastopale že za prvo ekipo v republiški ligi. Prav zato in zaradi specifičnosti ženskega športa nasploh, ima ŽRK »Steklar« v rednem tekmovanju tudi drugo ekipo, ki sicer precej stane, je pa garancija za nadaljnji obstoj in uspehe ženskega rokometa v Hrastniku. Verjetno se vsi strinjate s trditvijo, da tista ekipa, ki nima naraščaja, nima perspektive in bodočnosti!
Razpored:
10.	kolo: 11. 4. Steklar B : Kamni k
11.	kolo: 18. 4. Olimpija B : Steklar B
12.	kolo: 25. 4. Steklar B : Borec
13.	kolo: 2. 5. Steklar B : Alples B
14.	kolo: 16. 5. Usnjar : Steklar B
15.	kolo:.23. 5. Steklar B : Sešir
18. kolo: 30. 5. Slovan B : Steklar B
17.	kolo: 6. 6. Steklar B : Sava
18.	kolo: 13. 6. Kranj : Steklar B
KONFERENCE ZM
da smo mladi med sabo zelo kritični drug do drugega.
Sam osebno menim, da je do tega moralo priti. Organizacija, katera se politčno ne angažira in katera naš razvoj samo spremlja in ne rešuje problemov njenega članstva ter probleme družbe, je slaba organizacija. Naše gledanje na svet mora biti kritično in če si dovolimo to, potem moramo svojemu delu priznati kritiko.
Predsednik Zveze mladine Steklarne Hrastnik Franc Vidovič
V tej ligi vodi s 14 točkami Borec iz Polja pri Ljubljani, ki je poleg Usnjarja iz Šmartnega pri Litiji in Kamnika tudi najboljša ekipa v tej ligi.
Za domače igralke je ugodno predvsem to, da igrajo 5 tekem doma in 4 na tujem, tako da bo lahko spremljal tudi te tekme trener Dornik in jim dajal potrebne nasvete. Z njimi na gostovanja namreč ne more, ker vedno potuje s prvo ekipo, tako da drugo ekipo vodijo nekateri člani tehnične komisije.
+
Rokometaši RK »Hrastnika«, ki nastopajo v ljubljanski rokometni ligi, so po končanem jesenskem delu prvenstva osvojili 3. mesto z 14 osvojenimi točkami, kolikor jih imata tudi prvouvr-ščena ekipa Kranja in drugouvrščena Sevnica, vendar imajo nekoliko slabšo razliko v golih. Žal se tudi oni verjetno ne bodo mogli potegovati za prvo mesto, ker morajo v goste Kranju in odlični Sevnici in se bodo morali tako zadovoljiti z uvrstitvijo med prvih 5 ekip. Letos se za izpadanje ne bodo borili, saj ima deve-touvrščena ekipa Kamnika 7 točk, poleg tega pa še pride v goste v Hrastnik, kjer domačini planirajo 2 točki.
Na zimskem prvenstvu rokometaši sicer niso prikazali precej, upajmo pa, da so se na pričetek spomladanskega dela prvenstva dobro pripravili in da lahko pričakujemo dober rokomet in seveda točke. Trener Špa-renblek iz Trbovelj ima na razpolago dovolj igralcev in ne bi škodilo, če bi tudi RK »Hrastnik« aktiviral svojo drugo ekipo v redno tekmovanje zasavske lige, ker bi tako klub pridobil kadre in jih tudi načrtno vzgajal, kar pa je, kot smo že zapisali, pogoj za prosperitelo hrastniškega rokometa:
POPRAVEK
V zadnji številki pod naslovom »Mladoletnim osebam najmanj 21 delovnih dni dopusta« je prišlo do neljube napake, za kar se oproščamo in vam tokrat posredujemo točne podatke: Navedli smo, da bodo v letu 1971 imeli mladoletniki, rojeni do vključno 31. 12. 1953, najmanj 21 delovnih dni dopusta, kar bi pomenilo, da imajo to pravico tisti, ki so bili letos 1. 1. stari 18 let in mlajši. Ta trditev ni pravilna.
Pravilno je naslednje tolmačenje: Najmanj 21 delovnih dni dopusta bodo imele tiste mladoletne osebe, ki bodo do vključno 31.	12.
1971 stari 18 let in vsi mlajši zaposleni, ali vsi tisti, ki so bili rojeni 1. 1. 1953 in mlajši. Upamo, da je ta razlaga bolj razumljiva, predvsem pa uradna in točna.
