St. le. V Gorici, v torek dne 9. februvarija 1909 Tečaj XXXIX. liha] a trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt* orejemana ali v Gorioi na dom poBiljana: vso leto ........15 K ¦/,...........10 » Posamične številko stanejo 10 vin. mSQ6A" ima nashdnje izredne priloge: Oh novem letu ,;Kallpot'po 6or$l&m in "Gra^iJSamtaini^rn* ^ „&&žipot po IJttbljani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v letu ..Vozni red železnic, parnikov in poStntt im". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici Štev. 7 I. nadstr. v »OoriSki Tiskarni« A. GabršS. It Na naročila brez dtfporfane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po ivtit-vratah če tiskano I-krat 1H v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vbc za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v GosposVi ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad; t Z urednikom je mogoč:; govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i S t v o so ne. haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn Naročnino la oglase Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnistva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naSih knjigarnah in ieh-le tobakarnah: Schwarz v So sk ul., Jellersitz v Nunski ul,, Ter. Leban na tekališču s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. HovansM v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrcnčifi na trgu della Caserma. — Telefon st. 83. »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. J. Fabčid) tiska in zal. Poglavje o naši ridiii Naprej! — Klerikalci trdijo, da naša mladina ne hodi v cerkev, da popiva po krtinah, da je surova, pleše kot nora itd. — V cerkev hodijo naši kmečki ljudje, stari in mladi, prav radi, ako slišijo v njej besedo božjo, ako se razlegajo po njej Cisti Kristusovi nauki — ne pa osebno žaljenje, napadanje, laž in obrekovanje. Nestrpni politiku -joči nune vzame na piko »umrednjaka pa ga obdelava v cerkyi pred oir^am ali na pri-žuiei tako, da se vse spogledava. Sram je njega, sram njegovo družino, sram je njegove prijatelje in znance, drugi pametni ljudje se zgražajo le kak nunčev podrepuik se smeje v pest. Kaj takega v cerkvi, na kraju molitve! To je piofanacija svetegn kraja, ki se globoko zariše v ljudsko dušo. Kaj mislite, da bo res tak-le po krivem napadeni kmetski mož, ki kaj drži nase, hodil — še v cerkev, da se tam razpostavi kaki novi hrulaciji iz posvečenih ust V Ne; cerkev mu je odtujil tisti, ki bi ga moral vedno bolj vezati na njo. Take hrulacije vplivajo močno na inladiuo, ki je tudi pogostoma napadena v veži Božji. Shšali smo opetovano in opetovano kmetske može in mladeniče iz raznih krajev naše dežele, ki so se pri nas britko pritoževali, ka ko kriči ta in oni nune v cerkvi, kako opravlja, kako zbada napredajake in kako radi tega izostajajo ljudje iz cerkve; še žensko ne hodijo več v cerkev. Kriv j« pač edinole razgrajajoči nune in nihče drugi. Ali slepar v tirovškem listu poreče : —- nSočau je kriva. To je sad „brezverskih" listov. Tako lažejo sleparji, da bi zvrnili krivdo pravih krivcev na druge, ki niso nič krivi. Naš nadškof in knez je pisal lani 24. marca v okrožnici na „prečastite, preljube sobrate v Kristusu", da.... „ako duhovni k n e p o j d e z 1 j ii d s t v o m, a 1 i ako ga brez potrebe celo žali, zbada, nedostojno odganja, bo kmalu o-stal v cerkvi sam z nekaterimi ženskami".... Seveda; kdo pa bo hodil poslušat v cerkev tistega, ki le žali in zbada ljudi izven cerkve in v cerkvi. Krivda je na njihovi strani, ne na naši! Mi nismo nikdar učili mladine in je ne bomo, naj ne hodi v cerkev; ali povemo na vsa usta, da odobravamo korak mladih in starih, ki ne hodijo k pridigam, ki niso pridige, marveč večno zabavljanje in udrihauje. Če je pridiga spojena z mašo, se odtegnejo tudi tej, ker pač ne marajo poslušati političnih in drugih udriharij. — Sami podijo ljudi i< cerkve, potem ko jo prazna, pa javkajo, da so temu krivi liberalci in