60100200 855A AA 0»EWJA ,p.126 p 66001 koper Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo DNEVNIK Cena 400 lir Lelo XXXVIII. Št. 135 (11.263) TRST, sreda, 30. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TUDI DRŽAVNA PODJETJA PREKLICALA SPORAZUM IZ LETA 1975 SKLEP INTERSINDA 0 DRAGINJSKI DOKLADI SPRAVLJA SPET NA KOCKO BODOČNOST VLADE Takojšnja protestna stavka kovinarjev - Spadolini zahteval umaknitev sklepa, odločilni pa bosta današnji seji vlade in državne družbe IRI RIM — Včerajšnji dan se je začel s skrajno nevarnimi obeti 7,a družbene In politične odnose v državi, zaključil se pa je — vsaj tako se zdi — z nekoliko boljšimi perspektivami. Zjutraj so bili namreč Lama. Carniti In Benveiiuto, najvišji voditelji sindikalne zveze CGIL, CISL n UIL, prejeli povsem nepričakovano pismo predsednika zdru- ženja državnih podjetij (Intersind) uradno sporočil preklic sporazuma i* leta 1975 o dravinjski dokladi. K temu ga je prisilil predsinočnji izvršni odbor intersinda (ki ga se-stavljajr v veliki večini demokristjani, kar je sicer tudi Massacesi), zaradi česar je hkrati podal o-stavko. Udarec je bil zelo hud. saj so se s tem državna podjetja odločila slediti «trdi strategiji* zasebnih podjet nikov, katerih združenje (Confindu-stria) je sporazum odpovedalo 1. junija. Reakcije in odmevi so bili spričo izredne resnosti take odločitve in njenih posledic takojšnji. E-notni sindikat kovinarjev je brez o-dlašanja oklical dveurno protestno stavko v vseh državnih podjetjih. Delavci so se po vsej državi odzva M pozivu FLM polnoštevilno in so priredili vrsto protestnih sprevodov Massacesija, s katerim jim jc in manifestacij. Takoj se je tudi sestalo vsedržavno tajništvo enotne sindikalne zveze, ki ga je pismo iznenadilo, saj so ga prejeli prav isti dan. ko je Spadolini sklical za stopnike sindikata in Intersinda, da jih spravi za isto mizo za pogajanja o novih delovnih pogodbah in o splošnejših vprašanjih stroškov za delovno silo. Sindikalisti so v pričakovanju sinočnjega srečanja v vladni palači bili v svojih izjavah previdni in niso šli dlje od poudarjanja protislovnega zadržanja vlade in državnih podjetij. Mnogo ostrejši so bili komentarji ministra za državne u-deležbe De Michelisa (PSI), ker izvršni odbor Tntersinda ni upošteval njegovega izrecnega navodila, naj sporazuma o draginjski dokladi ne prekliče. Minister za delo Di OSTER SPOR MED SOCIALISTI IN DEMOKRISTJANI Morda že danes uradna potrditev vladne krize Del krščanske demokracije proti padcu vlade RIM — Danes bo najbrž dan, ko bodo odločali o usodi Spadolinijeve vlade. Trenutni položaj lahko obnovimo takole: Krščanska demokracija je te dni v ofenzivi, medtem ko se socialistična stranka brani in v glavnem molči. Včeraj so vos dan krožili glasovi o odstopu ministra za državne udeležbe De Michelisa (čigar navodila so voditelji Intersinda preslišali), ki pa so jih takoj demantirali. Predsednik vlade Spado lini se je vrnil predčasno s srečanja v Bruslju, kjer ga je presenetila vest o nepričakovanem sporu med demokristjani in socialisti. Tako je Potrjena tridnevna stavka časnikarjev Vsedržavno časnikarsko združenje jc potrdilo že najavljeno tridnevno stavko časnikarjev tako, da v državi ne bodo izšli časopisi v četrtek, petek iu soboto. Na včerajšnjem «te!iničnem sestanku* na sedežu FNSI med predstavniki založnikov in časnikarjev v prisotnosti dveh predstavnikov ministrstva za delo, so soočili stališča ekonomske narave in ko je bil govor o številkah je prišlo do vrste sporov o načinu izračunavanja cene dela. Predstavnika ministrstva za delo sta napovedala svojo o-ceno predlogov glede tega za danes. Predstavniki založnikov in časnikarjev se bodo ponovno sestali danes, da preučijo še druga odprla vprašanja (odpravnina ob prenehanju delovnega odnosa), jutri pa naj bi se nadaljevali pogovori o e-konomskih vprašanjih. Če ne bo prišlo do drugač-čnih sporočil, tudi Primorski dnevnik v prihodnjih treh dneh ne bo izšel. Ponovno bo izšel šele v nedeljo. ditvi protačuna. nakar bi dokončno rešitev poverili tajnikom stranke, ki bi se morali sestati v prvem tednu prihodnjega meseca. Prevladah bo najbrž slednja možnost, saj ne gre podcenjevati odločnega Snadolinije voga odpora, pri čemer ga podpira predsednik republike Pertini. tako da ne bo odstopil, če ne bo v par'a mentii preje) nezaupnice. Tudi dobršen del Krščanske demokracije jc proti vladni krizi. V tem smislu gre razumeti izjavo načelnika poslanske skupine KD Gerarda Bianca, ki je poudaril, da njegova stranka ne bo odobrila izvenpariamentarnih kriz ter je zagrozil, da bodo v primeru razprave o vladni krizi govorili vsi demokristjanski poslanci. Napetost med Krščansko demo kradjo in PSI ostaja še vedno visoka in nihče ne vidi zanesljivega izhoda iz krize. Na demokris'Janškem g a šilu «11 popolo* piše danes Giovanni Galloni, da ima Krščanska demokra cija jasno politično linijo, ki lahko zagotovi državi gospodarski prepo rod ter sprašuje soeia'iste. ali ima jo učinkovit protipredlog. Iz socia lističnih vrst ni nobenega odgovora. Craxj baje proučuje odgovor na zad nii napad Krščanske demokracije: vendar pa se mora soočati z na sprotji v vrslah socialističnega vod stva. Tudi PSI se je namreč raz delila na tako imenovane jastrebe in na golobice, prvi zahtevaio takojšnjo krizo, drugi pa so za bolj prožno taktiko, in za odložitev morebitne krize na jesen. R. G. Giesi (PSDI) je prav tako zatrdil, da mora vlada spametovati funkcionarje državnih podjetij, tajnik njegove stranke Longo pa je označil sklep Intersinda za «zločinski in izzivalni ukrep* in je zahteval, naj vlada takoj ustrezno nastopi. Edini glas v podporo odločitve Inler sinda je prišel od demokristjana Segnija, kar je še potrjevalo domnevo, da gre za nov korak strate gije KD za skrajno zaostritev d™ žbenih odnosov, ki naj bi privedla do vladne krize. Po drugi strani se je dogodka pa sebej veselil predsednik Confindu-strie Merloni, ki se je ravno včeraj sestal s tajništvom KD, na katerem so baje ugotovili podobnost ocen o gospodarskem položaju. »Sedaj, ko smo vsi na istem stališču, lahko tudi začnemi pogajanja za delovne pogodbe,* je dejal Merloni. v pre pričanju, da bi s podporo Intersinda laže pritiskal na sindikate s pozi cije sile. Mcčejšega se je čutil tudi predsednik združenja trgovcev Orlando, ki je napovedal, da bo tudi Ccnfcommercio prekbcal spora zum o draginjski dokladi. Toda vse kaže, da je Spadoliniju še enkrat uspelo umiriti vode, vsaj začasno. Na sinočnjem sestanku, katerega so se udeležili tudi ministra Di Giesi in De Michelis, Lama, Cariti in Benvenuto ter podpredsednika Intersinda, je predsednik vlade prinesel nekaj predlogov za reševanje vprašanj delovnih pogodb in stroškov za delovno silo, bistveno pa je, da je »predlagal* Tntersindu, naj umakne svoj sklep o preklicu sporazuma o draginjski dokladi. V tem smislu je dal sl.tičati za danes tako predsedstvo državne družbe IRI (ki naj ukaže svojim zastopnikom v Intcrsindu, naj ubogajo vladna navodi’a). kot tudi ministrski svet (ki naj da ustrezen ukaz). Odločitev je torej izrecno politična in bo moralo na današrn seji vlade priti Jasno do izraza, iz zadržanja demokrščansjrih , mini sTPhv. ah je KD zares M ozadju vseli manevrov za zaostrovanj družbenih in političnih odnosov celo za ceno vladne krize. ZARADI NASILJA PROTI RB Aretacije pripadnikov italijanske policije RIM — V okviru preisKave o domnevnih zlorabah in nasilju varnostnih sil pro i aretiranim rdečim brigadistom so med ponedeljkom in torkom po naiogu padovskega preiskovalnega sodnika Fabianija a rotirali pet pripadnikov italijanske polici,je. nekega kapetana, nekega podčastnika, funkcionarja oddelka UCIGOS in dva pripadnika po sebne skupine notranjega ministr stva NOCS. Peterica je obtožena, da ni predala pristojnim aretiranega domnevnega rdečega terorista Cesara Di Lenarda, temveč ga jc zadržala, da bi iz njega izsilila sodelovanje. S sedanjimi aretacijami so časopi sne vesti o zlorabah in nasilju, za radi katerih je marsikateri časnikar doživel grenko urico, vse prej kot neosnovane. Ukrep padovskega preiskovalnega sodnika pa ie že sprožil negodovanje in ostre reakci je kolegov aretiranih. RIM — Bencin in drugi petrolej ski derivati se bodo bržkone v prihodnjih dneh spet podražili. Po u-veliavljenem vodilu, da zaslužek petrolejskih družb ne sme biti v Italiji manjši za več kot 4 odstotke v primerjavi z drugimi evropskimi državami, zahtevajo petrolejci povišali ;e cene bencina za okrog 40 lir, plinskega olja pa za 10 lir pri litru. Ustrezno odločitev bo moral sprejeti medministrski odbor za cene. KONČAN 12. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Jugoslovanski komunisti v celoti ohranjajo kontinuiteto samoupravljanja in neuvrščenosti Delavskemu razredu je treba vrnili vso pravico odločanja in odgovornost v organizacijah združenega dela - Tržišče s« mora urejati na osnovi ekonomskih zakonitosti, ne pa z administrativnimi ukrepi (Od našega poročevalca) BEOGRAD — Z obvezo, da bo Zveza komunistov Jugoslavije nadaljevala z doslednim izvajanjem načel, ki sta jih začrtala Tito in Kardelj in z izvolitvijo novega centralnega komiteja, se je včeraj končalo zasedanje 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Takoj nato se je sestal novoizvoljeni centralni komite, ki je izvolil predsedstvo, na seji predsedstva pa je kot prvi za dobo enega leta prevzel nalogo predsednika Mitja Ribičič, izvršnega sekretarja pa Nikola Stojanovič. 12. kongres Zveze komunistov Ju- goslavije predstavlja vsekakor pomemben trenutek pri uresničevanju doslednih socialističnih odnosov v jugoslovanski družbi. Po štirih dneh razprave, ki se ni bala in se ni izogibala polemičnim tonom, kriti- žavi in njene mednarodne vloge. Torej načel socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti, ne prikrivajo pa, da je prišlo v zadnjem času ob naraščajoči gospodarski krizi do nihanj v doslednem uveljavljanju samoupravljanja. Tako se kam, opozorilom na odgovornosti in i je d0gajjjo, da je delavski razred pozivom k doslednosti, je bila vče- * raj v sklepnih posegih in v sklepnih dokumentih potrjena osnovna obveza, ki se jc vila kot rdeča nit več kot dva meseca, od kongresa Zveze komunistov Slovenije, preko kongresov ostalih petih republik in obeli avtonomnih pokrajin do zveznega kongresa: jugoslovanski komunisti v celoti ohranjajo kontinuiteto načel družbene ureditve v dr- izgubil upogled nad presežnim delom, da z njim ni več razpolagal, ampak so se pojavljali birokratski administrativni posegi, ki so prevzemali v svoje roke pravico do o-dločanja. 12. kongres je sklenil, da ie tre ba s temi težnjami prekiniti, da je treba vrniti delavskemu razredu vso pravico odločanja. V sklepni resoluciji o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije .je izrecno poudarjeno, da je mogoče stabili zacijo uresničevati samo z ne no sredno akcijo delavskega razreda, torej z dejansko krepitvijo ekonomske in družbene moči in odgovor nosti delavcev v Organizacijah združenega dela. Rečeno oa je tu di, da mora postati dohodek osnovni razlog gospodarjenja in da s,5 ureja tržišče na osnovi ekonomskih zakonitosti. Skratka, če bi hoteli to stališče poenostaviti, bi rekli, da bo moralo odslej dogovar.jan.je potekati neposredno med organizacijami združenega dela (tore.i med pod.je tji) in da ne bo več mogoče z viška odločati o namembnosti sred štev: da bodo šle investicije res v produktivne namene, torej v gos podarske objekte (tovarne, kmetijstvo, turizem), ki ustreza d zakonom ekonomskega trga. ki bodo torej sposobni proizvajati dohodek. ..........„„„„..................i'......hmbiiihhih................. S POSREDOVANJEM POSEBNEGA ODPOSLANCA ZDA ZA BLIŽNJI VZHOD HAB1BA V Bejrutu se nuduljujejo težku pogajanja Voditelji EES obsodili izraelsko agresije Izrael zahteva takojšen umik palestinskih gverilcev, ki naj bi prej predali orožje - Za EGS bo mogoče vzpostaviti trden mir na tem območju le s sporazumevanjem ob sodelovanju PLO nemudoma odložil sestanek z gospodarskimi ministri, na katerem bi morali govoriti o prilagoditvi proračuna povečanemu deficitu ter se jo posvetil drugemu sestanku, ki je bil na dnevnem redu, se pravi srečanju z voditelji Intersinda ter tajniki sindikalnih organizacij. V Rimu torej spet diši po vladni krizi, kot se je v zadnjem času, v dokaj kratkem obdobju petstranske vladne koalicije večkrat zgodilo. Vendar so na delu tudi sile, ki vladni krizi nasprotujejo. Na današnjem srečanju bo Spadolini predlagal rešitev, ki je različna od rešitve, ki jo predlaga Krščanska demokracija. Tajnik KD De Mita se je včeraj na sedežu stranke sestal z demokri-stjanskimi ministri, ki odločno- podpi rajo smernice ministrov Andreatta in Marcore. Zelo verjetno bodo Spa dolinija podprle laične stranke, se pravi socialdemokrati, socialisti, liberalci in republikanci, iz česar lahko domnevamo, da ostajata samo dve možnosti (ali v najboljšem primeru tri, če se do jutri ves položaj zgladi in stranke najdejo sporazum): na današnjem srečanju lahko ugotovijo, da obstajajo velike razlike na gledanju na politični položaj, kar bi popoldne ratificiral ministrski svet na svoji seji in tako dejansko podprl vladno krizo, ali pa obstaja možnost delnega kompromisa, se pravi odobritev sporazuma o prilago- Prislanišnuhi bodo stavkali 3 dni RIM — lz protesta proti brezbriž nosti in zamudam vlade pri reševa riju krize, ki prizadeva italijanska pristanišča, so sklenili sindikati luških delavcev oklicati tri dni stavke. Za 24 ur bo zalo zamrlo hkrati delo v vseh italijanskih lukah v dneh 9. in 12. julija, nadaljnjih 24 ur stav ke pa bo razčlenjenih po območjih, in sicer 16. julija v pristaniščih se vernega Ti renskega morja in na Sardiniji, 21. julija v Kampaniji. Kalabriji in na Siciliji, medtem ko bodo v jadranskih lukah delavci stavkali 23. julija. BEJRUT, TEL AVIV, BRUSELJ Ikilometrov razširi obroč okrog Bej V Bejrutu so se včeraj nadal> | ruta. V Tel Avivu, vsaj kar jc mogoče jbMs^U,. '>*. i*iuv obrambnega mini stra barona in ministrskega pred vala mrzlična pogajanja med pred »Umiki vodstva PLO in liban usi P ml oblastmi, da bi našli kompromisno rešitev za časten umili paleslin škili gverilcev iz obkoljenih prede Jov libanonskega glavnega mesta. O poteku tel. pogovorov priimjajo z Bližnjega vzhoda med seboj zelo nasprotujoče si vesti. PLO ie pri pravljena, da se umakne z libaiion kega o/.emlia, še naprej pa naj bi vztrajala pri nekaterih pogojih, ki so jih njeni predstavniki obrazložili že v soboto, dan po začetku četrte prekinili e oghja. Prizadeva si. da bi obdržala v Libanonu del svoje politične strukture, ki naj bi skrbel za približno pol milijona paiestin škili beguncev v tej državi. Poleg tega naj bi tudi del njenih oboroženih sil ostal v Libanonu in sicer p V zadnjih štirih letih to ni bilo narejeno in Ribičič ie včeraj do-udaril, da morajo jugoslovanski komunisti vztrajati nri tem in odurno spodbijati vse poskuse etatističnih, tehno-birokratskih in na-rionaMstPnih sil, da bi odvzele oblast (ielovnemu liudstvu. . Bearzoto vi varovanci so bili te dni deležni hudih kritik ne samo v Ita liji. temveč tudi s strani tujih strukovanjakov in poročevalcev. Vsem so se torej krepko oddolžili. Argentinci pa včeraj proti Italijanom gotovo niso upravičili svojega slovesa: tgrali so zmedeno, naivno v obrambi, nepovezano na sredini igrišča, premalo odločno v napadu. Menuttijevi nogometaši so povsem nasedli Italijanom, ki so z obrambno igro strli v sok nasprotnikov napad in nato v protinapadih dosegi' oba zmagovita zadetka. Za pravo razočaranje pa sta sinoči poskrbeli Anglija in Zahodna Nemčija. Ljubitelji nogometa so pričakovali pravo poslastico, priča pa so bili izredno slabi igri. Danes bo na tmundialu* počitek. Jutri pa bosta na sporedu tekmi med Sovjetsko zvezo in Belgijo ter Severno Irsko in Avstr io. (O vsem dogaianju na *mun diaiu* poročamo na peti strani.) ..............................im....................mn....„„„....iiiiiiiii.milil............»mm.n.m.mm,.....................iiiiiii.im..................mm................................................................. ODVETNIK VITALONE V SREDISCU PREISKAV V ZVEZI Z AFERO CALVI LONDON, RIM, TRST — Londonska «City police* je potrdila, da je Calvi umrl cd 8 do 12 ur preden so našli njegovo truplo. To pomeni, da je umrl med 19.30 in 23.30 po krajevnem času (20.30 in (10.30 po srednjeevropskem legalnem času), to je zvečer med 18. junijem in jutrom naslednjega dne. Truplo je opazil neki mimoidoči nekaj pred 8. uro (po kra jevnem času). Policijski inšpektor, ki se ukvarja z zadevo, je izjavil, da bodo lahko posredovali toč nejše podatke 0 uri smrti po končanem obdukcijskem postopku, se pravi čez teden dni. Medtem se v Rimi’ nadaljuje preiskava, ki jo vodi sodnik Sica. Ta .je včeraj zaslišal kot pričo Maurizia Mazzotto, ki je menda izročil odv. Vila loneju (sedaj v priporu) večjo vsoto c’ mar ja. Maz-/otta v bistvu bremeni Vitaloneja, toda odvetnik zavrača vsako krivdo. To se je zgodilo tudi na soočenju v kliniki, kjer je sedaj Vitalone. Zanj, zgleda, se je zavzel tudi njegov brat Claudio Vi talone demokristjanski senator, ki sc je včeraj pogovarjal z državnim pravdnikom Galluccijem, z dr, Sico in drugimi sodnijskimi predstavniki. Vitalonejevi zagovorniki, so že vložili prošnjo za njegovo izpustitev na začasno svobodo, toda zdi se, da bo moral sodnik preveriti še nekatere okoliščine. V tej zvezi je treba poudariti, da se od vse povsod kopičijo glasovi, da je treba odvzeti rimskemu pravdništvu pristojnost nad afero ter jo prenesti v Perugio (kot določa zakon, če gre za morebitne osumljence iz vrst rimskega sodstva). V Trstu pa je pomočnik državnega pravilnika Coassin ponovno zaslišal pordenonskega komercia lista Alda Roinaneta. Ta je izjavil, da je pojasnil svoj položaj glede srečanja s Calvi 'etn v Trstu. Obstajajo pa še nekatera .vprašanja v zvezi z njegovim sodelovanjem s finančno skupino pokojnega bankirja. Začela so se ameriško-sovjetska pogajanja o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja ŽENEVA — Včeraj popoldne so se s formalnim srečanjem obeh delegacij v ozračju previdnega opli mizma začela na sedežu sovjetskega veleposlaništva v Ženevi poga janja o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja (Start). Srečanje med obema delega ijama, ki ju vo dita Edvvard Rowny in Viktor Karpov. je trajalo le slabo uro. Na kasnejši tiskovni konferenci je vodja ameriške delegacije poudaril že znana Reaganova stališča o teh pogajanjih ter dodal, da je bil po govor s sovjetskim kolegom »iskren in odkrit*. Danes pa se bodo nadaljevala na ameriškem veleposlaništvu prava pogajanja, ki bodo po vseh doseda njih znamenjih in izkušnjah dolga in zapletena. Kljub nedavnim Reaganovim izjavam, da je »bolje ostati brez sporazuma o jedrski oboro žitvi, kot skleniti slab sporazum*, pa prevladuje mnenje, da bodo po gajanja uspešna. Seveda jih bo brž kone pogojeval uspeh prav tako že nevskih pogaji nj o raketah srednje ga dometa v Evropi. Svoj optimizem opazovalci opravičujejo /• ugotovitvijo, da se v svetu širi nasprotovanje oboroževalni tekmi, da velesil' hočeš nočeš morata voditi račune s pacifističnimi gibanji. Tudi iz samega tehničnega vidika so pogajanja Start precej lažja od prejšnjih Salt, saj se bodo sedaj domenili le o zmanjšanju strateškega orožja. Obe velesili dobro vesta, da so njuni vojaški arzenali že tako natrpam z jedrskimi konicami, da bi lahko večkrat uničili naš planet, da ne bo kaka konica manj bistveno vplivala na njuno varnost. Seveda bo glavna ovira nadzorstvo nad izvajanjem morebitnega sporazuma, a s sodobno tehnologijo, bi lahko tudi to zapreko premostili. Pogajanja Salt 1 in Salt 2 o orne jevanju strateškega jedrskega aro žja so skupno trajala 10 let, končnega sporazuma pa ni ameriški senat ratificiral. Obe velesili načelno nasprotujeta tako dolgim pogajanjem in sta trdno odločeni, da bosta pohiteli, kljub temu pa bodo minuli meseci, če ne celo leta. V zahodnoevropskih krogih pa so še najbolj zaskrbljeni, da bi medtem propadla pogajanja o «evroizstrel-kih>, na tihem pa upajo, da se to ne bo zgodilo, prav tako upajo, da ne bodo po prihodnjih predsedniških volitvah v ZDA nasprotovali tem pogajanjem. BUENOS AIRES — Argentinsko zunanje ministrstvo je zanikalo vesti, da je Argentina pristala na resolucijo 502 in uradno prekinila sovražnosti na južnem Atlantiku. NA VČERAJŠNJI DEŽELNI SEJI V ODGOVORU NA ŠTEVILNA VPRAŠANJA SINOČI ZAKLJUČEK 34. MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA Odbornik Coloni včeraj poročal o vprašanjih Potrjena pomembna vloga razstavišča ki so povezana z lokacijo industrijske cone v razvijanju krajevnega gospodarstva V zvezi z odločitvijo o mikrolokaciji mešane industrijske cone v sežanski občini je dejal, da gre za legitimne notranje obveznosti zgolj urbanističnega značaja, ki niso vezane s konkretnimi načrti - Potrdil je važnost osimskih sporazumov V deželnem svetu je bil včeraj govor o vprašanjih, ki so povezana z lokacijo industrijske proste cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi Svetovalske skupine KPI, LpT, PSI, KD. PDUP in neofašistov so namreč deželnemu odboru vložile vrsto vprašanj in interpelacij, s katerimi so zahtevale pojasnila in stališče dežele novici, ki jo je 15. junija objavila agencija Tanjug. Vprašanja in interpelacije so seve da izhajale iz različnih stališč, ki jih posamezne stranke imajo do tega vprašanja in do sodelovanja z Jugoslavijo nasploh, ki mu na pr. listarji in neofašisti kar žolčno na sprotujejo, kakor tudi nasprotujejo osimskim sporazumom v celoti. V imenu odbora je na vprašanja odgovoril odbornik Coloni, ki je Vivodoma dejal, da vsa izhajajo iz sporočila agencije Tanjug glede mikrolokacije italijansko - jugoslovanske industrijske proste cone v sežanski občini s strani oblasti SRS. Kljub temu, da gre za legitimne no tranje obveznosti — je dejal — ki so izključno urbanističnega značaja in ki niso povezane — deželni odbor ima razloge, da tako misli — s konkretnimi načrti, je razvidno, da procedure in pobude za praktično realizacijo proste cone, po črki in duhu osimskih sporazumov, pred videvajo obveznosti, ki morajo biti nujno bilateralne in niso torej uresničljive brez konsenza obeh part nerjev podpisnikov sporazuma Tudi sicer kaže, da že same splošne jugoslovanske časnikarske vesti to im plicitno potrjujejo — jje nadaljeval Coloni — ko se sklicujejo na dela, ki bi morala potekati istočasno na jugoslovanskem in italijanskem teritoriju. Odbornik Coloni je nato ponovno potrdil stališče odbora, da se spre meni prvotno lokacijo cone, kar je tudi večkrat orisal vladi. Le ta je takoj sklicala dva sestanka s krajevnimi političnimi in družbenimi predstavniki, ki so na sestanku so glasno podčrtali, da je treba najti drugačno rešitev glede lokacije; de .jugoslovanskih oblasti o tej administrativni obveznosti ne more spreminjati odločitev dežele in krajevnih uprav, ki so se izrekle proti lokaciji na Krasu in še dodal, da cona .ni uresničljiva niti pri Orehu, žara di česar je treba iskati drugačne oblike sodelovanja. Z odgovorom je nezadovoljen svetovalec Baraz-zutti (PDUP), predvsem pa zaradi odnosov med deželo in vlado, glede tega vprašanja. Za področje bivše Tovarne strojev Dežela odobrila varianti 28 in 29 Na predlog odbornika za delo je deželni odbor na včerajšnji popol niiiiiitiimimfmiimiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiimiiimifiiiiiHiiiiifMiimMiiMiiiniiiiiiMnfiMiiMiMMiiMiiMiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiniiimiiiiiiifiiuiiiiiiii* Gledališče pestijo finančna bremena Na sporedu dve slovenski noviteti Upravni svet se je med razpravo obvezal, da se bo nadalje zavzemal za rešitev finančnih problemov - Predvidena gostovanja znanih režiserjev Podelitev značk OF v Rovtah-Kolonkovcu V soboto, 3. julija, ob 20.30 bo v prostorih kulturnega društva Rovte . Kolonkovec (Ul. Monte Semio 2, bivša Ul. Com-panelle) slovesna podelitev spominskih značk OF aktivistkam in aktivistom tega področja, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Spominske značke bo podeljevalo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, slovesnost pa bo povezana tudi s kulturnim programom, v katerem bo sodeloval tudi pevski zbor «Fran Venturini* od Dom ja. S svojo udeležbo na tej slovesnosti bodo prebivalci Ko-lonkovca, pa tudi sv. Ane pokazali svojo navezanost na ideale. za katere so v času borbe delali in katerim so ostali zvesti vsa povojna leta. Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je na sinočnji seji odobril proračun za sezono 1982/83. Odobril tudi repertoar, čeprav ostajata dve deli še v diskusiji in bosta dokončno odobreni do pričetka nove sezone. Glede proračuna je potrebno za pisati, da so člani upravnega sveta poudarili nekatere problematične postavke, ki se na žalost vlečejo iz sezone v sezono. V bistvu gre za to, da so pasivne obresti, ki bremenijo SSG zaradi nakopičenih dolgov, iz leta v leto višje in se zelo približujejo celokupnim predvidenim izdatkom za delovanje gledališča. V tem smislu so člani upravnega Sveta ponovili obvezo, da se je potreba še nadalje boriti za to, da se reši vpra sanje SSG v sklopu novega zakona o gledališčih ter v sklopu globalnega zaščitnega zakona za manjšino in na podlagi posebnega zakonskega.o snutka senatorke Gerbčeve. V bistvu žela je na prošnjo vlade predlagala kot novo možno rešitev področje pri Orehu in ustrezno študijo odposlala tudi krajevnim upravam, da bi dale svoje mnenje. Takrat pa se je v mestu začela politična kriza, zaradi česar so bi la posvetovanja zaustavljena; ja sno je zato — je dejal Coloni — da italijanska vlada ni morala formal no posredovati te nove možnosti ju goslovanskim oblastem; jasno je tudi. da so le te seznanjene o te. notranji italijanski proceduralni fa zi, katere namen je določiti spremi njevalne predloge v odnosu z ori ginalnimi predvidevanji. Povsem ja sno je tudi, da o določitvi nove lokacije in novih oblik kooperacije, ki bi bile različne od originalnih, se lahko in se morajo pogajati le obe osrednji vladi, čeprav s sodelova njem krajevnih stvarnosti. Odbornik Coloni je nato govori) še o dosedanjih odnosih med obe ma vladama v zvezi s tem vpraša njem in ob zaključku ponovno pod črtal politične smernice deželnega odbora, ki si prizadeva za pospeševanje prijateljstva, sodelovanja in kooperacije na različnih področjih z bližnjimi državami, še posebej pa med obmejnimi stvarnostmi; po mnenju odbora je to v interesu pre bivalstva. Deželni odbornik je tu di podčrtal važnost osimskih spora zumov v njihovi celoti. V repliki je komunistični svetova lec Rossetti med drugim dejal, da s takim odbornikovim odgovorom ne more biti zadovoljen, ker je odgovoril le na dve od štirih vprašanj, so mu jih zastavili komunisti govoril o pomenu sporočila Tanju ga in pa o pobudah, ki bi jih moral deželni odbor sprejeti, da bi celotno zadevo dokončno razčistili) in ker to vprašanje ima nekatere malo jasne plati. Iz drugačnih razlogov so bili z odgovorom nezadovoljni listarji (svetovalec Bologna je včeraj ponovno sedel na svojem mestu, potem ko je napovedal svo. odstop, ki pa ga je deželni svet za vrnil) in neofašisti. Svetovalec Vi gini (KD) je odbornikove izjave podprl, kar je storil tudi socialist Pittoni, med drugim je dejal, da je bilo pričakovati, da bi se v mestu po volitvah bolj uravnovešeno spoprijeli s tem vprašanjem in pri tem ožigosal ponovno strumentahza-cijo liste; pristavil je te, da sklep danski seji odobril varianti štev. 28 in 29 splošnega regulacijskega načrta trž.aške občine, ki vsebujeta po-drobnostni načrt za področje bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju, ki ga je svoj čas predložila Cecovi nijeva občinska uprava. V prejšnjih tednih je podrobnostni načrt proučila urbanistična sekcija deželnega tehničnega odbora in kljub temu da je izrekla pozitivno mnenje za njegovo odobritev, je k načrtu prispe vala vrsto pripomb predvsem v zvezi s sistemom cestnih povezav do področja in do novih poslopij, z upo rabo zelenih površin, kakor tudi v zvezi s problemi, ki zadevajo odnose med javnim in zasebnim posegom. V prihodnjih dneh bo izšel odgovarjajoči dekret s podpisom predsed nika deželnega odbora Comellija. Našteli so 95.000 obiskovalcev - Razstavljavcev je bilo 778 iz 28 držav Prireditelji zadovoljni s poslovnim prometom - Važnost Kongresnega centra Sinoči so se po trinajstih dneh zaprla vrata 34. mednarodnega vzorčnega velesejma pri Montebellu. Sejemska uprava je v tiskovnem sporočilu izrazila zadovoljstvo nad potekom razstavnih, kongresnih in dru gih obrobnih dejavnosti, in to z ugotovitvijo, da se vloga velesejma v korist gospodarstva v tržaški pokrajini in deželi Furlaniji - Julijski krajini na sploh, kljub neugodni mednarodni konjunkturi, utrjuje. Na razstavni površini 14.500 kvadratnih metrov se je zbralo 778 razstavljavcev iz 28 držav, od tega 293 inozemskih. Uradno je bilo zastopanih na velesejmu 13 držav, to so Argentina, katere «dan» je bil včeraj, Avstrija. Jugoslavija. Bavarska, Kamerun, ČSSR, LR Kitajska, E-tiopija, Gabon, Grčija, Indonezija, Somalija in ZDA. Prireditelji so zadovoljni tudi z SINOČI ODOBREN PRORAČUN SSG obiskom: našteli so okrog 95.000 o-biskovalcev, in to kljub ne ravno ugodnim vremenskim razmeram. Po mnenju velesejemske uprave je to dokaz, da velesejem še vedno privablja ljudi, da ima še vedno svoj čar. Množica si je še zlasti rada ogledovala stojnice in razstave blaga široke porabe, stanovanjske opreme in pohištva, oblačil in sredstev za preganjanje prostega časa. Tudi s poslovnim obsegom so prireditelji zadovoljni. Pravijo, da so pravninah in penziji, za katere je bila premična lestvica szamrznje na* s februarjem leta 1977. V tistih okoliščinah so v parlamentu izjavili, da bodo to pomanjkljivost, ki neupravičeno prizadene nekatere upokojence, popravili med raz pravo o reformi skrbstva. Res zasoljeno kosilo Med kosilom v neki restavraciji bili posli še najbolj zajetni na po-, v Ul. Manzoni se .je v ponedeljek um jjuou ac imjuviij /.ajctin ti a i t w * • *’*w**«~»n >->*- .i*- * Kui.vv.v.jv.. dročju oblačil in konfekcije, elek- 26-letni Giuseppe Pernarčič iz Me- trogospodinjskih strojev in aparatov, pohištva in opreme, embalaže, o-brtniških izdelkov ipd. Omenili smo obrobne prireditve. d.je vasi 12 nenadoma spomnil, da ni zaklenil vrat svojega bmw. Stekel je do parkirišča, a denarnica, v kateri je bilo shranjenih mili žepu neznanega tatu. Pernarčiču ni preostajalo drugega, kot da je prijavil tatvino policistom. Med te sodijo trgovski posveti med jon lir v bankovcih, je že bila v delegacijami tujih držav s tukajšnjimi in deželnimi predstavniki gospodarstva in oblasti ter ustrezni operativni sestanki, a med drugim specializirana zasedanja, kakršno je bilo mednarodno zasedanje o lesu in lesni trgovini, katerega se je udeležilo nič manj kakor 300 izvedencev in operaterjev z vseh strani naše zemlje. V tej zvezi velja posebno pouda riti novo veliko pridobitev sejemske uprave, ki jo predstavlja prav pred začetkom vzorčnega velesejma odprti Kongresni center, elegantno in funkcionalno urejen, ki daje razstavišču nov prestiž. Uprava sejmišča gleda sedaj že na prihodnjo priredbo poletnega vzorčnega velesejma v želji po njegovem dodatnem izboljšanju. SINOČI V BOLJUNŠKEM GLEDALIŠČU «PREŠEREN» Mična lutkovna izvedba igrice «Martin Krpan» Odigrali so jo otroci osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline s sodelovanjem lutkovne skupine V. Vodnik Otroci osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline so v sodelovanju z lutkovne skupino KD Valentin Vodnik predstavili sinoči v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu dramatizirano pripoved Frana Levstika «Martin Krpan*. Igrica, ki je na odru zaživela v zelo skopi opremi, je pritegnila z originalnostjo mask, sveža pa je bila tudi v tem, da so se je otroci lotili na popolnoma samosvoj način. Vredno se nam zdi tudi poudariti, da so otroci izdelali opremo in maske sami, pri načrtovanju pa jim Odborniki KASTA česitajo svojemu predsedniku Marjanu Krpanu in ženi Grazielli ob rojstvu hčerke MARTINE kateri želijo, da bi v življenju imela vedno same aktivne postavke. gre za to, da je potrebno zagotoviti ustrezne podpore našemu gledališču, potrebno pa je sanirati tudi sedanje slanje, preprosto povedano, dolgove. Po trm priporočilu in po podrob- V BAZOVICI V soboto in nedeljo partizanski tabor Pokrajinski odbor VZPI -ANP1 je sklenil, da se bo tretji partizanski tabor v Bazovici nadaljeval tudi v soboto, 3., in v nedeljo, 4. julija. Prireditelji potrjujejo, da bo tombola, kot napovedano, na sporedu v nedeljo točno ob 20. uri. Prireditev v Bazovici je bila, kot znano, prejšnjo nedeljo prekinjena zaradi slabega vremena.... nejši diskusiji glede na posamez ne proračunske postavke je upravni svet spregovoril o repertoarju. O tem so člani sicer že razpravljali in tudi mi smo nekatera dela že navedli. Tu naj omenimo vsaj dejstvo, da bosta na sporedu dve slovenski noviteti. V abonmajskem repertoarju bo gledališče uprizorilo igro Ma tjaža Kmecla ^Mutasti bratje*, ki se nanaša na probleme Slovencev na avstrijskem Koroškem Izven a bonmaia pa .je na sporedu delo A lojza Rebule «Kralj Matjaž*. Znana so tudi imena nekaterih režiserjev: Mile Korun bo režiral Plautovega ^Hvalisavega vojaka*, kar je seveda zelo vabljiva odločitev. Georgij Paro bo režiral Strindbergov «Smrtni ples*, predvideni sta tudi režiji Jožeta Babiča in Marija Uršiča: podrobneje bomo o repertoarju seveda še pisali. NituiiHiitimiiiiiiiiiiiiiitMiiifiitfiiiiMiiiHtmiiiiiiimiiiiiiiMiiiiitiiiMiiiiMiimfitiitiiiifiitmiiiiiiitiiiniiiiiif POLETNI CENTER NA PROSEKU ZAČNE DELOVATI 5. JULIJA Za slovenske otroke letos samo eno poletno središče V ponedeljek. 5. julija se bodo osebje (kuharice), za prevoze s za malčke v tržaški občini ponovno odprla vrata poletnih središč. Sled nja omogočajo šoloobveznim otrokom, da se tudi skozi poletne mesece srečujejo, igrajo, zabavajo v družbi vrstnikov pod varstvom aktivnih animatorjev. Se do pred par leti so imeti slovenski otroci na razpolago več ta kih poletnih središč; letos jim je namenjeno le eno, na Proseku. Tr žaška občina namreč tudi letos ni smatrala za potrebno, da bi pripra vila še eno središče, in sicer v mestu. Pred nedavnim je deloval poletni center v Dijaškem domu, ki je služil predvsem slovenskim mestnim otrokom, po odklonu ob činskih oblasti pa je središče pre nehalo delovati. Letos bodo ostali slovenski otroci tudi brez poletnega centra v Zgoniku. Ta center so pripravljale zgo-niška, devinsko - nabrežinska in repentaDrska občina (enkrat je bil center tudi v Repnu) v sodelovanju s tržaško pokrajino. Tri okoliške občine so krile stroške za pomožno šolskimi avtobusi, zgoniška občina je prispevala prostore osnovne šole, pokrajina pa je prispevala za animatorje in za prehrano. Vse kaže, da je bila tržaška pokrajina letos prisiljena odpovedati sodelovanje za radi pomanjkanja finančnih sred štev. Celotno breme poletnega centra je tako padlo na okoliške občine, bilo pa je preveliko, da bi ga lahko le te krile same (tudi zaradi klestenja izdatkov za socialne službe). Zato je poletni center v Zgoniku letos odpadel. Tržaška občina je medtem obja vila urnik avtobusa, ki bo peljal otroke iz mesta v poletni center na Prosek. Avtobus bo odpotoval ob 8.30 od Sv. Ivana (Trg Gioberti), ustavil pa se bo pri Bošketu, na Trgu Oberdan. na Škorklji in na Opčinah. Na Opčinah bodo na ta avtobus stopili tudi otroci iz Bazovice in okoliških vasi, ki bodo pri speli do Opčin za avtobusom št. 1 na progi št. 39. Slednji bo odpotoval iz Bazovice ob 8.50. Ob povratku Izidi male mature na šoli «F. Levstik* Na slovenskih nižjih srednjih šolah so se te dni zaključili zrelostni izpiti. Na šoli «F. Levstik* so včeraj že objavili rezultate izpitov. Iz delali so: v III. A razredu: Dimitrij Danieli. Stefano Kralj, Saša Luksa, Boris Stocca, Jurij Žagar, Lara Budin, Erika Garbini, Erika Grilanc, Alenka Kralj, Kristina Ukmar in Loredana Umek; v III. B razredu pa VValter Auber, Dean Bogateč, Alessandro Desco, Mitja Grilanc, Peter Škrk, Marino Starez, Karin Danieli, Nadia Gherlani, Katja Pirc, Tanja Pirc, Erika Puntar, Maja Štoka in Laura Valentino. Na ostalih šestih slovenskih nižjih srednjih šolah bodo objavili rezultate malih matur dane- dopoldne Zakon o odpravninah je treba izpopolniti Člani tržaškega tajništva Sindi kam italijanskih upokojencev pri CGIL so se prejšnje dni sestali v Rimu s predstavniki parlamentarnih skupin v poslanski zbornici, kjer razpravljajo o skrbstveni re formi. Tržaški sindikalisti so po slancem v prvi vrsti predočili po trebo da se poravna krivica, ki .jo .je pred kratkim sprejeti zakon o odpravninah prizadejal upokojencem iz obdobja od leta 1977 do 31'. maja 1982. Zaradi pomanjkanja časa za odobritev zakona o odpravninah nam reč ni bilo mogoče vnesti poprav kov. s katerimi bi lahko tudi ose b I ki so se upokojile v omenjenem obdobju, uživale poviške pri od iiitiiiiiiitMiiimiMtiiHiimimiiiiiMiiitiitiiitiiMiiiiiiimttmmniittiiiiiitHiiiiiiiiiittiiiiiiiiiitmiimtiiiitiiiiii OD DANES DO 7. JULIJA V Aristonu in na Gradu revija filmskih poslastic Drevi se bo začela v kinodvorani Ariston in na Gradu sv. Justa zaključna revija najboljših filmov, nagrajenih na II. festivalu festivalov in novejših filmov, ki jih bodo pred vajali v kinodvoranah šele v novi sezoni. Danes, ob 18. uri, v Aristonu predvajajo film Vittoria Sindonija «Quasi quasi mi sposo*. Pred začetkom filma (ob 17. uri) se bosta tržaškmu občinstvu predstavila režiser in protagonist Fabio Tra-versa, znan po nosilnih vlogah v filmih Nannija Morettija. Zvečer (ob 21.15) bo na Gradu sv. Justa na sporedu Cronenbergov «Scan ners», za njim pa (ob 23. uri) «E tutti risero (Detective story) Petra Bogdanovicha. V četrtek bo v Aristonu (vedno ob 18. uri) na vrsti zanimivo delo španskega režiserja Carlosa Saure «Bodas de sangre* po baletu znanega španskega plesnega umetnika Antonia Gadesa, ki je priredil za balet Garcia Lorce «Krvava svad ba» (letos je to delo uprizorilo Slovensko stalno gledališče). Na Gradu bodo zvečer vrteli najprej «Gli amici di Georgia* Arthura Penna, nato pa še «Moskva ne ver- jame solzam* Vladimir# Menšova. «Prijatelj med sovražniki, sovražnik med prijatelji* je naslov filma sovjetskega režiserja Nikite Mihal-kova, ki bo na sporedu v Aristonu v petek, 2. julija; na Gradu se bosta isti večer zvrstila «Guardato a vista* v spomin na pred nedavnim preminulo Romy Schneider (to je njen predzadnji film) in Truffautov «La sighora della porta accanto*. V soboto bo v Aristonu (ob 17.30) na sporedu film portugalskega režiserja Manoela de Oliveire «Fran-cisca*, ki ga bodo prvič predvajali italijanski javnosti po sodelovanju na beneškem filmskem festivalu. Na Gradu bodo istega dne vrteli «Blow out* novega ameriškega Hitchcocka Briana De Palme in Lumetov «11 principe della not-te», ki ga je žirija II. festivala festivalov nagradila z Zlatim Ari-stonom za najboljši film. je pomagal tržaški slikar Klavdij Palčič. Klavdij Palčič je bil sinoči tudi častni gost dolinskih otrok, ki so iz njegovih rok prejeli bralne značke. V spomin na srečanje jim je priznani s ikar pustil skico z Brdavsom in Krpanom v srditem boju, ki jo je na odru gledališča naslikal pred pričetkom predstave. (ris) • Statistična služba tržaške občine bo opravila v prihodnjih dneh običajni trimesečni pregled delovne sile. z anketiranje® ,171.2 družin, ki so jih izžrebali na anagrafskem u-radu. Popisovalci bodo imeli posebno izkaznico izdano od tržaške občine. FESTIVAL «TEATR0 RAGAZZI IN PIAZZA> Nastopi slovenskih skupin v Miljah Pester program predvideva lutkovne in druge predstave ■ Nadaljuje se filmski ciklus S kavasakljem v avto Neprevidna vožnja s kavasaki.jem 750 je včeraj botrovala nesreči, v kateri sta bila ranjena 21-letni zo-botehnik Ermanno Mordenti iri 16 letna študentka Donatella Klemse Mordenti je motorno kolo uprav ljal po Miramarskem drevoredu, ko je nenadoma zavozil nekoliko v levo in trčil v opel kadet, ki mu je bil ob strani. Tako voznika kot njegovo sopotnico je vrglo v nar kirani avto. od tu oa na asfalt. Na srečo se nihče ni hujše noško doval: fant se bo zdravil 15 dni (ob 16.30) se bo avtobus ustavil v dekle pa 10. oba na ortopedskem Ul. Rittmeyer namesto na Škorklji | oddelku. V Miljah se nadaljuje gledališki festival «Teatro ragazzi in piazza*. Kot smo že zapisali, so predvideni tudi nastopi slovenskih gledaliških skupin. Jutri bo nastopilo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z znano .....................................................h POZITIVEN OBRAČUN ŠOLSKEGA LETA GLASBENE MATICE Učni uspehi jamčijo še kvalitetnejši razvoj V šolah vseh vrst in stopenj polagajo v teh dneh obračune o uspehih in težavah, ki so zaznamovali potek šolskega leta, marsikje pa tudi že sklepajo in se dogovarjajo o novih programih in zakaj ne, tudi o no vih idejah, ki bi jih začeli uresničevati od srede septembra dalje. V ta namen smo izkoristili priložnost, da smo obiskali šolo Glasbene matice in se v pogovoru z njenim ravnateljem Svetom Grgičem seznanili o pravkar zaključenem učnem letu. Takoj mora mo povedati, da je šola naše osrednje glasbene ustanove razdeljena na devet oddel kov, gojencev na osrednjesedežu in v podružnicah tržaške pokrajine pa je bilo letos krepko nad štiristo, tako da se danes skupno število gojencev GM v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci, suka okrog sedemsto. *Naša šola je glede števila vpisov v polnem razmahu,* nam je ob teh številkah pristavil ravnatelj Grgič, «in si za novo šolsko leto obetamo še večji obisk. Spričo velikega demografskega padca, ki žal spremlja vso našo šolsko stvarnost, moramo biti s tem samo zadovoljni. Manj pa smo lahko zadovoljni s tem. kako gojenci in njihovi starši izbirajo glasbene inštrumente, saj smo na eni s'rani priča stalni krepitvi določenih oddelkov, na drugi strani pa se še ni v zadostni meri razvilo zanimanje za nekatera glasbila. V mislih imam oddelek za godala (violina, violončelo in kontrabas) ter oddelek za pihala in trobila, ki bi si zaslužila večjo pozornost in zlasti večji odziv s strani gojencev.* Kot smo že napisali torej deluje v okviru šole devet oddelkov in sicer za klavir, godala, pihala in trobila, kitaro, harmoniko, staro glasbo, solo petje, tolkala in pa tako imenovani teoretski oddelek, kje: se poleg drugega gojenci učijo tudi glasbene zgodovine. Kot vidimo je izbira zelo razvejana in za vsakogar lahko zanimiva, učni programi pa so enaki tistim na državnih konservatorijih in nedvomno bogatejši kar zadeva črpanje iz slovenske in splošno jugoslovanske glasbene literature. «Obračun pravkar sklenjenega učnega olf dob ja,* je nadaljeval ravnatelj šole GM, «je po naši splošni oceni dober in nam vliva zaupanje za stalno vsebinsko rast naše šole. Večina naših gojencev dela zelo vestno in prizadevno, za kar nosijo zasluge tudi naši pedagogi, ki dobro opravljajo svoje dolžnosti. Najboljše spričevalo za to so uspehi in priznanja, ki jih naši gojenci redno žanjejo na izpitih na tržaškem konservatoriju «G. Tartini* in ki je tudi dokaz resnosti naše šole.* Očitno pa to še ne zadostuje odgovornim italijanskim političnim krogom, da priznajo Glasbeno matico kot polnopravno javno ustanovo ter ji tako nudijo nove in gotove perspektive obstoja in razvoja. V Rimu se izgovarjajo z vsemi mogočimi formalnimi in birokratskimi težavami, v resnici pa je treba odprto vprašanje publicizacije naše glasbene ustanove iskati v krajevnih političnih razmerah, kjer so na površju sile, ki nasprotujejo javnemu priznanju GM iz zgolj nacionalističnih in šovinističnih teženj. To je bridka resnica, ki daleč prekaša vse več ali manj prikrite birokratske težave. V tržaški pokrajini imamo poleg osrednjega sedeža v Ul. Ruggero Manna še šest podružnic šole GM in sicer v Skednju, Bo-Ijuncu. Nabrežini, na Opčinah in na Pro seku ter sedaj tudi v Miljah, ki je torej tako rekoč najmlajša podružnica. Na Goriškem delujeta šoli GM v mestnem središču in v Sovodnjah. v videmski pokrajini pa v Petjagu in v Ukvah. Sola Glasbene matice v Trstu je bila ustanovljena leta 1009, svojo celovito dejavnost pa je obnovila leta 1945, kot zanimivost pa navedemo tudi, da je letos točno sto let, odkar so v Ljubljani ustanovili osrednjo slovensko Glasbeno matico in da edinole naša zamejska ustanova še danes nosi ta naziv, kar ji mora biti v ponos. Vpisovanja v novo šolsko leto se bodo pričela I. septembra, približno petnajst dni pred začetkom rednega šolskega leta. Sodeč po stal nem naraščanju zanimanja do glasbe med našimi otroki in med našo mladino, pa smo lahko prepričam, da se bo šola G'asbene matice v prihodnjem septembru številčno še okrepila. predstavo «Kozlovska sodba v Višnji gori*. Predstava se bo pričela ob 21.30 na glavnem trgu. Naj zapišemo, da je igra žela velike uspehe v Sloveniji. V soboto pa bosta nastopili gleda liški amaterski skupini iz zamejstva. Ob 18. uri bo osnovna šola «P. Voranc* v sodelovanju s KD Valentin Vodnik predstavila na Trgu sv. Frančiška v Miljah lutkovno predstavo «Martin Krpan*. Prav tako bo v soboto skupina, ki deluje v okviru Slovenskega dijaškega doma, nastopila z igro «Ostržek». Predstava bo ob 21. uri na glavnem trgu v Miljah. Včerajšnji program je predvidel več nastopov. Nadaljeval se je seminar Emanueleja Luzzatija o na stanku filmskih risank. Skupina «11 mondo inoantat.0 dellp marionette* se je predstavila s «Snežno kraljico*. Stalno deželno gledališče «Tea-tro stabile* je predstavilo znano i-gro s Podreccovimi lutkami. Skupi na »Teatro dei Piccoli Principi* je uprizorila delo «Pulcinella ed Euri-dica», gledališka skupina «11 Can tiere* pa delo «Maschere di Pri-mavera*. Nadaljeval se je tudi filmski program. ki je posvečen junakom stripa. Vrteli so film «Flash Gordon* Danes se bo program nadaljeval z lutkovnimi in drugimi predstavami. Lutkovna skupina «Burattini dei Ferrari* iz Parme bo predstavila delo «11 Castello misterioso*. Ogledali si bomo lahko ponovitev «Snež ne kraljice* in pa predstavo Po-drečcovih lutk. Skupina učencev nekaterih italijanskih tržaških šol bo uprizorila igro «Iliade č Iliade non c*. Nastopila bosta tudi Anna in Renato Sarti s svojimi lutkami, na kar si bomo lahko ogledali še na stopa skupin «Ruota Libera* iz Ri ma in pa «Canguro» iz Ancone. Današnji filmski spored predvideva vrsto risank. S PISMENO NALOGO IZ SLOVENŠČINE Jutri začetek zrelostnih izpitov na višjih srednjih šolah S pismeno nalogo iz slovenščine se bodo začeli jutri na vseh višjih srednjih šolah zrelostni izpiti. Letos bodo polagali prvič maturo tudi dijaki poklicnega zavoda za industrijo in obrt, saj ima šola tokrat prvič polnih pet razredov. Izpite bo polagalo skupaj 115 dijakov in 6 privatistov. Na znanstvenem liceju jih bo 28, na klasičnem liceju trije, na trgovskem tehničnem zavodu 47 dijakov in trije privatisti, na u-čiteljišču 20 dijakov in na poklicnem zavodu 17 dijakov in trije privatisti. Kot drugo pismeno preizkušnjo bodo na znanstvenem liceju pisali nalogo iz matematike, na klasičnem liceju iz grščine, na trgovskem tehničnem zavodu iz knjigovodstva, na učiteljišču iz latinščine in na poklicnem zavodu na oddelku za kemijske operaterje praktično vajo iz kemijskih na peljav in risanja, na oddelku monterjev RTV iz fizike, na oddelku za orodne mehanike pa iz tehnike proizvajanja z risa njem. Danes zaključek vpisovanja otrok v prve razrede osnovnih šol Danes zapade rok za vpis otrok v prve razrede osnovnih šol. Vpisovanja naših najmlajših šolarjev v slovensko šolo so bistvenega pomena ne samo za nadaljnji obstoj naše šole, temveč..celotne naše manjšinske skupnosti. Prav zaradi tega je pomembno, da vpišejo slovenski starši svoje otroke v slovensko šolo, ki je v zadnjih letih že itak zabeležila u-pad števila razredov zaradi demografskega padca (letos bomo imeli v devinsko nabrežinski občini dva razreda manj kot lani, v nevarnosti pa sta tudi po en razred v Bar-kovljah in pri Sv. Ani). Danes se bo prav tako zaključilo tudi vpisovanje v občinske vrtce zgo-niške občine. Prispevki V ■ spomin na Viktorja Sosiča-Pe-rača daruje Aleksander Jerič 30.000 lir za moški pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Franca Živca Vivianija darujeta Liliana in Roberto Pregare 10.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina Franca živ-’ ca Vivianija daruje Justa Blažič 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Vilija Kralja in ob drugi obletnici smrti drage Klare daruje družina Jogan 10.000 lir za Dijaško matico. Upravni odbor družinske posveto valnice pri Sv. Soboti se bo sestal drevi, ob 20. uri v Ul. Valmaura 7. Izleti SPDT priredi enotedenski planinsko - turistični izlet v Črno goro na Durmitor od 20. do 28. avgusta skupno z obalnim planinskim društvom Koper. Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno sobote, 10. julija. Število mest omejeno. tllMmillMIMHinilHIIIMIftlllHIIMIIHIIMIIItliMOIIIIIIIllltllllllMIHIMIIIIIlMMIIIIIIIHItlllHIIIiniillflllllllllllll V SOBOTO IN NEDELJO NA IGRIŠČU SOKOLA Vrsta zanimivih prireditev na nabrežinski razstavi vin Na konservatoriju Tartini je uspešno diplomiral STOJAN KURET Novemu profesorju klavirja iskreno čestita KD Slavec Rosani in Aleksu se je rodil prvorojenček MILOŠ Svoji članici in možu iskreno čestita KD Slavec V sobote, 3 julija, bo na igrišču Sokola v Nabrežini otvoritev 21. občinske razstave domačih vin, ki se bo zaključila v nedeljo, 4. ju lija Da bi bila vina zares kvalitetna, .je organizator razstave, devinsko nabrežinska občina, poskrbel za sestavo kvalificirane tehnične ko misije, ki je izbrala za razstavo najprimernejše vzorce. Beia vina bodo tako razstavljali Mirko Rado vič, Ivan Ušaj, Dušan Radovič, Ludvik Pertot iz Nabrežine; Emil Sedmak iz Križa; Alojz Lupine, Bo ris Škerk in Bruno Kante iz Praprota, Ludvik Mokole iz Prečnika ter Ivan Terčon iz Mavhinj Črna vina pa so posredovali Herman Pertot in Mirko Radovič iz Nabre žine, Danilo Lupine in Boris škerk iz Praprota ter Stanislav Gruden iz Mavhinj. V okviru razstave bodo domači slikark in umetniki iz nobratenih ter prijateljskih občin Bu.je in Ilirska Bistrica razstavlja li svoja dela v dvorani SKD «Igo Gruden* v Nabrežini Na sporedu so še koncerti nabrežinske godbe na pihala in godbe «Naša Sloga* iz Babičev (Buje) ter mešanega Dev-skega zbpra italijanske narodnostne skupnosti iz Buj Na športnem programu je balinarski turnir, prikaz karateja in tekmovanja v judu. Vsak večer bo na igrišču tudi ples z ansamblom Taims, oziroma ansamblom Lojzeta Furlana. V nedeljo zvečer bo tradicionalna tombola. Poleg vina bodo v kioskih prodajali značilne domače jedi. V nedeljo, 4. julija, ob 10.30 se bo sestala v Nabrežini komisija za oceno vin, zvečer pa bo razglasitev na-grajancev. Razstave Razstava Vil. bienala umetnikov amaterjev v Prosvetnem domu na Opčinah je na ogled vsak dan od 17. do 20. ure. Alpinistični odsek SPDT Izreka glohoko sožalje družini ob tragični izgubi sodelavca in prijatelja Pavla Podgornika. Z DELOM «R0Žfl IZ STAMBULA», KI BO NA SPOREDU V SOBOTO Festival operete otvarja letošnje poletne predstave Za prihodnji teden pa je napovedan začetek festivala znanstvenofantastičnega filma Z delom «Roža iz Stambula» Lea Falla se bo v soboto pričel 13. festival operete, ki predstavlja že tradicionalni uvod v tržaške poletne prireditve. V okviru festivala, ki ga tudi letos prireja gledališče Verdi s sodelovanjem tukajšnje Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, bodo predstavili še dve opereti in sicer Lebarjevo -Lombardijevo «Kačji pastir* in pa Straussovo « Valčkov sen», ki jo bo dirigiral jugoslovanski umetnik O-skar Danon. Vse predstave bodo na sporedu v gledališču Verdi, rezervacije sedežev in vstopnice pa bodo prodajah v blagajni osrednjega tr žaškega gledališča. V soboto, 10. julija, pa bodo u-radno odprli dvajseto izvedbo mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma, na katerem bodo letos predvajali filmska dela iz Avstralije, Belgije, Bolgarije ČSSR, Francije, Japonske, Velike Britanije, Izraela, Italije, Jugoslavije, Nove Zelandije, Poljske, Švice, Madžarske in SZ. Tudi letos so prireditelji poskrbeli za zanimiv spored strokovnih srečanj in podobnih jav- nih prireditev, ki bodo nedvomno privabile v Trst filmske operaterje iz vsega sveta. Med predstavami na odprtem, ki se bedo kot vsako leto odvijale na osrednjem dvorišču Grada sv. Justa, napovedujejo v juliju recital Mie Martini. Ricearda Coccianteja, skupine »Ricchj e poveri* in drugih pevcev, medtem ko je gotovo, da bo kantavtor Francesco De Gre-gori nastopil na štadionu Grezar avgusta. Poleg tega si bomo na Gradu ogledali tudi več gledaliških predstav, sredi avgusta pa bo na nabrežju na sporedu že tradicionalna velikošmarna šagra. Bogat program poletnih prireditev napovedujejo letos tudi v devinsko - nabrežinski občini. V znameniti štivanski cerkvici je bil v ponedeljek koncert godbenega kvinteta iz Benetk, serijo glasbenih večerov pa bo v ponedeljek, 19. julija. sklenil duo Črtomir šiškovič -Miloš Mlejnik. V okviru pobude «Devinsko poletje '82* pa bo danes zvečer ob 20.30 v slikovitem okviru devinskega portiča nastopil kitarist Doriano Čanalaz. Razna obvestila Fotografije z Izleta v Bosno, L' jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni Ul. sv Frančiška 'M. Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo od L julija do 31. avgusta pisarna odprta samo v jutranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah. Drevi, ob 18. uri, bo na sedežu v Ul. del Toro 12 na sporedu seminar o zgodovini Zveze žensk Italije -UDI. Odprt je vsem ženskam. KD VALENTIN VODNIK ŠAGRA V DOLINI 2., 3. IN 4. JULIJA PETEK, 2. JULIJA ob 18.00 odprtje kioskov od 20.30 ples z ansamblom POMLAD SOBOTA, 3. JULIJA od 20.30 ples z ansamblom ARIES NEDELJA, 4. JULIJA ob 16.00 odprtje kioskov ob 18.00 koncert godbe BREG iz Doline in nastop gojencev godbene šole BREG ob 20.00 prikaz modernih it' južnoameriških plesov. Izvaja plesna skupina TINE ROŽANC iz Ljubljane od 20.30 ples z ansamblom ARIES Dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in pristnim domačim vinom. V nedeljo prodaja domačih kolačev in kornetov. OBIŠČITE NAS! Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA V soboto, 3., in v nedeljo, 4. julija VAŠKI PRAZNIK V LONJERJU Ples z ansamblom »POMLAD*, v nedeljo nastop TFS «STU LEDI* KD Kraški ■dom s sodelovanjem občine Repentabor priredi v soboto, 3. julija, ob 21. uri na dvorišču Kraškega doma v Repnu KONCERT LOGAŠKEGA OKTETA Napoveduje Melanija Šter. V primeru slabega vremena bo koncert v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. Vabljeni SFOROČILO pevcem, godbenikom in recitatorjem TPPZ (Finko Tomažič* da bo v petek. 2. julija, ob 20.30 v partizanskem domu v Bazovici GLAVNA VAJA ■ A rt -1 > n '7, F* fl * l Ril vs t za nastop v Trstu na Festivalu Unita. Zadnji tovariši, ki še niso oddali podatkov za turnejo bratstva po Dalmaciji in Italiji z ladjo, naj to do petka zanesljivo uredijo s predstavnikom Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Včeraj-danes Danes, SREDA, 30. junija EMILIJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 15.27 in zatone ob 2.01. Jutri, ČETRTEK, 1. julija BOGOSLAV Vreme včeraj: na j višja temperatura 27 stopinj, najnižja 17,6 stopinje, ob 18. uri 25,5 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb ustaljen, veter 9 km na uro zahodnik. vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje n alo razgibano, temperatura morja 22.4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Gallio, Daniele Furlani. Keoma Trincone. UMRLI SO: 74-letna Ada Strukel por. Rainis, 80-letni Renato Galvi-ni, 77-letni Giuseppe Verginella, 56-letna Stella Micalizzi. 80-letna Dina Piga vd. Cussu, 57-letni Stefano Beacovich, 61-letni Ermanno Dal Fovo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7; Ul. Mpi Giulie 2; Ul. San. Cilino 36 Nabrežina; Bazovica. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6; Ul. Cavana 11; Nabrežina; Bazovica. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 211001, Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68-441 Gledališča VERDI V loboto, 3. julija, ob 20.30 otvoritev festivala operete s predstavo «La rosa di Stambul» Lea Falla. Glavni interpreti Gabriella Ravaz-zi, Gaetano Scano, Sandro Massimi-ni, Giordana Mascagni, Maria Gra-zia Moratello, Fulvia Gasser in še drugi. Opereto bodo ponovili: 4.. 6., 7 11., 16. in zadnja predstava bo 20. julija. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za premiero. MEDICINSKA sestra nudi pomoč bolniku. Telefonirati v večernih urah na št. 003866/51173. NARAVNE preparate za sončenje iz korenja, olivnega olja in limone dobite na Opčinah po najnižjih cenah — «Kozmetika 90». FIRMO za izdelavo orodij za proizvodnjo na ekscentrični preši iščem. Ponudbe na ADIT - DZS, PP 171 -61001 Ljubljana. PRODAM simco SR 1000 letnik 1976 v odličnem stanju. Telefon 040/ 55711. KUPIM rabljen stroj za rezanje papirja. Telefonirati od 21. do 22. ure na št. 040/231946. FRIZERSKI salon Neva vabi cenjene stranke in prijatelje na otvoritev novega salona v Dolini št. 75 jutri. 1. julija, ob 16. uri. JADRNICO optimist colombo ugodno prodam. Telefon 040/816502. V BLIŽINI univerze prodam stanovanje v dobrem stanju: tri sobe, manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon 040/228390. j V BLIŽINI kina Cristallo so bila najdena očala za vid. Telefon 040 228390. PRIVATNIK proda stanovanje - Ul. Galleria: dve sobi. kuhinja, kopalnica, shramba, klet, razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje. PRODAM 850 kv. m zazidljivega zemljišča na Krasu. Telefon 040 226294. UNIPOL - zavarovalna družba - A-gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja. Telefon 040/274986. PRODAM malo rabljen surf alpha phantom. Cena 750.000 lir. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/411589. DELAVEC pri tvrdki FIAT proda avtomobil znamke autobianchi 112 junior, star štiri mesece, po ugod- • ni ceni. Telefonirati na številko 040 229224 UNIC MANN — posoda zdravja in prihranka * zastopnik Bruno Škerk, PRODAM kilni pas dolg 95 cm in moški steznik v pasu širok 86 cm po zelo ugodni ceni. Telefon 040-53441. PRODAMO po zelo ugodni ceni pokončno hladilno vitrino anneg malo rabljeno. Zmrzljivost do —10 stopinj — odlična za trgovine, gostilne, slaščičarne itd. Klicati (040) 794672 Graficenter IDEALNA POSODA UNICDURPLUS CR-18 -NI-10 iz nerjavečega jekla. Cena za 4 osebe 23 kosov 598.000 lir z izrednim popustom na 528.000 lir + reklamno darilo. Za jugoslovanske odjemalce pa cena 460.000 lir s carinskim potrdilom. Idealna posoda kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z omenjeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak - Ul. Za netti 22 - Sovndnie (Gorica) ■ telefon (0481) 882 112. Aristbn 21.30 «U Buot 96». Režija W. Petersen. Ritz Danes zaprto. Jutri ob 18.00 «La febbre del sabato sera». J. Travolta. Eden Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.(K)—22.15 «Sprang5. la porta... arrivano i vidni di ca sa». J. Belushi, D. Aykroyd. Jutri ob 18.00 zadnji film R. W. Fassbinderja «Lola». Fenice 17.30 «Sesso matto». G. Gian-nini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.15 «Alpha blu». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «L’urlo di Chen" terro-rizza anche TOccidente*. Bruce Lee. Cristallo 17.30 -Missione goldfinger*. Sean Connery. Moderno 17.00 «Anonimo veneziano*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrainmatico 15.00—22.00 «Lovo sensation love». Prepovedan mla dini pod 18. letom. Capitol Danes zaprto. Jutri ob 18.15 «11 cacciatore*. R. De Niro. Vittorio Veneto 16.30 «La cruna delTago*. Donald Shutherland. Jutri ob 16.30 «Conflitto finale*. Ros-sano Brazzi. Mignon 16.30 dl volto della vendet-ta». Bruce Lee. Radio 15.30 «La porno farfalla*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lamiere 16.30 «Bruee Lee — Chen 1'immortale*. Bruce Lee. RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI - SONY TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel. 732-897 ZLA TARNA UR ARNA «Svizzera» dl 4 Soroce SEIKO DOXA TRST Ulico S Spiridione 12 Tel 60-252 DVE ZANIMIVI ANKETI Sociološki inštitut ISIG preučuje obstoječa kulturna društva in zadruge Po prvih poročilih naj bi delovalo pri nas 1.500 najrazličnejših društev in 200 zadrug ■ Slovenska društva naj odgovorijo kar se da popolno Goriški inštitut za mednarodno sociologijo je v zadnjem času prevzel od goriških krajevnih uprav naročilo za dve podrobni raziskavi v go-riški pokrajini. Preučujejo sedanje stanje prostovoljnih društev in u-stanov ter sedanje stanje zadružnih ustanov v naši pokrajini. Inštitut ISIG je že pred dvanajstimi leti napravil raziskavo o tukajšnjih društvih kulturnega, športnega, rekreacijskega, političnega in drugega značaja. Takrat so ugotovili, da je bilo v tistem času na Goriškem nekaj nad 900 društev. Analize te raziskave so obrazložili v knjigi, ki je bila na razpolago vsem, ki so se s stvarjo ukvarjali. Veliko je bilo v takratni knjigi slovenskih društev. Nekatera so sicer manjkala, označena pa so bila nekatera. ki so obstojala le na papirju saj smo za obstoj marsikaterega izvedeli le iz te publikacije ISIG. Po dvanajstih letih so se spet lotili analize stanja teh društev. Raziskovalci želijo izvedeti kakšne spremembe so nastale v tem dvanajstletnem razdobju. Na inštitutu pravijo, da je število teh društev naraslo, in da so že v prvi fazi raziskave ugotovili obstoj približno 1.500 raznih društev. To je na eni strani najbrž znak, da so bila ustanovljena nova društva, kar smo zabeležili tudi mi upoštevajoč našo vsakdanjo kroniko, na drugi pa da so raziskovalci pred dvanajstimi le ti marsikatero društvo prezrli. Vsekakor je pomembno dejstvo, da deluje toliko društev, še posebej če vemo, da je italijanski svet manj dovzeten za taka prostovoljna združevanja kot je tukajšnji goriški svet, pa naj gre za slovenskega ali furlanskega, saj pri nas veljajo še tradicije iz let pred prvo svetovno vojno. Inštitut ISIG obvešča vsa zainteresirana društva, da so jim po pošti dostavili vprašalne pole. Kdor pa teh pol ni dobil, bodisi ker so društva nova, ker so spremenila naslov ali so bila prezrta, naj se o-bme na inštitut ISIG v Ulici Malta 2 (tel. 83632). To je ista stavba, kjer je sedež SKGZ, v drugem nadstropju. Zastopniki društev bodo v inštitutu lahko dvignili vprašalne pole. Podobna je raziskava o zadružnih organizacijah v tem času. Nalogo za to raziskavo je ISIG dala pokrajinska uprava. Gre za vsakovrstne zadruge kmetijskega, konsumnega,> gradbenega, prevoznega in drug-'1, sektorjev. Na inštitutu so dognali; da deluje na Goriškem približno dvesto zadrug, del katerih izvaja delo, ki se ne odraža v zunanjosti na reklamni način. Tudi zadrugam bo ISIG poslal v teh dneh anketne liste s prošnjo, da se ti vrnejo izpopolnjeni. Zastopniki zadrug, ki ne bodo dobili teh listov, naj se kar obrnejo po informacije na prej o-menjeni zavod ISIG. Odveč je z naše strani povedati, da bo prav, da se vse slovenske zadružne organizacije in najrazličnejša društva odzovejo prošnji zavoda ISIG in mu odgovorijo z najbolj popolnimi podatki. DREVI V DOBERDOBU Solidarnostni večer s Palestinci Te dni, ko skušajo Izraelci s silo dokončno zatreti oboroženi odpor Palestincev, so tudi nekatera slovenska društva na Tržaškem priredila solidarnostne manifestacije s palestinskim ljudstvom. Podobna manifestacija bo drevi, ob 20.30 na pobudo KD Jezero v Doberdobu. V občinski sejni dvorani bo Pavel Strajn z diapozitivi prikazal manj znano stran palestinskega vpraša nja. Po vsej verjetnosti bo ta prikaz precej drugačen od tistega, ki ga poprečnemu bralcu ponuja del »italijanskega demokratičnega ti ska», ki istoveti oropane in iz svojih domov izgnane ljudi s tero risti. Med prireditvijo bo tudi nabirka, s katero bodo vaščani konkretno pokazali svojo solidarnost. Ob tem naj zabeležimo, da pomeni današnja manifestacija tudi potrditev resolucije, ki jo je občinski svet sprejel na seji 19. junija in v kateri daje vso moralno in politično podporo palestinskemu osvobodilnemu gibanju. Uspela 2. razstava domačih vin na Peči Devet vinogradnikov iz sovodenj-ske občine je sodelovalo na 2. razstavi in pokušnji domačih vin, ki je bila od 24. do 27. junija na Peči, v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Zanimanje za domači pridelek je bilo tudi letos precejšnje. Škoda le, da je prireditev, zlasti zadnja dva dneva, motilo slabo vreme. Vsekakor nameravajo s pobudo, ki so jo prvič uresničili lani, nadaljevati tudi v prihodnje. Komisija, ki je razstavljene vzorce vina ocenila že v sredo zvečer, torej še pred odprtjem razstave, je izrekla sledeče ocene: za belo vino je največ točk prisodila vzorcu št. 5. ki ga je poslal Marko Kovic, sledita Salamon Tomšič in Franc Tomšič. Za črna vina je največ točk (75) prisodila vzorcu št. 8. ki ga je poslal Franc Tomšič iz Sovodenj, sledita Marko Kovic in Buzin Venceslav. Poleg zgoraj omenjenih vinograd nikov so na razstavi sodelovali še Jožef Batistič iz Rupe, Severin Cotič z Vrha, Slavko Gulin in Franc Lukman iz Sovodenj in Silvester Kovic s Peči. V NEDELJO POPOLDNE V GORIŠKIH BRDIH Pobratenje med borci Steverjana in Kojskega Pestri stiki ob meji s pomočjo KD Briški grič V nedeljo se bosta pobratili sek cija VZPI . ANPI števerjan in Združenje zveze borcev Kojsko v Goriških brdih. Predsednika števerjan-ske sekcije borčevske organizacije Franca Komica, mitraljezca in pozneje komisarja, ki se je najprej boril v 17. brigadi Simona Gregorčiča in kasneje v Briško - beneškem odredu, smo vprašali po vzgibih, ki so narekovali takšen korak. «Ta odločitev ima goboke korenine in segajo v same začetke o-svobodilnega gibanja v Brdih. Ne smemo pozabiti, da je Števerjan dal izredno veliko borcev in aktivistov, da so bili njegovi prebivalci tudi v prekomorskih brigadah. Vsa vas je na takšen ali drugačen način sodelovala v osvobodilnem gibanju. Prve sestanke Osvobodilne fronte v Števerjanu smo imeli oktobra 1942, vodil pa jih je Dreja Huhčov s Kojskega. V tem kra.iu je bila komanda mesta in vsi Števerjanci, ki so šli v partizane so bili s Koj-skim, tako tudi povezave terencev,» je povedal Franc Komic. Ko so riMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniuiiiiiin Zbrali so se 55-letniki z Doberdobskega - ..*• : ■RPPk I pred tolikimi leti v Gonjačah postavili spomenik padlim partizanom, se je začelo organizirano sodelovanje med borci in med ljudmi ob meji. ki se je vedno bolj krepilo. Zveza borcev iz Steverjana je od takrat dalje vsako leto 1. maja in na dan mrtvih nesla venec v Gonjače, delegacija ZZB Kojsko pa ga je prinesla v števerjan. Med prosvetnimi in rekreacijskimi skupinami v Brdih se je razvila živahna dejavnost, ki jo je spodbujalo kulturno društvo Briški grič, nosilec najlepših tradicij enotnosti briškega prebivalstva ob meji. V zadnjih treh letih je to društvo organiziralo zelo uspele množične pohode. Posebno letošnji pohod ob partizanskih spomenikih v Brdih je nadvse lepo uspel tako po organizaciji kakor tudi po udeležbi. Kakor je povedal Komic, se bo številna delegacija udeležila nedeljskega slavja, ki ga krajevna skupnost Kojsko v okviru svojega praznika prireja v Šmartnem. Ob tej priložnosti bodo v tem kraju odkrili partizansko obeležje, izvedli bodo pobratenje med dvema sosednjima in prijateljskima borčevskima organizacijama, slovesnost, ki se bo pričela cb 17. uri po italijanskem času, pa bodo sklenili z odprtjem nove ceste. Z nedeljskim pobratenjem hočejo nekdanji partizani obogatiti odnos* med Brici in pripraviti pot pobratenju, za katero sta se odločili občinski upravi Števerjan in Nova Gorica. Kino (ioriru CORSO Zaprto. VERDI 18.00—22.00 «L'assassino si siede accanto*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «La piazza del sesso caldo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00—22.00 «Prima pa-gina». PRINCIPE Danes zaprto. Auvti (iorivo ui okoiico SOČA 18.00—20.00 «Jack London kopač zlata*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Beg na divji zahod*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Čudna priča zloči-na». Ameriški film. Skoraj ne mine teden, ko iz do-berdobske občine ne pride vest, da so se tam zbrali letniki te ali one o-krogle obletnice in skupaj za- en dan oživili ‘ šj&fmnd ’ minulih lef." "Zštdnji zapovrstjo so se zbrali 55-letniki, ki so svoj dan proslavljali v soboto, 12. junija. Spominski dogodek so seveda zapečatili s skupno sliko pred občino, kjer jih je sprejel župan Mario Lavrenčič. Med njimi je bil tudi domači župnik Anton Lazar, ki je poskrbel za verski obred. Po krajši slovesnosti v gostilni pri Drejčetu so se napotili na kosilo v Medejo, kjer so se zadržali do večernih ur. Še pred odhodom iz vasi pa so se poklonili padlim iz vse občine in obiskali pokopališče, kjer so pokopani njihovi vrstniki. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega izleta z vzponom na Škrbino, da bo odhod ob 6. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. GOSTILNA VID PRIMOŽIČ obvešča cenjene goste, da v juliju ne bo poslovala zaradi dopusta. illillliiiii Informacije SIP uporabnikom ZAMENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE Družba SIP obvešča, da bodo v četrtek, 1. julija, menjali telefonsko številko približno 200 abonentom v občinah Škocjan ob Soči in Turjak. Zainteresirani naročniki so bili že obveščeni. V novi telefonski številki je vključena št. «8» po drugi številki, kot je razvidno iz sledečega primera: stara številka nova številka 76600 768600 76799 768799 V pomoč uporabnikom bo vzpostavljena za en mesec služba telefonskega avtomata. Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba). SIP Societa Italiana per TEsercizioTelefonicc MiiiiitiiiuiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiui Rezultati malih matur na «Cankarju» in «Trinku» Na slovenskem trgovskem zavo du «Ivan Cankar* in nižji srednji šoli «Ivan Trinko* so se zaključili izpiti čez tretje razrede obeh šol. Dijaki nižje srednje šole so zaključili obvezno šolanje in lahko sedaj nadaljujejo študij v višjih srednjih šolah ali pa poiščejo primerno zaposlitev. Dijaki tretjih razredov zavoda «Ivan Cankar* so dobili svojo prvo diplomo, ki jim odpira možnost zaposlitve; lahko pa nadaljujejo še dveletno šolanje na istem zavodu, tako da bodo dobili maturitetno diplomo, ki jim bo od prla boljše možnosti zaposlitve in tudi nadaljevanje študija na univerzi. Kot smo izvedli bo velika večina dijakov obeh sol nadaljevala šolanje. Na sedanjih izpitih, ki so se zaključili v ponedeljek, so izdelali vsi dijaki. Objavljamo re zultate teh izpitov. Trgovski zavod (Ivan Cankar* III. A r.: izdelali so Ivan Brajnik, Robert Cossutta, Aleksander Feri, Vida Gravner, Jožica Hlede, Aleks Pahor, Ana Sfiligoj, Aleš Šuligoj, Klavdija Terpin. Helena Vogrič, Nadja Zniderčič, Igor Wal-tritsch. III B r.: izdelali so Robert Antoni. Pavel Bagon, Nevija Černič, Andrej Fajt, Marko Ferfolja. Edi Kobal, Igor Kovic, Darija Lavren cic, Rozana Lavrenčič, Flavij Mo-setti, Aleksander Peric, Mavricij Peric, Darija Visintin in Pavel Visintin Izidi malih matur na nižji sred nji šoli »Ivan Trinko» so naslednji III A r.: izdelali so Mihaela Bal dan, Katja Brajnik. Manuela Čer nigoj, Lucia Cragnaz, Patrizia Čau-dek, Romina Devetak, Alenka De-vetta, Milojka Juren, Diana Mulič, Verena Pisk. Svetlana Primožič, Gianmarko Cijan, Ivan Cont, Dario Ferfolja. Franko Medvedich, Rihard Primožič, Robert Semoli, Damjan Visentin, Klavdij Visintin, Nevijo Zavadlav. III. B r.: izdelali so Damjana Ce-scutti, Samantha Degenhart, Pavla Devetti. Nataša Florenin, Fanika Klanjšček. Bogdana Maraž, Mirella Radetič, Marija Terčič, Maks Ber-nardis, Peter Braini, Vojko Bratina, Štefan Černič, Marko čubrilo, Emanuel Ferfolja, Fabio Lauren-čič, Diego Marcosig, Mirko Pelicon, Rudi Pintar, Ferruccio Porta, Alessandro Rinelli, Ivo Spazzapan, Peter Srebernic, Marko Zniderčič, III. C r.: izdelali so Lara Bensa, Roberta Burgnich, Helena Cocian-cig, Kristina Degrassi. Katerina Devetak, Miranda Devetak, Marina Ferfolja, Carmen Frandolič, An-dreina Jarc, Kristina Kovic, Lore-dana Olivo, Ivana Roner, Marija Vicchi, David Cibini, Boris Frandolič, Damjan Jarc, Ivano Lauren-čič, David Medvedich, Igor Ožbot, Mitja Ožbot, Marko Primosig, A-leksander Rožic. III. D r.: izdelali so Marisa Alt, Nadja Beuciar, Lucija Ciglič, Fla-via Culot, Sabina Grahek,, Marina Leghissa, Darija Makuc-, Vida Mer- molja, Marta Primozig, Aleksander Contin, Gerardo Falcicchia, Marko Humar, Igor Kobal, Robert Komjanc. Franko Marassi, Andrej Paulin, Walter Peteani, Pavel Šte-kar, Robert Velušček, Wayne Za nier. Silvan Zavadlav in David Ziani. III. E r.: izdelali so Anita Corsi, Gabrijela Frandolič. Danijela Hlede, Irma Humar, Nives Lakovič. Alenka Palior, Vlasta Terpin, Ana Marija Visintin, Serena Zorn. Jožef Jarc, Gnido Palior, Igor Pahor in Sandro Peric. Od petka do nedelje tradicionalni poletni praznik na Vrhu Tradicionalni poletni praznik na Vrhu bo od petka, 2. julija, do nedelje. 4. julija. Tudi tokrat pripravljajo Vrhovci vrsto zanimivih kulturnih in športnih prireditev. Tako bodo v petek, v prostorih osnovne šole, odprli speleološko razstavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Kraškimi krti, razstavo bodo odprli ob 20. uri. v soboto bo na vrsti nastop otrok v poligonu, prireditev bo ob 19. uri, najbolj pester spored pa pripravljajo za nedeljo, 4. julija. V jutranjih urah (start bo ob 9 uri) bo po kraških gmajnah v okolici vasi množični pohod po Krasu, na progi približno 12 kilometrov. Informacije o tej prireditvi daje Avguštin Devetak na Vrhu (tel. 882005). Prijaviti se je mogoče neposredno pred prireditvijo samo. V nedeljo zvečer bodo Vrhovci imeli v gosteh folklorno skupino Tehnik iz Škofje Loke. Nastopila bo ob 20. uri in to na prireditvenem prostoru na Largi. Poletni praznik prireja KD Danica. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo Ul. 1. maggio, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bassi, UL Don Bosco, tel. 32551. POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Antonio Chiaruzzi iz mrliške veže glavnega pokopališča; ob 9.30 Alda Budicin vd. Stilli iz mrliške veže glavnega pokopališča; ob 11. uri Vittorio Furlan iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Ločniku. NESREČA SE IE PRIPETILA KONEC MINULEGA TEDNA Mlada alpinista umrla v steni Mangarta Žrtvi sta Tamara Likar iz N. Gorice m Pavel Podgornik iz Ajdovščine, zelo znan tudi v naših zamejskih krogih Včeraj zvečer je širšo slovensko reševalna služba, italijanski finan-javnost pretresla vest, da sta se carji in celo helikopter iz Casar-v soboto med plezanjem v oste- se. Trupli so našli samo kakih 30 metrov pod zložno polico, ki vodi iz stene. Trupli ponesrečenih alpinistov so pripeljali ne obdukcijo v splošno bolnišnico v Šempetru pn Novi Gorici, da bi ugotovili vzroke smrti oziroma zadobljenih poškodb, ki so povzročile smrt. Pavel Podgornik je bil tudi dobro znan v zamejskih planinskih in alpinističnih krogih, saj ie n.pr. sodeloval s komaj obnovljenim alpinističnim odsekom SPD iz Trsta, svoj zadnji velik uspeh pa .je dosegel letos februarja, ko je skupno z bratom Petrom. Zlatkom Gantarjem in Ivanom Rejcem opravil prvenstveni vzpon po izredno težki smeri v steni južnoameriškega o-čaka Aconcague. smer, ki so jo nato imenovali (Jugoslovansko*. Spomniti se moramo, da se je letošnje nrimorske alpinistične odprave na Aconcaguo udeležil tudi slovenski tržaški alpinist Igor Škamperle. nju Mangarta smrtno ponesrečila znana in priljubljena slovenska al pimsta Pavel Podgornik, doma iz Vrtovine pri Ajdovščini, in Tamara Likar iz Nove Gorice. Drugi udeleženci zahtevnega šeststopenj-skega vzpona na Mali Mangart so ostali nepoškodovani, čeprav so plezali na tem vzponu skupaj. 