Hladnikia Glasilojiotaničnega društva Slovenije "l^jub^n^, il&ember 2002 .1 14 % IŠSN 1318-2293 Hladnikia 14 (2002) VSEBINA: Andraž Čarm, Toma/ H kovat; Vegetacija gozdnih posek na nekarbonatni podlagi na območju Ratitovai Igor Dakskohler & Boško Čišin: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - II labrizio Martini & Claudio Pericin: Rod Eragmstis v Furlaniji - Julijski Krajini Čedomil Šilic & Marija-Edita Šolic: Chouardia lakusicii (Silicij Spela - nova vrsla u flori Hrvatske Gabrijel Seljak: Hieracium prenanthoides VILL. in druge floristične zanimivosti pogorja Porczna 13 33 41 45 CONTENTS: Andraž Čarm, Tomaž Hrovat: Vegetation of forest clearings on non-carbonate bedrock in the Ratitovec region Igor Dakskouler & Boško Čušk: Floristic noveliiies from ihe Soča Valley (western Slovenia) - II Fabrizio Martini & Claudio I'ericin: Die Gattung Emgrostis in der Region Fn-aul-Julisch Venetien (Kordost-Italien) Čedomil Šilic & Marija-Edita Šolic: Chouardia lakusicii (Šilič) Speta - new species in the flora of Croatia Gabrijel Seljak: Hieracium prenanthoides VILL. and the other interesting plants on the mountains of Porezen Nova nahajališča 53 New Localities Miscellanea 63 Miscellanea Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia SpJošno n^Jp™? PrfSPeVke' ki °1braVnaVaj° fl0r° in VeSetacij°- Vsc avtorske pravice ostanejo vi nn P l° napiSa,n' V sl0venskem aJl angleškem jeziku, samostojni članki pa mora o PntevCj^r V anglfini m Sl°VenŠČ,ni' "J£ beSedil° ^ko pa slovenskipovzeS Pnspevki naj bodo napisan, brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer J,h p edpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v Lzivi, „a love ZTZ^Tr^ fVt°rJeV Pa naj bDd° naplSani Z kapitalkami^smaH b Lko - o- T ^ T 2: i' raZ6n 23 d6Clmaln0 VCjlC0 m VeZaJem ^ "«ca Pravir^nv ' l ^ naj PrcSlCdk"'' TU'e P'SaVe P«**^™P° pravlih, ki jih določajo Pravda Slovenskega pravop.sa (1990), če pa vključimo v tekst znake, ki jih običajno L Vs i ^ £ ?'* B)'jlh ^ nal,SnJemh k°Pljah °bkr0Ž]m°in Ponov'nK) na desnem robu V s, odstavki mnaslovi sc pncenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed ("auto hyphenation off'j in prav tako besed ne Selijo sanT v tekstu citiramo avtorje po vzorcu: "Pauun (1917)" ali "(Loser 1863a)", številko strani pa dodamo letnic, (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju. Predvsem v prispevkih, ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb, se držimo omeni v nekem standardnem delu (praviloma M^č.č, A. & al., 1999: Mala 5LTSZE - nomenklatura vir naj bo .menovan v uvodnem delu, za izvlečkoma), da po nepotrebnem ne rastlinske! T" T" ^ T * ^ le ob Prv, n^vedbTddočeneg rastlmskega imena v nekem članku. s Oblikovanje besedil se ^ično ^ ^ (razer> poročil, razmišljanj in komentaijev, pri katerih je dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo vsi naslovi in podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba av oija( ev^ polnim(-i) lmenom(-i), navedba poštnih in elektronskih naslovov avtorjev ter izvlečka v anglešč ni in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčen: z arabskimi Štefkami, pred SS ZlVMK^Ti dmgega r6da S° °$teVilČeni Z dV6ma ^-ima sZ ^r^0 V1Sm° okraJša™ k« Fitocenološke tabele: na eno stran gre ahko tabela z do 50 vrstam, m do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost z do 15 popisi) VeŽje tabele se lahko natisne ležeče (do 70 vrst m 45 popjsov) al, sej,h razdeli v več tabel Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno) zemljevide, podatkovne zbirke, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu- AmarasmouE, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of m,crohair morphologv in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 19 (1)- 59-65 CvELbv, N. N„ 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad 788 pp Hansex, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed ): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge, pp. Wraber T. & P Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428. J Pri štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in "& al.", pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju se kraj izhajanja. Med vin navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v besedilu Hladnikia 14 (2002) Recenzenti 14. številke: N. Jogan, T. Wtaber, I. Dakskobler, A. Martindič Naslov uredništva: Nejc Jogan (Hladnikia), Oddelek ?a biologijo BF UL Večn»™, umi lnnnl „, C0» «33388, email: webmaSter.bdS@u„i-lj.si ali ^ l'Sl-,(XXiLW™- Sl-mja: te., aSK^S^r"1 Prcjemaj° ^ 2 ^ v Botanično društvo Slovenj Pn NOVi LjUbljanSld tanki: 50100 fi20- 133-a-5-1038117-2045/79 I/, i riskn 15 Ljubljana davčna številka: 31423671 ISSM: 1318-2293, UDK: 582 P., mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo RS, številka 415-01-100/93 z dne 16 12 1991 št,,, ui h vi proizvode ,z 13. točkc tarife KcvNke 3 zakona o p„ra davku, za katere se plat^ dav^ Priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ple.ško, d. o. «. Naklada: 300 izvtidov Slika na naslovnici: Chouardia lakusicii (glej članek na str. 39) Hladnikia M: 5-11 (2002J Vegetacija gozdnih posek na nekarbonatni podlagi na območju Vegetation of forest clearings on non-carbonate bedrock in the Ratitovec region Andraž Čarni \ Tomaž Hrovat : ™ m sri::srvalni cenier siovenske akadem^* —, ** ' ZaV°d " g°Zd0Ve Sl0Venl'e' Ohraoe"a enota Ljubljana, Tržaška 2 , SI 1000 Ljubljana Izvleček: Preučenaje vegetacija gozdnih posek na nekarbonatni podlagi na območju Ratitovr, 11* , r ■ iz zvez. Sambuco-Salicion capreae .4« Vlieger 1937 in razred «SE l^J^^g*™ ' on the;°n-carbo,,ate * - and the £ ^ * ^1937 1. Uvod V gozdovih nastanejo vrzeli zaradi naravnih ujm {požari, žledolomi, vetrolomi, gradacije Škodljivcev) ali zaradi posegov človeka (sečnja). Posledica so spremenjene svetlobne, toplotne in vodne razmere kot tudi spremenjeni procesi v tleh. V takšnih ekoloških razmerah se razvije posečna vegetacija, ki smo jopreučili na rastišču združbe Luzulo albidae-Fageium Meusel 1937 na območju Ratitovca. Še posebej izrazite spremembe nastanejo na golosekih, kjer človek ne odstrani le posekanega drevja, temveč pri spravilu uniči ali poškoduje tudi obstoječo podrast. Na golosekih se vsebnost razpoložljivega dušika v humusnem horizontu zaradi biokemičnih procesov zelo poveča, temu pa sledi bujen razvoj nitrofilmh rastlinskih vrst in pojavijo se posebne rastlinske zdmžbe, ki hitro dosežejo optimalno stopnjo razvoja. To pa niso trajne združbe, saj na teh rastiščih dušik izpira in po nekaj letih (trajanje je odvisno od razpoložljivega dušika v tleh) rastline porabijo razpoložljivi dušik in s tem te rastlinske združbe propadejo. Nato se začne sukcesivni razvoj h gozdnim združbam. Oberdorfer, 1978 jarolimek, & Al. 1997). Kljub temu, daje v Evropi vegetacija gozdnih posek dobro poznana, pa je o njej obstajajo v Sloveniji lc skromni zapisi (Markovjc 198? Carni & Al. 2001) 2. Opis raziskovanega območja in metode dela Ratitovec je visokogorska skupina na jugovzhodnem obrobju Julijskih Alp (Slika 1) Najvišji vrhovi presegajo 1500 m. Območje je dobro namočeno, saj pade med 1700 in 1HOO mm padavin letno. Največ padavin pade novembra, najmanj pa marca. Poleti so pogosti nalivi ki povzroče erozijo in poplave v grapah. Geološ- ka podlaSa v nižjih n.m.v. je pretežno nekarbona-ina, ki jo sestavljajo v glavnem skrilavci in peščenjaki, najdemo pa tudi posamezne mozaične vložke apnenca. Prevladujoče gozdne združbe na tem območju so Blechno-Fagetum I Horvat ex Marinček 1970, Luzulo albidae-Fagetum Meusel 1937, Oslryo-Fagetum M