liberalni časniki. --• Ali njihova hinavščina je razkrinkana, furizejstvo razkrito, tako da vidimo čisto dobro prave krivce ter smo na jasnem o razmerju med mladino in cerkvijo. — Udrihauje v cerkvi vpliva silno razdorno izven cerkve. Pristaši tarovške stranke, med katerimi navadno niso najboljši ljudje, so varni v cerkvi pred iuzulti ter se zabavajo, kadar gospod nune seče na drobno naprednjaka. Zunaj so čutijo čisto ločene od drugih radi tega, tako da so razdvojenost po občini širi ter poostru-jejo nasprotja. Na zavedno inladiuo mora vplivati to le tako, d a s i prav t o 1 m a č i divjanje ter se ga o g i b 1 j e. — Pleše kot nora po krčmah popiva. Kdaj pa hodi mladina in tudi starina v kič-me ? Kdaj pa pleše V Pač ob n e d e 1 j a h in p r a z n i k i h! Zakaj pa je toliko praznikov V Ali jih je res treba toliko V Ali ne zadostujejo nedelje? — Ob praznikih so ne sme delati — zato se speljuje mladino v krčmo in na ples. Kazni prazniki niso bili postavljeni le v čast božjo in v čast svetnikov, ampak v bolj posvetne namene. Zato pa se jih tudi drži posvetaost, ki ni v hasek nobenemu, tndi mladini ne. Naj se torej odpravi tisti veliki kup praznikov, pa odpade vse polno plesov iu marsikatera krčma se zapre. --Poglavje o naši mladini s tem še ni pri kraju. JL.l strah dr. Turne n. »Koliko delavcev-mučenikov je padlo na barikadah in je ječalo po ječah radi hrepenenja po svobodi.....!« deklaniuje dr. Turna v painfletu na trgovce in obrtnike, katere hočem jaz organizovati..... da bi odrekli zaslužek slovenskemu delavcu, ki ima svoje lastno politično prepričanje«. Kje pa je bil dr. Turna takrat, ko so delavci padali na barikadah in ječah po ječah, borili se za svobodo in volilno pravico?! Takrat je dr. Turna igral kameleona ter bil vse, le socijalist ne! I točim so delavci umirali na barikadah in ječah po ječah, je dr. Tunia sedel na gor-kem iu s nabiral 100.000, pa za-se, ne za delavce-trpine. Bil je -Slogaš«, liberalec, naprednjak, narodni radikalen; hotel je (»zdraviti iiarodno-napredno stranko z novim dnevnikom proti »Slov. Narodu <; ponovno se je postavljal na čelo trgovcem in obrtnikom, torej delodajaleeiu.ka-tere je hotel dobro organizovati, tako dobro, da bi jim ne prišla do živega delavska organizacija pod praporom soei-jalne demokracije; šel je celo na Kopačev shod v Soikan. kjer so hoteli niokrači delodajalcem »zgago delati«, in je Kopača nagnal; v Gorici sem ga bil spravil na čelo delavskemu podpornemu društvu, kjer je imel najlepšo priliko, storiti kaj za trpeče delavstvo, pa je kmalu zbežal, in vsiljeval se je zopet delodajalcem, da bo nje organizova 1 v celi deželi, le neomejeno oblast mu morajo izročiti, niti odbor T. o. društva se mu ne sme nikamor stikati; ko so ga delodajalci odslovili, je šel v šolo k dr. Smodlaki v Dalmacijo, da bi si osnoval okoii sebe slepo udano kmečko vojsko. Ko so delavci umirali na barikadah in ječali po ječah, se je dr. Turna tako malo brigal za nje in se ni niti spomnil, da bi bil stavil v deželnem zboru predlog za splošno in enako volilno pravico, dočim je bil tam stavljen nujni predlog, ki sem ga sestavil — jaz. In ko je bil v deželnem zboru predložen načrt novega volilnega reda, — kje je bil dr. Turna, da bi povzdignil svoj glas za___ delavce-trpine ter pripomogel, da predloženi nestvor ne bi postal zakon? Kje je bil veliki prijatelj delavcev-trpinov, ki so umirali na barikadah in ječali po ječah? Piskal je takrat on na delavce in barikade - pa uganjal svoje »špase« nekje v hribih on, veliki buržoa, kateremu ni bilo treba samemu niti z mezincem gibati, pa mu je vsejedno samo neslo tistih 10(1000, a on je hodil na sprehod, namesto da bi oil vršil v deželnem zboru svojo - dolžnost, ali pa odložil mandat! Zdaj pa nam dr. Tunia poje pesem o barikadah in ječali ter daje lekcije trgovcem iu obrtnikom o --- svobodomiselnosti, on. ki je postal čez noč voditelj socijal-uih demokratov na Goriškem. Dr. Tunia vendar ni nikdar umiral na barikadah in iečal po ječali, bil je povsod, le med de- J lavstvom ne, —- in ko je stopil v soeijalno- demokratičuo stranko, je dobil takoj šaržo generala. - Tu imamo celega dr. Tu- i mo! On začne povsod služiti le pri ge- | neralii. nižje časti ne pozna. »Hodite svobodomiselni, potem pa pustite svobodno prepričanje tudi svojemu J delavcu!