24-letnega Pavla in 23-letno Tamaro so dobili gorski reševalci v steni Mangarta na italijanski strani, po vsej verjetnosti pa sta zmrznila. Alpinista sta se skupaj z drugimi že v soboto odpravila na to zahtevno plezalno turo v osten.je Mangarta V steni sta bila prisiljena bivakirati, v soboto ponoči pa ju .je presenetilo izredno slabo vreme z močno ohladitvijo. Ker se v nedel.jo še nista vrnila, je brat Peter, ki je v soboto plezal v drugi smeri, sprožil reševalno akcijo. Pri tgj so sodelovali slovenska Gorska RAZGOVOR Z MITJOM RIBIČIČEM, NOVIM PREDSEDNIKOM CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Tri razsežnosti osimskega sporazuma: odstranjena hipoteka meje interesi obmejnega prebivalstva, perspektiva odpiranja Trsta Popolna enotnost glede vloge Jugoslavije v svetu, glede vloge Združenih narodov in vprašanja miru - Govor je bil tudi o problemih slovenske manjšine v Avstriji, na Madžarskem i in v Italiji v smislu utrjevanja dobrososedskih odnosov in krepitve institucije odprte meje Mitja Ribičič, dosedanji predsednik republiške konference SZ DL Slovenije, po rodu Tržačan, ie novi predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. V torek, na predvečer zaključka kongresa, smo ga tržaški novinarji zaprašili za razgovor o splošnih temah kongresa, pa tudi o tistih vprašanjih, ki nas pobliže zadevajo. Razgovor se je odvijal tako: VPR.: Ta kongres predstavlja predvsem kontinuiteto dela Tita in Kardelja pri izgradnji socialističnega samoupravljanja, istočasno pa napovedujete korenite spremembe, da se ta načela uresničijo. Kako ocenjujete kongres in kongresno razpravo v tej luči? RIBIČIČ: Dvanajsti kongres resnično po eni strani predstavlja kontinuiteto napredka v socialistični Jugoslaviji. Mislim, da ima ta naša sedanja pot dve značilnosti, dve glavni pridobitvi. Ena pridobitev je partizanski boj in partizanska zmaga z novim nosilcem ljudske oblasti. Druga pri- upravljanje. V tem smislu predstavlja ta kongres prav gotovo kontinuitet teh dveh največjih pridobitev za naše narode in za naše narodnosti, pridobitve, ki i-majo tudi svojo mednarodno razsežnost. Obenem pa predstavlja ta kongres diskontinuiteto. V nekem smislu je ta kongres izredno kritičen. Zlasti do pragmatizma, do premajhne ofenzivnosti ZK, do tega, da v pratičnem izvajanju stališč 11. kongresa ZK ni bila vedno kos vsem objektivnim težavam, ki so v tem času začele v naši socialističn' Jugoslaviji delovati proti samoupravljanju, proti politiki ekonomske in politične stabilizacije naše dežele. Poleg tega je ta kongres tudi kongres, na katerem je manjšinsko vprašanje, nacionalno vprašanje eno od strateških vprašanj ZKJ. Kosovski dogodki so v nekem smislu potisni'i to vprašanje v središče naše pozornosti. Nadaljnjemu razvoju mednacionalnih odnosov bo treba v sedanjem mandatnem razdobju posvetiti večjo pozornost. VPR.: Na tem kongresu smo 1-meli novinarji vtis, da je bil dan sorazmeroma manjši poudarek mednarodnim vprašanjem. Je kakšen razlog za to? RIBIČIČ: Mislim, da so bili poudarki v referatu in v resoluciji dovolj močno podčrtani. Če morda ni bilo toliko polemike glede teh vprašanj, kakor je bila polemika in kritika prisotna v notranjepolitičnih, gospodarskih in drugih vprašanjih, je morda vzrok v tem, da so vsi komunisti in vse progresivne socialistične sile pri nas glede te neuvrščene politike in vloge Jugoslavija v svetu danes tako enako usmerjeni, da tu ni velikih dvomov. Tu je prav gotovo kritika blokov, kritika vojn, priprave vrha neuvrščenih, vprašanja združenih narodov, vprašanja miru, vse to so vprašanja, o katerih je v Jugoslaviji popolna enotnost. Mislim, da so bili na kongresu zelo močno prisotni naši odnosi s sosedi. Jasno je, da so delegat' vsake republike in vsake pokrajine dajali prednost v svojih razpravah problemom, ki so se nakopičili na njihovih mejah, tako so bili v Srbiji, Makedoniji in črni gori prisotni predvsem naši odnosi z Albanijo, pa z Grčijo in Bolgarijo, v naših razpravah pa seveda tudi problemi naših manjšin v Avstriji, v Madžarski in v Italiji, ampak vendarle v smislu utrjevanja dobrososedskih odnosov in v smislu krepitve institucije odprte meje, ki je bila na tem kongresu obravnavana ne kot nekaj, za kar se je treba boriti, ampak kot nekaj, kar že obstaja, kar predstavlja neko pridobitev našega sistema in, mislim, da je to zelo pozitiven rezultat tega kongresa. VPR.: Na kongresu so bili odnosi z evropsko gospodarsko skupnostjo ocenjeni kot pozitivni v političnem smislu, pri praktičnem izvajanju pa je bila podana negativna ocena. Kakšna so stališča o tem in kakšne so perspektive, tudi glede na gospodarske odnose Jugoslavije z Italijo? RIBIČIČ: Italija je prav gotovo eden zelo pomembnih partnerjev Jugoslavije in njenega gospodarstva. Mislim, da bo treba te gospodarske odnose razvijati naprej. mislim, da se to vprašanje zvezi komunistov in kongresu ne postavlja, ker o tem ni nobenega dvoma in se temu ne bo nihče zoperstavil, ker je ekspanzija našega gospodarstva, še zlasti na zapadna, evropska, konvertibilna tržišča, na vsa tista tržišča, ki lahko olajšajo našo zunanje trgovinsko bilanco in probleme naših dolgov. Mislim, da je to ena o-srednjih naših strategij, v tem smislu je naša usmeritev na italijanski trg bolj kot nakupovanje in prodajanje usmerjena v iskanje sodobnejših oblik skupnega nastopanja na tretjih trgih. Kar je tudi v interesu Italije. Mislim, da je to zelo pomembno. Isto velja za sosednjo Avstrijo, ki je v nekem smislu tudi nekakšen posrednik naših povezav z Zahodno Nemčijo kot neko močno gospodarsko organizacijo in isto velja seveda za ves ta zapadnoevrop-ski prostor. To seveda ne pomeni, da bi mi ta vprašanja reševali tako, da bi zmanjšali obseg naše menjave z Vzhodom ali z neuvrščenimi, ker to sploh ni potrebno, ampak pomeni, da bi povečali nas izvoz na zapad in da bi v vseh teh odnosih dobili neko ugodnejše ravnotežje. Mi smo nekje pred tremi kongresi zastavili cilj, ‘ i bi morala Jugoslavija imeti neko politiko diverzifi-kacije, to je tretjina zapad. tretjina vzhod, tretjina neuvrščene države. Tega v praksi nismo u-speli uresničiti zaradi različnih objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov in mislim, da se bomo v nekem smislu vrnili na to dolgoročnejšo strategijo našega u-ravnoteženega razvoja, tako da bi zmanjševali našo finančno odvisnost od zapada, zmanjševali našo surovinsko odvisnost od vzhoda ih povečevali naš vpliv v neuvrščenih deželah, ki dostikrat razpolagajo z bogato surovinsko bazo, nimajo pa niti sredstev, niti kadrov, niti pogojev za to, da bi se lahko enakopravno uveljavile na teh svetovnih tržiščih. VPR.: Prosili bi še za mnenje o nekem vprašanju s tržaškim loka-lističnim prizvokom. Osimski sporazumi imajo poleg politične tudi ekonomsko vsebino, vendar kaže, da so nasedli na nekakšno sipino in se ne izvajajo s primernim tempom. V Trstu je vzbudil precej polemik sklep pristojnih organov SR Slovenije v zvezi s potrditvijo prvotne lokacije mešane industrijske cone, ki naj bi bila simbol ekonomskega pomena osimskih sporazumov. Vas lahko prosimo za mnenje o tem? RIBIČIČ: Moje mnenje o tej zadevi je, da graditi industrijsko cono kot nekak simbol in kot nekako politično investicijo je velikanska oslarija. Osimski sporazumi imajo tri razsežnosti. Ena razsežnost je v tem, da so za sodobno, pohelsinško Evropo, odstranili hipoteko meje. Mi nimamo več tu prepirov o meji, ampak imamo v nekem smislu sodelovanje zato, da bi se meja čimbolj odpirala. Mejo smo začrtali za to, da bi mejo ukinili, ukinili za promet ljudi, ukinili za izmenjavo idej, ukinili tudi za promet blaga in da se z obeh strani tu resnično prepletata dva različna politična sistema. Druga karakteristika osimskega sporazuma je v tem, da je v interesu prebivalstva z obeh strani. Na o-beh straneh žive prebivalci dveh narodov, italijanskega in slovenskega naroda in mislim, da je v njihovem interesu, da so ti osimski sporazumi začrtali to mirno sodelovanje, da so se na eni in na drugi strani ogradili od nakopičenega nacionalizma, šovinizma in vseh drugih oblik razdvajanja ljudi, ki so ovirale neko normalno kulturno gospodarsko, znanstveno in drugo sodelovanje v tem delu sveta. Tretja karakteristika osimskih sporazumov pa je perspektiva odpiranja Trsta, ki je zaradi določene zgodovinske usode in raznih objektivnili okoliščin tako začrtane meje dejansko nekakšen zaprt kotel. Mislimo, da je velik interes Trsta, da se odpre za širše zaledje, Am pak ne v smislu, da bi sedaj vdrle v ta Trst neke množice nekvalificiranih ljudi, ampak da se odpre na sodobni tehnologiji, na sodobnih sredstvih in postane resnično neko središče gospodarske prosperitete. In kolikor industrij ska cona odgovarja temu interesu, odgovarja Trstu — cona je bila vedno ideja Italije, ne ideja Jugoslavije — smo torej tudi mi zato, kolikor pa cona ne odgovarja temu interesu, kolikor obstajajo predsodki do tega vprašanja, je jasno, da tudi mi tega vprašanja ne bomo odpirali. Tu so seveda tendence nekaterih lokalnih in drugih obmejnih naših faktorjev, da bi preko neke propagande za industrijsko cono privabili interes industrijskega in finančnega kapitala, da bi začel vlagati na to področje, to je po mojem prvič nerealno, ker nihče danes na take politične investicije ne bo pristal, in drugič je po mojem brez vsake potrebe, ker za to ni niti denarja, niti programov, niti planiranja, niti vseh drugih pogojev zato, da se vse te stvari uresničijo, to je moje o-sebno mnenje, nisem ga pa preverjal ne s Sežano, ne z Ljubljano. Mislim pa, da Jugoslavija prav gotovo ne bo podpirala nobenih političnih investicij. VPR.: In sedaj še povsem osebno vprašanje. Kako se počutite kot tržaški Slovenec, ki je že drugič na vrhu jugoslovanske družbe? RIBIClt : Po poreklu sem res tržaški Slovenec, živel sem in študiral v Ljubljani, v partizanih sem se boril na Štajerskem in na Koroškem, po osvoboditvi sem sedaj v Beogradu že tretjič. Sedem let sem bil že v Beogradu. Od 1966. do 1973. leta, sedaj pa sem kandidat za predsedstvo ZK Jugoslavije. Ta odgovornost je zelo velika, še posebno za Slovenca, ker mora voditi politiko socialistične Jugoslavije, vseh narodov, vseh narodnosti, ker mora v vsakem vprašanju iskati sintezo, ki najbolje odgovarja ne samo slovenskemu narodu, ampak vsem našim narodom, pa tudi socializ mu v svetu, ki ga danes pretresajo velike krize. Ker osnovno v tem svetu danes ni več odnos med socializmom in kapitalizmom, osnovno v tem svetu je, kakšen bo ta ^cializem, kakšna bo ta njegova podoba, ali bo demokra tična, ali bo odražala interese ljudi in narodov. Ali pa bo to eska lacija nasilja, hegemonizma in vseh teh odnosov, ki vodijo človeštvo. Kot vidimo v zadnjem času, v vojne, v uničevanje. (Razgovor zapisal B. BR.) Mi * J I “ i ■■■■'&$i;:*;-":-:- ? ': GIBALO NAŠIH ZAMEJSKIH POMORSKIH DRUŠTEV Morje vzljubiti v otroštvu «Cesar se Janezek nauči, tega Janez ne pozabi», je ljudska modrost, ki je postala gibalo obeh naših zamejskih pomorskih društev, Čupe in Sirene, ki z malimi optimisti vzgajata novi rod jadralcev. Njihovi uspehi so spodbudni, še bolj spodbudna pa je ugotovitev, da so med zamejci razširili krog ljudi, ki jim je morje nekaj več kot velika slana luža. v kateri se namakaš v vročih dneh. O tem sem bil dokončno prepričan, ko sem pred dnevi v Seslja-nu po naključju prisostvoval vra Čanju malčkov z zaključne regate ob koncu jadralnega tečaja. Tudi iz ust najmlajših je vrelo navdušenje za novo doživetje, kljub morebitni slabši uvrstitvi, saj so za njo takoj dobili opravičilo v slogu pravih morskih volkov: prešibek veter in pretežka jadrnica ter seveda smola. Enega za drugim so otroške roke počasi spravljale optimiste na suho ob spodbudnih besedah vaditelja, ki jim je pomagal, ne da bi jim kvaril občutka, da niso več nebogljena otročad, da lahko sami marsikaj zmorejo. Ob športu torej neločljiva vzgojna komponenta, ki bi morala marsikaterega očeta in mater prepričati, da bo otrok na jadralnem tečaju preživel svoje najlepše počitniške dni. Morda bo otrok s svojim navdušenjem celo okužil starše, da bodo tudi sami spremenili svoje mišljenje do morja. Pri čupi so pomislili tudi na take, saj jim dajo na razpolago nekoli ko večje jadrnice, da poskusilo užitek jadranja. Če bo prvi pri- avtošou DARIO Dario Bortuzzo TRST — UL BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657 • Avtomobilisti: pazite kda| vam zapade vozniško dovoljenje • Zdravniški pregledi v našem sedežu • Hitri In dopolnilni tečaji • Avtomobilske pratike a a u JADRALNA SOLA iNAUTICLUBi • Tehnični In administrativni servis • Pratike zo registracijo plovil • Dovoljenja zo upravljanje ladrnlc In motornih čolnov • DOPOLNII NI TEČAJI stop uspešen, bo društvo imelo novega člana, v pristanišču pa bo nova jadrnica. Cilj je torej na dlani: razširiti krog ljubiteljev morja, da se bo naša beseda ponovno razlegala od Starega Bokadina do Drage sv. Jerneja. Trenutno pa ima Čupa bolj materialne probleme. Sondiranje dna za nov društveni pomol je pri kraju, v kratkem se bodo pričela dela. ki zahtevajo precejšnje finančne izdatke. Nekako bo že šlo. pravijo pri Čupi, a svojih dolgoročnih načrtov, da bi si zgradili lastne društvene prostore, kjer bi se ne bali jutrišnjega dne, pa ne bodo mogli uresničiti brez pomoči krajevne uprave in naše skupnosti. TRG GARIBALDI 9 Telef (040) - 763420 TRST AIJTOSPKINT VELIKA IZBIRA: ih prevlek ni tepihov m slamnatih podlog m nosilcev m senčnikov FILTRA ■ VEDO hi nadomestnih delov vseh vrst avtomobilov. ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK. Ul. del Bosco 20. tel.: 796348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nu dimo nove in rabljene na obro ke brez mene, zamenjamo rab Ijeno za rabljeno. ALFA ROMEO 2000 L 80, 2000 AC 77. Al-fetta 1800 77 76, Giulietta 1600 78, Alfasud 3 vrata 1300 82, Al fasud 4 vrata 1300 81 79 77, Alfasud TI 75, Alfasud Sprint Ve-loce 1500 80, 2000 AMERICA kli matizirana, z vbrizgom 82, FIAT 125 Special 70. 131 Supermira fiori 1300 80. 127 Top 80. 131 Ra cing 2000 81, AUTOBIANCH! A 112 E 1976. RENAULT 5 Alpine 81, 5 TL 76. TALBOT Solara 1600 81. CITROEN Mehari 81. GS 1200 Club 78. MERCEDES 200 80, MOTOCIKEL KAVVASAKl 400 80. HONDA Caston 650 82 NAŠI RABI,JENI AVTOMOBILI TMAJO 3 MESEČNO GARAN CIJO. NIZKI REŽIJSKI STROSKI POROK ZA USPEH Fiorino - najmanjše tovorno vozilo z motorjem diesel Po uspehu, ki ga je zabeležil ducato, turinska tovarna Fiat zadnje čase neprestano krepi svojo prisotnost na področju lahkih industrijskih vozil. V ta okvir sodi nedvomno fiorino, tovorna verzija fiata 127, ki skupno z 900 E krije kar 84 odst. prodaj lahkih industrijskih vozil v Italiji. Da bi ta uspeh še okrepili so sedaj fiorinu namenili tudi motor diesel, k: ga 127 že ima. Doslej je bil diesel razpoložljiv samo za različico fiorino pick up. odslej pa bo na voljo za vseh pet različič tega majhnega tovornega vozila. Režijski stroški fiorina, ki so zelo nizki in davčne olajšave, ki jih ima v Italiji prispevajo k dejstvu, da je fiorino trenutno najbolj ceneno prevozno sredstvo. Motor, ki ga poganja je že znan' 1300kubični diesel, ki zmore 45 KM pri 5000 o-bratih v minuti, medtem ko je največji navor 7.6 kpm pri 3000 obratih v minuti. Med vzroke velikega uspeha tega majhnega tovornjaka naj omenimo možnost povrnitve 15-odstotnega davka na dodatno vrednost IVA. oprostitev superdavka na diesle. zmanjšano avtomobilsko takso, nižje cestnine na avtocestah in nižjo zavarovalnino. Francoska tovarna pnevmatik Michelin je sporočila, da je imela v preteklem letu zelo velike izgube, ki znašajo skoraj 290 milijonov frankov, približno 59 milijard lir. Pri tem je treba omeniti, da je imela ista tovarna v letu 1980 dobiček 304 milijonov frankov. Še večje izgube je v preteklem letu zabeležila tovarna Talbot motor co., ki je bila v letu 1981 ob 91 milijonov funtov šterlingov. Talbot je imel veliko izgubo tudi leto prej, ko je znašala 75 milijonov funtov šterlingov. CICLI FLEUR TRST — Ul. Settefontane 19 — tel.: 790456 Prodaja in popravila: + Biciklov + Motornih koles + Cyclette — in potrebščine za telovadbo + Otroških vozičkov in električnih triciklov dobitev pa je socialistično samo- ..............................................................................................................................................................umi««...........................................................................nu ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Iz palače Barberini v Rimu Želja po glasbi 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 13.55 Šolska vzgoja 17.00 Strašilo — otroška serija 17.30 Prigode Jacoba Fremonta 18.00 «Piccole donne», TV nadaljevanka 18.50 MASH - TV film 19.45 Almanah 20.00 Dnevnik 20.40 Kojak — TV film 21.00 Quark, potovanje v svet znanosti 22.15 športna sreda Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — ob 13. uri 13.15 Konjiček: kuhar Več ali manj znani možje v kuhinji... 15.00 Evrovizija: Velika Britanija: Wimbledon Tenis: Mednarodni turnir 17.00 Popoldan V teku oddaje Mundial 82, dogodki, osebnosti in analize svetovnega nogometnega prvenstva 17.40 Program za mladino Variete za mladino, Galaxy Express 999, risanka 18.30 Dnevnik 2 — Športne vesti in Iz parlamenta 18.50 Srce in srčni utrip — TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.40 Politična tribuna Tiskovna konferenca PSI 21.45 Megla nad Rokavskim prelivom — film Nastopa Esther Williams 23.20 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.45 šolska vzgoja Tretji kanal 19.00 Dnevnik 19.20 Četrta oblast Časnikarski poklic — 10. in zadnje nadaljevanje 19.50 Sto italijanskih mest: Amalfi, prva pomorska republika 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Smrt v neposrednem prenosu, film 22.40 Dnevnik 3 23.05 Šolska vzgoja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Gusarji kapitana Gancha, TV nadaljevanka 19.30 Obzornik 19.45 Republiška revija MPZ Zagorje ’82 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Reportaža o mestu Issy Les Moulinex: Igre brez meja 22.35 Jazz na ekranu 23.05 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja — program v slovenskem jeziku V nadašnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti i TRST — Deželni svet KRMIN (GO) — Novi občinski sedež GRADIŠČE (GO) — Razstava arhitekta De Finettlja VIDEM — Razstava o raziskovalen Pietru Savorgnanu 18.00 Z nami pred kamero... 18.05 TVD - Vesti 18.30 TV šola 19.00 Narodna glasba pesmi in plesi narodov Jugoslavije 19.30 Nogomet: Svetovno prvenstvo — Madrid 21.00 TVD - Stičišče in TVD -Danes 21.15 Telo — celovečerni film 22.45 Nogomet: Svetovno prvenstvo — Barcelona 23.30 TVD - Danes Ob koncu Odprta meja TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00. 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovensko planinstvo na Tržaškem od začetkov do danes; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi; Literarni listi; 12.00 Pod Matajur-jan, posebnosti in omika Nadiških dolin — Beležba; 13.20 Naši zbori; moški zbor «Andrej Paglavec* iz Podgore: 13.45 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: «Pojte, pojte, drobne ptice!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Oskar Davičo: «Pesem» — 3. del; 15.00 Ali Tal-king! AH Singing! Ali Dancing! A-meriški gledališki musical; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji; 16.35 Motivi z malega zaslona; 17.10 Mi in glasba; Mladi izvajalci: pianistki Rosanda Kralj in Vera Crevatin; Skladbe slovenskih avtorjev; 18.00 Pesniki so čudenje sveta: 18.20 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležnice Viljema Černa. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 19.00 Porodila; 7.00 Otvoritev; 7.45 Cestne azmere; 8.15 Radijski, televizijski m filmski spored; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu Radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža, zanimivosti; 15.10 - 15.00 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Klasična kitara; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Glasba, KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30. 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30. 12.30. 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Koledarček — ponovitev; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Carosello Curci; 10 32 Glasbeni odmor in Horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Cik - cak; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12."5 Glasba po željah; 14 00 Posebna oddaja iz Rima; '4.33 Superklasifika; 15.00 Glasbeno vabilo: 15.36 Radio rock: lf 00 Na svežem zraku; 16.10 Brez besed' 16 45 Srečanje z našimi pevci; 17.00 Znane in neznane besede: 17.10 Edig Galletti; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Lepo petje; 18.30 Muratti mušic; 18.30 Zbori v večeru; 19.30 Slišimo se jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40, Glasbena kombinacija; 9.00 - 10.03' Radio anch'io — glasbenogovorni program; 11.00 Glasbena hiša; 11.34 Radijska priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.15 Poštna kočija; 13.25 Master; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 Kulturne aktualnosti in glasba; 17.30 Master under 18; 18.00 Nove plošče operne glasbe 18.30 Plošče; 19.15 Draga glasba: 19.30 Jazz glasba; 21.00 Radijska priredba; 21.30 Radijska povest; 22.00 Skrivnostna Italija; 22.22 Napotki za avtomobiliste; 22.27 Audiobox; 22.50 Danes v parlamentu; 23.03 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.45 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Počitniško potovanje od strani do strani; 9.20 Počitniški pozdravi; 9.35 Izbor v sredo; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za.. .; 11.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 12.05 Ali poznate. . .; 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 13.10 Veliki zabavni orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 /'b izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev; Iz naših sporedov; 14.20 Zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo, uto-tavljamo: 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiliak; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Zborovskr glasba v prostoru in času: 19.15 Naš gost; 19.30 Mladi na elasbenih revijah in tekmovanjih: 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 21.00 Tvo Malec: Dodecameron; 21 25 Aleksej Tnradze in Ivo Pogo-relič; 22.05 Vincenzo Bellini; O-dlomki iz opere Norma: 23.15 Informativna oddala v nemščini in angleščini: 23.25 Iz naših sporedov. Maks Zadnik: ANTON SERAJNIK - MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH 9. KAKŠNE USPEHE JE SERAJNIK DOSEGEL IN S ČIM SE JE VSE UKVARJAL V SVOJEM DELU ZA NOB Zapisali smo že Markučičevo ugotovitev, da je Serajnik opravljal svoje delo zelo požrtvovalno, vendar nam ta premalo konkretno pove, kakšne uspehe je dosegel in s čim se je vse ukvarjal? Prav gotovo je res, da je Tone v več kot 15-mesečnem intenzivnem obveščevalnem delu dosegel tolikšne uspehe in doživel toliko tveganj in drugih vznemirljivih peripetij, da bi jih komaj opisali v debeli knjigi. Zato se bomo tu omejili le na kratek oris, najbolj zanimivih in najpomembnejših. Iz njegove, že omenjene vloge, poslane 14. decembra 1972 republiškemu odboru ZZB NOV SRS, več kot 30 pisem, poslanih piscu, pripovedovanj in poročil obveščevalnega centra 'O, lahko na kratko povzamemo, da je izpeljal nekaj zelo pomembnih in drznih akcij, mnogokrat sporočil, kaj in kje pripravljajo Nemci napade na partizanske enote (hajke), odkril marsikaterega nemškega vrinjenca, zbral podatke o utrjevalnih delih v okolici Trsta, izvajal propagandne akcije, opozarjal izrane aktiviste, obveščevalce in kurirje ter druge pristaše NOB, naj se umaknejo, ker jim preti a-retacija, reševal, kolikor je pač mogel, iz nemških, zlasti pa iz italijanskih in domobranskih zaporov ujete aktiviste, kurirje in druge pristaše NOB, izvajal po navodilih obveščevalnih oficirjev propagandne akcije in dezinformacije, škodljive'okupatorju, obveščal o tem, kaj vedo nemški štabi iz vohunske službe o sestavi, načrtih in delu partizanskih enot in njihovih štabov idr. Vsekakor pa sodi po svojem pomenu med vsemi njegovimi podvigi na prvo mesto izsleditev nemških priprav za napad na Vrhovni štab NOV in POJ in tov. Tita v Drvarju. (18) KAKO JE ZVEDEL ZA NEMŠKE PRIPRAVE ZA DESANT NA DRVAR Nedvomno je večina Seranjikovih obveščevalnih akcij takšne narave, da niso bile zabeležene ne v partizanskih in tudi ne v okupatorskih poročilih ali so se zapiski o njih izgubili ali pa piscu niso znani in r.e dostopni. Zato je zelo težko opredeliti točen čas njihove izvedbe, še težje pa določiti vse v njih sodelujoče dejavnike in druge njihove razsežnosti. Podobno je tudi z obvestilom o pripravah za nemški napad na Vrhovni štab in tovariša Tita v Drvarju, ki ga Tone ni v nobenem pripovedovanju in v nobenem pismu podrobneje opisal, ker se ga zaradi velike psihične napetosti, v kateri je maja 1944 delal, v letu 1971, ko sem ga spraševal, ni več dobro spominjal. Ker je bil štab Istrskega odreda med 1. in 18. majem 1944 skupaj s svojim obveščevalnim centrom (razen nekaj njegovih članov) na pohodu iz Brkinov v Suho Krajino in nazaj, depeša ni bila redno zebeležena v delovnik in je tudi v arhivu OC (obveščevalnega centra), IO nisem uspel najti, ker je bila najbrže poslana po radijskem oddajniku komande Istrskega vojnega področja ali po kakšnem oddajniku štaba VII. korpusa, ki je deloval v snežniških gozdovih. 18. Pismo A. Serajnika 22. 2. 1973. Zapiski iz pripovedovanja 10. 8. 1971 - arhiv pisca. 'šm ; NMr m : ■■■ mm m mmi ' m mm Zavihajmo rokave v obrambo slovenske zemlje in skupnosti Confcoltivatori pripravljena nastopiti v bran slovenskega teritorija in kmeta V soboto, 12. junija, smo v našem listu poročali, da je v teku postopek o oddaji del za izgradnjo tretjega in četrtega odseka načrtovane avto ceste na Krasu. To sta odseka Opčine - Fernetiči in Opčine - Pa-driče. Dela za uresničitev prvih dveh odsekov (Sesljan - Prosek in Prosek - Opčine) so bila, kot je znano, že oddana, niso pa se še začela, ker sta nabrežinska in zgo-niška občinska uprava upravičeno zahtevali spremembo ustreznih načrtov. Ravno tako so bila oddana tudi dela za speljavo hitrocestnega odseka Pomol VII - Padriče, toda Lonjerci, Katinarci in Rovtarji so se uprli predvideni trasi z zahtevo po njeni preusmeritvi, tako da bi hitra cesta ne oškodovala obdelane zemlje, ne povzročila zruše-nja nekaterih stanovanjskih hiš in ne zadušila Lonjerja. Predlog, ali bolje, zahtevo v tem smislu je pristojni odbor razlaščencev na licu mesta posredoval strokovnjaku, ki sedaj pripravlja ustrezni popravit-veni načrt. 'le vrstice smo namenili preveritvi delovanja koordinacijskih odborov razlaščencev. Takšnih odborov imamo šest in zajemajo glasnike prizadetih lastnikov zemljišč iz dolinske občine, s Kontovela in Proseka, z Opčin, iz Križa in, kot omenjeno, iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt. Odbori so bili ustanovljeni z namenom učinkoviteje braniti interese razlaščencev, kar je pač mogoče edinole z najširšo enotnostjo, vzajemno solidarnostjo in neprestanim stikom med žrtvami nove «javnokoristne» pobude. Člani teh odborov so obenem posredovalci med razlaščenci na eni strani in njihovo strokovno organizacijo — Kmečko zvezo — ter pristojnimi oblastmi, razlastitelji in graditelji prometnic na drugi strani. Iz razgovorov z nekaterimi člani koordinacijskih odborov razlaščencev smo izluščili stalnico, ki kaže, da si ti organizmi morda premalo odločno prizadevajo doseči pravice, ki jim gredo v zameno za razlaščena zemljišča. Dobili smo tudi vtis, da naši ljudje niso dodobra seznanjeni s pravicami, ki jim pritičejo. Res je, da so npr. prizadeti v dolinski občini zahtevah kot protivrednost napeljavo metanovodnega omrežja, da bi Križani radi spravili vinogradniško zadrugo «Kriški breg* pod dostojno streho, ki je sedaj ni. da hočejo v Nabrežini Kulturni dom, in sploh, da posamezne vaške skupnosti od dolinskega do devinsko nabrežinskega kota zahtevajo v zameno za odtujeno zemljo razne socialne, kulturne in druge javno-koristne strukture, ki jih pogrešajo. Res je tudi. da smo kot narodnostna skupnost postavili odločno zahtevo, naj se nam velikanska škoda po razlastitvah povrne v obliki organičnih načrtov za vsestranski razvoj dejavnosti, v katerih smo neposredni subjekti — kmetijstvo, obrt. tnrizem in podobno. V tej zvezi se sklicujemo tudi na dogovore iz Osima in na tolikanj pričakovani zakon o celoviti zaščiti Slovencev od Milj do Trbiža. Toda vprašati se moramo, če so nam takšne splošne zahteve dovolj. Podoba je, kot da prosimo za tisto podporništvo, ki je pri nas in drugod po Italiji toliko zla povzročilo in ki ga tudi javno obsojamo, namesto da bi prišli na dan z naj-nadrobneje zapisanimi in zarisanimi. tehtno osnovanimi in še teht-neje utemeljenimi načrti. Videz je. kot da se bojimo preveč zahtevati in vendar vemo iz izkušenj preteklosti, da smo od zahtevanega hleb- čka vselej dobili le drobtinico. Izkušnja bi nas bila morala izučiti, da je po toči prepozno zvoniti, kot pravi pregovor, a vseeno se še vedno in ob vsaki priložnosti znajdemo pred izvršenim. Prisostvovali smo marsikateremu sestanku, čuli ogorčene proteste, pametne predloge in stvarne zahteve, toda kaj, ko so potem tonili v pozabo pod vplivom teze, da «tega nam ne bodo sprejeli, onega tudi ne, ker je preveč* in tako naprej. Lonjerski možakar je kratkomalo dejal: (Teh cest sploh ne potrebujemo, uprimo se jim!