Uredništvo

1970 - 71
Rokometaši »Hrastnika« pa bodo v spomladanskem delu prvenstva igrali takole:
12.	kolo: prosti
13.	kolo: 4. 4. Kranj : Hrastnik
14.	kolo: 10. 4. Hrastnik : Kamnik
15.	kolo: 18. 4. Olimpija : Hrastnik
16.	kolo: 24. 4. Hrastnik : Križe
17.	kolo: ‘29. 4. Zagorje : Hrastnik
18.	kolo: 2. 5. Hrastnik : Medvode
19.	kolo: 15. 5. Hrastnik : Krmelj
20.	kolo: 23. 5. Mokerc : Hrastnik
21.	kolo: 5. 6. Hrastnik : Duplje
22.	kolo: 13. 6. Sevnica : Hrastnik
V	12. kolu, oziroma prvem spomladanskem kolu so rokometaši prosti, ker je v jeseni ekipa Veteranov iz Kranja odstopila od tekmovanja, tako da liga šteje samo 11 klubov. Za osvajanje prvega mesta imajo verjetno največ možnosti rokometaši Sevnice in Kranja, prvak se namreč direktno uvrsti v republiško ligo.
Kdaj in kje bodo igrali hrast-niški ligaši? Rokometašice »Steklarja« bodo nastopile na svojem igrišču za Savo ob nedeljah, in to »B« ekipa ob 9. uri, »A« ekipa pa ob 10. uri.
Nogometaši bodo igrali z eno izjemo vse tekme ob nedeljah v popoldanskih urah na nogometnem igrišču na Rudniku.
Rokometaši RK »Hrastnika« pa bodo nastopali na domačih tleh ob sobotah v večernih urah na igrišču na Rudniku, kar jim omogoča razsvetljeno igrišče.
Ob zaključku je verjetno želja vseh ligašev, da bi Občinska zveza za telesno kulturo v Hrastniku v letošnjem letu zagotovila vsaj nujno potrebna sredstva za redno tekmovanje, iz merodajnih krogov pa se je izvedelo, da bo sredstev dovolj. Üpajmo, da bo to res, tako da si vodstva posameznih klubov še s tem problemom ne bodo delala preglavic.
Športnikom želimo veliko športne sreče, gledalcem pa mnogo zadovoljstva ob spremljanju tekem hrastniških ligašev.
POUČNA EKSKURZIJA KMP IN MLADINE V SAMOBOR
Ob zaključku dela kluba je vodstvo sklenilo, da bomo letos obiskali tovarno stekla v Samoboru. Namen ekskurzije je tudi ta, da naši mladi spoznajo delo in delovne pogoje ostalih steklarn. Obenem obiščemo tudi sosedno republiko ter na ta način spoznamo življenje in navade sosedov.
V	Samoboru si bomo po ogledu steklarne ogledali še krajevne znamenitosti. Po ogledu muzeja in starega gradu bo srečanje mladih obeh steklarn v hotelu Lavica.
Več o izletu bomo poročali po ekskurziji.
ZAKONSKI VRTILJAK
—	Kaj boš pa rekel ženi, ko se tako pozno vračava domov?
—	Nič.
—	Kako nič?
—	Če ona že spi, mi ne bo treba govoriti, če pa še bedi, bo pa samo ona govorila.
H O
OVEN: 21. 3. do 20. 4. Počasi spoznate, da ste ga malo polomili, samo za enkrat se ne da nič pomagati. Najbolje je, da potrpežljivo čakate in drugič bolj premišljeno ravnate pri finančnih odločitvah. Pomlad vam prinaša presenečenje, od vas pa bo odvisno, ali bo prijetno ali neprijetno. Oseba, ki mislite, da vam je vdana, se začne vdajati vsakemu drugemu, zato ukrepajte takoj!
BIK: 21. 4. do 21. 5. V kratkem se vam bo nasmehnila sreča, zato bodite resni, ker ste se odločili, da boste raje »držali jezik«, ker vam v službi ne obetajo posebne spremembe. Še enkrat razmislite o novem prijatelju, da vam ne bo pozneje žal. Ljubezen ne boste jemali več tako resno, kar bo edino pravilno in kronano z nekaj uspehi.