« pravi dr. Turna. Kdo pa ho-J če delavcu jemati politično prepričanje? Ali kakor ima delavec pravico do lastnega političnega prepričanja, prav tako ima zopet vsak delodajalec pravico, d a spre j me pod svojo s t r e h o t i s-t e g a, kogar h o č e on s a ni. — Nikdo ne bo oviral delavca, da ne sme biti sociialni demokrat in drviti za dr. Turno čez drn in strn, ali tudi vsak delodajalec ima pravico, da bo dajal dela in zaslužka delavcem, ki so mu po duši in srcu bolj blizu. — Slovenski odjemalci naših trgovcev in obrtnikov vprašajo: »ali je pa n a r o d e n ta in ta, ki hoče, da pri njeni kupujem ?« Ako mora biti gospod a r naroden, zakaj ne bi morali biti tudi vsi slovenski uslužbenci? Kdor pa noče biti naroden, kdor drvi za najnovejšim tu— movskim. evangelijem, — svobodna mu Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". =-=j Francoski spisal: | = ALEXANDRE DUMAS. ==; iDalje.) j — Vraga! kaj jaz vem! morda pri gospej Lon-| gueville. Ona je vsemogočna tam; pomaga mi. Samo sporočite mi po kom, če vas zapro; tedaj se vrnem kakor hitro bo mogoče. j — Zakaj ne tvegate z menoj nevarnosti, da vas ugrabijo, Aramis ? pravi Athos. — Ne, hvala. — Ko bi bili vsi štirje zaprti in združeni, potem mislim, da se nam ni ničesar več bati. Predno minei štiriindvajset ur, smo vsi Štirje na prostem. j — Dragi prijatelj, odkar sem usmrtil Chatillona, ljubljenca Saint-Germainskih dam, je moja oseba preveč izpostavljena, in bojim se zapora v podvojeni meri. Kraljica bi bila v tem slučaju zmožna, slušati Mazarinov nasvet, in Mazarinov nasvet bi bil ta, naj me da obsoditi. — Toda, kaj mislite, Aramis, da res tako ljubi toga Italijana, kakor se govori ? Ljubila je že Angleža. -- Ej, prijatelj, ženska je! — O ne, Athos; motite se: kraljica je ! — Prijatelj, jaz se žrtvujem ter grem prosit av-dijence z Ano Avstrijsko. — Z Bogom, Athos, jaz grom zbirat vojsko. — Čemu ? — Da se vrnem sem ter oblegam Rueil. — Kje se snideva? — Pod Mazarinovimi vislicami. — In prijatelja se ločita. Aramis se vrne v Pariz, Athos pa se odpravi na nekatere poti, ki so bile potrebne, če je hotel priti do kraljice. XXII. 1. Hvaležnost Ane Avstrijske. Da je prišel Athos do Ane Avstrijske, mu ni bilo treba premagati toliko sitnosti kakor je bil pričakoval : pri prvi poti, ki jo je naredil, je bilo že vse v redu, in avdijenca, za katero je prosil, mu je bila dovoljena za naslednji dan po jutranjih vsprejemih, katerim je smel prisostvovati vsled pravic, ki mu jih je dajalo njegovo rojstvo. Velika množica je napolnjevala kraljičine prostore v Saint-Germainu : nikdar ni imela Ana Avstrij-v Louvru ali v Kraljevi palači večjega števila dvorjanov ; toda nekaj se je bilo izpremenilp na tej množici, ki je pripadala nižjemu plemstvu, dočim so bili vsi prvaki francoskih plemiče v na Conti-jevi, Beaufor-tovi in koadjutorjevi strani. Sicer je pa vladala na tem dvoru velika veselost. Nenavaden značaj te vojne je povzročil, da je nastalo o njej več kupletov nego je bilo padlo strelov iz to pov. Dvor je smešil v popevkah Parižane, ki so zopet smešili dvor, in dasi te rane niso bile smrtne, so vendar vkljub temu bolele, ker je bilo orožje, ki jih je zadalo, smešno. Toda sredi te splošne vesolosti in navidezne brezbrižnosti je živela v srcih vseh velika skrb. Ostane li Mazarin minister in ljubljenec, ali Mazarina, ki je prišel od juga kot megla, odnese veter, s katerim je bil prišel ? Vsi so to upali, vsi to želeli; in tako je minister čutil, da tiči pod vso udanostjo in vseka dvor-janstvom, ki ga je obdajalo, sovraštvo, ki ga je le slabo zakrivala bojazen in dobičkaželjnost. Počutil se je slabo, ker ni