Wrabercx Trinajstič 1972, Homogyno svhestrh-Fagetum Marinček el al. 1993, Ranunculo platanifoIii-Fagetum Marinček el al. 1993 jn folysticho lonchitis-Fagetum Marinček in Poldini et Nardini 1993. (Marinček Al 1979 ¡993, 1995) Območje uvrščamo (Wraber, 1969) alpsko območje. Popisovali smo na južnem pobočju Stede! vrha nad Selško Soro. Področje je del oddelka 122. v okviru gozdnogospodarske enote Železniki. Poseke so nastale v dveh obdobjih. Mlajše tisie. kjer dominira gozdna SaSulica (Calamagrostis arundinacea), so nastale zaradi obširnega Žledoloma v letu 1997. Žlcdolom je bil saniran, iz rastišč so odpeljali podrta drevesa in ponekod so zasadili macesen. Starejše poseke so tiste, kjer najdemo Že lesnate rastlinske vrste Na njih dominira divji bezeg (Sambucui-racemose,) m so nastale zaradi pomladitvenih secenj na rastišču acidofilncga bukovja. Slednje so tudi po površini manjše, saj merijo le do 500 m , medtem ko so tiste, ki so poslcdica žledoloma, precej obsežnejše. Popisali smo osem ploskev, kjer je prevladovala gozdna šašulica (,Calamagrvstis arundmacea) in dve ploskvi, kjer je prevladoval divjj bezeg (Sambucus racemosa). Vegetacijo smo proučevali po standardni srednjeevroski metodi (Braun-Blanquet 1964 Westhopf & van der Maarel, 1973), Pri ureditvi table smo uporabili statistični program SYNTAX 5.0 (PODANI 1994), kjer smo uporabili metodo glavnih koordinat s komplemcntom koeficienta podobnosti. Kombinirano oceno številčnosti m pokrovnosti smo transformirali kot predlaga van der Maarel (1979). Nomenklatura rastlinskih vrst je v skladu z Maktinčičem (1968) in Martinčičem (1999). Slika J Karta Slovenija. Raziskovano območje oznaieno , irno piko hgure 1 Map of Slovenia. Research area is idicated with black point. Hladnikia_14: 5-11 (2002) 3. Rezultati Epilobieiea angustifolii R. Tx. c: Preising in R Tx 1950 Atropetalia Vlieger 1937 Carici pilulifeme-Epilobion angustifolii R Tx 1950 Calamgrostidi arundinaceae-Digitalidetum grandiflorae Silliger 19« Sambuco-Sahaon capreae R. Tx. et Neumann in R Tx 1950 oambucetum racemosae Oberdörfer 1973 3.1. Sintaksonomska uvrstitev: Razred: Red: Zveza: Asociacija: Zveza: Asociacija: Sintaksonomsko uvrstitev povzemamo po M«™ (1993). V novejšem času se je pojavila tudi uvrstitev, ki jo predlaga Weher (1998) ki .1« ločil v okviru razreda zastorne in grmiŠčne vegctacije Rhamno-Prunetea Rivas Godav & Borja Carboneil ex Tüxen 1962 'red Sambucetalia racemosae Oberdorferex Passarge >n Sc anioni 1963. ki obsega grmiŠčne združbe na posekah, gozdnih robovih in na višjih nadmorskih višinah ludi tiste, ki se pojavljajo zunaj gozda. Ker se v teh združbah pojavlja le malo vrst iz reda Prunetalia spinosae R. Tx '932, ki je osrednji red razreda Rhamno-rrunetea, smo se odločili za Že uveljavljeno uvrstitev (Oberdörfer 1978, 1994). Pri uvrstitvi gozdnih posek smo uporabili naslednjo si.itaksonomsko razdelitev - vegetacijo posek uvrščamo v razred Epilobietea angustifolii R Tx. et Preising in R. Tx. 1950. v katerega uvrščamo en sam red, in sicer Atropetalia Vlieger '937, ki pa ga dalje delimo v tri zveze. Zveza Kptiohion angustifolii (Riib. 1933) Soo 1933 združuje združbe na acidolilni podlagi zveza Atropion Br.-Bl. 1939 em. Oberdorfer 1957 združuje združbe, kijih najdemo na nevtralni in bazifiluj podlagi in zvezo Sambuco-Salicion capreae R. Tx. 1950, kamor uvrščamo združbe, kjer prevladujejo grmovne vrste. 3.2. Calamagrostidi arundinaceae-Digitalidetum grandiflorae Silliger 193 3 (Tabela 1/1-8) Združba nam v začetku poletja nudi pisan rumeno-zeleni preplet in se pojavlja v montanskem pasu, na nadmorski višini okrog 900 m. Poleg dominantne vrste gozdne šašulice (■Calamagrostis anmdinacea), se v sestojih pojavljajo še belkasta bekica (Luzula htzuloides) Fuchsov grint {Senecio fuchsii), malinjak (Ru-5 ld"e> Süddeutsche Pflanzgesellschaf.cn.Teil II. 2. Aufl. Gustav Fischer Verlag, Jena. pp. 299- Oherdorfer, E„ 1994: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. Eugen Ulmer Verlag. Stuttgart. 1051 PO,)IBM PC94 MIV COmPUter Pr0granlS f0r dala analyS,S ta eCOl°^'and « v J Macin,osh computers. UNIDO Inl.Ctr. Sei. & High Tehnol., Trieste. 104 p Van der Maarel, E„ 1979 : Transformation of cover- abundance values in phytosociology and i.s effects on community similarity. Vegelatio, The Hague, 39: 97-114 Weber, e.H., 1998: Outline of the vegetation od scrubs and hedges in the temperate and boreal zone ot Europe. Itinera Geobotanica 11: 85-120 Westhoff, V. & E Van der Maarel 1973: The Braun-Blanquet approach. V: R.H. Weaker (ur) Ordination and classification of communities., Dr. W. Junk, The Hague pp 617 ^26 Wraber, M„ 1969 : Pilanzengeogiaphische Stellung und Gliederung Sloweniens Vegctatio I7: 176 199 Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - II Floristic novelities from the Soča Valley (western Slovenia) - II Igor Dakskobler & Boško Čijšin J™ ¿SS'™ H5d2fTZfC SA,fU' RegIJSka Tolmin dre °red ,3> SI * 5220 Tolraln- SloveniJa; E-naslov; Igor.Dakskobler@guesl.anles.si .^^šr^išS1 inrafča nekaienh praprctnic -> —' « - Obravnavamo nasledn e ta^ne TJ T" ^ VegmCije P°S0ČJa v zahod™ Sloveniji. .nssu,n Ki, « ââï^ ïïïï; irr: Tstolrhia lutea Desf- Johnston. Campanu!a Wu,'fI^Z^^S^rS^T^^ Cypripedium Mu, L.. Daphne blagayana FreyerbapZauuola L F IT U vulgatum L., P mus nmgo Turra, Pipta,herum virescens fTrin 1 Boi« P/ 0Ph^lossum here: Ari.uolorhia elemalith 1 Ari*, , u- r 6 tolklwlll8 taxa which are studied BothriocUcaU^^]^^^ DcSt • ^iumfissum Kit. cx Wild.. Daphne blagayana Freyer Daphne Wnto IT L„ Cypnpedmm calceolu, L.. aphyllum (p'w.Sctaidt) SwZT"' ÏV^ et Thell. suhsp. (A Kern 1 Žeitovl u fj Hedysariim hedysamides (L.) Schinz ¡.orticera japemica Thunl^W^fteuccia '/> • '^ & Schuh.. mugo Turra, Piptalherum virescens (T^ ) Bot k , : vulgatum L., ferrugineum L„ aculeatush., ^ZLlZ^^TZ " ^ Dc. »*. ^ sit^srr' 1. Uvod in raziskovalne metode „„,, meioae po srednjeevropskt metodi, oznaka po mreži V članku nadaljujemo z objavami floris- U™' kraj (p0 temelj'nem topografskem zem-tičn.h novosti iz Posočja (glej npr. Dakskobler LJfVldu 1 : ,0 00°in P° ^Nižjem kraju v Atlasu 1993, 1994 a, b, 1996 b, Čušin 2001, Ču.ši.n & SlovemJe v merilu 1 : 50.000), nadmorska višina Oakskobler 2001 ter objave v rubrikah Notulae °Znaka rast,Sča> morebitne spremljevalne vrste ad floram Slovcniae in Nova nahajališča v reviji dMU™ naJdbe in Ilavedba- če je rastlina tudi Hladmkia). Floro v Posočju popisujemo po herbariz'™na ali fotografirana. Pri imenih srednjeevropski metodi (Nikli^ld 1971). Obra- taksonov sledimo v glavnem Registru flore vnavani taksoni si bodo v besedilu sledili po Slovemie (Trpin & Vreš 1995), upoštevamo tudt abecednem vrstnem redu. Nova nahajališča tJoPolnlla v tretji izdaji Male flore Slovenne bomo predstavili po ustaljeni shemi: kvadrant (MAR™e,č * al. 1999). Pri razširjenost, obravnavanih vrst v Sloveniji sc bomo sklicevali na že objavljene arealne karte, kjer pa teh še ni, na podatke zadnje izdaje Male flore Slovenije, druge botanične literature in ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU). Gradivo za Atlas flote Slovenije (Jogan ct al. 2001) je izšlo žc po oddaji tega prispevka za tisk in ga torej pri našem delu šc nismo mogli upoštevali.V večini primerov so v članku opisana nova nahajališča nova tudi glede na v tem Gradivu objavljene arealne karte. 2. Rezultati 2.1 Aristolochia elematitis L. 9746/4 (UM82): Breginjski kot, Podbela, 320 m n. ni., ruderalno rastiiče ob zapuščenem vrtu pod cesto na začetku vasi in na bližnjem sojenem travniku (nekoč njiva). Leg. & det B. Čušin, 20. 5. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Uspevanje vrste Aristolochia elematitis v alpskem fitogeografskem območju Slovenije je po zadnji izdaji Male flore vprašljivo (Podobnik 1999: 102). Potrdimo ga lahko z nahajališčem pri Podbeli v Breginjskem kotu. Tudi v sosednji Furlaniji je navadni podraščec v prigorju Julijskih Alp razmeroma redek (Poldint 1991: 158). 2.2 Aristolochia lutea Desf. Razširjenost lega jugovzhodnoevropskega taksona iz agregata A. pallida v Sloveniji je objavil Jogan (1997: 26). Njegovo arealno karto dopolnjujemo z naslednjimi novimi nahajališči: 9949/1 (VM10): pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijce, Stopnik, na suhih opuščenih traviščih pod Upnikom. Leg. & det. B Čušin, 8. 7. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU; vznožje Šentviške planote nad Krepako, pionirski gozdovi na rastiščih asociacij Ostryo-Fagetum in Hacc/uetio-Fagetum, okoli 250 do 300 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 5. 2001; Dolenja Trcbuša, vznožje Kuka, gozdni omejek ob cesti v zaselek Laz in na travniku ter v leskovem grmišču nad to cesto, 200 do 210 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 5. 2001; pobočja Prvejka nad sotočjem Trebuščice in Idrijcc, okoli 280 m n. m. I.eg. & det, I. Dakskobler, 22. 4. 2002. delovni herbarij ZRC SAZU. 9849/3 (VM10): pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijce, Dabrška grapa, okoli 300 do 350 m n. m., dolomit, pobočni grušč, mešani gozdni sestoji, v glavnem na rastiščih asociacij Hcwquelio-Fagetum in Osttyo-Fage-lum na levem (prisojnem) bregu grape; ob potoku Tilnik pod zaselkom Tilnik, okoli 300 m n. m. Leg. & del. I. Dakskobler, 25. 5. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU; pobočja Šentviške planote nad Krepako, pod Gradiščem in pri domačiji Kos (Zakraj), okoli 300 do 650 m n. m., Ostryo-Fagetum\ Hacquetio-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 5.2001, delovni herbarij ZRC SAZU; Dolenja Trebuša, levi breg Mrijce, pri Pav-šiču, okoli 230 m n. m. Det. I. Dakskobler, 8. 5. 2001, avtorjev popis. 9848/4 (VM00): pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijcc, nad Ročami. okoli 500 m n. m., apncnec s primesjo laporja in rožencev, bukov gozd (Ornithogalo-Fagetum s. lat.), skupaj z vrstami Lathyrus venetus, Daphnc laureola, Ruscus aculeatus. Det. I. Dakskobler, 4. 6. 2000, avtorjev popis; tudi obpotja na levem bregu Idrijce med Obrekarjeni in Temnikarjem, okoli 180 m n. m., deti. & Ljudmila Dakskobler. 14.4.2002 9948/2 (VM 00): vznožje Vojnačevega brda nad dolino Idrijce, ob poti med Temnikoni in Prvejkom oz. Dolenjo Trebušo, okoli 230 m n. m., dolomitno pobočje s pionirskim rdečim borovjem. Leg & det. I. & Ljudmila Dakskobler, 14. in 22. 4. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (VM01): Kolovrat, vznožje Očne nad Ciginjcm (nad tovarno Gostol), okoli 240 m n. m., lapor (fliš), obpotje v mešanem pionirskem gozdu na rastišču asociacije Ornithogalo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 4. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/3 (UM90): srednja Soška dolina, pri Doblarju, na desnem bregu Doblarca gorvodno od izliva v Sočo, okoli 140 m n. m., grmišče (Ses/erio autumnalis-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 24. 4. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9747/4 (UM9J): Julijske Alpe, Kobariško Matajur nad Livkom, Perati, Stari laz ob kolovozu v Kunik in Bant, okoli 880 m n m., apnenec s primesjo laporja, gozdni omejek (spremljevalne vrste Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, Stellaria montana, Aetata spicata, Polygonatum multiflorwH, Mercurialisperennis. Anemone nemorosa, Helleborus odorus, Cardamme impatiens), tudi na obpotnem kamnitem zidu. Leg. & det. I. Dakskobler. 15. 5. 2000 delovni herbarij ZRC SAZU. Prva tri nova nahajališča so v predalpskem fitogeografskem območju (po M. Wraberju 1969), m sicer v tistem njegovem delu, kjer po rastlinstvu opažamo precej močan submedi-teranski vpliv. Četrto in peto novo nahajališče «a v severnem delu submediteranskega fito-geogratskega območja, šesto pa je v prigorju Julijskih Alp. torej v alpskem fitogeografskem območju, kjer so ga doslej našli le pod Mrzlim vrhom pri Tolminu (Podobnik 1999; 102). 2.3 Asplenium fissum Kit. ex Willd. To mediteransko-montansko praprot, značil-mco za gorska m subalpinska melišča, smo pred časom našli v Planji pod Jezerskim sedlom nad dolino Možnice (Dakskobler 2001 a: 45). Arealno karto, k, jo je pripravil T. Wraber, v svoji disertaciji pa jo je objavila Nada Praprotnjk (1987: 183) dopolnjujemo še z naslednjima nahajališčema- %48/l (UM93): Julijske Alpe, Trenta, pobočja Skutnika nad pl. Zapotok (med Rokavci in Vrhom Žleba), okoli 1650 m n. m., melišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 9. 1997. delovni herbarij ZRC SAZU 9747/2 (UM92); Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Ruse, melišča pod Vršičem (1897 m) nad Lepeno, okoli 1700 m n. m. Leg & det I Dakskobler, 29. 8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. J 2.4 Bothriochloa ischaemum (L.) Keng Navadni obrad je vrsta suhih travišč, ki je kot navaja Jogan (1999 a: 813), v Sloveniji razširjena v predalpskem, dinarskem, pred-dinarskem, submediteranskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Pri naših raziskavah smo jo razmeroma pogosto našli v subme-diteranskem delu Posočja (npr. na Sabotinu -0047/2, na pobočjih Skalnice med Plavmi in Solkanom - 9947/4, med vasema Plavc in Ložice - J947/2, pod Grgarskimi Ravnami - 9948/1 v dolini Idrije pri Golem Brdu in pod KoradV -9947/1, pod Kambreškim - 9847/4 nad Ročinjem - 9848/3 ter pri Levpi - 9948/1) opazili smojo tudi v dolini Trebuščke - na suhih iraviščih med Pologom in Podkobilico (9848/4) - det. B. Cušin 10. 7. 1998 ter na prisojnih pobočjih na desnem bregu Gačnika (9949/1) v zatravljenih krajih v pionirskih sestojih črnega gabra, mokovca, belega gabra, malega jesena in klena - det. I. Dakskobler, 18. 8 1999 v zahodnem delu predalpskega sveta Slovenije ¡o omenja Seuak (1974) v sintaksonu Globulana cordifotiu-Andropogon ishaemum (lokacije popisov Home, Labinjc, Labinjskc Lehe - vse nad Cerknim) ter v sestojih asociacije liromo-Danthometum calycmae Šugar 1973 (lokacije Labinje, Trebcnče in Poljane). Beck (1907; 1515 »z. 77) jo je opazil na pobočjih Tlake nad Podmelccm (9848/2), torej že v alpskem fitogeografskem območju (po M. Wraberju 1969). Vanj sodijo tudi naslednja nahajališča: 9647/2 (UM93): Soška dolina, zaselek Ravna pri Bovcu, ob cesti pred trdnjavo Kluže, okoli 510 m n. m. Det. I. Dakskobler. 29. 9. ■2002, avtorjev popis 9647/3 (UM83): Soška dolina, Bovec. Mala vas ob glavni cesti proti Predelu, okoli 450 ni n m. Det. I. Dakskobler, 17. 9. 2002 V tem kvadrantu (toda UM93) raste tudi ob cesti iz Bovca proti vasi Kal-Koritnica, tik preden pridemo v to vas. Det. 1. Dakskobler 5 8.2002. 9647/4 (UM93): Bovško, kamnua travišča -pašniki nad vasjo Kal-Koritnica, okoli 550 m " m- Leg- & tlet. I. Dakskobler, 7. 9. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. V tem -li^ggL^ii^Č^ Floride novastuzPo^izahodn, Slovenija) - II kvadrantu (toda UM92) smo jo opazili tudi v dolini Lepenc, ob cesti pri zaselku Na Logu. Det. I. Dakskobler, 15. 8. 2002 9648/3 (UM93): Julijske Alpe, Soča-Trenta, ob poti iz (opuščenega) zaselka Lemovje proti (opuščeni) domačiji Črncla, že blizu slednje (na meji s kv. 9648/1), okoli 900 m n. m., kamnito travišče (spremljevalne vrste Satureja montana, Calium purpureum, Di-anthus sylvestris, Hieracium porrifolium, Carex humilis, Globularia cordifotia, Teucrium montanum, T. chamaedns idr.). Leg. & det. I. Dakskobler, 20. 