DVOJČKA: 22. 5. do 21. 6. Vaša odločitev je bila pravilna, zato kar hrabro naprej. Imeli boste še nekaj težav pri dviganju osebnega standarda, zato si poiščite kakšnega močnega »strica«, da vam bo pomagal dvigovati. Doma boste imeli vse manj obstanka, ker vam pomlad ne bo dala miru. Obeta se vam avantura v naravi, samo za posledice odgovarjate sami.
RAK: 22. 6. do 22. 7. V delovnem okolju vam gre vsak dan na bolje, razen plače, ki je čez zimo zamrznila. Ker pričakujejo v začetku pomladi velike otoplitve, obstajajo tudi tu ugodne možnosti, samo potrpežljivi bodite kot doslej. April vam bo obudil staro čustvo, ki pa se mu raje uprite, sicer boste razočarani kot takrat. Nekdo vas rad gleda.
R O S K
LEV: 23. 7. do 23. 8. Občutili boste osebno zadovoljstvo, ker boste spoznali, da ste ravnali pravilno. Jeziki vam bodo za hrbtom očitali nekatere stvari, ki pa jih sploh ni treba resno jemati. Doma boste tako pestali prijazni in veseli, da bodo domači začeli sumiti in misliti, da nekaj prikrivate. Zato bodite previdni pri sestankih v dvoje, ker vas zalezujejo.
DEVICA: 24. 8. do 23. 9. Spoznali boste, da ni vse tako, kot ste si zamišljali. Če boste pravočasno ukrepali, bo vse v redu. V nasprotnem primeru pa se vam ne obeta vesela pomlad. V službi dobivate konkurenta, ki se za zdaj drži še bolj v ozadju, je pa nevaren. Ker ste čez zimo zanemarjali družinske dolžnosti, je zdaj pravi čas, da nadoknadite zamujeno.
TEHTNICA: 24. 9. do 23. 10. Obetajo se vam lepši dnevi, bolj topli in sončni namreč. Vse ostalo bo še bolj po starem, le nekaj novih »prijateljev« si boste nakopali na glavo. Najpametneje je, da se jih čim-prej odkrižate, saj to znate zelo dobro. Nekdo se vas začenja izogibati, ker se boji, da ste kaj izvedeli o njegovih načrtih. Za vsak primer najprej razčistite uganko doma.
ŠKORPIJON: 24. 10. do 22. 11. Ker vam ničesar ne manjka, ste postali zadovoljni z vsem, kar se dogaja okrog vas. Dobro bi bilo, da se vseeno malo aktivneje vključite v tok dogajanj in tudi preveč spanja ni zdravo. Širijo se neke govorice o vas, zato dobro odprite oči in povejte vsakomur, kar mu gre. Mladoletna oseba vas gleda poželjivo, zato bodite previdni.
O P
STRELEC: 23. 11. do 21. 12. Postali boste bolj previdni v svojih izjavah o drugih in boste več razmišljali o svojih postopkih. Zato vas bodo v družbi vse bolj cenili, kar vam bo zelo ugajalo. Večkrat ste se že hoteli nekomu opravičiti, zdaj imate naj lepšo priložnost. Niste še pozabili na mlado osebo, ki je na vas napravila močan vtis, zato izkoristite priliko v sredini aprila.
KOZOROG: 22. 12. do 20. 1. V marcu ste nekaj doživeli, samo niste znali dovolj izkoristiti. Podobna priložnost se vam obeta v aprilu, zato ravnajte pametneje. Obeta se vam honorano delo, ki pa žal ne bo dobro plačano (štihanje), je pa dobro za zdravje. Z veseljem ste pričakovali začetek spomladi. Samo da še gozdovi ozelenijo, potem boste pa varni in ne bo vam treba več bežati tako daleč.
VODNAR: 21. 1. do 18. 2. Zima vas je skoraj malo utrudila, zato vam bo zdaj koristil kak izlet v spomladansko naravo. V službi se boste malo ugnali, ker boste videli, da so no splača več naprezati, denarja pa tako in tako nikoli nimate. Stroški za darila se vam bodo pa vseeno zmanjšali, ker boste »spregledali«, da jih oseba, ki so ji namenjena, ne vrača na pravi naslov.