vedel, na kaj naj računa in na koga naj se naslanja. Princ sam, ki se je bojoval zanj, ni zamudil nobene prilike, da se mu je posmehoval, ali ga poniževal; v dveh ali treh slučajih, ko je hotel Mazarin pred zmagalcem pri Rocrovu pokazati svojo voljo, ga je ta tako pogledal, da je minister takoj razumel, da, če ga Princ brani, ne dela tega iz prepričanja niti iz navdušenja. Tedaj se je kardinal zopet zatekel h kraljici, svoji edini opori. Toda dvakrat ali trikrat je bil že Čutil, da se maja ta opora v njegovi roki. Ko je prišla za avdijenco določena ura, se je naznanilo grofu La Fere-ju, da se bo avdijenca pač vršila, a da mora nekaj trenutkov počakati, ker se hoče kraljica posvetovati še prej z ministrom. To je bilo res, Pariz je ravnokar poslal novo deputacijo, ki naj bi poskusila spraviti stvari v tir, in kraljica se je posvetovala z Mazarinom, kako naj se sprejemajo ti poslanci. Med velikimi državniki je vladalo silno zanimanje. Athos si torej ne bi bil mogel izbrati bolj neugodnega trenutka, da govori o svojih prijateljih, dveh bornih atomih, ki sta se čisto izgubila v tem divjem vrtincu. pot, nikdo se ne bo rogai njegovemu »prepričanju«, samo tega naj si ne domišljije, da mu naroden delodajalec mora dajati delo in zaslužek. Svoboden delavec, s v ob o d e n delodajalec, ti meni delo, jaz tebi zaslužek, ako hočeš ti delati pri meni in ako te hočem jaz. — S kakimi drugimi dolžnostmi ali obziri pa nam ne hodite!! Ali res mislite, da so slovenski - delodajalci smeti, katere bo svojevoljno pometala vsaka mokraška metla? Dr. Turna podi delavce v konsum laških socijalnih demokratov, nastopa torej naravnost sovražno proti razvoju slovenske trgovine v Gorici; v »Delavskem listu« je napovedal bojkot vsem mojim podjetjem edino radi neke notice, ki je bila v »Soči«, in s tem je dognan dokaz, kaj bi se godilo vsakemu delodajalcu, ako bi se zameril dr. Turni in bi on imel res nekaj moči, kakor je nima; dr. Turna bi or-ganizova', delavce vselej in povsod proti gospodarjem, — vodil bi tudi štrajke, itd., a delodajalci naj nimajo niti toliko pravice, da bi dali delo in zaslužek takim delavcem, ki so njim po volji in ne — dr. Turni?! Ali ima dr. Turna naše trgovce in obrtnike za tako neumne? »Narodna delavska organizacija« bo tugi strogo delavska. Upanje gojimo sicer, da ne bo ponavljala raznih usode-polnih grehov in napak socijalnih demokratov, ali tudi to gotovost imamo, da ostanejo delavci naro d n i in bodo vselej trdno in zvesto stali v boju za naš narodni obstanek in napredek. Zato slovenski trgovci, obrtniki, delodajalci moramo podpirati »N. IX O.« ter jemati delavce iz njene srede! Se par mislil imam povedati na Tu-movo okrožnico našim trgovcem in obrtnikom. Dr. Turna seje veter, a stroške takega velikega dela naj bi mu plačevali prav — trgovci in obrtniki; zato naj zanje vihar resnega, veličastnega odpora. Socijalna demoKracija je našla klovna, ki je pogorei že v vseh cirkusih tega sveta, naj torej pogori še v zadnjem, kjer je našel zavetišče; čim prej tem bolje ./a — . — socijalno demokracijo samo. — Zato ' se oglasim prihodnjič še z jednim člankom. A. G a b r š č e k. DOPISI. Iz goriške okolice. V BtlkOflGl je bil izvoljen za načelnika gospodarskega sveta g. Anton Žižmond. Za podružnico H. 0. 0. n Bljah so darovali ob priliki plesnega venčka 7. t. m. g. nadtS-hitelj K 2, Rudolf Nemec K 5 in Josip Nemec K 2. Domače vesti. 60-lefnlct Prešernove smrti. — Včeraj 8. februvarija 1909. je preteklo 60 let, odkar je umrl y Kranju naš nedosežni pesnik dr. France Pi-fUren. Smrtna kosa. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl obče spoštovani gospod Ivan Peric, posest- nik v Biljah, po 4dnevni mučni bolezni. Zapušča ženo in sina. Sin je predsednik Narodne delavske organizacije v Biljah. Pogreb je bil danes dopoldne na biljensko pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! V Gorici je umrl K. Happacher, lastnik restavranta »Angelo d'oro«. Promociji. — Na dunajskem vseučilišču, je bil promoviran za doktorja prava gosp. Anton Andrejčič, praktikant pri sodniji v Trstu. Predavanje. — Kakor navadno vsako sredo se bo vršilo tudi jutri predavanje v. dvorani »pri zlatem Jeienu«. Predaval bo dr. Dereani; O s e k s u e l n i h i g i i e n i (samo za odrasle). Predavanje se prične ob 8. uri zvečer. O volitvah v trgovsko in obrtno zbornico se bo vršila kazenska preiskava na našo ovadbo. — Dognati bo treba, odkod je došlo nad 1100 laških glasov, ker ker do 4. januvarja baje ni došlo na glavarstvo v Gradišču skoro nič veljavnih glasov. Radovedni smo, kako bo ta reč končala. Veliki ples »Goriške Čitalnice« bo letos prvič v »T r g o v s k e m do m u*. Čitalnični plesi so bili nekdaj elitni plesi slovenskega razumništva, javni predsta-vitelji boljših slojev našega meščanstva. — Odkar je »Čitalnica« v dostojnih prostorih. »Trgovskega doma«, so odpadli razni življi, ki so nestrpni v svoji strankarski strasti. Zahajali so mirnodušno pod biv*o streho hudega narodnega nasprotnika, ne gredo pa v »Trgovski dom«, ki je — naš. Vzoki so znani. — Zato je bila Čitalnica nekoliko oškodovana a ni šeiiaš-la dovoljnega n.* domestila v tistih rodoljubnih hišah, ki iz tega ali onega vzroka niso čitalnični člani, pa bi lahko bili! Naj bi se tekom leta te razmere zholjšale! -- Kar se pa tiče letošnjega velikega plesa na pustno nedelj o, naj bi se zbrala ta dan v »Trgovskem domu« vsa elita slovenskega meščanstva. Po planinskem plesu je neobhodno potrebno, da se pokažemo tudi z elitnim plesom pred tisto javnostjo, ki ceni veljavo, duševni nivo, in gospodarsko moč po —- takih nastopih.. Več ne moremo reči z ozirom na razne kritike, katere srno culi zadnje čase..— Pričakujemo torej, da se vse naše boljše rodbine pripravijo tudi na ta nastop goriškega Slovenstva. — »Sokolova* maš-kerada pa naj vredno zaključi letošnji predpust! Tožba radi »popravkov«. — V pon-deljek 1. t. m. sta poslala T. o. z. in A. Gabršček dva popravka vredništvu »Gorice« po jednem uradniku T. o. z. — Odgovorni urednik ni hotel sprejeti popravkov, češ, naj se mu pošljeta po pošti. — Ker je taka odklonitev popolnoma- neza konita, sta podala T. o. z. in Gabršček tožbo v smislu § 21. tiskovnega zakona. j — Isti paragraf določa, da mora sodnik razsoditi brez odloga, ako mogoče v 24 urah. — Toda na okrajni sodniji v Gorici imamo še vedno tistega vsemogočnega oblastneža Covaciga, ki dela tam, kar ho- če. — Za petek je poklical odgovornega urednika, a na pondeijek (včeraj) je razpisal šele obravnavo. — Takoj ob začetku se je videlo, da ima sodbo že — narejeno. Dovolil si je nasproti Gabrščeku, ki je zastopal tožbo sam, drzno opazko, da se za popravek ni tako mudilo, lahko bi ustregei uredniku in poslal po pošti. — In res je proglasil salomonsko razsodbo, da urednik popravkov ni odklonil; on bi jih bil sprejel, ako bi jih dobil po pošti. Zato je zavrnil tožbo. — Gabršček je naznanil takoj vsklic, kakor tudi pritožbo radi reda, ker je Covacig celih 8 clnij neopravičeno zavlačeval. - S tem možem je pač križ od nekdaj. Moramo povedati pristojni oblasti, da bomo odslej v vsaki tožbi, ki bo kakorkoli v zvezi s »Sočo« ali našo stranko, dosledno odklanjali Covaciga. Vera v objektivnost tega sodnika je že dolgo popolnoma na ničli, zato bodi konec potrpežljivosti. Sokolja masksrad! „Na mmm tacajo". — Ravnokar smo dobili prijavo vseh vdeležencev velike ekspediefje, ki si je postavila in hoče tudi rešiti do sedaj še nerešeno ndogo, to je dospeti na severni tečaj. Radovednost, zuatižejjnost, stremljenje po novem, ali pa imenuj kakor si bodi ono čudno lastnost, ki žeae človeka že od pamtiveka proti severnemu tečaju, oui točki, kjer se baje vidi, kako se zemlja vrti okoli lastne osi, ta sila je zagrabila tudi našo ekspedicijo. Od Pytheas-a izMarsilje (i. 325 pred Kr. r.), ki je peš prekorakal Evropo od rojstnega svojega mesta pa do severnega morja in ki je v tedaj vladajoči najivnosti mislil prodreti na severni tečaj