*. Možje in žene okoli njega so mu v srcu dajali prav, rekli pa so si zbodimo previdni, bodimo stvarni, ceste bodo vseeno zgradili, upor nas bi še draže stal*. V resnici to drži, tudi zato, ker smo priložnost, da bi z enotnim, javnim nastopom lahko preprečili to ah ono, že zdavnaj zamudili. Ne drži pa, da moramo venomer in povsod pohlevno povešati glavo in se sprijazniti z vsiljenim. S takšnim ravnanjem samo še dajemu potuho vsem, ki nas vlečejo za nos, in to celo v imenu dogovorov iz Osima. Gradnja avtocestnega odseka od Sesljana do Padrič je npr. predvidena v odloku predsednika republike št. 100 iz leta 1978 o izvajanju zakona, s katerim so bili ratificirani osimski sporazumi iz leta 1975. Toda v (preambuli* o-simskih listin je govor tudi o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. V imenu Osima uporabljajo torej ustrezno predvidena finančna sredstva za razlaščevanje slovenske zemlje. Prometnice, center za znanstvene in tehnološke raziskave, morda termoelektrarna v Štivanu sedaj, naftni hranilniki, naftovod in drugi cevovodi prej. poitalijančeval-na begunska naselja in gradbena špekulacija na Krasu še prej; kaj si bodo še izmislili in kako jih bomo ustavili? Če branimo našo zemljo, je ne branimo zgolj iz sentimentalnosti ali zato, ker ntegne na njej v bodoče kmetijstvo bolje uspevati, branimo jo tudi zato. ker na njej lahko razvijemo dolgo vrsto drugih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, s katerimi si bomo utrdili majavo gospodarsko podlago, brez katere si tudi ni mogoče omisliti za našo (manjšino* neke svetle prihodnosti. Imamo npr. pridne m sposobne obrtnike: ali jih ne bi kazalo z vsemi močmi podpreti in začeti ustvarjati zametke naše. zamejske, maloindustrij-ske dejavnosti? Imamo gospodarske dejavnike, ki bi s primerno politiko mogli zavreti oddajanje naših zemljišč in hiš tujerodcem. Imamo izvedence, ki bi lahko dan za dnem brskali po zakonodaji, o predpisih katere vse premalo vemo. tako malo, da ne moremo izkoristiti določenih finančnih ugodnosti. ki bi jih sicer lahko. Imamo izvoljene predstavnike, ki bi morda lahko bili bojevitejši. Imamo Slovence, ki bi s trohico stvarne in ne le besedne narodne zavesti lahko enotneje nastopali in puščali strankarske zdrahe med seboj za boljše čase. Imamo mladino, iz katere sami ne znamo izvleči, česar je sposobna. Zapiramo pa se pod varno streho domačnosti v društveni dvorani in sami med seboj premalo sodelujemo. Kako naj nam potem drugi pomagajo, če si sami ne zramo? Ali ne bi rajši sleherni od nas pošteno zavihal rokave, nonriiel za -idarsko žlic«, vzel zidak in pomagal sezidati za-tneieant taksno zgradbo, ki «e ne bi sesula oh nevero tresi'ain? DRAGO GAŠPERLIN Prejšnji teden je vsedržavna stanovska organizacija kmetov Confcoltivatori, katere ustanovni član je tudi Kmečka zveza, skli cala tridnevni zbor svojih vodilnih, deželnih in državnih) organizacijske strukture te organizacije. Glavna tema uvodnega poročila in razprave, ki je sledila in v katero je poseglo veliko število diskutantov, med katerimi tudi predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec, je bila analiza stanja kmetijstva v državi in v posameznih deželah, z namenom, da se poiščejo ustrezne rešitve socialnega. gospodarskega in organizacijskega značaja, ki bodo kmetijstvu omogočile enakopravno vlogo v sodobnem razvoju italijanske družbe. Zelo je bila poudarjena potreba po večji enotnosti kmetov, ne glede na njihovo politično opredelitev. Samo ob dejanski enotnosti kmetov in njihovih strokovnih organizacij si bo kmetijstvo lahko priborilo pravičnejše mesto v družbenem in gospodarskem razvoju. Zato so tudi potrebni novi odnosi med kmečkimi organizacijami, med temi in delavskimi sindikati, javnimi oblastmi in političnimi strankami. V svojem posegu je tajnik Kmečke zveze iz Trsta orisal predstavnikom kmetov iz vse Italije nalogo in delo, ki ga od u-stanovitve dalje opravlja KZ kot edina slovenska stanovska organizacija kmetov in polkmetov na Tržaškem in v Furlaniji - Julijski krajini. Pri tem je bilo še zlasti poudarjeno njeno dvojno, gospodarsko in narodno - obrambno podarstvo. Obe vlogi sta v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji neločljivi, za- to je bila naša manjšinska organizacija že iz vsega Začetka poklicana, da brani našega kmeta in človeka pred nenehnimi razlastitvami, ter, da nastopa v zaščito specifičnih kmetijskih in gospodarskih interesov na našem teritoriju. Nerazumevanje za naše specifične probleme gospodarstva, kmetijstva in teritorija s strani pristojnih oblasti, v prvi vrsti državne uprave prej in danes deželne, ter skrajno negativen, če že nočemo reči sovražen, odnos do slovenskega življa nasploh, ki še preveva nekatere tržaške o-blastne kroge, sta po naši sodbi glavni razlog propadanja našega kmetijstva, kot tudi teritorialnega in splošno gospodarskega obubožani. Predstavnik Kmečke zveze je v utemeljitev svojih stališč podčrtal, da si očiten dokaz takega nerazumevanja in nenaklonjenosti neurejene razmere v delovanju javnih strokovnih služb in uradih za kmetijstvo, kot so pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. deželna ustanova za razvoj kmetijstva in drr^e. kjer, čeprav so j Tržaški km*je v veliki večini ! Slovenci, ni zaposlen niti en slovenski strokovnjak. To dejstvo morajo vse demokratične sile odločno obsoditi in se dejansko zavzeti za njegovo ustrezno rešitev. Zelo zgovoren dokaz omalovaževanja našega kmetijstva s strani pristojnih oblasti pa so tudi pomanjkanje vsakršnega gospodarskega teritorialnega in finančnega načrtovanja, ki bi zagotovil razvoj naših tradicionalnih dejavnosti — predvsem kmetijstva — vsaj na tistih področjih, ki jih deželna uprava mačehovsko in di-skriminatomo deli tržaškim kmetom. Lansko leto je namenila kmetijstvu 180 milijard lir. tržaški pokrajini pa samo milijardo in dvesto mi’iionov, kar je ________________ EDI BUKAVEC (Nadaljevanje na zadnji straniI uaiiiiiiaaiiaaiiaaiiiiiiiiaiiaiiaiitiaiiiiiiiiaiiiiiUfUMaiitiaiiiaaaiaaaiaiMdiiiamaiaaiaiaiiiiniiaiiiiiiaamaauiaiaiiiaaiia« Protest domačinov Ob nedavnem odprtju centra za informatiko so domačini od Banov, s Padrič, iz Gropade in Bazovice postavili ob vbodu v bivše begunsko taborišče tablo z dvojezično prepovedjo vožnje, kot to sicer določa deželni zakon o zaščiti okolja. Cesta je last Gozdne zadruge ...............1‘iiiiiihiiiiiiiiiiimiim—HiiMna-iHin«miiiiwiiiuinMinn_i4umuiiijiiu..— Napotki kmečkim zavarovancem Kmečki zavarovanci, ki redno plačujejo prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, so v teh dneh dobili na dom (ali jim bodo dostavili v najkrajšem času) poštne položnice, s katerimi bodo morali plačati zavarovalne prispevke za leto 1982. Predvideni so dir je obroki, in sicer bodo morali poravnati prvega do 10. julija, drugega do 10. septembra, tretjega do 10 novembra, četrtega pa do 10. januarja prihodnjega leta. Poleg tega morajo vsi tisti, katerih letni agrarni dohodek presega določeno vrednost, plačati do 10. novembra dodatni prispeven za zdravstveno zavarovanje. Kot se interesenti lahko sami prepričajo, se je višina prispevkov precej povišala v primerjavi z larukim letom. Seveda treba tu razlikovati med kmetovalci na ravninskih predelih in tistimi, katerih posestva ležijo v goratih o-ziroma manj razvitih območjih. Pri določanju višine zavarovanja moramo upoštevati tri bistvene postavke: 1. za pokojninsko zava rovanje plača vsak kmet 237.060 lir za leto 1982, v goratih prede lih pa je prispevek polovičen in znaša 116.220 lir: 2. prispevek za zdravstveno oskrbo je povsem e- nak za vse kmetovalce in znaša 162.750 lir; 3. prvima dvema postavkama moramo prišteti se prispevek za zavarovanje proti nezgodam na delu v višini 47.000 lir, zavarovanci na goratih področjih pa plačajo 23 500 lir. torej točno polovico. Glede zavarovanja proti poškodbam treba pristaviti, da so precej povišali prispevek, vendar pa bodo imeli tudi kmetovalci na osnovi novega državnega zakona pravico do dnev ne odškodnine, če bodo utrpeli nezgodo pri kmečkem delu. Če torej potegnemo črto. morajo kmečki zavarovanci v ravninskih predelih plačati za leto 1982 skupno 446 810 lir v štirih obrokih, kmetje na goratih območjih pa 302 tisoč 470 lir. Pri natiskovanju zavarovalnih zneskov pa so možne tudi napake s strani SCAU, zato je potrebno preverjanje tako anagraf-skih podatkov in tudi višine zneskov. Še posebno važno je ugotoviti, če so vsem kmetovalcem na goratih predelih aplicirali nižje zneske. Vsako netočnost tre ba takoj javiti pristojnim uradom in izvesti popravke. Zato svetujemo vsem kmečkim zavarovan cem, naj se še pred vplačilom prvega obroka javijo v uradih Pa- tronata Kmečke zveze IhAC v Trstu za preveritev podatkov. Vsakdo naj seveda prinese s seboj vse poštne položnice, ki jih je pravkar dobil. Novi sistem plačevanja zavarovalnih prispevkov preko poštnih položnic, ki so zamenjale davčne kartele, pa prinaša nevarnost, da 1NPS ne bi registriral vplačila kakega obroka. V tem primeru mora sam upravičenec dokazati s pobotnico oziroma odrezkom poštne položnice, da je poravnal prispevke pravočasno in redno. Ker pa bo vsakdo imel po štiri oziroma pet odrezkov za vsako leto zavarovanja, se lahko zgodi, da se doma ti dokumenti izgubijo. Zato bo Patronat Kmečke zveze INAC uredil v svojin uradih poseben arhiv, kjer bo shranil vse odrezke o zvezi s plačevanjem kmečkih zavarovalnih prispevkov, tako da bodo upravičenci imeli v vsakem trenutku, še posebno pa tik pred upokojitvijo, jasen pregled nad svojim položajem Poleg tega pa bomo tudi leto za letom zahtevali od INPS, da izstavi potrdilo, da so bili prispevki redno plačani in da so jih pravilno registrirali telektron-ski možgani». BORIS SLMONKIA Pozor na novosti pri obveznostih glede izdajanja spremne listine Odločno zavrniti vse protislovenske manevre okrog cvetličarske zadruge Kakor je naše časopisje že poročalo, bodo v četrtek, 1. julija, stopile v veljavo nekatere spremembe v zvezi s spremno listino za kmetovalce (Bolla d’accom-pagnamento). Kot za druge fiskalne (proračunske) zadeve v kmetijstvu, gre ločevati -spremno listino med kmetovalci, katerih letni promet presega 10 milijonov lir, in kmeti, katerih promet tega zneska ne presega. Za vse kmetovalce, ki v letu 1981 niso prekosili 10 milijonov lir premeta, in ki ne vodijo knjigovodstva, ostajajo obveznosti do spremne listine v glavnem nespremenjene. To pomeni, da niso dolžni izstaviti spremne listine, če blago prevažajo sami ali kdo drug na njihov račun, v sledečih primerih: a) htago, ki ga prevažajo, je njihove proizvodnje in tvori predmet pt orla je; b) blago, ki ga prevažajo, je njihove lastne proizvodnje in je predmet neposredne (direktne) dobave zadrugam in ustanovam; c) blago in dobrine (orodje, pripomočki, gnojila ipd.), ki jih prevažajo v raznih proizvodnih fazah, npr. uskladiščenje, prevoz na trg ali razstavišče in z enega trga ali razstavišča na drugo za prodajo ali razstavljanje. To v primeru lastnega prevoza ali prevaža v režiti tretjega na krnelovalčev račun. Če pa zgoraj navedeno blago (lastne proizvodnje) prevaža z lastnimi sredstvi ali pa to blago prevaža kdo drag na njegov račun, mora spremno listino izstaviti kupec sam — pa naj bo to zasebnik ali zadruga ali pa kaka ustanova — in v njej navesti kmeta kot odpošiljatelja in sebe — kupca — kot naslovljenca. Poudariti pa moramo, da gori navedene oprostitve veljajo samo za blago lastne proizvodnje in prireje. ki je vključeno v prvem delu seznama A, priloženega zakonu IVA. Ta seznam, kot tudi vse izjave o oprostitvah izstavitve spremne listine, lahko dobite v u-radih Kmečke zveze. Za nekatere proizvode pa obstaja objektivna oprostitev izstavljanja spremne listine, ne glede na to, kdo in zakaj jih prevaža. Ti proizvodi so: — mleko — organska gnojila — zemlja — sladkorna pesa namenjena cu-kramam — kože — pripomočki za kmetijske stroje. Za tiste kmetovalce, ki presegajo 10 milijonov lir lastnega prometa, je izstavitev spremne listine obvezna v primeru, ko je blago, ki ga prevažajo, predmet prodaje. Spričo važnosti gornjih predpisov in dejstva, da so za kršitelje predvidene visoke globe, svetujemo vsem zainteresiranim kmetovalcem. da se čimprej zglasijo v uradih Kmečke zveze, Ul. Cice-rone 8 B, tel. (12948. S. M. Cvetličarstvo in vrtnarstvo spadata danes med tiste specializirane kulture, ki imajo v tržaški pokrajini največjo možnost razvoja. Znano je, da imajo specializirane kulture visoko hektarsko donosnost, da je vanje tretja vlagati veliko dela, da pa ne zahtevajo velikanskih površin; prav zaradi teh okoliščin se je mnogo tržaških kmetov posvetilo cvetličarski in vrtnarski panogi, s katerima se kmečka družina lahko dostojno preživlja. Težave in problemi, ki nastajajo na tem, področju, so predvsem tehničnega značaja, saj nimamo primernega strokovnega kadra, ki bi lahko nudil našim obdelovalcem strokovno pomoč pri uporabi novih tehničnih pripomočkov, kemijskih snovi, gnojil, razkužil itd., ter praktičen prikaz o vzgoji tipičnih in drugih cvetlic. Prav zaradi tega se je Cvstličar-sko-vrtnarska zadruga s Proseka skupaj z Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA) že pred leti angažirala za uresničitev Cvetličarskega centra na Proseku. Danes lahko skupaj z našimi cvetličarji in vrtnarji, ki so po večini člani zadruge, izrazimo zadovoljstvo, ker je center že dograjen in bi v najkrajšem času moral začeti obratovati. Delovanje Cvetličarsko - vrtnarskega centra bo v veliko korist krajevnemu kmetijstvu, ki ima z razliko od drugih krajev poleg itiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiimiiiiiiHMiiiiiiiiiniiiiiiiiiitikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiititmiiiiiuiiiiiiiiiiiu Kranjska čebela najbolj kraška od vseh čebeljih pasem pri nas V zadnjih letih še vedno več ljudi navdušuje za čebelarstvo. Večina išče pri tem sprostitev, kdor pa čebelari strokovno, lahko od tega pasla pričakuje precejšnjo korist. To je dejstvo, ki ga ne gre zanemarjati. Kljub temu, da je Kras za kmetijske dejavnosti zelo skopa pokrajina, je čebelarstvo tudi glede na relativno majhno razsežnost tržaškega Krasa, zelo razširjena dejavnost. Nenazadnje gre tudi za kulturno dediščino, saj je slovenski človek že iz davnine vezan na čebelarjenje. Ker je Kras mejna pokrajina, ki se na zahodu preliva v Furlansko nižino, na vzhodu pa meji na osrednjo Slovenijo, se na tem področju križala dve pasmi čebel in sicer kranjska čebela (apis mellifica carnica) in italijanska čebela (apis mellifica ligustica). Med čebelarji prihaja večkrat do vročih diskusij, in to verjetno tudi zaradi tega, ker je naše področje etnično mešano, katera od dveh pasem ima boljše lastnosti. Večkrat so ocene zagovornikov ene ali druge pasme neobjektivne, saj enostavno hvalijo in pripisujejo najboljše lastnosti tisti vrsti, ki jo gojijo. Kranjska čebela, s katero čebelari večina naših čebelarjev, je razširjena na Balkanu, v severni Grčiji, na področju Donave, severno od Alp seže na Koroško, Štajersko vse do ČSSR in do Karpatov. Zaradi velikega povpraševanja se je v prejšnjem stoletju razvila velika trgovina s čebelami in maticami te pasme na celotnem območju Slovenije. Od tod se je razširila v mnoge druge dežele, kjer je predvsem v precejšnji meri izpodrinila temno čebelo v nemško govorečih deželah. Nekateri jo imenujejo tudi siva čebela, ker je lepša in ima sive dlačice na zad-kovih obročkih. Že od nekdaj je kranjska čebela znana kot najbolj kraška od vseh čebeljih pasem. Dobro prezimuje v majhnih družinah in porabi zelo malo hrane: spomladi se burno razvija, vendar je zaleganje v veliki meri odvisno od donosa hrane. Čebele zelo lepo in mimo sedijo na satju. V primerjavi z ostalimi pasmami izleta-vajo mnogo prej in iz oddaljenih paš nosijo več medu. Očitajo pa ji, da močno roji, mnogim čebelarjem s selekcijo je sicer že uspelo zmanjšati rojivost posameznih satov na minimum. Italijanska čebela je razširjena na Apeninskem polotoku. V zadnjih sto letih se je zaradi izvoza čebel in. matic zelo razširila po svetu, predvsem v ZDA. Avstraliji. Skandinavskih deželah, Angliji, južni Ameriki itd. V teh deželah jo cenijo predvsem zaradi nekaterih lastnosti, ki so pomembne za industrijsko čebelarjenje. Italijanska čebela je nekoliko manjša od temne čebele, ima pa precej dolg rilček: hitin na zadku je svetel, na zadku ima od dveh do štirih rumenih obročkov. Čebele so na satju mirne, vendar se ta lastnost zelo spreminja. Matica začne zalegati zelo zgodaj, v u-godnem podnebju pa zalega tudi pozimi. Italijanska čebela razvija močne družine, vendar pa je spomladanski razvoj manj buren kakor pri kranjski čebeli. Zaleganja jeseni ne prekine, zato ima v tem letnem času veliko zalege. Družine pričakajo zimo izredno močne, vendar porabijo tudi dosti več hrane kot pa naša čebela. V svetu je priljubljena zaradi majhne rojivosti, velike plodnosti in prilagodljivosti. Vendar se ta čebela slabo orientira in se zaletava v osedne panje in zelo rada ropa. Ta vrsta čebele je prilagojena sredozemskemu podnebju s kratkimi zimami, vročimi poletji in dolgotrajno pašo. Mejna lokacija našega področja je prispevala k temu. da je z naravnim križan iem obeh pasem nastalo več križancev, ki po mnenju strokovnjakov ne zagotavljajo ustaljenih rezultatov, kot pa jih lahko dajejo čiste pasme. IGOR CASTELLANI •MiBiiiiiiitiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiniiiirtiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiJiuiimiiiiiiiiiiitimiiiinitimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiia Nekaj koristnih vesti za čebelarje Za obvarovanje čebel pred strupi V obdobju cvetenja je na vseh rastlinskih kulturah prepovedano škropljenje ali drugačno zatiranje zajedavcev in rastlinskih bolezni s strupi, ki so škodljivi tudi koristnim žuželkam in čebelam. Pred vsakim posegom, ki ga gre opraviti v času pred ali po cvetenju kultur, moramo pokositi morebitne rastline v cvetju, ki se nahajajo v bližini teh kultur, ki jih običajno obiskujejo čebele. Prepoved uporabe fitofarmacevtskih pripravkov v času, ko so najbolj nevarni za obstoj čebel in žuželk na sploh, vsebuje odlok deželnega odbornika za kmetijstvo, ki je bil objavljen v Uradnem vest- niku Furlanije - Julijske krajine dne 1. junija letos. V obrazložitvi odloka je podčrtano, da ob upoštevanju smotrnih smernic pri dejavnosti za zaščito rastlin, fitofarmacevtski posegi niso neobhodno potrebni v času cvetenja. Finančna podpora dežele čebelarjem Marca je deželni svet izglasoval zakon št. 17/82. ki predvideva pospeševanje čebelarstva v Furlani ji-Julijski krajini. Besedilo zakona navaja, da bo za pospeševanje kmetijskih dejavnosti, posebno pa sadjarstva, deželna uprava naka zovala čebelarjem de varne prispevke, s katerimi naj bi | ure- dili in posodobili čebelnjake. Pogoj za prejem prispevka je v tem, da mora čebelar v predvidenem roku javiti količino in vrsto svojih panjev. Prijava je obvezna, in to vsako drugo leto. V tekočem letu 1982 zapade rok predložitve tovrstnih prijav v sredo, 14. jnlija. Kmečka zveza in Konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine pozivata vse čebelarje, naj prijavo čimprej predložijo. Za izpolnitev prijavnic se lahko obrnejo na urade Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8/b ali pokrajinskega kmetijskega nad-zomištva v Ul. Milano štev. 19. Članom čebelarskega konzorcija je v prostorih kmetijskega nadzor-ništva vsak četrtek popoldne na razpolago za vso potrebno pomoč predsednik konzorcija prof Trčelj M. J. pedoklimatskih še izredno dobre tržne pogoje, oziroma predstavlja perspektivo za bodoče delo tudi mladini, ki se želi posvetiti tej panogi. Center, ki ie namenjen preizkušanju novih vrst in sort cvetja, bo nedvomno prispeval k po Kmečka zveza NUDI ČLANOM SINDIKALNO IN STROKOVNO POMOČ ZA: — davčne, pravne, urbanistične probleme — prošnje za kmečke prispevke — vodenje knjig IVA in prijave dohodkov — urejanje zapuščin in lastništva — dvolastništvo — dovoljenja za osmice in prodajo domačih pridelkov — kmetijske zadruge PATRONAT KZ INAC UREJUJE BREZPLAČNO VSAKOMUR PROŠNJE ZA: — invalidske in starostne pokojnine — uveljavljanje jugoslovanske pokojninske dobe — povrnitev nezgodnih in zdravstvenih stroškov — vpis in izbris s seznamov kmetov, obrtnikov in trgovcev — vse zadeve s področja socialnega varstva in skrbstva sodobitvi gojenja žlahtnih kultur, a s pomočjo strokovnjakov in tehnikov bo pripomogel 'udi k strokvnemu in kakovostnemu u sposabljauju cvetličarjev. Ob dejstvu, da so strukture pro-seškega cvetličarskega centra že polni dve leti pripravljene na začetek delovanja, se nam nujno porodi vprašanje, zakaj center še ni pričel obratovati Kljub temu, da je bila pri načrtovanju centra neposredno angažirana Cvetličarsko - vrtnarska zadruga, imamo vtis, da imajo nekateri krogi, ki delujejo v sklopu ustanove ERSA, takšne načrte, ki no.akor niso v skladu z začrtanimi programskimi smernicami. To prihaja vsakokrat do izraza, ko teče razprava o direktnem upravljanju centra: pogovor na tej ravni namreč brž zaide v slepo ulico. Prepričani smo, da skuša usta nova ERSA z zadržanjem upravnih vajeti centra v svojih rokah kljub temu, da imamo naše predstavnike v tehnično-posveto volne m odboru, škoditi našim cvet ličarjem, nanje ne gleda samo kot, na neposredne obdelovalce zemlje, ampak tudi kot na Slovence, a prav z dejstvom, da so Slovenci, se očitno ne more sprijazniti. Zadnji občni zbor Cvet-ličarsko-vrtnarske zadruge ie po trdil prepričanje članov, da ie ravnanie ustanove ERSA nesprejemljivo, in njihovo voljo, da od ločno bojkotirajo vsak poizlcus Deželne ustanove za razvoj kme tijstva, fci ne bi bil v skladu s prvotno začrtanimi programi. Nikakor ne nasprotujemo sodelova nju z drugimi cvetličarji, saj smo trdno uverjeni. da je to edino pravilna pot za napredek in o-vrednotenje kmetijstva; ne moremo va se sprijazniti z nameni nekaterih. ki hočeio sodelovanje spremeniti v škodljiva trenja, kakršna, žal, vodijo v brezizhodne konflikte DARKO KRIŽMANČIČ Dopolnilna odškodnina Vsi živinorejci in kmetje, ki so vložili prošnjo za prejem prispev ka za dopolnilno odškodnino za ga rata področja v letu 1981, bodo pr vi obrok tega prispevka prejeli že v prihodnjih dneh. Kraška gorska skupnost je namreč sporočila, da je denar, ki ga je dežela naka zala za te prispevke že odposla la pooblaščenim bankam. j Zakon o upravljanju jusarskih zemljišč Ministrski svet je odobril osnutek zakona, ki določa osnovne smernice za ureditev vprašanj v zvezi z upravljanjem in uporabo jusarskih zemljišč. Osnutek predvideva tudi reorganizacijo ustreznih komisarskih uradov. Novi zakon bo v bistvu pomenil vodilo deželam, ki bodo morale poskrbeti za nadrobnejšo zakonsko in upravno ureditev tega problema. Deželne uprave bodo izvedle inventar zemljišč, ki jih izkoriščajo jusarski upravičenci (lastnik zemljišča je lahko občina ali vaška skupnost), in jih porazdelile glede na njihovo namembnost. Slednja je, kot znano, lahko kmetijske, turistične, urbanistične ali industrijske narave. Dežele bodo še zlasti dolžne poskrbeti, da se primerne jusarske površine izrecno ohranijo za potrebe kmetijskih dejavnosti. To je za naše kraje izrednega pomena in videli bomo. kako se bo uprava Furlanije-Julijske krajine te obveznosti držala. Da bi se omogočili učinkoviti načrti za pogozdovanje, ovrednotenje pašniških površin in podobno, kot tudi za pospeševanje živinoreje in tako imenovane agroturistične dejavnosti (kmečki turizem), bodo jusarska zemljišča lahko dodeljena v uporabo zadrugam kmetovalcem, sicer pa tudi gozdarskim zadrugam in družbam z javno upravno soudeležbo. Vladni zakonski osnutek obravnava nazadnje tudi vprašanje namembe finančnih sredstev iz izkupička od prodaj, koncesij in likvidacije jusarskih zemljišč ter opredeljuje različne pristojnosti, ki jih bodo imele v tem pogledu deželne uprave, komisarji za upravo jusa in pa država. Zakon je za nas Slovence velikega pomena, zato bi kazalo, da bi naše pristojne organizacije vso zadevo nadrobno proučile in ukrepale v korist naših jusarjev. M. J. Pred združitvijo lovskih rezervatov na območju devinsko-nabrdinske občine? izvršni odbor Kmečke zveze je pred kakšnim mesecem dni podprl predlog nabrežmske sekcije lovske organizacije, po katerem naj bi se na ozemlju devinsko-nabrežinske občine obstoječi trije lovski rezervati združili v e-nega samega. To bi po sodbi lovcev prispevalo k učinkovitejšemu načrtovanju lovske dejal nosti, obenem pa tudi k učinkovitejši zaščiti interesov kmetovalcev. U-temeljitev svojega stališča je Kmečka zveza naslovila tud« predsedniku deželnega odbora Comel-liju, ki je pred dnevi naši strokovni kmečki organizaciji odgovoril. Comelli je sporočil, da je za sprejem gori omenjenega predloga pristojen pokrajinski odboi za lov, ki se mora še poprej posvetovati z upravnim organom lovskih rezervatov iz Vidma. V zvezi s predlogom, naj bi pri vodenju lovskih rezervatov bili soudeleženi tudi predstavniki prizadetih občinskih uprav kot neposredni glasniki krajevnega prebivalstva. je predsednik deželnega odbora odvrnil, da to vprašanje proučuje komisija strokovnjakov, ki je zadolžena za izdelavo osnutka za novi enotni deželni pravilnik o lovu. Ne glede na vse to ostaja dejstvo, da vlada med našimi kmeti hudo nezadovoljstvo, saj /im divjad, ki se množi na Krasu izrecna za potrebe lovcev, prizadejo veliko škodo. Srnam so se kmetovalci lahko postavit po robu z mrežami, zoper ptice no ni . Domači. 