RIBI: 19. 2. do 20. 3. Prvoaprilske šale čimprej pozabite in raje kujte načrte za 1. maj. Pomlad vam bo vrnila upanje, samo morate biti bolj uporni. S finančnimi težavami nikakor ne pridete na kraj, treba bo še malo čakati. Obetajo se vam lepi izleti v naravo, poiskati pa si morate pravo družbo, da vam ne bo dolgčas. Pri vožnji bodite bolj previdni in imejte obe roki na volanu.
\/
Sale
VAZNO JE LE ENO
Ob končani prvi konferenci na TŠE v Ljubljani so dijaki dobili obvestila o svojih uspehih. Ko je dobil listek tudi Peter, ga je razredničarka pokarala: »Kaj pa je bi lo pri tebi ovira, da si se tako slabo odrezal?«
Peter ni vedel, kaj bi odgovoril, pa ga je izmazal sošolec Janez: »Važno je sodelovati in ne biti najboljši!«
DOBRA VZGOJA
—	Ali ste na letni konferenci Zveze komunistov kaj razpravljali?
•— Nič.
—	Kaj nimate nobenih problemov?
—	Probleme imamo, a smo tako dobro vzgojeni, da o njih javno ne govorimo . . .
IZZIVANJE
—	Zakaj si pa. sina tako kaznoval?
—	Dva nezadostna je imel v spričevalu.
—	No, to pa res ni tako hudo.
—	Pri tem pa je še ves popoldan vrtel ploščo »Ne obžalujem ničesar«.
VESELJE
Tone je dolgo v noč popival, vse dokler mu ni zmanjkalo denarja. Ko je kolovratil domov, je padel v lužo. Pobral se je in vesel ugotovil:
—	Pa le ne bom prišel čisto suh domov!
ENA IZBIRA JE PREMALO
—	Janez, kupi si no kamgarn za obleko. Poglej, v izložbi piše »velika izbira«.
—	V izložbi je izbira, v moji denarnici je pa ni.
♦
t
i
♦
❖
♦
♦
NAGRADNI KVIZ ZNANJA št. 4
i
$
O
:
♦
■*
*
❖
«
«
*
❖
«
v
»
♦
♦
♦
♦
O
❖
♦
»
1. NAVEDITE GLAVNO OSEBO IZ PASTER-NAKOVEGA ROMANA, PO KATEREM SE IMENUJE FILM?
2. KDO OD NAŠIH PEVCEV JE ZASTOPAL JUGOSLAVIJO NA »PESMI ZA EVRO-VIZIJO?«-
.3. KDAJ JE PADEL POHORSKI BATALJON? Navedite točen datum.
4. KDO JE BIL PREDSEDNIK PRVE SLOVENSKE VLADE?
5. NAVEDITE IME IN PRIIMEK KOŠARKAŠA DRŽAVNE REPREZENTANCE, KI JE PREMINIL NEPOSREDNO PO SVETOVNEM PRVENSTVU V KOŠARKI V LJUBLJANI?
Na nagradni kviz iz 3. številke Glasa mladih smo prejeli 38 odgovorov. Upamo, da bomo v prihodnje prejeli še več odgovorov.
Žreb je pravilne' odgovore za nagradni kviz znanja iz 3. številke Glasa mladih razdelil takole:
1.	nagrada 30 din — Alauf Silva
2.	nagrada 20 din — Stepišnik Ferdinand
3.	nagrada 10 din — Miklič Zvone
—: Cvetko Franc . — Cvetko Milica
S&deiujte v kvizu znanja
Pravilni odgovori nagradnega kviza, iz 3.. številke Glasa mladih:
1. Kje in kdaj je padel pesnik Karl Kajuh — Destovnik?
BELE VODE 1944.
NAD ŠOŠTANJEM, 22. 2.
2.	Kje in kdaj je bil ustanovni kongres Komunistične partije- Slovenije?
ČEBINE NAD TRBOVLJAMI, 18. 4. 1937.
3.	Navedite priimek in ime lepotice Slovenije .1970, ki jo je izbrala žirija v organi-nizaciji revije »STOP« v Ljubljani?
MAJDA JAZBEC.
4.	Navedite točen datum rojstva in smrti ter priimek in ime največjega slovenskega pesnika?
Rojen 3. 12. 1800, umrl 8. 2. 1949, FRANCE PREŠEREN.
Kateri ekipi sta v. letu 1970 igrali v nogometnem finalu za Titov pokal SFRJ in katera ekipa je postala zmagovalec?
CRVENA ZVEZDA IN OLIMPIJA, ZMAGOVALEC CRVENA ZVEZDA.