v navadnem čolničku (takrat so si ga predstavljali seveda vse drugače), pa do An-dree-a in Nansena v najzadujem Času — in za temi bog zna koliko jih še pride — vsi ti, na tisoče bi jih lahko naštel, so z železno vstrajnostjo prodirali na sever, ne zraeueč se za znane in neznane nevarnosti, ki tamkaj na oni poti prežijo za vsakim ledenim vogalom. — Na prstih bi jih naštel vse, ki so se vrnili; „Andree je še živ", je ena zadnjih „Soču poročala, dvomim, toda poročila vseh svetovnih listov uam ravnokar naznanjajo, da se je srečno vrnil vrli Nansen, o katerem se je obče mislilo, da že davno trohni kje v obširnem želodcu požrešnega morskega psa. Če se je vrnil, zakaj bi se pa mi ne. Naša najnujnejša skrb je bila seveda, da smo se takoj zatekli do tega slavnega eksploraterja, da nam poroča o poteh, ki jih je ubral in o ovirab, ki so mu zabranile, da ni mogel še dalje naprej. — Od dne do dne pričakujemo olgovora, in ne dvomimo, da nam pojde na roko z vsemi prireditvami svojega slavnega potovanja, ia tud« ni izključeno, da se sam pridruži naši ekspediciji, kar bi gotovo bilo želeti, kajti nihče ne dvomi, da živ vodnik je stokrat bolji od najboljših mrtvih navodil. Va6 čepovansMih domačinov t tujin! uam piše: „Soča8 je priobčila dopis, da se bližajo volitve v Čepovanu. Tudi mi, ki smo ta čas v inozemstvu, opozarjamo Čepovance, da naj si volijo moža iz napredne stranke za župana; je že dosti časa živela v Čepovanu klerikalna stranka ne v preveliko korist občini. Torej na noge! Kaznovani lasni fiemonstrtntje. — Ru:ini laški demonstrantje, katere je kaznovalo tukajšnje redarstvo na več duij zapora, so bili podali pritožbo na namestništvo, ki je pa potrdilo razsodbe. Kaznovani tiči so ti-le: Felice Meri o, pisar na magistratu, je dobil 7 dnij zapora zaradi demonstracij Biu-koštni ponedeljek. Guido V i 11 o r i je dobil 8 dnij, ker je bil eden prvih demonstrantov 29. novembra — ter kričal: abasso il Governo di Vienna! — Vittori je tudi uslužbenec na magistratu ia obenem — reservni kadet. Zdaj bo govorila še — vojaška oblast! Gianbattista Q u a i n i je tudi dojil 8 duij, ker je kričal: abassc il Governo. Tudi on je uslužbenec na magistratu. Tu imamo torej že tri tiče, ki so vsi mestni uslužbenci. In tako je vselej in povsod. Prvi krakelerji in razsajati o vselej magistratovi služabniki. Ali dobijo kako — nagrado za take vitežke čine V Naš star znanec Giovanni Luigi Zei je dobil 7 dnij zapora, ker je 21. septembra kričal za vozom, v katerem so peli nekateri slovenski mladeniči: Porchi di ščavi! — Na-mestništvo je sicer potrdilo v polnem obsegu razsodbo policije, ali potom milosti znižalo kazen na 1 daa zapori*. Isti Zei je dalje dobil 8 dnij zapora, ker je na demoustraciji povodom županove potrditve kričal: abasso i ščavi, — in ker je z zastavo, katero je nosil, sunil proti gledalcem na oknu Draščekove hiše v Stolni ulici. Ta kazen je bila polno potrjena. In zopet isti Z e i je dobil 8 dnij, potem potom milosti znižano na 3 dni, ker je kričal 29. novembra: abasso Governo! --Z e i je povsod, kjer so kravali in hujskanje. Ali je plačan za to in od koga! Francesco Spazzapan je hud Ldi iti celo Mazzinijanec. Ali revček je pristojen v' Šempas, a stariši so Slovenci; imajo gostilno poleg živinskega trga in žive lo od Slovencev. Sinko Francesco pa je hud Lah, zato se je udeležil kot jedca glavnih kolovodij tudi demonstracije 2i). novembra in kričal: abasso Governo. Dobil je 8 dnij zapora, znižan potom milosti na 3 dni. Ignazio B r e z i n a, 10 let star, iz Ljub ljane, zdaj hud Lah, je dobil iz enakih razlogov kakor Spazzapan 80 K globe, znižano na 30 K. Ob prihodnijh demonstracijah bodo vsi ti-le tiči zopet na delu ! Dvorana »Trgovskega doma« je dala v I. 1908. celih — 950 K dohodka. Ako računamo, da je stala dvorana s pri-tiklinami nad 100.000 K, lahko izračuni vsakdo, koliko je tu doložila T. o. z. — To na znanje tt;di tistim, ki kaj radi poza-bavljajo, ako zahteva T. o. z. za kak ples — 