8 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/2 (UM82): Breginjski kot, Borjana, 460 m n. m., na rudcralnih krajih ob cesti Staro selo-Breginj. Leg. & det. B. Čušin. 6. 8. 1998, delovni herbarij ZRC SAZU. 9746/4 (UM72): Breginjski kot, Podbela, 320 m n m., suha inicialna travišča v okolici opuščene karavle. Det. B. Čušin, 12.8. 1998, avtorjev popis. 9747/4 (UM91 in UM92): Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, nad cesto Kamno-Selce, okoli 350 m n. m., suha travišča v zaraščanju, skupaj z vrsto Chrysopogon gryllus. Det. I. Dakskobler, 19. 8. 2001. avtorjev popis (v tem kvadrantu tudi ob cesti pri vasi Ladra, det. I. Dakskobler 17 8 2002). 9748/3 (UM91): Soška dolina med Tolminom m Kobaridom, ob cesti Gabrje-Volarje (rob travnika in rob ccste), blizu domačije Glažar. okoli 200 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 27. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU 9848/1 (VM01): Tolmin - ob pločniku na Gregorčičevi ulici, ob cesti proti Zatolminu, okoli 230 m n. m., pri partizanskem obeležju ob cesti proti sotočju Tolminke m Soče, ob cesti Gabrje-Dolje, pred Doljami in na travniku nad Žabčami (nad cesto v Zadlaz). Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 8. 1999, 19. 7. 2000 in 24. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/2 (VM01): BaŠka dolina, Ljubinj, zaselek Grapa ob cesti Ljubinj-Podmelec, okoii 350 m n. m., pripotje. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 9. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9849/1 (VM11): Baška dolina, Koritnica, zaselek Zarakovec, suho travišče (baški dolomit z roženci, pobočni grušč) na vznožju Koriške gore, okoli 350 m n. m. ter ob cesti v Klontah (soteska Bače pri Zarakovcu). Leg. & det. I. Dakskobler, 15. 9. ¡999 in 23. 7. 2000^ delovni herbarij ZRC SAZU. 2.5 Buglossoides purpurocaerulea (L.) J. M. Johnston 9849/1 (VMl 1): Baška dolina, pobočja Malega vrha nad Grahovim ob Bači, okoli 620 m n. m., baški dolomit z roženci, toploljubni bukov gozd (Ostryo-Fagetum). Leg. & del. I. Dakskobler, 5. 5. 1989, delovni herbarij ZRC SAZU; Baška dolina, ob cesti Hudajužna-Zarakovec (Koritnica), med domačijo Zapolje in železniškim predorom Kupovo, strmo dolomitno pobočje tik nad cesto, okoli 400 m n. m., gozdni rob, višje pionirsko gozdno rastje na rastišču toploljubnega bukovja (Osiryo-Fcigetum). Leg. & det. I. & Ljudmila Dakskobler, 11. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Z dvema nahajališčema škrlatnomodrega ptičjega semena v prigorju južnih Julijskih Alp dopolnjujemo njegovo razšiijenost v Sloveniji tudi na alpsko fitogcografsko območje (primerjaj Martinčič 1999 a: 462). 2.6 Campanula zoysii VVulf. Razširjenost Zoisove zvončice v Sloveniji podajata T. Wraber in Skoberne (1989; 80-84). Nova nahajališča v Karavankah so v zadnjem času objavili N. Praprotmi« (1995) ter Jogan, Praprotnik in Vreš (1995), v Kamniško -Savinjskih in Julijskih Alpah pa Kocijan (2001). V posoškem dela Julijskih Alp smo potrdili nekaj starejših nahajališč. Ker gre za znamenito in endemično vrsto naše flore, se nam zdijo ludi te potrditve vredne omembe: 9646/4 (UM83): Kaninovo pogorje, skalne razpoke na osojnem, severovzhodnem pobočju Ruše (v podaljšku grebena Babanskcga Skednja), okoli 1500 do 1600 m n. m., apnenec, skupaj z vrstami Paederota lutea, Ranunculus hybridus, R. traunfellneri, Hedysarum hedysaroides •www.« > • subsp. exaltatum, Caree firma, Araba pumila, Asperula arisíata, Rhodothamnus chamaecistus, Saxífraga crustata, S. squarrosa, Sesleria sphaerocephala idr. Leg & del. L Dakskobler, 3. 8. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU. Zoisovo zvončico je v tem kvadrantu (Baba) našel že Tommasini leta 1841 (Lona 1952: 181) 9647/1 (UM83): Jerebica, skalne razpoke ob planinski poti od okoli 1750 m n. m. do vrha, na slovenski in italijanski strani meje. Del I Dakskobler, 11.9.2000-potrditev starih navedb iz Tommasinijevega herbarija (Lona 1952-181) 9547/4 (UM93), Log pod Mangartom, Loška stena - grušč ob izteku grape na vznožju Bnceljkove stene (nad Pongartom), okoli 940 m n. m. Det. I. Dakskobler, 23. 8. 1999. V tem kvadrantu je rasla tudi na manjši skali v strugi Koritnice pri Zg. Logu pod Mangartom, 620 m n. m. Det I. Dakskobler, 30. 6. 2000. Slednje nahajališče sta plaz in drobirski tok, ki sta pozno jeseni 2000 odnesla del Zgornjega Loga, povsem uničila 9547/4 (UM94): Predel, pod Predol.no, skale na desni strani žleba, okoli 1130 m n. m., tudi bolj zahodno, ob lovski poti iz Predela proti Predolini (Razor, pod zaravnico Pri jelki), okoli 1300 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler,' 21. 8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Na Predelu jo je opazil že Marchcsetli (Lona 1952: 181). 9647/2 (UM93): Loška Koritnica, Loška stena, Dolgi plaz, vznožje stene Oltarjev, okoli 1470 m n. m., dachstcinski apnenec, združba skalnih razpok {Primulo clusianae-Cumpanuletum zoysii). Leg. & det I Dakskobler, 11 10. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU; Prešnik, krnica med Planinico in Loško steno, okoli 1150 m n. m., v grušču hudourniške grape. Leg. & det I Dakskobler, 8. 8. 2000; Krnice in Fratarica pod Oblico, v skalnih razpokah in ponekod tudi v grušču (pri Velikem Drsniku), od okoli 950 do 1600 m n. m. Leg. & det I Dakskobler, 3. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU; Bavšica, ob pl. poti iz pl Bukovec proti Bavškemu Grintavcu - skale med ruševjem pod Malim Grintavcem (Vovenk) - okoli 1500 do 1550 m n. m (spremljevalne vrste Paederota lutea. Asple-nium viride, Carex mucronata. Rhodothamnus ckamecistus idr.). Les & det. I. Dakskobler, 24. 8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU - na pl. Bukovec jo je opazil Bois de Chesnc (Lona 1952: 181). 2.7 Cotoneaster integerrimus Med. E. Mayer (1952: 124) piše, daje vrsta Cotoneaster integerrimus raztreseno do redko razširjena po vsem slovenskem (eLničnem) ozemlju, vendar Martinčič (1999 b: 245) pri njeni razširjenosti ne omenja alpskega fitogeografskega območja. V Julijskih Alpah na Mangartskem sedlu, je navadno panešpljo (imenuje jo Mespilus cotoneaster) opazil že H Freyer, 15. avgusta 1837 in najdbo te in drugih vrst objavil v reviji Flora (Regensburg) 1 1839 (navajamo po T. Wraber 2002: 116). Freycrjevo najdbo vrste Cotoneaster integerrimus pod Manganom je potrdil T. Wraber I. 1983 ko jo je našel „a vrhu Travnika (2185 m), kar je pri nas njen višinski rekord (T. Wraber 2002' 1 IG) in potrditev, da ta grmovnica v Sloveniji uspeva tudi v alpinskem pasu. V južnih Julijskih Alpah oz. njihovem prigorju so bila objavljena nahajališča na Ratitovcu (Maček 1991 ■ 201) m na več krajih v soseščini Črne prsti (Dakskobler 1993; 179). Rasle tudi pod grebenom Slatnika-9750/3, det. L Dakskobler, 17. 7. 2002. Nekaj nahajališč navadne panešplje smo našli tudi na Bovškem na pl. nad Sočo (Dakskobler 1998 b) ter pod Rombonom v Kaninovem pogorju (Dakskobler 2001 a: 45). Doslej znanim nahajališčem v bovškem delu Julijskih Alp dodajamo še naslednje: 9647/4 (UM93); Julijske Alpe, Bovško. Smrekova glava pod Svinjakom, okoli 1300 m n. m., Cytisantho-Ostryetum; pod vršnim grebenom Svinjaka, okoli 1500 m n. m subalpinsko travišče, skupaj z vrstama Genistet radiata in Aretostaphvlos uva-ttrsi Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 9. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Prof. Niklheld z dunajske univerze nas je jeseni I. 2000 ustno opozoril, da se primerki navadne panešplje iz subalpinskih nahajališč nekoliko razlikujejo od primerkov te vrste iz nižjih leg. Taksonomsko za zdaj te razlike še niso ovrednotene. 2.8 Cyperus esculent us L. Užitno ostrico (,Cyperus esculentus) sta v flori Slovenije prva omenjala Jogan in Podobnik (1995: 3 S). Našla stajo v okolici vasi Smast na Kobanškem. V bližini, na Kobariškem blatu so jo agronomi videvali že prej (G. Seljak. ustno sporočilo na simpoziju -'Flora 2000"). Morda je bila na ruderalno rastišče pri RobiČu zanesena prav od tod. Sicer pa se je ta neofit v zadnjem času precej razširil tudi na njivah na Ljubljanskem barju (Jogan, ustno sporočilo jesen 2000). 9747/3 (UM82): Slovenija, Robič, ob kolovozu, ki pelje iz vasi proti Nadiži (pri skladišču hlodov), okoli 240 m n. m„ ruderalno rastišče z naplavljenimi rečnimi sedimenti Leg. & det. B. Čušin, 24. 8. 1999. delovni herbarij ZRC SAZU. 2.9 Cypripedium calceolus L Lepi čeveljc je v Posočju po doslej znanih podatkih zelo redek. Raztresenim nahajališčem na njegovem obrobju, na idrijsko-cerkljanskem območju (Bavcon 1986: 21, Pauun 1901- 26 Terp,n 1988: 32-33 in 1994) ter v sosednjem Bohinju (Paulin 1901: 26) dodajamo dve novi: 0049/1 (VL19): Trnovski gozd, poviije Idrijce, nad Bedrovo grapo pri Hudem polju, okoli 1020 m n. m., dolomit, bukov gozd z dlakavim slečem (Rhododendro hirsuti-Fagetum). Opazili smo tri šope. v katerih so tri rastline cvetele. Det. I. Dakskobler, 29 6. 1999 in 5. 6. 2000, fotografski posnetek in herbarijski primerek listov. V poljudnem članku smo to nahajališče že opisali v Idrijskih razgledih (Dakskobler 2001 b) 9749/4 (VM12): Julijske Alpe, Bohinj, črna prst, Pastirjev plaz pod zahodno sosedo Črne prsti, goro Čem, zahodno od planine Osredki, okoli 1.350 m n. m., podomo skalovje, poraslo s pionirskim (polmraziščnim) smrekovjem (Adenostylo glabrae-Piceetion 7) s pritnesjo vrb in zelene jelše. Det. I. Dakskobler t 8 2001 in 26. 6. 2002, fotografski posnetek edinega opaženega primerka. 2.10 Daphne blagayana Frever 9949/1 (VM10): dolina Trebi,še, GaČnik, pod grebenom in na grebenu, ki to grapo razmejuje z dolino Trebuščke, na več krajih od okoli 500 do 740 m n. m., najbolj obilno poti koto 746 m. Geološka podlaga je dolomit, tla so plitva rendzina. Blagavev volčin raste v svetlih gozdnih sestojih bukve, črnega gabra, malega jesena, mokovca,' jerebike iti alpskega negnoja. posamično je ponekod primešan tudi rdeči bor, na rastiščih asociacij Ostryo-Fogetum (greben) in Rhododendro hirsuti-Fagetum (osoje nad Gačnikom). Leg. & det. I. Dakskobler, 18 S. 1999 in 26. 4. 2000. delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. O novi najdbi Blagayevcga volčina v dolini Trebuše smo poročali že v Idrijskih razgledih (Dakskobler 2000). S to najdbo dopolnjujemo vednost o razširjenosti te vrste v zahodni Sloveniji in tudi njeno zadnjo objavljeno arcalno karto (T. Wraber 1996: 36). 2.11 Daphne laureola L. Karto razširjenosti lovorovolistnega volčina v Sloveniji je objavil Kaligarič (1987: 233) Z novimi nahajališči smo jo dopolnili pred leti (Dakskobler 1996 a). Ravnik (1999 a: 324) v novi izdaji Male flore Slovenije še ne upošteva žc objavljenih nahajališč v južnih Julijskih Alpah. Tem dodajamo še nekaj nahajališč v dolini Kneže: 9849/1 (VM11): Julijske Alpe, dolina Kneže Veliki Luti, levi breg Kneže (Knežice) na koncu korit (gledano nizvodno), pod cesto Kneža-Prodi, okoli 380 m n. m., pobočni grušč, fragment javorovja z jesenom (Hacquetio-Fraxinetum s. lat.). Det I Dakskobler, 7. 5. 1999; dolina Kneže, desni breg, pobočja Tlake, 250-300 m n. m pobožni grušč ploščastcga apnenca z roženci, Hacquetlo-Fraxinetum, Aspendo-Carpmetum; levi breg Kneže, Mali Luti pobočni grušč, 250 m n. m., Hacguetio-Fraxtrwtum. Det. I. Dakskobler. 12. 5. 2000 avtorjevi popisi. Objavljeno areaino karto dopolnjujemo še 2 nahajališči iz doline Trebuše, kjer je ta subatlantska vrsta zelo pogosta (podobno velja za zgornji del doline Sevnice - kv. 9949/2; j„ z nahajališčem iz okolice Spodnje Idrije- orvalae-Fagetum in Ost,yo-Fage,um. Det I. Dakskobler, 27. 5. 1999, avtorjev, p0pisi.' 2.12 Echinochloa crus-galU (I„) P.Beauv. Navadna kostreba je arheofit, katerega pojavljanje v alpskem fitogeografskem območju je bilo doslej vprašljivo (Jooan 1999- 810) h alpskega dela Posočja navajamo naslednja nahajališča: J 9948/2 (VMO0): Dolenja Trebuša, grapa V rnalnth, bukov gozd. Det. B. Ču.šin, ¡2 7 1997; pobočja na desnem bregu Kozjeka nad domačijo Martin in vse do grebena Vrš (pri domačiji Gaber na robu Čepovanske planote) od okoli 300 do 800 m n. m., prevladuje dolomit, ponekod primes glinavca in peščenjaka, bukov gozd (Ostrvo-Fagetum tlacquetio-Fagetum, Arunco-Fagetum Ix,mw orvalae-Fagetum). Det. I. Dakskobler! 19.1999, avtorjevi popisi 9948/4 (VL09): Gorenja Trebuša, pobočja na levem bregu Trcbušice pod domačijo Mrcin 300 d0 350 m n. m., dolomit, ponekod •s primesjo glinavca, bukov gozd \Hacquetio-Fagetum s. lat., Ustryo-Fagerum). Det. I. Dakskobler. 1.6 1999 avtorjevi popisi 9949/1 (VM00 in VM10): Dolenja Trebuša. na prisojnih m osojnih pobočjih Gačnika Leg & det. B. Cušin, 16. 8. 1996, delovni herbarij , , SAZiJ; na grebenu med Gačnikom in dolmo Trebuščke, okoli 200 do 740 m ti m., dolomit, Ostryo-Fagetum. Rhododendrv hinmi-Fagetum, Ostryo-Froxinelum orni Det. I. Dakskobler, 18. 8. 1999, avtorjevi popisi; Pršjak, posamično na obeh bregovih grape. Det. I. Dakskobler, 26. 8. 1999 Dolina Hotenje (VM10), desni breg ob vznožju Vrhovca (nasproti zaselka Griva) okoii 350 m n. m., Ostryo-Fagetum. Det i' Dakskobler, 23. 9. 1999, avtoijevi popisi ' 9950/3 (VM20): Idrijsko. Spodnja Kanoma nad Trepališem in pod domačijo Kenda okoli 650 do 900 mn. m., dolomit, mešani gozdni sestoji na rastiščih asociacij Lamio 9647/4 (UM93): Bovško, Kal-Koritnica, Kal ob cesti, v ruderaini združbi na odlagališču gradbenega materiala, okoli 450 m n m Det 1. Dakskobler, 7. 9. 2000. avtorjev dodic 9*48/1 (UM93, na meji z VMoTSpodnja Trenta, levi breg Soče, nasutje ob mostu pri domačiji Matevž, okoli 520 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 5. 8. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU 9746/4 (LTM72): Breginjski kot, Podbela, 300 m n. m., pogosta plevclna vrsta na njivah Leg. & det. B. Ču.šin, 26. 7. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU 9747/3 (UM82): Breginjski kot, Robič. 240 m n m., cvtrofna rastičana naplavinah ob Nadiži o,ČUŠi"' 2' ]"7' avtorjev popis. 9747/2 CUM92): Kobariško, ob cesti Drežnica-Kobarid, pod Laščami, kmalu za ovinkom ko cesta pripelje na drežniško teraso, okoli 500 m n. m. Det. B. Cušin & I. Dakskobler. 4. 8. 1999. popis avtorjev 9747/4 (UM91): Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, pod cesto Kamno-Vršno malo pod odcepom za vas Selce, okoli 380 m n. m. Det. I. Dakskobler, 19. 8. 2001 ■ pripotja, na robu travnikov pri vasi Selišče okoli 200 m n. m. Det. I. Dakskobler, 27. 8~ 2001, avtorjevi popisi 9848/1 (VM01): Tolminsko, ob cesti Zatolmin-Tol minska korita (Palukč), na robu gojenih travnikov, okoli 230 m n. m Det I Dakskobler, 8. S. 1999; Log pri Tolminu.' obpotje pri gojenih travnikih in koruzni njiv., okoli 160 m n. m. Det. I. Dakskobler 12. 8. 1999; Tolmin, ob Soči med nemško kostnico in Sotočjem, pri nasipališču proda okoli 150 m n. m. Det. I. Dakskobler, 24. 1. 2001, avtorjevi popisi. 9748/3 (UM91): Soška dolina med Tolminom in Kobaridom, Volarje, pripotja, robovi travnikov v sami vasi in pri cerkvi sv. Brica ter ob gozdni cesti v Volarski gmajni, od okoli 180 do 250 m n. m. Ug. & det. I. Dakskobler, 27. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9848/2 (VM01): BaŠka dolina, ob cesti Bača pri Modreju-KIavže, okoli 180 m n. m. Det. I. Dakskobler, konec avgusta 1999; pod cesto pri vasi Ljubinj, okoli 380 m n. m Det I Dakskobler, 25. 8. 2001, avtorjevi popisi 9849/1 CVM11); Baska dolina, ob cesti zaselek Slatne-Grahovo (pri zaselku Brdo), okoli 350 m n. m., in ob cesti Koritnica-zaselek Zarakovec, okoli 330 m n. m. Det I Dakskobler, 26. 8. 2000, avtorjevi popisi 9848/4 (VM01): spodnji del Baske dol,ne, prodišča Bače pn Bači pri Modreju, okoli 160 m n m Det. 1. Dakskobler, 28. 8. 1999, avtoijev popis 2.13 Epipogium aphyllum (EW. Schmidt) S w. Pred časom (Dakskoblfr 1998 c) smo objavili dve novi nahajališči brezlistnega nabradca. Ob ponovnem pregledu herbarijskega primerka iz jelovo-bukovega gozda na pobočjih Tejmarce pod Poreznom smo ugotovili napačno določitev - takrat nismo nabrali vrste Epipogium aphyUum, temveč ju venilni primerek vrste Neottia nidus-avis. Najdbo pod Poreznom, objavljeno v rubriki Nova nahajališča, v deseti številki revije Hladnikia (s, 61), moramo tako žal preklicati in se botanikom za napačen podatek iskreno opravičujemo. K odkritju napake nam je pomagal herbarizirani primerek brezlistnega nabradca, ki smo ga nabrali v Trenti: 9648/2 (VM03): Julijske Alpe. Trenta, Zadnjiški dol, okoli 1150 m n. m., dachsteinski apnenec, bukov gozd s primesjo jelke (Homogyno aylvestris-Fagetum = Abieti-Fagetum praealpinum). Leg. & det I Dakskobler, 16. 7. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. Brezlisim nabradec smo poleti 1. 2001 našli tudi v soseščini Črne prsti in naslednje leto pod Debeljakom nad dolino Lepene: 9749/4 (VM12): Julijske Alpe, Bohinj, Črna prst. severno pobočje Črne gore, okoli 1220 m n. m., apnenec, predalpski jelovo-bukov gozd (.Homogyno sylvestris-Fagetum). Leg & det. I. Dakskobler, 13. 8, 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. V tem kvadrantu (oz na njegovi meji s kv. 9750/3), v bukovju pod Možicem, je brezlistni nabradec nabral V. Lindtner (herbarij K Dolšaka v LJU) 9748/1 (UM92): Julijske Alpe, Krnsko pogorje severno pobočje Debcljaka nad dolino Lepene, Mesnovka, bukov gozd s posamično primesjo smreke in jelke (Homogyno sylvestris-Fagetum), okoli 1050 do 1100 m n. m., na dveh krajih v ulekninah z debelo plastjo slabo razkrojenega bukovega listja Leg. & det. I. Dakskobler, 5.7.2002, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posneiki 2.14 Frangula rupestris (Scop.) Schur Nahajališča toploljubne, submediteransko-pontske skalne krhlike v okolici Kobarida so znana ze dolgo časa. Na tem območju jo je opazil že To.mmasini (1837: 69), za njim kasneje tudi Beck (1907; 54). Na Kobariškem raste tudi v kvadrantu 9747/4 (UM92), v kraju Podlojtri (Dakskobler 2001 a; 46) in v kvadrantu 9747/2, v Mevcah dolomitno pečevje na desnem bregu Soče nizvodno od sotočja s Kozjakom, okoli 320 m n. m., v vrzelastem panjevskem gozdu črnega gabra in malega jesena, s posamično primesjo črnega bora. Ostryo-Fraxinetum orni (leg. & det. I. Dakskobler," 29. 4. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU). Omenjamo novo nahajališče v dolini Trebuše, že v dinarskem fitogeografskem območju: 9948/4 (VM00): rob Trnovskega gozda nad dolino Trebuše, pobočja Šprajnha (pri Stadorju) nad povirjem Suhe grape, okoli 750 do 800 m n. m., v dolomitnih skalah, Ostryo-Fraxinetum orni. Leg. & det 1 Dakskobler, 10. 7. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. V bližini, pod Kobilico (9948/2) je to grmovno vrsto našel Martinčič (1958) - torej v dinarskem fitogeografskem območju poleg Kolpske doline (Ravnik 1999 b: 311) raste tudi na severovzhodnem robu Trnovskega gozda HkiánikiaJA^l3-31 (2002) 2J5 HedySarum hedySaroideS (L.) Schtnz et sabsP- naltatum (A. Kern.) Žertova V Julijskih Alpah je doslej znano že kar nekaj nahajališč visoke medenice, med „jimi Obljak nad dolino Bavšice (T. Wraber 1984) in pod Sopotom nad dolino Zadlaščice (Dakskobler 1994 b: 257). V herbariju LIG (revidiral F. Martini) so tudi primerki ,z nekaterih drugih nahajališč (npr. črne prsti) To obliko alpske medenice smo našli še na enem mestu nad dolino Bavšice (Vovenk pod grebenom Vrh Brda-Mali Grintavec, v skalovju nad lovsko m m" ^ 1 Dakskobler, 2(J00- delov<" herbarij ZRC SAZU) ter na naslednjih nahajališčih- 9647/1 (UM83); Jul.jske Alpe, Kaninovo pogorje, Rombon, pobočja nad dolino Kontnice, pod vzpetino Kucar (nad Velikim Kobom v smeri proti Robu), okoli 1490 m n- m., dachsteinski apncnec. precej razčlenjeno in poraslo vznožje stene v n as kalni združbi z elementi subalpinskeea 'Zfa' Ug- & del- 1 dakskobler. 21.8 I '98, delovni herbarij ZRC SA7U 9646/4 (UM83): Julijske Alpe. Kaninovo Pogorje, Kopa (1439 m), strma, skalnata severovzhodna pobočja, porasla z vrzelastim macesnovjem (Rhodothamno-Laricetum deaduae Willner & Zukrigl 1999 vai. geogr. Luzula nivea prov.), okoli 1250 do 1350 m n- m., apncnec, v (mikro)združbi predalpskega prstnika (Polemilletum caulescentis s. lat.). Ta takson raste iudi višje, na severovzhodnih pobočjih Ruše do nadmorske višine okoli 1550 m. Leg & det I. Dakskobler, 23. 7. in 3. 8. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU. 9748/1 (UM92): Julijske Alpe, Krnsko pogorje severno os.enje Debeljaka nad dolino Lepene, okoli 1400 m n. m., posamično v skalnih razpokah, najbrž v združbi Zoisove zvončice in Clusijcvega prstnika (Poten,iUo dusianae-Campanuletum ?oysi,) Det I Dakskobler, 5. 7. 2002, avtorjev popis'; v podobni združb tudi pod vrhom Debeljaka okoli 1800 m n. m., det I. Dakskobler, 15.' o. ¿002. 2J6 Hierochloe anstralis (Schrad.) Roem. & Scliult. Šmarno travo smo v alpskem tilogeograf-skem območju Slovenije najprej naši, ob Nadiži vBreginjskem kotu (CuštN 2001: 8). Opazili smo .lo tudi na drugem koncu Kobariškega, na levem bregu Soče ter na Bovškem, na desnem bregu Soče med Zago in Srpenico. 9747/2 (UM92): Zgornje Posočje, Kobarid V Mevcah, erodibilno doloinitno območje'na levem bregu Soče „izvodno od sotočja s potokom Kozjak, okoli 250 do 350 m n m v vrzelastem grmičevju črnega gabra' malega jesena in mokovca (Oslrvo-Fraxinetum orni), družno z modriko (ieslena albicans). Leg. & det I Dakskobler in B. Čušin 14.4. in 29 4 1999' delovni herbarij ZRC SAZU 9747/1 in 9746/2 (UM82); Zgornje Posočje, Bovško, prodišča na levem bregu Soče med ¿ago in Srpenico, na dveh krajih v fragmentarno razvitih suh.h traviščih z dominantno modriko (Sesleria albicans) okoli 330 m n. v. Leg. & det. B. Čušin & i' Sc SAZU 7' 5 20°2' dd0Vni ^ 2.17 Lonicera japónica Thunb. jocan ,n Janja Plazar (1998) sla že predvidela, da seje ta neof.tska ovijalka najbrž razširila tudi v Soško dolino. Na Tolminskem na slan hišt pri Volčah, jo je 1. 1994 nabral I : doloČil Pa J° Je N. Jogan 1. 1999 (ffladmkia 11: 46). Doslej smo jo opazili na naslednjih nahajališčih: 9848/1 CVM01): Zgornje Posočje, Tolmin Cvetje, ob ozki makadamski cesti med b.vsim dijaškim domom (poznejšo, zdaj opuščeno igralnico Paradiso) in nemško kostnico, prodnata tla na najmlajši soški teras, okoli 165 m n. m., nekaj m širok pas grmisca med cesto in travnikom -prevladujoče vrste Cornus sanguinea tuonymus eumpaea, Tiha cordam, Contus avelluna, Viburnum lantana, Prunus spinosa, Ligustrum vulgare, Rubus -asas 22 ^Dakskobler & B. Čužin: Florislične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - ri fruticosus agg., Berberís vulgaris, Salix caprea. Frangida alnus, Fraxinus excelsior, Acer pseudoplatanus, Rosa sp. idr. Japonsko kosteničcvje se je v tem grmišču bujno razraslo okoli 50 m vzdolž ceste proti nemški kostnici, opazili pa smo ga tudi na bližnjem otroškem igrišču in v grmiščih tik ob Soči ter v gozdnem omejku na višji, starejši terasi. Leg. & det. I. & Ljudmila Dakskobler. 