4 M. J. 0 saditvi in gojenju dalij šr Najprej dve besedi kazo dalije ; sadimo. Razdalja korenastih go-4 moljev ali kjučev se ravna po vrli- sti dalij. Dalije bujne rasti sadi-• mo približno en meter narazen; drugim vrstam pa lahko razdaljo polagoma zmanjšujemo. Globočina saditve naj znaša pri gomoljastih : korenikah okrog 20 cm. Na vsak način potrebujejo dalije oporo, kajti še tako krepka stebelca se ne ; morejo sama držati pokoncu. po-I sebno še. če so precej dolga in \ natrpana cvetja in, če so izpostav-' ljena vetru. Zato je potrebno, že ob saditvi postaviti oporo, kajti močna rašča kasneje zelo prepre-T čuje postavljanje opor. Med raščo so potrebna nasled-: nja kulturna opravila; 1. prisčipovanje poganjkov, ker • s tem opravilom dalije močneje rastejo in dajo večje število cvetov tomcnjena opravila izvršimo še pri mladih rastlinah in vedno nad četi tim dob o razvitim lističem); 2. izločitev vseh tistih mladic ki ne obetajo cvetja; 3. če želimo samo en cvet, ki naj bi bil najlepši, odstranimo vse : ostalo cvetje, to prisčipovanje obstaja v tem, da odstranimo dva nežna stranska nastavka navadno tak at, ko imata približno velikost g aha: 4. pihnemo pogosto zalivanje (ob vratu rastline voda ne sme zastajati). ki ga najraje vršimo proti večeru; 5. pogosto okopavanje in pletev rastlin ter večkratno vezanje ste-belčnih opor z rafijo; 8. protiglivično škropljenje po potrebi; 7. če dalje slabo rastejo, jih mo amo gnojiti z dušičnimi gno jili. Glede parazitov, ki napadajo da lije, hočem pripomniti, da obstajajo zajedalci rastlinskega izvora, katerih zatiranje je zelo težavno; zato moramo okužbe preprečevati s periodičnimi škropljenji, na primer s pripravkom DITHANE N 45, ki ga vzamemo 230-350 gramov na hi vode. živalske škodljivce pa, kot so ncmatodi, uši, rdeči pajek ter molji, uspešno zatiramo s pri-' pravki BLADAFUM, potem RO ;GOR in tudi DICONTAL. Na vsak -način svetujem, da se pred vsakim izvajanjem obrnite na Opazovalnico za rastlinske bolezni za po--trebna navodila. Pozno jeseni dalije prično ru-meneti. Dokler novi gomolji popolnoma ne dozorijo, je bolje, da s pobiranjem še nekoliko počaka-■ mo. Ko listi ne vršijo več nobene funkcije, nastopi pravi čas za pobiranje gomoljev. Stebelca prire-.žemo na 12 do 15 cm visoko in korenaste gomolje izrujemo z zemljo vred. biti pa moramo previdni. da pri tem opravilu gomoljev ne ranimo. Gomoljaste korenike očistimc od višne zemlje in jih za nekaj dni postavimo na zasenčen prostor. Tako očiščene gomoljaste korenike naprašimo s pripravkom MA-RISAN 4 PS in jih shranimo na zračnem in suhem, rajši na osvetljenem prostoru, kjer se nam ni bati, da nam bi zmrznili. Najprimernejša temperatura shrambe je 5-8° C. kjer hranimo korenaste gomolje do februarja-marca meseca. Preko zime jih večkrat pregledamo in odstranimo morebitne gnile in bolne gomolje. I. B. Važno za uporabnike kmetijskih strojev Kmečka zveza opozarja uporabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani na seznamih UMA tUtenti di motori e macchine agricole). da zapade v sobot«, 3. julija, rok za predložitev letne prijave o lanski porabi goriva in njegovih morebitnih ostankih. S prijavnico bodo zainteresirani zaprosili tudi za prejem goriva za tekoče leto 1982 Kljub številnim opozorilom in obvestilom po časopisju, moramo, žal. ugotovili, da še mnogo uporabnikov kmetijskih strojev še ved no ni prijavilo goriva. To naj sto riio čimprej, saj so za kršitelje teh obveznosti predvidene globe tudi do 300.000 Ur. Pii tem pa ne nasedajte vabi lom d-uffih organizacij, ampak se ob rite na va*o stroj no organi zacijo — Kmečko zvezo. Navodila za uspešno zatiranje češnjeve muhe in drugih zajedavcev, ki se lotevajo sadeža Od živalskih zajedavcev bomo danes spoznali le tiste, ki prizadevajo češnji največ škode in ki jih pri nas najčešče zasledimo. Vsi dobro vemo, da je češnji najbolj škodljiva češnjeva muha. Njena Učinka povzroča črvivost češenj, ki je splošen pojav v vseh češnjevih nasadih. Vebka gospodarska škoda zaradi črvivosti nastopa posebno v krajih, kjer gojijo kvaUtetne pozne češnje za izvoz. Saj se uvoz češenj ustavi, brž ko so češnje črvive. Češnjeva muha, ki jo v stadiju ličinke navadno imenujemo «črv», je podobna po velikosti navadni muhi. saj je dolga komaj 4-5 mm. Barve je črne in rumene. Na hrbtni strani oprsja med krili ima rumeno trioglato Uso, po kateri muho lahko spoznamo. Krila so prozorna in imajo po tri črne prečne proge. Na zadku ima samica dolgo leglo, s katerim zabode v plod. da v luknjico odloži po eno jajčece. Muha se pojavlja začenši od maja pa do julija. Samice ne odlagajo jajčec takoj po pojavu. Najprej se kakih 14 dni hranijo s sladkimi sokovi, da jim jajčeca dozorijo. Zauživajo najraje kapljice nektarja, ki ga izločajo žleze na češnjevih Ustnih pecljih. Muhe se morajo razširiti kakih 300 metrov v daljavo. Jajčeca odlagajo posamezno v plodove blizu peclja, in Za razhko od glavne (zimske) rezi, ki jo običajno opravimo v fazi mirovanja vinske trte, opravimo zeleno rez v dobi vegetacije. Zelena rez je kot dopolnilo glavni rezi in jo upravljamo na zelenih delih rastline. S tem ukrepom želimo uravnavati razmerje med rastjo in rodnostjo, posredno pa omogočimo tudi boljšo zaščito pred boleznimi in škodljivci. V miadih vinogradih, do petega -šestega leta starosti, uravnavamo število in razporeditev mladic na trsu, s čimer omogočimo močnejšo rast poganjkov in dozorevanje lesa. To pa je predpogoj za uspešno oblikovanje osnovne vzgojne ob-Uke trsa. Zelena, aU kakor jo tudi imenujemo, poletna rez, vključuje pravzaprav več ukrepov, ki jih opravimo posamič ali kombinirano. V vinogradih navadno plejemo,, odstranjujemo grozdiče, prikrajšuje-mo mladice, odstranjujemo zalist-nike, vršičkamo ter odstranjujemo spodnje Uste. Omeniti moramo, da je intenzivnost posameznih ukrepov zelene rezi odvisna od sorte, podlage, gnojenja, vzgojne oblike, siarosti trsa, podnebnih in talnih značilnosti ter drugih dejavnikov. ki vphvajo na vinsko trto. PLETEV S pletvijo odstranjujemo odvečne mlade poganjke. V rodnih vinogradih opravimo pletev, ko so poganjki dolgi 10 do 15 cm. ker takrat lahko še razlikujemo rodne in nerodne. Na mladih trsih do tretjega leta in na trsih, katerih vzgojna oblika šele nastaja, ni potrebno razUkovanje rodnih in nerodnih poganjkov Zato lahko o pravimo pletev znatno prej. kar po brstenju. V tej fazi opravimo delo najlaže, saj poganjki odpadejo že z rahlim dotikom, če je nevarnost spomladanske pozebe, opravimo pletev kasneje. Če se lotimo tega opravila pozneje, si pomagamo z ostrim nožem aU škarjami. da ne bi nastale rane aU paškodbme. Pletev je priporočljivo opraviti vsaj teden dni pred cvetenjem, da bi oploditev pole kala nemoteno. Pri pletvi odstranimo: a) ialovke na starem lesu. če jih ne bomo potrebovali kot nado-mesi ni les za pomladPev debla, krakov, kordona ali rodnega strelja; sicer v opoldanskih urah v na pol dozorele češnje, ko se te prično barvati. Vsaka samica odloži po kakih 30-50 jajčec, morda celo do i00 v ravno toliko plodov, ki zato postanejo črvivi. Iz jajčec se nekaj dneh izleže žerka, breznoga in brezglava Učinka, ki — dorasla — meri 6 mm. Žerke jedo meso okoli koščice. Meso ob vbodni luknjici in ob koščici se zmehča in segnije. Od zunaj spoznamo, da je češnja napadena, po rjavi vdrti lisi blizu peclja. Črvive češnje imajo slab okus in zaradi črvov niso užitne. Uporabne so le za žganjekuho. Dorasli črvi v dozorebh češnjah pa dejo na tla in skozi razpoko v zemlji dospejo v globino nekaj centimetrov, običajno ne več kakor 3 cm. da se tam abubijo v sivoru-meno bubo. Ta prezimi in spomladi v maju in še pozneje se prebijejo na svetlo muhe. Češnjeva muha napada najbolj pozne sladke 'e.šnje. Zgodnje češnje niso napadene, ker tedaj še ni muh, srednje pozne pa le včasih v majhnem obsegu, kar je odvisno od lege in vremena. Pozne češnje niso vsako leto e-nako močno napadene. V toplem suhem vremenu so češnje močno črvive, ker muhe nemoteno odložijo vsa svoja jajčeca v plodove, če pa je v času dozorevanja češenj vreme deževno in hladno, mu- bj nerodne mladice na šparo-nih. česo pognale mladice tudi iz sobrstov, jih odstranimo, seveda, če je normalno razvita in rodna mladica iz glavnega brsta; c) nerodne mladice na reznikih in čepih, torej tiste, ki jih ne bomo potrebovaU pri glavni (suhi aU zimski) rezi; č) izjemoma vodne mladice, če menimo, da je nastavek preobilen glede na moč trsa; d) vse drobne, slabo razvite poganjke na starem lesu, ki so pognali iz spečih očes; pustimo le tiste, ki jih rabimo za rezervo. Pri pletvi mladih trsov (v tretjem letu) upoštevamo zastavljeno vzgojno obliko. Ker je pletev tesno po vezana z rezjo na zrelo, saj zastavljamo osnovo za rez v naslednjem letu. moramo pletev o-praviti kar se da strokovno. Drugo pletev po potrebi opravimo hkrati z vezjo ali spravilom mladic nad žico. Tedaj odstranimo mladice na starem lesu. ki so se naknadno razvile, pa tudi nerodne in nepotrebne mladice na vodnem lesu. ODSTRANJEVANJE GROZDIČEV Ta ukrep opravimo predvsem v mladih vinogradih, ko se trsi še oblikujejo. Preobilen nastavek grozdja bi lahko zaviral normalno rast mladic oziroma trsa (zlasti v tretjem letu). Grozdiči naj bodo kolikor mogoče pravilno razporejeni na trsu. Odstranimo jih po oplodnji, ko se začnejo razvijati jagode. Tako bodo preostali grozdiči lepši, večji in z debelejšimi jagodami. S tem ukrepom odstranjujemo vrhove mladic z nekaj gornjimi listi. Tako želimo začasno prekiniti bujno rast mladic in omogočiti najboljše za cvetenje in oploditev. Na ta način naj bi ustvarili boljše pogoje za boljšo osvetljitev in zračenje. Pinciramo lahko pred cvetenjem ali po cvetenju. Pinei-ranje pred cvetenjem (6 do 10 dni) neposredno vpliva na cvetenje in oploditev ter s tem na količino in kakovost grozdja pri bujno rastočih sortah, ki so podvržene osipa- Prilogo uredita: ALEKSANDER SIRK DRAGO GAŠPERLIN he propadajo, ne da bi odložile jajčeca in zato češnje niso močno črvive. Kot sem že rekel, se škodljivec čez zimo skrije v zemljo in ga le težko zatiramo. Poleg tega pa pri nas rastejo češnje največ v travniški ruši, ki je ne moremo prekopati, dasi bi jim to prav dobro delo. zlasti kc bi jim obenem tudi gnojili. Za zatiranje škodljivca lahko rabimo pripravek ROGOR L 20 ali L 40, ki je pripravek III. stopnje strupenosti. ROGOR-ja L 20 vzamemo 100-300 gr. na hi. vode; RO-GOR-ja 1 40 pa le 50-150 gramov na lil. Seveda moramo s škropljenjem prenehati kakih 20 dni pred obiranjem češenj. To uničevalno sredstvo pa moramo spremljati s potrebnimi kol-tumimi opravili, kot je pobiranje odpadlih češenj in po možnosti tudi tistih, ki so ostale na drevju še po trgatvi, ker so prve in druge vir novih okužb v naslednjem letu. Češnjeva uš je tudi zelo škodljiva. Ta se namreč neizmerno hitro širi in sesa drevesne sokove, tako da začne drevo naglo hirati in postane kmalu revno, češnjeva uš je rjavo-čme barve ter jajčaste oblike. Najdemo jih v sadovnjaku od tega meseca dalje, na listih in popju, katerim srka re- opravimo na trtah nju. Pomembno je tudi prikrajše-vanje mladic na mladem deblu (tretje leto), ker slednje pomagajo debeliti deblo. Mladicam porežemo vršičke med petim in sedmim listom nad zadnjim grozdom. S pinciranjem delno zmanjšamo listno površino, zato je ustrezno le v nekaterih primerih. ODSTRANJEVANJE ZALISTNIKOV Zalistnike odstranjujemo sproti, ko se razvijejo iz letnih očes. Starejše in močnejše zalistnike pa prikrajšamo na 1 do 2 lista. To opravilo je zlasti pomembno pri nižjih trsnih vzgojnih oblikah, o-žjih medvrstnih razdaljah, sortah, ki poženejo več močnih zalistni-kov in, ki že po naravi delajo goščo. VRŠIČKANJE Vršičkanje opravljamo tedaj, ko preneha intenzivna rast mladic. V naših krajih običajno vršičkamo v avgustu, vsekakor pa šele tedaj, ko mine nevarnost toče (Kras;. V letih, ko je več vlage, vršičkamo kasneje in na daljše ter obratno. Z vršičkanjem odstranimo nedozorele vršičke mladic in zalist-nikov. ki bi sicer še trošili hranila, pospešimo dozorevanje grozdja in lesa, pa tudi prezračevanje je boljše, kar vpliva na zmanjševanje gnitja. Vršičkanje opravimo s škarjami ali manjšim srpom. Odstranjevanje spodnjih listov na osnovi mladik okrog grozdja pozitivno vpliva na dozorevanje in na zračenje, kar posredno zmanjšuje gnitje grozdja. VITJAN SANCIN Včlanite se v Kmečka s veza Nudi vam sindikalno in strokovno pomoč dilne snovi. Tako napadeno drevje kaj hitro zgubi listje in številne poganjke ter se začne sušiti. Proti češnjevi, kakor tudi proti ostalim ušem, se borimo tako. da jih škropimo s pripravkom PIR1MOR. ki je pripravek III. stopnje strupenosti; vzamemo ga 100-200 gramov na hi vod« Stalno se pojavlja pri nas hrošč zlate mimice — po domače mandr-jol. Prav malo ali nič se ne borimo proti temu hrošču, ne misleč na škodo, ki jo naredi ta škodljivec pozneje na sadnem drevju, posebno pa na češnjah. Kot zatiranje se še najbolj obnese ročno pobiranje hroščev v jutranjih in večernih urah tako. da položimo pod drevje odeje ali podobno, veje pa otresemo tako. da hrošči popadajo na podlago Ne smemo še pozaDiti malega zimskega pedica, ki se pojavlja na češnjah, kakor tudi na ostalem sadnem drevju mnogokrat v takih množinah, da so drevesa v kratkem času popolnoma gola. To se dogaja posebno pri tistem sadnem drevju, kjer ne opravljamo niti zimskega niti pomladanskega škropljenja. Ko se spomladi enkrat brsti odprejo, se iz jajčec izležejo gosenice. ki brste zapredejo z redkimi nitkami in jih objedajo ter tako uničijo tudi cvetne nastavke in pozneje cvetje. Zapredejo tudi mlade liste in plodove ter jih objedajo. Pri češnjah izjedo najraje koščice, nato se plod posuši. Do-raščajoče gosenice objedajo liste, medtem ko ga zapredejo in oušča-jo za seboj le glavna rebra Metulji se med seboj oistveno ločijo po spolu. Samci imajo dobro razvita krila, in sicer je prednji par rožnatosive barve s temnimi valovitimi črtami, zadnja krila pa so enobarvna, svetlosiva. Metulj z razprostrtimi krili meri 2,5-3 mm. Samice so brez pravih kril. Nosijo le krilne nastavke, s katerimi ne morejo leteti. Dolge so 6-7 mm in sive barve. Iz zemlje prilezejo metulji na jesen, v času prvih močnih mrazov, v drugi polovici oktobra in v novembru. Samci so dobri, močni letalci, samice pa le dobri plazilci. Po deblu splezajo oplojene na drevo, kjer odložijo 200-300 jajčec v kroni med lišaje, v razpoke lubja in na brste. Jajčeca so ovalne oblike, velikosti makovega zrna. pokoncu postavljena in v večjih ali manjših skupinah. Najprej so svetlozelene barve, po nekaj dneh pa postanejo temnordeča, če so oplojena, neoplojena pa ostanejo zelena. Ko se brsti spomladi odpirajo, prično lesti iz jajčec goseničice. a ne izležejo vse naenkrat, temveč postopoma do konca aprila. Zato najdemo spomladi na drevju gosenice raznih velikosti. Majhne gosenice so temno sive, dorasle pa zelene ali rjavkaste, po hrbtu imajo temnozeleno črto, na vsaki strani pa po tii belkaste črte. Dolge so 2.5 cm. Značilna za gosenice je njihova hoja. Ker nimajo trebušnih nog. se premikajo tako. da zadnji del telesa primaknejo k sprednjemu. pravimo da mirijo pedi. Zato ime pedic. Ko gosenice dorastejo, konec maja, se spustijo na tla po nitki in se 5 do 15 cm globoko v zemlji zabubijo v zapredku. Pozno v jeseni se izviieio iz hub metulji Najpreprosteje m zanesljivo uničimo škodljivca, če drevje v jeseni opašamc z lepljivimi pasovi, ki branijo samicam plezanje v krono. V višini 1 do 1,5 metra opašemo dobro očiščeno deblo z 10 cm širokim papirnatim trakom, ki ga premažemo z goseničnim lepilom. Dobro očiščeno deblo lahko tudi premažemo z ar naravnost z lepilom. To opravimo sredi oktobra. S tem načinom zatiranja zimskega pedica pa ne jničimo vseh jajčec v kroni, preprečimo le množično pojavljanje škodljivca. Ta način zatiranja se je zadnje čase skoraj opustil pri nas. Rajši škropimo drevesno krono spomladi, ko se pojavijo gosenice s pripravki, kot je na primer ROGOR I 20 ali L 40, ki ju vzamemo prvega 100-300 gramov na hi vode, drugega pa 50-150 gramov na isto količino vode. IVAN BASA tiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiinmimtiiitiiiiuiitiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiitiiiiiMiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiittitmiiiiiniHiiiiB Kdaj in kako pravilno zeleno ali poletno rez s - MARJII KOSMAČU IZ ZABREŽCA BODO GRADITELJI HITRE CESTE POBRALI VINOGRADE NA POLJANAH V Borštu je zvonilo poldne. Nekdaj je bilo to kmetu znak, da zapusti njivo in se odpravi domov na kosilo. Pekoča, udušlji-va vročina je oklepala vas in žgala tudi v obronke Zabrežca. kjer ima svojo domačijo Marjo Kosmač, pred katero se bohoti ogromen stoletni kostanj in kliče v gosto senco. Dvomili smo, da bomo ob takšni uri našli gospodarja doma. toda imeli smo srečo, da te bil pri hiši. Potopljen je bil v zeleno morje svojega vinograda na Goljavki, nekaj desetin metrov stran od gospodarskega poslopja. Sprejel nas je s širokim nasmehom. s preprostim «fcaj bo novega?*. eMario. v časopis vas bomo dali.* rOštja* — omendal je mimogre de še nekaj trt, nato pa snel srajco s kolca — «bom, bom gremo gor v kantino, je bolj hladno». Marjo Kosmač stanuje v Za brežcu, odkar se je rodil in od veano kmetuje na domačem posestim, ki pa ga je skupaj za nekaj tisoč kvadratnih metrov. Dokler je bil oče živ, so imeli poleg vinogradov tudi krave tOče je "tendal” štalo, jaz pa vinjo in je šlo. Potem pa ni bilo mogoče več, (cer pridejo trte in seno vse hkrati, na cboie skupaj pa ne more m paziti, če sem tu nisem tam in če sem tam nisem tu, kadar je seno zrelo, začne delo tudi z grozdjem in trta je delikatna.* Večino svojega posestva ima na Poljanah... tam, kjer bo kmalu stekla nitra cesta. «A za to si prišel? Ja, ja.* — Od tu naprej pa mu ni zmanjkalo besed. Na mizi je zasvetil «dopjo* malvazije in Marjo je pripovedoval, da sem ga komaj dohajal z zapisovanjem. «0 tem se govori ie precej let. Pred kakšnimi šestimi leti je bil sestanek v Ricmanjih m že takrat so rekli, da bodo kmalu začeli. a še zdaj ni nič. No. pa letos pozimi spet takšna naglica. Vztrajno se je širil glas. da bodo kar vdrli v njive, potem pa so rekli — aprila bomo začeli. Zdaj smo kmalu konec junija in še ni mč Naredijo prav človeka zme šanega. kajti ljudje zapuščajo njive, nazadnje Da se zgodi, da človek brez potrebe vrže stran letino. Tudi jaz sem letos vinograd na Poljanah malo manj negoval* Koliko zemlje tmate tam, kje bodo zgradili hitro testa? tTo bo kakšnih SOOO kv.m in kjer naj bi tekla Lesta je sam vinograd. Nekaj, a na drugi strani, je tudi zvrati (oranega). Cesta bi vzela približno 70 metrov na široko in prav zperčinkve*. počez, tako da. kar bi ostalo od spodnjega dela, bi težko še naprej uporabljal, zgornjega pa bi moral preurediti. Sicer pa. gojiti vinograd blizu takšne prometne žile. ni kaj prida Tam bodo vozili težki tovornjaki in škode od prahu in izpuhov bi bilo še in še. Sicer pa so rekli, da bi manj še kose izplačali večjih pa ne. Tako bo škoda še večja, kajti nekaj bodo uničili sami, kar bo ostalo lastniku pa ne bo za nobeno rabo več.* Kakšne občutke imate, zdaj ko vam tržejo zemljo iz rok? sNi prijetno, prav, da ni prijetno. Jaz nisem bil nikoli raz laščen. zdai pa mi bodo naen krat vzeli blizu tri tisoč kv.m. Potem pa ni to samo problem ti stih ki bomo zgubili zemljo. To je tudi širši politični in gospodarski problem. Nam pa se obeta slaba odškodnina, ker pravijo, da ne bodo plačali vsega naenkrat, temveč na obroke. Jaz si že mislim, kako bo to: Tatjani so in ne moreš jim nič zaupati. Vem še iz leta 1935, ko so vzeli domačinom teren za cesta in še sedaj niso plačali Denar leži vložen, dvigniti pa ga ni mogoče. Vzeli so nekaj malega tudi nam in nam ocenili odškodnino na 5000 Ur. Takrat je bilo to nekaj, a zdaj, če bi hotel vzeti odvetnika, da mi reši pravdo? He, he — koliko bi me stalo, /ja bi dobil ven tistih 5000 lir? Tudi zdaj za hitro cesto pravijo, da jemljejo teren za iavno korist in zato da so nizke odškodnine. Javne koristi gor ali dol — pretrpi pa tisti, ki mu vzamejo zemljišče. Je to prav?* Sicer pa deluje tudi odbor razlaščencev. ne? Zadružni kraški hlev iz Praprota so ustanovili kmetovalci iz vasi devinsko - nabrežinske občine leta 1968. ker so smatrali, da bodo z združenimi močmi lažje premagovali vse težave, ki tarejo živinorejo na Krasu. Po dolgoletnem birokratskem postopku so končno prejeli potrebno finančno pomoč, ki jo deželna zakonodaja predvideva za izgradnjo hlevov. Šlo je seveda za veliko investicijo, saj je v modernem hlevskem poslopju prostora za o-koh 200 glav živine, postavili so naprave za molžo in hlajenje mleka. ne manjkajo niti potrebna gospodarska poslopja za spravo sena in druge krme ter številnih kmetijskih strojev. Pred tremi leti so zadružniki vselili prve junice sivorjave pa sme in se opredelili za vzrejo molznic in mlečno proizvodnjo. Žal pa vsakoletni obračun stroškov in dohodka od prodaje mleka ni bil za zadružnike nič kaj spodbuden. Dolgoletnega člana in sedanjega predsednika Zadružnega kra- (Nadaljevanje s 1. strani) vsekakor manj kot en sam odstotek. Lahko pa bi našteli se druge hude primere diskriminacije do naših kmetov, ki bodo o-stale v žalostni zgodovini raznarodovalne in asimilacijske politike proti naši skupnosti. Omenjene so bile še enkrat in prevečkrat nepravičene razlastitve naše najboljše zemlje, ki so našemu kmetijstvu zadale najhujši udarec. Pa tudi nezakonita dol goletna komisarska uprava pokrajinske kmečke bolniške blagajne, ki so si jo naši kmetje, zbrani v Kmečki zvezi, priborili šele leta 1982 po težki bitki proti tistim silam, ki hočejo za vsa ko ceno održati v rokah sleherno možnost oblasti zato. da lahko še naprej gojijo svoje interese v škodo našega kmeta in naše skupnosti. Kmečka zveza si zato' z vsemi svojimi močmi prizadeva ustvariti čimvečjo enotnost med krajevnimi kmeti zato, da bo njihov glas odločnejši in da bo prodrl tam. kjer ga nočejo slišati Da bedo lahko postali aktivni subjekt od ločnejša in tvorjenja lastnega raz-i voja in ne pasivni elementi druž- tDeluje, ja. Doslej je imel nekaj sestankov, sestavlja ga po en predstavnik iz vsake od prizadetih vasi. Sicer pa po pravici povem, da nisem ravno na tekočem. Odbor seveda naredi, kolikor je v njegovi moči. Tudi Kmečka zveza pravi, da bo vzela dva odvetnika, da bi zaščitila koristi razlaščencev. Bomo videli, kaj bo blo... Ko je ura, sicer dvignemo glas. vzamejo pa vseeno...* škega hleva Danila Lupinca smo vprašali, zakaj se je vzreja molznic izkazala kot nerentabilna dejavnost, kljub temu, da nekateri živinorejci še vztrajajo. «V vsej državi je stanje živinoreje zelo kritično, predvsem zaradi nerealnega vrednotenja proizvodnih stroškov in nizke odkupne cene mesa in mleka. V drugih državah Evropske gospodarske skupnosti je živinoreja do-nosnenjša (mlečni, proizvodi teh držav so na italijanskem tržišču cenejši kot domači), ker prejemajo živinorejci izdatne državne prispevke. Na našem Krasu pa so obdelovalni pogoji mnogo težji kot marsikje drugje, ker ne razpolagamo z dovolj obširnimi zemljišči in vodovodom za kmetijske potrebe. Prisiljeni smo kupovati koruzo za pitanje živine in močna krmila. V zadružnem gospodarstvu, kjer se vodi točna evidenca stroškov in vloženega dela. pride do izraza velik razkorak med proizvajalnimi stroški in prodajno ceno mleka. V zasebnem gospo- benega, gospodarskega in narodnostnega propada. Kmečka zveza si bo v prihodnje še z večjim naporom prizadevala. da pritegne v svoje vrste še ostale slovenske in demokratične kmete, ki se iz raznovrstnih razlogov niso še odločili, da dajo svoj pomemben prispevek zato, da bodo kmetje na Tržaškem zares samostojno odločali o svojih potrebah, o svojem razvoju ter za to. da bo njihov glas zares njihov. Na koncu svojega posega je tajnik E. Bukavec naglasil, da Kmečka zveza, ki so jo pred 32 leti samostojno ustanovili tržaški kmetje, je organizacija kmetov, kjer le ti samostojno odločajo o njenem delovanju, z razliko od drugih organizacij na Tržaškem, ki jih kmetje sami niso ustanovili ampak so bile ustanovljene tiz vrha* za potrebe oblasti in zato uživajo pri teh večjo podporo, nimajo pa v njih kmetje dejanske oblasti ali možnosti odločanja. razen tiste, da ubogajo. Pomemben korak za novo kmetijsko politiko na teritoriju, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, bo seveda moral pomeniti tudi zakon za njeno globalno za- Marjo Kosmač se je usedel h kosilu, nad Gol javko pa se je nebo počrnilo. Pogled na Kosmačev vinograd je pomirljiv, nanj se stekata ljubezen in energija enega najtrdnejših kmetov v Borštu in Zabrežcu. Marjo gleda nanj s ponosom in vsaj za trenutek spremeni tok misli na Poljane, ki jih bo kmalu preplavil sivi, turobni in odvratni beton. BORIS PANGERC darstvu ni takega razkoraka, ker večkrat živinorejec ne vračunava vseh svojih opravljenih delovnih ur » V hlevu letos ni več molznic, ostalo je še nekaj mladih junic, stojišča pa so zasedli bikci. Kako to. da se je Kraški hlev odločil za tako preusmeritev svoje rejske dejavnosti? «Upravni odbor zadruge* pravi Danilo Lupine, ki je sicer tudi priznan vinogradnik «se je odločil za vzrejo pitancev, ki dajejo realnejša jamstva, da si zadruga finančno opomore. Sedaj imamo v hlevu preko 100 bikcev, ki smo jih uvozili iz Jugoslavije s pomočjo kmetijskega konzorcija Grmada. Prepričani smo. da bo vzreja bikcev za meso donosnejša, k čemer pa bo morala prispevati tudi večja angažiranost samih članov. Vsak član mora pripraviti najmanj 100 stotov sena letno in pomagati pri vseh opravilih, kajti plačana delovna sila predstavlja prehudo finančno obremenitev za zadrugo.