100 K. Dr. Tumovi načrti. — Soc. demo-kratje so imeli v Ljubljani zborovanje, na katerem je poročal dr. Turna o goriški organizaciji. Začel je tako, da deželna organizacija na Goriškem se je ustanovila 11. okt. 1908. Takrat namreč se je on postavil končno v pozo rdečega generala, ki bo komandiral po Goriškem. Samo ž njim Toda Athos je bil neupogljiv človek, ki ni več tržil, če je kako stvar sklenil in se mu je zdelo, da ca je.privedla k temu sklepu njegova vest in dolžnost : ostal je pri tem, da ga puste h kraljici, češ, da ima povedati Nj. Veličanstvu zelo važne reči, dasi ne prihaja niti od Conti-ja, niti od Beauforta, niti od j BouiUona, niti od Elbuefa, niti od koadjutorja,. niti od gospe Longueville, niti od Broussela, niti o? parlament?- temveč na lastno roko. Ko je bilo posvetovanje končano, ga je dala poklicati kraljica v svoj kabinet. Athos je vstopil ter povedal svoje ime. To je bilo ime, ki je že prevečkrat zvenelo v ušesih Nj. Veličanstva in prevečkrat odmevalo v njenem sruu, da ga ne bi bila Ana Avstrijska spoznala ; toda oatjsla je hladna ter ni hotela pogledati tega plemiča z ono radovednostjo, ki ni dovoljena kraljicam, bodi si ker so lepe aH preveč plemenite. — Torej nam hočete izkazati kako uslugo, grof ? vpraša Ana Avstrijska, ko je trenutek pomolčala. — Da, milostljiva gospa, zopet uslugo, odvrne Athos, ki ga je jezilo, da se je kraljica delala, kakor da ga ne pozna. Athos je bil blago srce, in kot tak seveda slab dvorjan. Ana je zgrbančila čelo. Mazarin, ki je sedel za mizo ter listal po papirjih kot kak navaden državni tajnik, je dvignil glavo. ~- Govorite, pravi kraljica. Mazarin začne zopet listati po svojih papirjih. — Mldsiljiva gospa, začne Athos, dva naša prijatelja, dva najbolj neustrašena slugi Vašega VeliCan stva, d' Artagnan in du Vallon, ki ju je bil poslal kardinal na Angleško, sta naenkrat izginila, v trenutku ko sta zopet stopila na francoska tla, in ne ve se, kaj se je zgodilo z njima. — No? pravi kraljica. — No, pravi Athos, obračam se na blagohotnost Vašega Veličanstva, da izvem, kaj se je zgodilo s tema plemičema, intče bo treba, se > obračam nadalje tudi na vašo pravidnčfeft - Gospod! odvrne Ana Avstrijska z ono dosto-janstvenostjo, ki j« pitala napram nekaterim moškim naravnost nesramnost, tore>i zaradi tega nas motite sredi teh velikih skrbij, ki nas napolnjujejo ? Stvar, s katero ima opraviti policija! Eh, gospod, saj veste, ali vsaj morali bi vedeti, da nimamo več policije, odkar nismo več v Parizu. — Zdi se mi, Veličanstvo, odvrne Athos ter se spoštljivo, a hladno prikloni, da vam ne bi bilo treba pozvedovati pri policiji, kaj se je zgodilo z d' Arta-gnanoni in du Vallonom; in ko bi blagovolili povprašati gospoda kardinala po teh dveh plemičih, bi vam gospod kardinal lahko odgovoril, ne da bi mu bilo treba izpraševati še kaj drttgega razun svojega spomina. — Toda, Bog mi odpusti! vskiikne Ana Avstrijska ter utegne zaničljivo usta, kakor je le ona znala, zdi se mi, da ga že sami vprašujete. — Da, milostljiva gospa, in pravico imam skoro do tega, zakaj za d' Artagnana gre tu, za d' Artagnana, ali .razumete, milostljiva gospa ? pravi Athos, kot bi hotel upogaitl kraljičino čelo pod njenimi žen skimi spomini. Mazarinu se je zazdelo, da je prišel čas, da priskoči na pomoč Ani Avstrijski. — Gospod grof, se oglasi kardinal, povedati vam. hočem nekaj, česar Nj. Veličanstvo ne ve, namreč, kaj da se je zgodilo z onima plemičema. Nepokorna sta bila, in zato sta v ječi. — Prosim torej Vaše Veličanstvo, nadaljuje Athos vedno mirno in ne da bi odgovoril kardinalu, da razveljavite to kazen v prilog d'Artagnana in du Vallon a. — — Kar me tu prosite, to je stvar discipline in me nič ne briga, gospod, odvrne kraljica. — D' Artagnan ni nikdar tako odgovoril, kadar je šlo za to, da ustreže Vašemu Veličanstvu, odvrne Athos ter se hladno prikloni. In s temi besedami napravi par korakov proti vratom, toda Mazarin ga pristavi, rekoč: — Tudi vi prihajate z Angleškega, kaj ne, gospod? In Mazarin pomigne kraljici, ki je vidno preble-dela ter hotela brezdvomno dati kako strogo povelje. — In navzoč sem bil pri poslednjih trenutkih kralja Karla L, odvrne Athos. Ubogi kralj! Imel je kvečjemu slabosti, in njegovi podaniki so ga pač strogo kaznovali; zakaj prestoli so pač omajani v tem Času, in za udana srca ni dobro, služiti princem. To je bilo drugič, da je šel d' Artagnan na Angleško: prvikrat je šlo za čast velike kraljice; drugikrat za Življenje velikega kralja. (Daljo pride.) Jutri predavanje pri .Jelenu" ob 3. zvečer. more začeti kaka reč — pred njim ni nič, Za njim nič. On šteje socijalno demokracijo na Goriškem od takrat naprej, ko se jL. on postavil na Čelo ter začel poveljevati. Sedaj se vrši v rdečem taboru njegova visoka volja, poleg katere ne sme biti nobene druge — drugače ne garantira za vspeh. Saj je tudi pri narodno-na-predni' strarrktrfiotel- imetf?abs0luji*io«4$fc;. mar do. Vse, pa prav vse bi le on odločeval, narekaval in vodil, on bi bil velik vojskovodja na visokem stolu,' pod njim globoko bi ležala cela dežela. — Sedaj jo hoče rdeče poba^vat^ter skloniti jo k svojim nogam. Socijalno-dernokratična organizacija šteje sedaj po Tumovem poročilu 12 organizacij: Gorica, Miren, Vrtojba, Bilje, Sovodnje, Št. Andrež, Podpora, Solkan, Otalež, Nabrežina, Šem-polaj, Divača — kraji, kjer treba vstvariti dr. Turni protitežje. Z organizacijo pa hoče osrečiti še kraje: Pevma, Grgar, Bu-kovica, Renče, Ozeljan, Šempeter, Gor. Vrtojba, Višnjevik, Kozana, Kromberg, Opatjeselo, Siivno, Sežana, Sv. Lucija, 1'odmelec, Podbrdo, Brje in Vel. Zabije. Po vseh teh krajih hoče vstanoviti soci-alno-demokratične organizacije. Potem ^mja --- naprej, da ho kmalu konec »ag-iarnc'< stranke ter da to povod konstitu-ciji precej močne socialnodemokratične stranke med kmeti. Počasi zajame tudi druge kraje, no, sploh celo deželo. Celo vrsto zadrug hoče vstanoviti, k o listi m e pa za sedaj v-Št. Andrežu, Solkanu in Mirim. Po stari navadi: ves je zapleten v načrte, kar mrgolijo okoli njega. Koliko jih izvede in kako? Kdor se da zaplesti v njegove mreže, tega utegne prav pošteno glava boleti. (Pride še.) Goriška Slovenska Mladina ima že tradicijo, ima svoje dobro ime. Temu dobremu imenu je . miiiMn lita zap; v Boriti, Ionska ulica 11 je preskrbljena z izvrstnimi briškimi In furlanskimi vini, ter kraškim teranom. Izborita kuhinja, — Cene zmerne. Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ?ani Jeseneg. ^Morana^ »Mforsna" kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in uši) popolnoma neškodljiva zdravlju, opravi in tkanini, izkazala se je kot edino ;ceno in res delujoče sredstvo. Vsestransko priznavanje in ranogobrojua spričevala potrjujejo izvanredni učinek .Morene". ekl. 100 gp 50 |n. Glavna zaloga: M. SKRIAJAR Trst, ni. Šolitario 25. Gosp. trgovci, kateri bi prevzeli raz-prodajo na drobno, naj blagovole obrniti se I na založnika. f rane Silič sin, zidarski majster v ioFici, iia lacello št E ^p^j«ii)a \}sa\{o\}p$tt)a zidai^a dela. («§€!)« Ztf)«FI)C. je najboljše in najfinejše čistilo za čeolje. Dobrna se pousocL »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z en, njenim jamstvom. (V lastni hlftl, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — T.lsfon it. 78. RaCun poitne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907 < se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po i'1,%. Stalne .večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica &ama. Hranilne vloge se sprejemala od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom ha vknjižbe po 5'/t%> na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni daloii se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112.328*— - ¦ GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapč&Vali tujcem. Slimtegosjuilje! PoMjte ilnz te bmU toTune! Iziet je mm. toe običaji! »a Specijaiiteta je; Caprasole - loža s solncem. ""^T. JLT*' GLOBIN