* ščito. ki je sedaj v razpravi v parlamentu. Demokratične sile, ki so osvojile načelo, da je treba manjšinskim narodnostnim skupnostim zagotoviti nemoten in enakopraven vsestranski razvoj, se morajo danes aktivno angažirati zato. da bo ta zakon zares globalno pravično zaščitil našo narodnostno skupnost. Vsedržavni predsednik Confcol tivatori poslanec iuseppe Avoglio je v zaključnem posegu posebej naglasil, da si bo njegova organizacija. ki se v svoji ustanovni listini sklicuje na demokratične ideale antifašizma in odporništva, zavzeto prizadevala in delovala na vseh nivojih, tako v parlamentu kot drugod, zato. da bo slovenski narodnostni skupnosti in slovenskemu kmetijstvu še posebej priznana zares pravična in pravilna narodnostna zaščita. S tem v zvezi je Confcoltiva-tori pripravljena takoj sprožiti nekatere pobude tako v parlamentu. kot na drugih nivojih, posebno kar zadeva zaščito kmetijstva in teritorija, ki sta nenadomestljiva faktorja za ohranjevanje in razvoj narodnostnih značilnosti skupnosti, ki na terito^ riju živi. Nekaj o Zadružni kraški mlekarni Kakor smo že nekajkrat poročali, je Združena kraška mlekarna tik pred tem, da prične obratovati, to pa po dolgih za-pletljajih; slednji gotovo niso bili zgolj birokratske narave, ampak si upamo trditi, da tudi politične. V zadružništvu je moč in sloga delovnih ljudi, zadru-garstvo je domena demokratičnih sil, kar seveda marsikomu ni po volji, še posebno ne, če so za-drugarji Slovenci. Točnega datuma o polnem zagonu mlekarne še danes ne poznamo, zanj vedo morda le odgovorni dejavniki znotraj Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), ki mora nekatera dela speljati do konca. Toda začetek delovanja mlekarne je odvisen tudi od zadostne količine mleka, ki se bo vanjo stekala-; Vsaj tretjina živinorejcev Tržaškega ni včlanjena v zadrugi in veliko mleka rejci prodajajo neposredno odjemalcem, pa naj bodo to neposredni porabniki (družine) ali grosisti. Nedavno smo v nekem intervjuju čuli pripombo: «Kaj bom dajal mleko zadrugi, to se mi ne splača, rajši ga prodam na dom in več zaslužim*. Gotovo se ne moremo vtikati v zasebne zadeve, res pa je, da velja problem temeljito razčistiti in priliti čistega vina. Kaj pa ostala močna krmila? «V tej zvezi si Kraški hlev že več let prizadeva, da bi od deželnih oblasti prejel v uporabo nižinska zemljišča v bližnji Furlaniji. Člani zadruge bi lahko sami pridelovali potrebno krmo (npr. koruzo) in tako bistveno zmanjšali stroške za nabavo krmil. Vložili smo prošnjo za javna zemljišča (nekdanja last ustanove Tre Venezie), ki se nahajajo pri Fossalonu onkraj Tržiča, kar od naših vasi ni prehudo daleč: Znani so primeri kmetov iz Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi, ki na svojih poljih v okolici Tržiča pridelujejo potrebno krmo za pitanje živine. Toda prošnji Kraškega hleva niso ugodili. Prav tako smo vložili prošnjo na občino in pristojne deželne organe. ki razpolagajo s 7 hektarji obdelovalnega, a že dolgo zapuščenega zemljišča, nekdanje kmetije pri Ribiškem naselju. Družina istrskih beguncev, ki je svojčas prejela zemljo v obdelavo je prejela tudi precejšnjo finančno pomoč od pokrajinskega kmetijskega nadzorništva za ureditev modernega namakalnega sistema. Zaradi bližine reke Timave bi voda ne pomenila nikakršnega stroška, pridelek pa bi gotovo bil obilnejši kot kjerkoli drugje Od občinske uprave Devin . Nabrežina šemo prejeli potrebno soglasje, toda končnega odgovora s strani deželne uprave še nismo prejeli. Zamudili smo sicer čas pomladanske setve, a smo trdno odločeni, da v jeseni z našimi plugi zaorjemo v to zapuščeno. a plodno zemljo.* Kako pa ocenjujete zakon o kraških rezervatih in načrtovano zaščito Krasa z naravnimi parki? «Mo:e menie je. da je najboljša zaščita Krasa prav v pospeševanju kmetijstva in še posebej živinoreje. Kot primer naj navedem našo zadrugo, ki v okolici svojega hleva vzdržuje 20 hektarov travniške povmšine. ki je bila svojčas vsa zaraščena. Prav tako že četrto leto čistimo in kosimo velike površine travnikov v okolici Trebč, kjer je živinorejska dejavnost skoraj zamrla. Poleg pridelave sena omogočimo tako tudi preprečevanje požarov, do katerih največkrat prihaja na zapuščenih površinah. Pristojne oblasti morajo zato bolj ovrednotiti kmetiistvo. ne pa vsiljevati takih zaščitnih zakonov ki jih kraško prebivalstvo absolutno ne mara.* JOŽKO MORELJ Ali res ni škoda takšnih žlahtnih vinogradov? Kraški hlev potrebuje za pridelovanje krme opuščeno plodno zemljo pri Ribiškem naselju llllllllllllKllllflfUllllHiailllllltUllllllIKttlMUHIIIIIIMKUIHHffllUIIHItHaMllllllflllllllllllHfllHIIIIIMmitllMmHllltMIHIIItfimillUHIHIUIIIIimiimilllllllllllllHn • Confcoltivatori v bran slovenskega kmeta PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT £ 30. junija 1982 12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji I c skupina | VČERAJ VELIKO PRESENEČENJE V BARCELONI Podvig «azzurrov» proti svetovnim prvakom Italijani so zasluženo premagali Argentince, ki so tokrat povsem razočarali Boniek zasenčil ostale «zvcz(b 2:1 (0:0) min. Cabrini, v 83. min. ITALIJA — ARGENTINA STRELCI: v 56. min. Tardelli, v 67. Passarella. ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali (75. min. Marini), Collo-vati, Scirea, Cnnti, Tardelli, Rossi (80. mn. Altobelli), Antoenonl, Gra-ziani. ARGENTINA: Fillol, Olguin, Tarantini, Galvan, Gallego, Passarella, Bertoni, Ardiles, Diaz (58. min. Calderon), Maradona, Kempes (58. min. Valencia). SODNIK: Rainea (Romunija) KOTI: 3:1 za Argentino, 26 tisoč gledalcev. RUMENI KARTON: Rossi, Kempes, Maradona, Ardiles, Gentile. RDEČI KARTON: Gallego BARCELONA — Italija je povsem zasluženo premagala Argentino in je tako precej popravila slabo oceno, ki si jo je zaslužila v kvalifikacijskih tekmah. «Azzurri» so i-grali včeraj kot prerojeni in dokazali, da so lahko za vsakogar še kako trd oreh. Igrali so zelo borbeno in taktično zelo zrelo. Bearzot je povsem zadel ureditev svojih igralcev na igrišču. Posebno posrečena je bila. po našem mnenju, trenerjeva odločitev, da je nad najnevarnejšim argentinskim igralcem Ma-radono postavil Gentileja, ki je zlepa ali zgrda (posebno zgrda...) zaustavil argentinsko zvezdo. To je bila po našem mnenju odločujoča poteza tekme. Argentina je sicer vztrajno nanadala. toda napadom južnoameriških igralcev je manjkala tista hitrost in fantazija, ki sta potrebni, za preboj tako solidne obrambe, kot se je včeraj izkazalo, da je italijanska. Težave argentinskega napada dokazuje tudi dejstvo, da Zoff ni imel posebno težkega dela in je prejel gol iz prostega strela in še po lastni krivdi. Italija je zaigrala po svoji zmožnosti. Od »azzurrov* se je posebno izkazal Tardelli, ki je bil pa precej prost, saj ga je Kempes nezadostno pokrival, ko je igralec Ju-ventusa krenil v napad. Edino Rossi ni zablestel. Po izredno slabem prvem polčasu, ko se je Italija le branila in pustila pobudo nasprotnikom, ki pa so le v dveh priložnostih ogrozili vrata Zoffa. so v nadaljevanju italijanski igralci ponovno pustili pobudo nasprotnikom, vendar so le ti zagrešili PO VČERAJŠNJEM USPEHU ITALIJANOV Colaussi: «Po slabem začetku boljša igra» IH Gino Colaussi, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka Gina Colaussi ja, enega najboljših igralcev Triestine vseh časov in svetovnega prvaka leta 1938, smo vprašali za mnenje o včerajšnji tekmi Italija . Argentina. «Azzurri» so me tokrat naravnost navdušili. Po drugi strani, pa moram reči, da sem si podvig Italije delno pričakoval, saj ni prvič, ko po slabem začetku proti poprečnim nasprotnikom, pokažejo igralci dobro igro proti holjšim nasprotnikom To se je zgodilo tako v Mehiki, kakor tudi v Parizu leta 1938, ko smo po slabem začetku (tesna zmaga z Norveško) osvojili svetovno prvenstvo. Včeraj so italijanski nogome taši igrali čudovito. Edino Rossi je razočaral, toda menim, da ni njegova krivda, saj vem po lastni iz. kušnii, kako težko je igrati, ko si telesno pod svojo standardno težo. Edino, kar me zaskrbi ja. je dejstvo, da so »azzurri* zagrešili nekaj res naivnih napak. Mislim predvsem na Zoffovo napako pri prejetem golu in nekaj res nedopustnih napak v protinapadih. Vem, da je težko dajati napovedi, toda ne bi vnaprej izključil možnosti, da bi se lahko Italija z igro, ki io je včeraj pokazal, povzpela zeio visoko * c Kakšno je pa vaše mnenje o SP na splošno?» TV PRENOSI DOBER SPREJEM VAM ŽELI Danes 19.30 registrirani posnetek KP 22.45 registrirani posnetek KP Jutri 17.25 Sev. Irska — Avstrija RAI 2, LJ, KP (22.45) 21.00 SZ - Belgija RAI 1, LJ, KP ?2.45) Petek, 1» julija 17.15 Eiazilija — Argentina RAI 2, LJ, KP (19.30) 21.00 Španija — ZRN RAI 1, LJ, KP (22.45) Nedelja, 4. julija 17.15 Sev. Irska — Franclja RAI 1, LJ. KP (19.30) 21.00 SZ - Poljska RAI 2, LJ, KP (22.45) «Mislim, da je raven SP precej poprečna. Tehnična novost je dobra igra afriških ekip. To pa me ni posebno presenetilo, saj sem tudi sam treniral v Tuniziji in lahko rečem, da je tam več odličnih atletov, ki so s pomočjo evropskih in južnoameriških trenerjev prisvojili prvine modernega nogometa. Med posamezniki pa mi je posebno ugajal Boniek.* c Kaj pa Jugoslavija?» ^Jugoslovanska ekipa me je globoko razočarala. Pred prvenstvom sem jo uvrščal med favorite, tako zaradi odličnih posameznikov, kakor zaradi skupne igre. Posamezniki pa so igrali pod svojimi sposobnostmi, posebno Sušič, ki mi kot i-gralec zelo ugaja: pa tudi taktič no so po mojem mnenju zagrešili precej napak, posebno v tekmah s Sev. Irsko in Hondurasom. taktično napako, ko so navalili na italijanska vrata in puščali italijanskim igralcem vabljive vrzeli, ki so bile kot nalašč za protinapad. Poleg obeh golov so »azzurri* zagrešili kar lepo število priložnosti za zadetek. Ko bi se tekma končala z večjim številom zadetkov, bi ne bilo nič čudnega. Argentina je tudi tokrat dokazala, da je v težavah proti takim ekipam, Komu rdeče kartone... Španija — dežela bikoborbe, vina in temperamentnih žensk. Bikoborbe so celo na prvem mestu v zavesti Špancev, najbolj priljubljen *šport». In tako korido smo gledali na barcelonskemu stadionu «Sarria», ko sta igrali Italija in Argentina. Toreador je bil romunski sodnik Rainea, igralci pa majčkeni bikci, ki so se eden v drugega zaletavali. Rainea bi moral kot vrhunski mojster svetovnih bikoborb, te bikce kaj zlahka ukrotiti, vendar je naletel na slab dan. S svojo amuletov ni mogel spraviti podivjanih živalic na pravi tir, tudi ker je bilo bikoborčevo orodje rumeno obarvano. Na rumene barve pa biki sploh ne reagirajo . . . Tako je Rainea vihtel svoje rdeče kartončke meneč, da bo že utrudil besne nogometaše, ki so se «ščipalh s svojimi rožiči. Najbrž se ni ničesar naučil od denimo El Cordobesa, ki je bikom takoj zadal smrtonosni udarec. Ne, Rainea je raje počakal in zadel enega od protagonistov le malo pred polnočjo, tako da so plapolali beli robci in bikoborec seveda ni dobil najbolj čislane trofeje — bikovega ušesa. . . Eh, da, dragi romunski sodnik. Več bi morali vihteti svoje rdeče o-barvane papirčke. Pa ne samo nogometašem. Zaslužil bi si ga tudi naš dobri Nando Martellini, ki ne sodi več v komentatorsko kabino. Z rdečim kartonom njemu, bi napravil u-slugo nam in seveda tudi Nan-du. ki bi se lahko odpočil v kakem odličnem španskem domu za onemogle . . . ki ne puščajo svojim napadalcem prostora To je bilo še posebno o-čitno, ko so morali napadalci Argentine iskati uporabne žoge daleč od italijanskega kazenskega prostora. Edini, ki je igral na svojem običajnem nivoju, je bil Ardiles in deloma Passarella. Dosedanji izidi ITALIJA - ARGENTINA 2:1 Lestvica ITALIJA 1 1 0 0 2:1 2 ARGENTINA 1 n 0 1 1:2 0 BRAZILIJA 0 0 0 0 0:0 0 Preostali spored 2. 7.: Brazilija - Argentina; 5. 7.: Brazilija - Italija. pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI vVr' ' v■ i',. " : '■ ■. : ■ .za industrijo, kmetijstvo in za dorn TRST (Industrijska cona) DOM JO, 132 - Tel. 824-979 ® ® ® Favoriti Ko so časnikarji vprašali vratarja francoske reprezentance Ettori-ja, kdo so glavni favoriti letošnjega nogometnega prvenstva, je postavil na prvo mesto Francijo. Vsak berač svojo malho hvali. •V- ' .Š Poljak Boniek (na sliki AP) je proti Belgiji poskrbel za pravi «show». Dosegel je kar tri zadetke in bil daleč najboljši na igrišču. Poljak je zares zasenčil vse ostale »zvezde* tega SP KOLESARSTVO Na dirki po Jugoslaviji v Kosjakov prvi v Cačku ČAČAK — Sovjet Kosjakov je osvojil četrto etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke no Ju goslavi.ji, obenem pa je tudi osvojil prvo mesto skupne lestvice. ETAPNA LESTVICA 1. Kosjakov (SZ), ki je prevozil 180 km dolgo progo od Prokupl.ia do čačka v 4.18T5” s p.h. 41,860 km na uro: 2. Lampič (Jug.) 3. šeremet (SZ), oba v zmago valčevem času 4. I-agard (Fr.) po 3 sekundah 5. Rucki (ČSSR) v enakem zaostanku itd. SKUPNA LESTVICA 1. Kosjakov (SZ). 2. Polončič (Jug.), 3. Lampič (Jug.), 4. Takacs (Mad.), 5. Vološin (SZ) itd. Na moštveni lestvici vodi Sovjetska zveza, pred prvo Dostavo Jugoslavije, Francijo in drugimi ekipami NA TURNIRJU V VVIMBLEDONU Presfnfčpnje med ženskami WIMBLEDON — Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu je prišlo v ženskem delu tekmovanja do dveh velikih presenečenj. Američanka Smith je namreč (kot nosilka skupine št. 13) izločila svojo rojakinjo Jaegerjevo s 6:4 in 6:2; nič. manj pa ni presenetila nekda nja šestkratna zmagovalka Wimble-dona, sedaj že 38-letna Billie Jean King, ki je (kot nosilka skupine št. 12) premagala (nosilko skupine št. 6) Avstralko Turbullovo s 6:2 in 6:3. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Dve zmaji «plavih» ZAOSTALO SREČANJE Prevenire — Bor 43:67 (24:33) BOR: Oblak 10. Canciani 12, Fer-luga 10, Gerdol 2, Perko, Sestan 2. Mesesnel 6, Baitz 3, Berdon 10, Jančar 12. Borovci so tudi v drugem srečanju prepričljivo premagali Tržačane, ki so se na igrišče predstavili le v petih. Junak tekme je bil tokrat Oblak, ki je izvedel nekaj učinkovitih protinapadov prav na začetku drugega polčasa. Bor — Baske! Team Toteleo 66:61 (30:31) BOR: Oblak 2. Canciani 28. Gerdol 11, Perko 9, Sestan 2, Mesesnel 6, Baitz 2, Berdon 2, Jančar 4. V zadnjem kolu prvenstva so »plavi* poskrbeli za pravi podvig, s tem da so premagali prvouvrščeno in doslej še nepremagano moštvo Basket Team Toteleo. Kljub odsotnosti centra Ferluge, so borovci popolnoma zadovoljili in prikazali včasih res sijajno igro (za te kategorije). Pohvalo si tokrat zaslužijo prav vsi Borovi igralci, saj so vsi zanesljivo opravili svojo nalogo (Cancia) ®***®*®*®®®*^®**®****4®***®®®**®®*®®*®®*®®*®®®***®®*®***®®®®®*®®®®**®®4*®®®®***®®®®®®**®®®®®*®62®***®**®l®®®®®***64*■••►••••••itfI|l|l|ll*l||||l,|lBlll|ll|lllllllVlll|tlalll|ll■•VI,XUI■•IIfIISll|lltllWC«lCSV■■Ut,1,■lll|l|(•••!■Vt(II!C•■■■(••••VRVI,lB,fl,VV|llSl|fl|,,VII«IVI9IIIIW VSI V ŠPANIJI HVALIJO POLJAKE MADRID — Prva tekma drugega kroga »mundiala* med Francijo in Avstrijo je bilo pravo razočaranje za kakih 30 tisoč gledalcev na dru gem madridskem stadionu »Vincen te Caldercn* in za milijone pred TV zasloni. Tudi sijajen nastop Po Ijakov v Barceloni nato ni mogel popraviti slabega vtisa s prvega dne, kajti v drugi igri so razočarali oslabljeni Belgijci, ki skoraj da nimajo več možnosti, da bi se uvrstili v polfinale. Francozi so zaigrali brez svojega prvega moža Platinija, ki je poškodovan Zmago pa so si zagotovili z golom Genhinija iz prostega strela Francozi so igrali veliko bolj povezano, še zlasti nevaren je bil Rocheteau, ki je zamudil še nekaj priložnosti. Francoski selektor Michel Hidalgo je po tekmi izjavil, da so njegovi igralci igrali na stan dardni ravni. «Če bi moji igralci bolj mislili na rezultat in manj na ekshibicijo, potem bi zmagali vi šje in imeli še več možnosti za polfinale. A vseeno na dobri poti smo, s Platini jem smo močnejši. Proti Severni Irski bo zaigral, zato bo naša velika priložnost,* je dejal Hildalgo. Iz SP v Španiji poroča za ria* časnikar Dela Franci Božič IfMMillllllimilltllflMMIIIlIllIlIHIIIIIIIIIIIIMIIIimillllllllllHIIIIIIIinillltllHIIIIIIIIIIMIIMIIIIIlllMllllflllllMIIItilllMUinftlllllllllimilllMIIIIItlMIIIIIIIflinflllllllllinn B SKUPINA OB SINOČNJI TEKMI ZRN-ANGLIJA DEVETDESET MINUT DOLGČASA Angleži in zah. Nemci popolnoma razočarali - Samo trije streli v okvir vrat - Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča ANGLIJA — ZAHODNA NEMČIJA 0:0 ANGLIJA: Shillon, Mills, Šansoni, Thompson, Butcher, VVilkins, Cop-pel, Robson, Mariner, Rix, Francis (od 78. mili. tVoodcock). ZRN: Schumacher, Kaltz, Briegel, Dremmler, K. H. Forster, Stlelike, B. Forster, Breitner, Rummenigge, Miiller (od 75. min. Fischer), Rein-ders iod 62. min. Littbarski). SODNIK: Kohclo (Brazilija). MADRID — Kakšen dolgčas tekma med Zahodno Nemčijo in Anglijo! Nihče ni pričakoval tako slabe i-gre, s samo tremi streli v okvir vrat, mnogimi napakami, zgrešenimi podajami in prekrški. Prekrški sicer niso bili na ravni tistili iz tekme med Argentino in Italijo, pa vendarle so onemogočili vsakršno igro. saj nogometaši niso mogli preteči z žogo več kot 5 m. Že s temi strnjenimi podatki smo podali sliko sinočnjega ponovnega razočaranja na tem svetovnem prvenstvu, ki res ni radodarno s pri kazom dobrih iger. ZRN in Anglija sta bolj pazili, da ne prejmeta gola, tako da sta popolnoma zanemarili napad. Zaradi tega smo v prvem polčasu zabeležili v prvih minutah le dva strela Anglije na Schumacherjeva vrata. Enkrat je z daljave streljal Wilkins, drugič pa z neposredne bližine Robson z glavo, nemški vratar pa je bil vedno na mestu. V drugem polčasu nič ali pa skoraj nič. Le v 40. min. je Rumrne nigge poskusil srečo in je zadel prečko, to pa je bilo edino, kar je proslavljeni as napravil na sinočnji tekmi, V ostalem, kot rečeno, igra na sredini igrišča, dolgovezne podaje, vračanje žoge vratarju, skratka od nogometne igre bore malo. Ali sta reprezentanci štedili moči za nastop proti Španiji? Najbrž ne. Preveč sta se spoštovali, kajti nogometaši so se zavedali, da bi pomenil morebitni poraz slovo od «mundiala», tako pa Anglija in ZRN še vedno lahko upata, da se bo iz teklo v njuno korist. Kdo bo pri tej špekulaciji imel prav? Španija je. kljub slabemu moštvu, vendarle sposobna presenetiti, tedaj pa bi sinočnja nasprotnika ostala z dolgim nosom. Vsekakor gre to tekmo čimprej pozabiti, saj ni opravičila pričakovanj, ta pa so bila pred tekmo zares velika. Tudi za velikane kaže, da se bliža konec in da morajo spremeniti način igre, ako hočejo v pri hodnje še posegati po lovorikah. ® ® ® NAJBOLJŠI STRELCI 4 goli: Rummenigge (ZRN) in Boniek (Polj.) 3 goli: Kiss (Madž.) in Žico (Brazilija) 2 gola: Wark (škotska), Fazekas, N.vilasi in Poloskei (vsi Madž.), Robson In Francis (oba Angl.), Eder in Falcao (oba Braz.), Maradona in Bertoni (oba Arg.), Schachner (Av.), Six in Genghi-ni (oba Fr.), Panenka (ČSSR), Assad (Alžirija), Armstrong (Severna Irska). «Moji nogometaši so igrali pre več ležerno, preveč so se štedili. Jara, Prohaska in Hinlermayer ni so prav v formi, mučijo jih poškodbe, toda igrati bi morali bolje, hitreje in več napadati. Naše mož nosti za polfinale, zdaj niso prav veljke, Francija je tehnično odlično moštvo.* tako pa je izjavil avstrijski selektor Schmidt. Na tribu nah bi bilo veliko znamenihi osebnosti, od nekdanjega predsednika Stanle.va Rousa, do Hennryja Kis Singerja in nekdaj slovitega Franza Beckenbauerja, ki iz «mundiala* komentira dogodke za zahodnonem-ški tisk. Nekdanji kapetan reprezentance ZRN je po tekmi dejal: »To kar je pokazala Avstrija, to je prava katastrofa. Razočaral me je Pezzey. še bolj pa Prohaska.* Vsi pa v Španiji izredno hvalijo igro Poljakov z Belgijci. Celo sloviti zvezdnik Pele ni mogel mimo ugotovitve. da je bila to doslej najbolj čista in zaslužena zmaga v igrah nasprotnikov, ki kaj veljajo. Nizozemskega reprezentanta Repa sta navdušila zlasti Lato (igral je stoto tekmo za Poljsko) in avtor treh zadetkov Boniek. Tej igri je bil priča tudi JuVentu-sov trener Trapattoni, ki je dejal: «če bo Boniek tako kot danes igral tudi za Juventus, potem smo dobili zares izrednega igralca Hiter je, sijajen tempo ima, daje gole. Več res ni mogoče pričakovati od i-gralca.* Poljaki pa so s fantastično igro preplašili tudi sovjetski tabor. Že zdaj je jasno, da pot Poljakom do polfinala lahko zaprejo le igralci SZ. toda to ne bo niti malo lahko. «V težkem položaju smo. Poljaki igrajo izredno, še zlasti močni so v nasprotnih napadih. 1. julija igra mo z Belgijo, tudi na tej tekmi nam ne bo lahko, to bo za Belgice zadnja priložnost » Za svoj prvi nastop v drugem krogu pa se temeljito pripravljajo tudi Španci, ki so deležni velike kri tike javnosti, še najbolj selektor Scintrmaria, ki mu vsi priznavajo, da je bil nekoč velik igralec, toda ria je slabši selektor, kot ga je kdaj koli imela Španija. Santamaria napoveduje spremembe v moštvu, zamenjal naj bi celo slovitega vratarja Arconado, ki so ga imeli za najboljšega v Evropi, zdaj pa mu vsi očitajo gol proti Severni Irski, s katerim je Španija izgubila prvo mesto v skupini in nastop v veliko lažji skupini nadaljevanja. «Co-meback* bo doživel tudi Zamora, ki ni igral z Irci, pa tudi izkušeni Quini. naj bi dobil pravo priložnost. Kljub slabi formi pa Santamaria izjavlja, da je Španija še vedno sposobna doseči svoj cilj — nastop v polfinalu v Sevilli in morda ce lo več. A SKUPINA JUTRI V BARCELONI (21.00) SZ - Belgija Jutrišnja tekma v Barceloni med Sovjetsko zvezo in Belgijo bo najbrž odločala o enajsterici, ki se še lahko izteguje za nastop v polfinalu. Belgijci po porazu s Polj sko lahko še upajo v čudež, vendar bi morali izdatno premagati Sovjete, slednji bi morali nato zma 'jati proti Poljski. 'Že ti podatki kažejo na pomembnost (-■kme. Sovjetska zveza je seveda v pred nosti, saj so nogometaši bolj spočiti, medtem ko je v belgijskem ta-toru marala znatno padla. Ako bi Sovjeti premagali Belgijce, potem bi se na nedeljski tekmi s Poljsko kresale iskre . . . D SKUPINA JUTRI V MADRIDU (17.15) S. Irska - Avstrija Presenetljivi Severni Irci bodo jutri dokazali, ali je bila njihova uvrstitev naključna, ali pa sad boljše igre. Irci bodo pomerili svoje moči z Avstrijo, ki je proti Franciji pošte, o razočarala in tako izgubila skoraj vse možnosti za uvrstitev na prej. Kljub temu bodo Avstrijci poskusili nadoknaditi zamujeno, v upanju, da bi potem Severna Irska presenetila Francijo. Severni Irci nasprotno menijo, da se bodo oni uvrstili v polfinale in igrali proti Angliji, za katero nima jo dvoma, da bo zmagovalka v svo ji skupini. Skratka, vsi obeti so za dobro predstavo in upati je. da se bodo pričakovanja tudi dejansko izpolnila. ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO V TRSTU Tanja Kalc (Bor) najboljša a tudi ostali zadovoljili Dosedanji izid Anglija — ZRN 0:0 Lestvica ANGLIJA I n 1 0 0:0 1 ZRN 1 0 1 0 0:0 1 ŠPANIJA 0 0 0 0 0:0 0 Preostali spored 2.7.: Španija — ZRN; 5.7.; Španija — Anglija. V soboto je bilo na stadionu Gre-zar deželno prvenstvo za dečke in deklice. Nastopili so tudi atleti A-drie in Bora, ki so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Prvo mesto in naslov deželnega prvaka je osvojila Tanja Kalc v teku na 60 m. Njen čas 8"2 je najboljši sezonski rezultat v deželi. Dobro sta se odrezala Igor Sedmak v metu kroglico (39.96 m) in Marjan Guštinčič v teku na 80 m (10’'8). Oba sta s svojima rezultatoma postavila nova društvena rekorda. Na tem tekmovanju so dosegli ne kaj dobrih izidov. Omenimo naj le zmagovalko teka na 60 m z ovira mi Eliso Andretti (10”5) in zmago valra meta krogle Stefana Aizzo (15,59 m). IžTDT DEKLICE 60 m: 1. Tanja Kalc (Bor) 8”2; 1000 m: 3. Marisa Viller (Adria) ?’35"5; kroglica: 2. Lara Tinta (Bor) 31.30 m; 3. Alessandra Sum-hera- (Adria) 24 22 m: 4. Martina GheHani (Bor') 23.48 m: 12. Tatjana Pertot (Bor) 16,48 m. DEČKI 80 m ovire: 7. Daniele Giacomini (Adria) 15": 80 m: 3. Marjan Guštinčič (Bor) 10”8; 5. Boris Čepar (Bor) 11”3: kroglica: 2. Igor Sedmak (Bor) 39 96 m: 10. Omar Bac-chi (Adria) 32.88 m; 17. Marko Marega (Bor) 26,54 m; 21. Andrej Cor-radetti (Bor) 15,12 m. (C.D.) NARAŠČAJNIKI V soboto in nedeljo .je bilo v Trstu tekmovanje v peteroboju in šesterobo.ju za naraščajnike, ki ga .je organizirala Atletska sekcija Bor. Tekmovanja se je udeležilo zadovoljivo število atletov, tako da so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najkakovostnejše tekmovanje je bilo v šesterobo.ju med narašča jni-cami s prisotnostjo borovk Tiziane Natural in Sare Umari ter Furlan-ke Pers. Vse tri sodijo med naj boljše šesterobo.jke v državi. Prvo mesto je dosegla Tiziana Natural, ki je bila izvrstna v vseh disciplinan in je zbraia 3752 točk. Najboljši rezultat je dosegla v teku na 100- m (12"7), vendar so tudi rezultati v daljini (5,29 m) kopju (26.48 m) in v teku na 400 m (1’03"2) zelo dobri in pričajo o zelo dobri formi te atletinje. Na četrto mesto se je uvrstila Sara Umari s 3020 točkami. V vseh disciplinan je dosegla rezultate pod svojimi zmožnostmi, na kar je delno tudi vplivalo deževno vreme. Deveta pa je bila Jasna Taučer (Bor) s 2411 točkami. Pri njej o-nazimo rahel napredek, predvsem v krogli, v daljini in v kopju. V peteroboju naraščajnikov je nastopal le en predstavnik Bora. David Inamo je s 2330 točkami zasedel četrto mesto. (C D.) OBVESTILA i Društven! večer Čupe ho v soboto, 3. julija, na društvenem sedežu v Sesljanu. Vabljeni člani in prijatelji. • ■ * Društvena regata Čupe bo v nedeljo, 4. julija, v Sesljan-skem zalivu. Vpisovanje do 9. u-re na društvenem sedežu. Vabljeni člani ln vsi zamejski jadralci. * * * Rekreacijski odsek ŠK Kras organizira za člane 3. In 4. julija dvodnevni izlet v dolino Triglavskih jezer (z osebnimi avtomobili). Uro in kraj odhoda bomo javili naknadno. Vpisovanje in podrobneje Informacije pri Lilijani Kralj - Budin vsak dan od 18. de 21. ure. tel. št. 229-375. * * • TPK Sirena b oorganizirala tečaj za jadranje na deski. Poleg tega želi urediti mesta na stojalih. Kdor hoče mesto za desko obdržati ali pridobiti ali želi druge informacije o tečaju naj se javi čimprej (zaradi o-menjenega števila mest), in sicer od 13.30 do 14.30 natel. št. 413103. Tečaj priznava tudi FIV. MARČELO MALALAN (Opčine) Vseh zadetkov tega prvenstva, seveda nisem videl, saj prav vseh tekem tudi nisem videl. Od teh, ki sem jih sledil po televiziji, pa mi je bil najbolj všeč drugi gol Poljaka Bonieka na tekmi z Belgijo. Boniek je skočil izredno visoko (sicer te žoge prav gotovo ne bi prestregel) in je žogo preusmeril naravnost v vrata. To je bil res zelo lep zadetek, ki ga lahko doseže le igralec, ki dobro obvlada tehniko nogometne igre v vseh njenih elementih. ® ® ® LJUBO JANČAR (Trst) Najlepši gol prvenstva je bil gotovo dosežen na tekmi Brazilija — Škotska, ko je brazilsko levo krilo Eder pritekel s svoje polovice igrišča po levi strani, se približal vratom in nato izredno spretno poslal preko vratarja žogo v gornji kot vrat. To ni bil le lep gol, ampak je bila lepa tudi vsa akcija. Izredno mi je bil všeč tudi drugi gol Poljaka Bonieka na tekmi z Belgijo. Sicer pa je bilo lepih zadetkov še nekaj. Pri nogometni igri, podobno kot tudi pri ostalih športnih igrah z žogo, težijo igralci predvsem za tem, da dosežejo točko, gol, zadetek. Zmago nosijo le goli. Seveda, pa za gledalce ni vedno pomembno le to, koliko golov pade, ampak pravi ljubitelji nogometa cenijo tudi to, kakšni so ti zadetki. Naše današnje vprašanje našim bralcem se je glasilo prav tako: kateri zadetek na letošnjem svetovnem prvens ivu v Španiji je bil po vašem mnenju najlepši? Odgovori se vsekakor niso dosti razlikovali med teboj. ® ® ® BOGOLJUB PERČIČ (Šempolaj) Prvenstvu sicer sledim, vendar pa si je imena vseh strelcev in vse dosežene gole težko zapomniti. Najlepši je bil vsekakor tisti zadetek, ki 1 ga je z osebno akcijo dosegel Boniek na tekmi z Belgijo. Zelo so mi pa tudi všeč sovjetski strelci, zlasti so se izkazali na tekmah proti škotski in Novi Zelandiji majhna mojstrovina. Igralec je moral namreč celotno akcijo izpeljati zelo hitro, žogo je moral posneti s tal in prav v tem je izrednost tega zadetka. Lep je bil tudi Zicov gol proti Novi Zelandiji, ® ® ® PAVEL GREGORIČ (Trst) Ederjev gol proti Škotski je bil gotovo najlepši. To je bil zelo težek zadetek in zato je bila to prava @ ® ® OSKAR RACE (Rodik) Svetovnemu prvenstvu po televiziji prav rad sledim, venda pa se človek težko spomni vseh zadetkov, saj jih ni bilo malo. Od tistih, ki mi pridejo pred oči, pa mi je gotovo najbolj všeč zadetek, ki ga je dosegel Boniek proti Belgijcem. To je bil gol, ko je izredno spretno in hitro preigral ne le vrsto igralcev, ampak tudi vratarja in nato streljal v vrata Odlično se je znašel v tej akciji ® @® MIHA JEZERŠEK (Kozina) Osebno me je najbolj navdušil Genghinijev strel na tekmi Francija — Avstrija. Francoz je streljal prosti strel ne samo neubranljivo, ampak tudi izredno natančno v zgornji kot. Ta podvig je bil zanj še težji, ker je stal «živi zid* vsekakor bližje, kot predpisujejo pravila. Med ostalimi zadetki mi je ostal v spominu tudi Zicov gol na tekmi Brazilija — Nova Zelandija, Velik uspeh štandreških kotalkarje Kotalkarice društva Oton Župančič iz štandreža nadaljujejo z u-spehom na prvenstvenih nastopih. Po izrednem uspehu Nadje Maras-si, Damijane Makuc in Tanje Vižintin na deželnem prvenstvu v Trstu (zasedle so prva tri mesta), sta tokrat prišli na vrsto Bianca Birri in Deborah Marvin, ki sta v Pie-risu dosegli dve prvi mesti, in sicer Birri,jeva v kategoriji deželni!: seniork, Marvinova pa med začetnicami. S to zmago sta si štandreški ko- tatkarici zagotovili vstop na vsedržavnem prvenstvu FIHP, ki bo septembra v Bitontu pri Bariju. Z njima pa bodo v Puglio odpotovale tudi Marassijeva, Makučeva in Vi-Žintinova. Vsekakor velik uspeh za štandreško društvo in vaditeljico Sonjo Cernecco, ki bodo na na j več ji državni manifestaciji nastopili kar s petimi kotalkaricami. Na sliki: Bianca Deborah Marvin s njun uspeh. Birri (levo) priznanjem ta M Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul Montecchi 6. PP S59 tel (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 Mr — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. zo organizacije in podietio mesečno 120.00, letno 1200.00 PRIMORSKI DNEVNIK io SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi ■ Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh rjmaih dežel v Italiji pri SPI. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 30. junija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaj«| m tisk« I . član italijanske j ZTT zveze časopisnih Vr5t založnikov PIEG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Denarja še za krpanje ni d o val j Problemi, v katerih se je znašlo slovensko cestno gospodarstvo Lanj so slovesno odprli za promet zahodno ljubljansko obvoznico, ki je mimo Ljubljane pove zala Gorenjsko in Notranjsko. S tem je bil od pravljen prometni čep, ki je zadrževal zlasti turiste iz zaiiodniti držav, namenjene na obale Ja dranskega morja. Toda ob slovesnosti je bilo zaz nati tudi precejšen kanček črnogledosti: vse kaže, so lani napovedovali, da bo takih slovesnosti ob odpiranju novih cest v prihodnjih letih bolj malo. kajti denarja za gradnjo cest zmanjkuje. Napoved se je letos uresničila. V Sloveniji se bo letos zbralo tako malo denarja za cestno gospodarstvo, da bodo morali ustaviti (oziroma so jih že) vsa cestna gradbena dela. še več. denarja ni dovolj niti za redno vzdrževanje cest. Za cestno gospo darstvo se bo letaš zbralo za tretjino manj denar ja kot lani. Cestna skupnost bo namreč imela na razpolago le 5.3 milijarde dinarjev, vendar mora večino tega denarja uporabiti za odplačevanje posojil, najetih v prejšnjih letih. Težak gospodarski položaj je torej tudi cestno gospodarstvo prisilil k močnemu varčevanju in omejevanju cestnih del. Na srečo smo v naši republiki v prejšnjih letih vendarle uredili več pomembnih cestnih odsekov in zgradili nekaj obvoznic okoli večjih mest, tako da so odpravljena največja cestna ozka grla. Toda celotno cestno omrežje v Sloveniji še zdaleč ne ustreza zahtevam sodobnega cestnega prometa. Za ponazoritev je dovolj zgovoren podatek, da je od okoli 5 tisoč kilometrov tako imenovanih magistral rtih in regionalnih cest (sem sodijo najpomembnejše cestne povezave) samo 116 kilometrov popolnih ali polovičnih avtocest in da je od vseh teh cest še vedno skoraj tisoč kilometrov cest neasfaltiranih. V štirih slovenskih občinah .je na primer še vedno več makadamskih cest kot pa asfaltiranih. Za popra vilo oziroma preureditev in posodobitev teli cest zdaj ni več denarja v republiški blagajni. Te ceste bodo urejevali le. če bodo imele same občine dovolj denarja za takšna dela. To pa seveda pomeni. c'a je v veliki negotovosti tudi gradnja nekaterih pomembnejših novih cest. po katerih naj bi v prihodnjih letili stekli tisti pro metni tokovi, ki so iz srednje Evrope namenjeni na vzhod ali na obale Jadranskega morja. V negotovosti je torej gradnja tistih cest. za katere so pri pravljene tudi zahodne finančne ustanove posoditi denar. Gre predvsem za gradnjo Karavanškega predora, za gradnjo avtoceste od Naklega mimo Kranja do Ljubljane, za povezavo zdajšnje avtoceste Ljubljana Razdrto s sistemom italijanski' avtocest, za posodobitev ceste med Ljubljano i.i Zagrebom in za gradnjo obvoznice mimo Maribora, po kateri bi stekel ves promet od mejnega prehoda z Avstrijo (Šentilj) proti Zagrebu, pa tudi za gradnjo nekaterih drugih pomembnejših poti (kot na primer gradnja cestnih obveznic na Obali). Iz več razlogov bi bila gradnja, tistih cest. z* katere so v tujini pripravljeni dati posojilo, še ka ko dobrodošla. Zato se ogrevajo, da bi nadaljevali oziroma začeli predvsem z gradnjo avtoceste med Naklim in Ljubljano (za katero je mednarodno po sojilo že odobreno) in z gradnjo Karavanškega predora, ki naj bi blizu Jesenic povezal slovenske ceste z avstrijskimi in za katerega je dogovor za tuje posojilo tako rekoč sklenjen. Le bi namreč gra dili te ceste, bi lahko zaposlili (jel naših gradbenih podjetij, ki zdaj nimajo dovolj dela. ker so se na tožbe v tovrstna dela po vsej Jugoslaviji precej zmanjšala. Na drugi strani pa bi lahko aktivirali devizna poso.jila. kar bi bilo v zdajšnji težki devizni situaciji še kako dobrodošlo, kajti devize od teh posojil bi lahko uporabili zdaj. vračati pa je treba začeti ta posojila šele čez nekaj let. Toda za oboje .je malo možnosti, kajti v republiški skupnosti za ceste, ki je nekakšen investitor vseh po-membejših cestnih del v Sloveniji, nimajo ustrez nega dinarskega deleža za začetek takih del. Republiška skupnost za ceste pa ima denarja premalo predvsem zaradi tega. ker mora letos od plačati precej posojil. Za letošnja odplačila doma čili in tujih posojil bo namreč morala dati kar 3,3 milijarde dinarjev. To pa je toliko, da ne zadošča niti za redno vzdrževanje cest. Za redno vzdrževa nje pet tisoč kilometrov republiških cest jim je namreč ostalo le 1.1 milijarde dinarjev. Za najnujnejše vzdrževanje pa bi rabili najmanj 2,2 mi lijarde dinarjev. Ker tega denarja ni, ni mogoče odgovoriti niti na vprašanje, ali bodo pozimi lahko splužili vse ceste in če bodo imeli dovolj soli za posipan,je zasneženih cest. Povsem jasno je, da ob takem pomanjkanju de narja ni mogoče najti nikakršnili denarnih virov za rekonstrukcije in novogradnje. Že tako so neka teri, doslej dokaj zanesljivi denarni viri, presahnili. Republiška skupnost za ceste ,.e na primer dobi vala precej denarja od prodanega bencina, toda ta vsota se po vrednosti neprestano krči, kajti tako imenovani cestni dinar cd prodanega bencina zdaj razkosajo na več delov: del ga na primer porabijo za posodabljanje železnice, del pa za urejanje premogovnikov (da bi z večjim izkopom lahko na demestili veliko porabo tekočih naftnih goriv). Vrednost bencinskega dinarja se navsezadnje zmanjšuje tudi zaradi tega. ker se prodaja bcnci na ne povečuje tako skokovito kot v prejšnjih letih (v zadnjih dveh letih je poraba bencina celo padla, kar pomeni, da je tudi denarja za ceste manj). Na drugi strani je postal zelo skop tudi nekdaj bogat vir denarja za ceste. V Sloveniji morajo namreč pri registraciji motornih vozil vsi lastniki teli vozil plačati posebno cestno takso. Ta pa se ni spremenila že osem let. kar pomeni, da je ta denar zaradi vsakoletne visoke inflacije kaj malo vreden. Cestna skupnost si skuša zdaj pomagati tako, da predlaga podražitev cestnih taks, vendarle jih sme podražiti le za 15 odstotkov, kar pa je seveda ob tako hudem pomanjkanju denarja zelo skromen obliž. Edina možnost za zakrpanje cestne blagajne bi bilo splošno ljudsko posojilo za gradnjo in posodobitev cest. Za tako posojilo so se pred leti že odločili in zbrali 1.35 milijarde dinarjev, toda to posojilo morajo občanom prav zdaj vrniti (letos 450 milijonov dinarjev). Zdi se. da tudi poguma nimajo za takšen korak, kajti slab gospodarski položaj navsezadnje občutijo tudi občani in bi se zaradi tega težko odločili za posojilo. Na to navsezadnje opozarjajo tudi izidi nedavnih samoprispevkov, kajti v Celju je na primer za samoprispevek glasova la komajda dobra polovica vseh občanov. More biten polom pri razpisu posojila pa bi imel tudi nič kaj prijeten politični zven. Zato za zdaj vse kaže. da bo ostalo cestno gospodarstvo v Sloveniji v nekakšnem pat položaju, kot so zdajšnji položaj (ko bi se moralo cestno gospodarstvo obnašati kot dober gospodar, pa tega ne more storiti, ker nima denarja) označili strokovnjaki za cestno gospodarstvo. Toda marsikje v Sloveniji takšnega položaja, v katerem se .je znašlo cestno gospodarstvo, ne zastopijo in zahtevajo, da jim zgradim ceste, ki so določene v srednjeročnem načrtu. Najbolj glasni so na Štajerskem in Primorskem, deino tudi upravičeno, kajti s posodabljanjem cestnega omrežja prav tam najbolj kasnijo. toda ne samo oni. pač 'pa še marsikdo drug igra ob tem na stare, razglašene strune, ki z dobrim gospodarjenjem nimajo nič skupnega, češ: gradimo, bo že kdo dal denar. Takšen »kdo* se je v minulih letih res skoraj vedno našel. Ker zdaj ugotavljamo, da smo tudi zaradi takega načina dela zašli v izjemno hude gospodarske zadrege, takšna gospodarska miselnost ni več sprejemljiva. JOŽE PETROVČIČ IZ SKLEPNE RESOLUCIJE IN RAZPRAV NA 12. KONGRESU ZKJ Reševanje položaja narodnih manjšin bistven dejavnik sodelovanja s sosedi Jasne besede Vlada Janžiča, Jožeta Smoleta in zunanjega ministra Lazarija Mojsova v 5. komisiji. Novogoriški delegat Aljoša Uršič o konkretnih oblikah sodelovanja ob meji (Od našega poročevalca) BEOGRAD — Politika dobrih odnosov s sosednjimi državami in skrb za manjšine za mejo je bila ena tem 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki sc je končal včeraj v Beogradu. Razprava o tem vprašanju se odraža tudi v sklepni resoluciji. ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja. Poglavje o tem izhaja predvsem iz poudarka pomena, ki ga imajo republike in pokrajini pri snovanju dobrososedskih odnosov po načelu. da so vse republike in pokrajine soodgovorne za navezavo odnosov s sosedi. Poudarjena pa je bila tudi potreba po večji koordinaciji vseh dejavnikov. V okviru prijateljskega sodelovanja je tudi poudarjena koristnost gospodarskega sodelovanja, ki ga morajo na najbolj neposreden način ob meji razvijati organizacija združenega dela. V resoluciji je nato rečeno, da se ZKJ zavzema za priznanje, spoštovanje in uveljavitev narodnostnih pravic delov jugoslovanskih narodov, ki, kot narodne manjšine, živijo v sosednjih državah - v skladu z obstoječimi dvostranskimi in večstranskimi mednarodnimi sporazumi in v duhu načel mednarodnega prava — in da se mora zoperstaviti vsakršni politiki njihove asimilacije. «ZKJ izhaja iz stališča, da je uresničitev e nakopravnosti in svobodnega razvoja manjšin pomemben dejavnik resničnega razvoja demokratične družbe in sestavni del dobrososedskih odnosov,* je še rečeno v resoluciji. Ta stališča je v sklepnem poroči lu o delu 5. kongresne komisije, ki je razpravljala o mednarodnih odnosih, predstavil Vlado Janžič. ki je naglasil, da so narodne manjšine pozitivni dejavniki, ki morajo zbliževati narode in države. «Izhajajoč iz dejstva, da v Jugoslaviji uživajo narodi in narodnosti enake pravice, poudarjamo naš interes, da tudi sosednje države v istem duhu in v skladu z mednarodnimi obvezami priznajo in spoštujejo pravice delov jugoslovanskih narodov, ki kot manjšine živijo v teh državah.* je dejal Janžič. V okviru razprave v 5. komisiji .je prišlo vprašanje manjšin do izraza \ večjem številu posegov, med katerimi je treba omeniti predvsem dva: posega Jožeta Smoleta in Lazarja Mojsova. Jože Smole je dejal, da se marsikdaj idealizirajo odnosi z Jugoslavijo in /. Avstrijo, pri tem pa se po zabijajo številna odprta vprašanja, ki še obstajajo. «V zvezi s tem. je poudaril Smole, smo dolžni na tem kongresu ponovno odločno potrditi svoje načelo, da se dosledno zavzemamo za zaščito vseh naših manjšin, ki žive izven meja Jugoslavije. Zaradi tega je naša dolžnost, da jas- I no poudarimo, da je prav reševanje položaja narodnih manjšin eden po glavitnih dejavnikov, ki odpira per spektive sodelovanja s sosednjimi državami.* Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je prav tako izhajal iz poudarka na dobrih odnosih s so sedi in dejal: «Naša stališča o tem, da morajo narodne manjšine predstavljati most sodelovanja in nikakor razlog za kakršnekoli spore, se čedalje bolj uveljavljajo in tudi tam. kjer še obstaja nerazumevanje ali diskriminacija, se bomo odločno zoperstavili vsakemu poskusu, da se spremeni politika Jugoslavije.* V konkretnost pa je posegel novogoriški delegat Aljoša Uršič, ki je podal nazoren prerez sodelovanja ob meji in vključevanja manjšinske problematike v ta okvir. Dejal je, da je aktiven odnos vseh dejavnikov ob meji veliko doprinesel k podpisu o-simskih sporazumov in da v novogoriški občini že dalj časa delujejo posebne komisije za sodelovanje ob meji. Poudaril je tudi. da obstajajo ustaljeni prijateljski stiki med kra- jevniki skupnostmi novogoriške občine in občinami na italijanski strani meje ter da je prišlo do vrste pobratenj. Bile so ustanovljene tudi štiri mešane komisije, ki se ukvarjajo s .sodelovanjem na gospodarskem področju, na področju kulture, Spor ta in telesne kulture, na področju urbanistike, zaščite okolja in cest ter na področju vodnega gospodarstva. Te komisije so mnogo doprinesle k realizaciji osimskih sporazumov. Uršič je nato govoril o sodelovanju z goriškim vodstvom Komunistične partije Italije ter v nadaljevanju poudaril, da so bila v okviru razvejanega sodelovanja stkana številna nova prijateljstva. Novogoriški delegat je nato prešel k vprašanju sloven ske manjšine v Italiji in dejal, da je v vsakem njihovem srečanju z italijansko stranjo podčrtano vpra šanje odnosa italijanskega naroda do slovenske manjšine v Italiji in da ima sodelovanje s to manjšino pomembno vlogo. «V vseh naših kontaktih na ravni političnih strank in na ravni oblasti na obmejnem področju. dajemo vedno orednost našim zahtevam za uresničitev obvez Italije do slovenske manjšine v Italiji,* je še dejal Uršič. B. BR. Slavka železničarjev v VB povzročila veliko zmedo LONDON — Splošna stavka železničarjev .je v Londonu povzročila velikansko zmedo. Že v zgodnjih jutranjih urah se je promet po dostopnih cestah v mesto povečal za štirikrat. V Londonu samem se je stanje še poslabšalo zaradi stavke uslužbencev podzemske železnice. Danes bodo železničarji prekinili stavko, nadaljevali pa jo bodo u-službenci podzemske železnice. MESINA — V Sicilskem prelivu pogrešajo skupino mornarjev s panamske tovorne ladje «Lisbeth Ti-de*. ki se je cotopila 80 kilometrov južno oci Malte. Točno število pogrešanih ni še znano, na krovu je bilo baje od 10 do 12 mornarjev. Pritlikavka in velikanka Preko 2 tisoč najrazličnejših plovil je v Nevportu dočakalo prihod kliperjev, brigov, škunerjev In barkan-tin, Ki se udeležujejo 2.850 milj dolge regate preko Atlantika do Lizbone, marsikdo pa se je vse preveč približal velikankam (Telefoto AP) .........................................................................»«i»ii.iii.ii8..i»i»»»»iiii«u,ii.,,MViiiii4»rti«liiMi8.n»ii»Wiiin|«i,ii,|ii»»in1i.»^iii.iiin»i»ii»»»i»i»»ii,*«iiiii»iii»iil(«llll|lllii«l»»M«||Mi«n,iii,i|Mm«i,.i«i»iniii.i«iiMiHH» z razpravo o italijanski šoli v jucoslavui V PRIMERJAVI S PROCESOM PROTI LEVIČARSKI SKUPINI BAADER-MEIKHOF Zaključena letošnja Koprska srečanja V šestih dneh se je v Kopru zvrstilo nad 30 kulturnih in umetniških skupin z okrog tisoč iz vojaki KOPER — S koncertom godbe na lihala Giuseppe Verdi iz Trsta in sklepno prireditvijo na Titovem rgu, na kateri so sodelovale glas-lene in folklorne skupine iz Slovenje in iz narodnostno mešanih po Iročij Avstrije, Italije in Ukrajine, o se v soboto končala v Kopru ret ja »Koprska srečanja*. V šestih Ineii se je zvrstilo v Kopru nad h kulturnih umetniških skupin z ikrog tisoč izvajalci, na sporedu la so bile tudi razstave, predsta-•itve knjig, gledališke uprizoritve er števiina športna srečanja. Pri-editvam je prisostvovalo nad 20 isoč gledalcev. Osrednji dogodek zadnjega dneva voprskih srečanj je bila razprava :a okroglo mizo o problemih ita ijanske šole v Jugoslaviji. Raz Dravijavci so odprli svoja razmišlja ija, mnenja in predloge na rezu! ate ankete, ki jo je o tej temi or tanizirala reška Panorama. Slišali imo vrsto mnenj, da je italijansko šolstvo v Jugoslaviji sicer napravilo pomemben korak naprej, hkra-:i pa je tudi še precej problemov >dprtili. Tako so še zmeraj razlike v kvaliteti pouka v večjih mestih n na podeželju, nadalje primanj-cuje ustreznih učnih kadrov, pa tuli glede delovnih razmer (prostori. Knjige, finančno stanje) niso šole s poukom v italijanščini zmeraj ena »opravite s šolami obeh večinskih narodov, to je slovenskega in hrva škega. V nadaljevapju so precej govorili n vzrokih osipa na osnovnih in srednjih šolah s poukom v italijanščini ter s tem povezan problem otrok iz mešanih zakonov. Glede predloga o dvojezičnih šolah pa je bilo več mnenj, da je treba stvar še temeljito proučiti. Eden izmed problemov je vsekakor v tem. da trenutno ne razpolagamo s kadri, ki bi na taki šoli enako kvalitetno poučevali v slovenščini in v italijan ščini. V razpravo je posege) tudi član komisije za narodnosti pri obalno kraški konferenci ZK Dušan Fortič. Poudaril je, da ne gre za problem, ki bi zadeval samo italijansko na rodnostno skupnost v Jugoslaviji, ampak je to stvar vse naše socialistične skupnosti na narodnostno mešanem področju. Glede dvojezične šole pa je rekel, da ne gre za avtomatično presajanje izkušenj z drugih področij Jugoslavije, ampak za šolo. ki bo ustrezala tukajšnjim razmeram in prispevala k novi kvaliteti odnosov ljudi, ki tukaj živijo. L. O. Proces proti skupini desničarskih teroristov potekel v znamenju skoraj popolnega nezanimanja Relativno mile kazni za duhovni vodji neonacistov odvetnika Manfreda Roederja in zdravnika Heinza Colditza (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — V primerjavi s procesom Baader-Meinhof, ki je sredi sedemdesetih let v posebej zanj zgrajenem sodnem betonskem bun kerju zaporov Stammheim pri Stuttgartu usmerjal javnost v soočenje s koreninami levega terorizma in v ekstenzivno iskanje »duhovnih o-četov* med levimi razumniki, je doslej največji proces proti teroii zrnu z desnim predznakom v istem stammheimskem bunkerju potekal praktično brez čustvene udeležbe javnosti. Razen do absurdnosti izpopolnjenega oostopka kontrole vseh. ki so vstopili v sodno dvorano. ni nič drugega spominialo na ozračje s prvega procesa, ki so ca tako državni tožilci in sodniki kol javni mediji, zavestno stilizirali v prikaz skrajne nevarnosti za sistem in majhne državljanske vojne. Včerajšnja razsodba na prvi pogled nekoliko izstopa iz dosedanjega sloga sodnega -obravnavanja te roristične desnice in velja za «stro go*: dva izmed obtoženih, nekdanja laborantka Sibylle Vorder bruegge in ključavničar Ra,ymund Hoernle sta bila obsojena za dvakratni umor in nekajkratni poskus umora na dosmrtno zaporno kazen, absolutni vodja »nemških akcijskih skupin*, hekdanji odvetnik Manfred Roeder je bil obsojen na trinajst let zapora zaradi sodelovanja nri pripravljanju številnih terorističnih dejanj in'zdravnik Heinz Colditz je ............................Humi m, m mm....................mmimiimmmmmii,...mn mimiim....... BENEŠKI DNEVNIK Pokrajinska komisija za kulturo naj ne zanemari slovenskih društev VIDEM - P rej-'n,ji četrtek, 24. junija, se je na sedežu videmske pokrajine v palači Belgrado sestala komisija za kulturna vprašanja^ ki ji predseduje svetovalec Comini član furlanskega gibanja. Seje se je udeležil tudi podpredsednik pokrajinskega odbora socialist Bulbone, ki je med drugim odgovoren tudi za kulturna vprašanja. Ob odsotnosti de-mokrščanskih svetovalcev je odbornik Bulbone seznanil udeležence seje o predlogu odbora za sestavo posebne posvetovalne komisije, ki je predvidena v zadnjem deželnem za- konu o podpori kulturnim društvom. Pokrajinski odbor je obenem izdelal tudi kriterije za sestavo omenjene komisije. V njej bi morali sodelovati pokrajinski odbornik za kulturo, videmski šolski skrbnik, rektor videmske univerze, predstavnik ANCI (vsedržavnega združenja italijanskih občin). 5 predstavnikov najpomembnejših kulturnih združenj v pokrajini, predstavnik deželnega od borništva za kulturo in dva funkcionarja pokrajinske uprave. Tajnika te posvetovalne komisije bo imenovala pokrajinska uprava. Pokrajinski komunistični svetova lec Petričič je po predstavitvi tega predloga poudaril, da pokrajinski odbor, različno od deželnega, ne predvideva prisotnosti predstavnikov slovenskih kulturnih društev. Zato je zahteval, naj pokrajinski odbor vključi v to komisijo vsaj enega slovenskega člana. Odbornik Bulbone je izjavil, da bo mogoče najti rešitev v tem smislu, da pa se bo prej posvetoval s člani odbora. O tem bo poročal na današr nji seji. za svoje delovanje v ozadju (on je pridobil Hoernleja za teoristična dejanja) dobil šest let zapora. Prva dva obtožena sta priznala de janja in jih obžalovala, kolovodja skumne, ki se že nekaj let bori za «četrti rajh* in je bitko zanj začel s pripravljanjem serije napadov na stanovanja tujcev in zbirališča pro silcev za politični azil, je med procesom vse zanikal, pustil svoja do sedanja sodelavca na cedilu in zvrnil nanju vso krivdo. Ker mu sodišče ni moglo dokazati neposrednega sodelovanja pri napadih ki so se končali z mrtvimi in težko poškodovanimi žrtvami, njegove vloge v vodenju teroristične organizacije pa ni ocenilo za tako vr sto družbene nevarnosti, kot jo ie pripisalo jedru levega teroristične ga gibanja, je navsezadnje osred nja desna teroristična osebnost oo strogosti kazni ostala nekje tam. kar je veljalo za obrobne člane terorističnih skupin z levim precizna kom. Na trinajst let zapora so bili po mučnih dolgoletnih preiskoval nih zaporih z dolgimi obdobji oo polne izolacije obsojeni levi radi kali za katere so domnevali, da so člani ene od skupin, ki pa jim niso mogli dokazati nobenih konkretnih dejanj in je celotna obsod ba slonela na indicih ter vseobsež-ni domnevi, da so se združevali v teroristično organizacijo zato. d;, bi zrušili sistem. Manfredu Roeder ju se torej ni bilo treba bati. da bi kdo videl v njegovih političnih nastopih približno tako nevarnost za pravni drža vo ko je »voditelj (fuehrer) novega nemškega rajha* v pumparicah in belih dokolenkah optično demon striral navezanost za »prave* nem ške tradicije, so se poročevalci kvečjemu vpraševali, odkod se »nenadoma* lahko pojavi »toliko so- vraštva* in «kako je mogoče*, da .je njegova okolica tako dolgo vse »brezbrižno sprejemala*. To kljub temu. da notranji minister Gerhart Baiim govori o kakšnih 150 desnih teroristih, kar je vsaj toliko, kot je v času najvišjega vzpona levega terorizma dvignilo na noge vso družbo in so bili nekateri pripravljeni celo ukiniti pravno državo, da bi lahko obračunali z njimi V tej luči potencialne nevarnosti zh druž beni sistem (tako imenovano svo bodno demokratično temeljno ureditev) je posebno jasno videti drugačno merilo, ki ga je sodišče