23. 4. 1999, 31. 5. 1999 ter 10. 6. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/2 (VM01): Baška dolina, Podmelec, ob cesti proti zaselku Hum (in naprej v Ljubinj), pri smerokazu za slap Sopota. pred Melmi, okoli 300 m n. m. Leg. & det. I. & Ljudmila Dakskobler, 29. 10.2000; ob cesti Poljubinj-Ljubinj, na koncu Poljubinja, okoli 250 m n. m. ter v obcestnem zidu v zaselku Ilovica (med Knežo in Podmelccm), okoli 270 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.18 Matteuccia struthiopteris (L.) Todaro Zemljevid razširjenosti te praproti v Sloveniji (Trpin 1994: 31) dopolnjujemo z naslednjimi nahajališči: 9746/1 (UM 72): Breginjski kot, zahodno pobočje flišnega slemena pred Globotnikovo grapo, 500 m n. m., pionirski gozd velikega jesena in gorskega javorja na cvtričnih rjavih tleh. Leg. & det. B. Čušin, 20. 4. i 998. V tem kvadrantu jo je pri kraju Jablanje opazil že M. Wraber (v T. Wrabcr 1967: 116), vendar v omenjeni arealni karti to nahajališče (oz. kvadrant, v katerem leži) ni upoštevano. 9746/3 (UM 72): Breginjski kot, Strmca pri Mostu na Nadiži, 450 m n. m., leskovje. Det. B. Čušin, 20. 4. 1998, avtorjev popis in fotografski posnetek; Robidišče, Dolinica, rob grmišča pred državno mejo, 640 m n. m., na izpranih in nekoliko oglejenih tleh na flišu. Det. B. Čušin, 10. 6. 1999,avtoijev popis. 9747/3 (UM82): Kobariško, vznožje Matajuija nad Sužidom, ob manjšem potoku, okoli 300 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 17. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9647/4 (UM93): Julijske Alpe, Bovško, Golobar, ob povimih krakih Golobarskcga potoka nad krajem V malni (nad zgornjo postajo nekdanje gozdne žičnice), okoli 1000 m n. m., apnenec s primesjo laporja, mokrotna gozdna jasa (skupaj z vrstami Cirsium okraceum, Meniha longifolia, Carex sp. div.). Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 9. [999, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (UM91): Tolminsko, Kolovrat, dolina potoka Gunjač nad Volčaini, koluvijalno pobočje tik nad potokom, na osojah pod Očno, ob gozdni cesti in nad njo, okoli 580 do 620 m n. m., stik apnenca in fliša (laporja), aceretaina rastišča s pionirskim rastjem (Acer pseudoplaianus, Sambucus nigra, Fraxinus excelsior, Tilia cordata, Corylus avellana), skupaj z vrstami Petasites albus, Aihyrium filix-fernina. Demaria pentaphyllos, Impatiens noli-tan-gere, Stellaria montana, Scrophularia vernalis idr.), tudi na robu smrekovega nasada. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 5.2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (VM01): Tolminsko, Volče, flišnato vznožje Bučenice ob Soči, Vodne, okoli 170 m n. m., v pionirskem sestoju velikega jesena, črne jelše in oreha, na globokih, vlažnih tleh ob manjšem žlebu. Leg. & del. I. Dakskobler, 7. 5. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9849/4 (VMI0): Cerkljansko, Laznice, levi breg Cerknice, na vlažnem, zaraščajočem se travniku, okoli 260 m n. m. (spremljevalne vrste Equisetum arvense, Valeriana dioica, Veratrum nigrum, Géraniumphaeum, Allium ursinum, Symphytum tuberosum idr.). Leg. & det. 1. Dakskobler, 10. 5. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 9949/1 (VM00): dolina Idrijce, Dolenja Trebuša, koluvijalno vznožje Prvejka nasproti domačije Oblaz (v smeri proti domačiji Okro-glek), okoli 190 m n. m., sestoj listavcev (Hacquelio-Fraxinetum s. lat.). Leg & det. I. Dakskobler, 22. 4. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.19 Ophioglossum vulgalum L. Navadni kačji jezik je, kot navaja Martinčič (1999 c: 72). v alpskem fitogeografskem območju Slovenije razmeroma redek. To potrjuje tudi arealna karta, ki jo je objavil T. Wraber (1990: 233), nahajališče v novem kvadrantu (0555/1) na Kočevskem pa je kasneje objavil Acceito (1996). V tej arealni karti sta iz alpskega in predalpskega dela Posočja označeni dve nahajališči: pl. Zapleč nad Drežnico, kjer gaje I. 1987 nabral Jogan (T. Wraber 1990: 231), in Porezen, kjer gaje našel G. Maver (1950: 3-4). Dve novi nahajališči kačjega jezika v alpskem fitogeografskem območju Slovenije smo našli v Breginjskem kotu, Wraberjevo arealno karto pa dopolnjujemo še z nahajališči v Panovcu na Goriškem (o katerih smo kratko poročali že v monografiji o Panovcu -Dakskobler 2001 c: 43): 9746/4 (UM82): Breginjski kot, Podbela (v Ogrejnci), gojeni travnik, 320 m n. m., rendzina na jezerski kredi. Leg. & det. B. Cušin, 30. 5. 1999, delovni herbarii ZRC SAZU. 9746/3 (UM72): Breginjski kot, Most na Nadiži (na meji s kvadrantom 9746/1), uravnava na levem bregu Nadiže, okoli 400 m n. m., jezerska kreda in fliš, med preprogo zimzelena (Vinut minor) v pionirskem gozdu leske in belega gabra (Asperulo-Carpinetum s. lat.). Det. B. Čušin & I Dakskobler. II. 9. 2001, fotografski posnetek. 0048/1 (UL98): Goriška, severni rob primestnega gozda Panovee, zamočvirjen svet ob kanalu Koren nasproti tovarne Meblo, okoli 100 m n. m., črno jelševje (Carici elongalae-Alnetum glutinosae); Panovee, odd. 4 (nasproti MlP-a), fliš, okoli 110 m n. m., Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum caricetosum pilosae. Det. I. Dakskobler, 6. 5. 1999, avtorjeva popisa 0048/3 (UL98): Goriška, Panovee, južni del. odd. 18, okoli 100 m n. m., dolina z vlažnimi tlemi, Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum caricetosum pilosae var. Quercus robur. Det. I. Dakskobler, 6. 5. 1999, avtorjev popis. V tem delu Panovca (odd 17) sta kačji jezik že prej našla D. Jure in J. Papež, spomladi leta 1998 (ustno sporočilo J. Papeža). 2.20 Pinus mugo Turra Rušje je v južnih Julijskih Alpah v sestojih razširjeno še na osojnih pobočjih Slolovega grebena. V Soški dolini do Kobarida ponekod\-osojnih dolomitnih grapah raste tudi v podgorskem pasu. Posamezne grmiče smo opazili na prisojnih pobočjih alpskega prigorja v okolici Tolmina - pod grebenom Vodcl - Mrzli vrh, pod Tolminskim Triglavom in pod Jalovnikom, najnižje (okoli 350 m n. m.) v dolomilnih Meleh med Humom in Podmelccm (skromen primerek rušja že dve leti opažamo na suhem travišču ob cesti Tolmin - Most na Soči, pri odseku Rodne - Dobrave, na terasi nad levim bregom Tolminke pri sotočju s Sočo 165 m n. m., 9848/1). Na Poreznu raste rušje na osojah pod Črnim vrhom nad Batavo (Dakskoblei & Maver 1992: 145). Gabrijel Seljak (ustno sporočilo) pa ga je našel tudi na Medrcah na cerkljanski strani te gore. Rušje je redko tudi na Matajurju, kjer smo posamezne grmiče opazili na travnatih prisojnih (jugovzhodnih) pobočjih (ok. 1350 -1550 m n. m.) nad vasjo Matajur (v Italiji, glej tudi Pold>ni & Vidali 1995: ¡39). Prav zato nas je nekoliko presenetilo nahajališče na precej nižjem Kolovratu, na Trinškem vrhu (Dakskobler 2001 a: 47). V vmesnem območju med Julijskimi Alpami in severovzhodnimi pobočji Trnovskega gozda nad dolino Trebuše (Govci), kjer so tudi strnjena ruševja (Dakskobler. 1998 a), smo rušje našli pod Sv. Ivanom nad dolino Sevnice pod Sebreljami (Bavcon & Dakskobler 1998), pod Hudournikom nad dolino Hotenje (Dakskobler 2001: 47) in tudi v Dolenji TrebuŠi. na opuščenem pašniku pod domačijo Dole. na nadmorski višini le okoli 340 m. S tem nahajališčem dopolnjujemo arealno karto, ki jo je objavil Accetto (1997). 9948/2 (VM00): Dolenja Trebuša, pod domačijo Dole na grebenu med Kozjekom in Trebuščico, okoli 340 m n. m., dolomit, toploljubno travišče (opuščen pašnik) v zaraščanju. Okoli 1 m visok in na okoli 3 m srnne razrasel grm je slabo vitalen, deloma že suh. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.21 Piptatherum virescens (Trin.) Boiss. Arealno karto zelenkaste riževke v Sloveniji je pripravila N. Praprotnik (1987; 165). Pred leti smo objavili njeno nahajališče na pobočjih Semcc nad spodnjo Baško dolino (Dakskobler i 996 c: 45). Ker ima ta vrsta klasična nahajališča v okolici Idrije ter med Logatcem in Vrhniko (Jogan 1999: 801), je njeno pojavljanje v spodnjem delu doline Idrijce in v dolini Trebuše pričakovano: 9849/3 (VM10); jugozahodna pobočja Šentviške planote nad dolino Idrijce, ob poti iz zaselka Nart (Daber) proti zaselku Tilnik (Stopnik), prisojna pobočja nad potokom Tilnik, okoli 350 do 450 m n. m„ dolomit, pobočni grušč, na sami poti (širokem kolovozu) in J pionirskem gozdu črnega in belega gabra, s primesjo malega jesena, lipovca, poljskega in gorskega javorja na rastišču asociacije Ost>yo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 25.' 5. 1999; pobočja Šentviške planote nad Krepako, pri Pečnikovi grapi, okoli 400 do 450 m n. m., Ostryo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler! 23. 5. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU 9948/4 (VL09); dolina Trebuše, Gorenja Trebuša. pobočja na levem bregu Trebuščice pod domačijo Mrcin, ob gozdni vlaki na nadmorski višini okoli 400 m, dolomit in glinavcc, podgorski bukov gozd (Hacquetio-Fagetum s. lat.); Mncinova dolina, okoli 310 m n. m., dolomit, toploljubno bukovje (Ostryo-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 6. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU 9949/1 (VM00); dolina Trebuše, Dolenja Trebuša, na nekaj krajih na gozdnem robu ob cesti Dolenja Trebuša-Smodin, okoli 250 m n. m., dolomit, okoliška gozdna združba Ostryo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 2000. delovni herbarij ZRC SAZU 9949/3 (VL19): Gorenja Trebuša. Srna grapa, prisojno pobočje, na kolovozu proti domačiji V Rižah, okoli 670 m n. m . v pionirskem gozdu rdečega bora na rastišču toploljub- nega bukovja (Ostryo-Fagetum). Leg. & det I. Dakskobler, 23. 10. 2001, delovni herbani ZRC SAZU. Novo je tudi nahajališče v dolini Soče: 9947/2 (UM90): srednja Soška dolina, pobočja na desnem bregu Soče med vasema Ložice in Plave, nad grapo Trebež. okoli 170 do 300 m m. n. v., apnenec, Ostiyo-Quercetum pubescentis. Leg & det. I. Dakskobler 26 9. 2002. 2.22 Pulmonaria stiriaca Kerner Arealna karta štajerskega pljučnika v Sloveniji je bila v zadnjih letih objavljena kar dvakrat (Dakskobler 1996 d: 38 in Accetto 1999; 94) To zadnjo arealno karto dopolnjujemo z naslednjimi nahajališči (o novem nahajališču na Kočevskem je pisal tudi Accetto 2001: 252); 9948/4 (morda tudi 9949/3) - VL09: Gorenja Trebuša, pobočja na levem bregu Trebušicc pod domačijo Mrcin, okoli 300 do 350 m n. m., glinavec, peščenjak, ponekod primes dolomita, bukov gozd (Luzulo-Fagetum s. lat., Hacquetio-Fagetum s. lat.). Leg. & det I. Dakskobler, 1. 6. 1999. delovni herbarij ZRC SAZU. 9948/2 (VM00): Dolenja Trebuša, pobočja na desnem bregu potoka Kozjek, nad domačijo Martin, okoli 520 do 570 m n. m., dolomit, primes glinavca, peščenjaka in laporja! bukov gozd s primesjo črnega gabra in gorskega javorja (Ostryo-Fagetum, Hacquetio-Fagetum), črno gabrovje z dlakavim slečem iRhododendro hirsuti-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 9." 1999. delovni herbarij ZRC SAZU. 2.23 Rhododendron ferrugineum L. Razmeroma številnim nahajališčem rjasteea sleča v Julijskih Alpah (glej npr. Lona 1952 E Maver 1958, T. Wraber v T. Wraber 1967 1968, Martinčič & Piskermik v T. Wraber 1971 Praprotnik 1993, 1997, Dakskobler 1996 e) dodajamo naslednje: 9647/2 (UM93): Julijske Alpe, V Glavah - nad Pologovo glavo pod Oltarji v Loški steni, okoli 1240 do 1400 m n. m, dolomitiziran (dachsteinski) apnenec, prhlinasta rendzina, obilo surovega humusa, vraelasti raznomemi sestoj, bukve, jelke, smreke in macesna CHomogyno sylvestris-Fagetum rhododendre-tosum hirsuti, Anemono-Fagetum lariceto-sum). Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 6 2000 delovni herbarij ZRC SAZU. 2.24 Ruscus aculeatus L. O uspevanju bodeče lobodike v dolini Idujce. pr. Stopniku, je pisal Bavcon (1993) Kvadranta, ki jih navaja za takrat objavljeni nahajališči sta žal napačna (Logaršče 9948/2 -prav,lno 9848/4; Stopnik 9849/1 - pravilno »^9949/U Ta vrsta je precej pogosta na P'an0te nad C9949/ I m 9849/3), kjer raste v sestojih asociacij Ourvo-Fagetum in Hacguetio-Fagetim (det. 1 Dakskobler, 23. 5. 2001), posamično pa raste <«di višje v prisojnih pobočjih te planote nad dol.no Idrijce - 9849/3 (Na češuljah pod Gradiščem, okoli 480 m n. m., Hacguetio-ragetum\ Mošnik nad Stopnikom, okoli 450 m HZTeti°'Fa8e,um- det' 1 Dakskobler 14. 10.2001). Nad levim bregom Idrije, pr Dolenji Trcbuši (9949/!) raste na pobočjih Prvejka (v jesenovju - Hacque,W-FraxmeLn k :n7nbuk0Vju' orvcdae-Fagaum), do SS;I?";™- (dGt L dakskobler, 22. 4 2002). Nahajališče v dolini Trebuše uvrščamo zc v dinarsko fitogeografsko območje: 9948/2 (VMOO): dolina Trebuše, pobočja na levem bregu Trebuščke pod domačijo Dole oz. nad domačijo Sova, okoli 340 m n m dolomit s primesjo rožencev in laporja,' oploijubno bukovje (Ostryo-Fagetum) Det L Dakskobler, 26. 6. 2000, avtorjev popis' V tem kvadrantu uspeva tudi v dolini Idrijce na vznožju Vojnačevega brda. ob poti od Tem,lika proti Prvejku (in Dolenj, Trebuši) - Kosmačeva učna pot okoli 200 m n m Osn-yc,Fagetum (det j & i]a' Dakskobler, 14. 4. 2002), ter pod Skop,co, 460 in n. m., Arunco-Fugetum (det I Dakskobler, 14. 5. 2002). 2.25 Schoenus nigricans L. Karto razširjenosti črnikastega sitovca v Sloveniji (Martinčič 1991: 29) dopolnjujemo z naslednjimi podatki: ¡>746/2 (UM82): Breginjsk, kot, povirje Stanovisnika (Mamurja), v nasadih rdečega bora m na cestni brežini med Stanovišči in Homcem. Obilno sta mu primešani vrsti Pmguicula alpina in Tofiddia calvculata Leg. & det. B. Cušin, 24. 6. 1997, delovni herbarij ZRC SAZU 9746/4 (UM72): Breginjsk, kot, Podbela povimato območje nad vasjo (v Bulah), „a lehnjaku podobnih tvorbah, v sestoju prevladuje vrsta Molinia arundimcea Lee ŽŽ^"'24 8-1997'^^ 9849/1 (VM11): Baška dolina, dolina Koritnicc Lata* (povirno pobočje ob cesti Korimica-Rutj, okoli 380 m n. m„ baški dolom,, z roženci, Schoenetum nigrkanta s. lat. Lee & dej. I. Dakskobler. U.l j. 2000 m 31.5.2002 delovni herbarij ZRC SAZU. V tem kvadrant!,' ga omenjajo že Jooan et al (2001 ■ 3431 9949/1 (VMOO in VMI0): dolina Trebuše - na vec krajih v dolomitnih povirjih, npr. pri Dolenji Trebuši, v Gačniku in Pršjaku. Le» & det. B. Cušin, I. Dakskobler, polet, 199L ' Jdelovni herbarij ZRC SAZU 9849/3 (VM10): Cerkljansko, dolina Sevnice pod Sebreljanu, dolomitna povirja pod Sv. Ivanom m nad domačijo Munh, okoli 350 do 400 m n Ti'o1f, dEt 1 BaVt°" & 1 D»tekobler, 1. » 199/, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.26 Scnrzonera ariatata Ramond ex DC. monST ra2iirje"0Sti 'e med'teransko. montanske vrste v Sloveniji smo objavili pred let. (Dakskobler 1997). Dopolnjujemo jo še z 9748/4 (VM02): Julijske Alpe, tolminsko-bohinjsk, greben (Vogel-Vrh Krnic) - od vzpetine Vrh Krnic proti koti 1874 m nadmorska višina okoli 1870 m, subalpmsko trav išče (Ranunculo hybridi-Caricetum T Dakskobler & B. Čušin. Floristične novo,» iz posočja izahodm, sloVBniia, . n sempervirentis). Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 7. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.27 Senecio inaequidens DC. Raznozobi grint je neofit. katerega domovina jc Južna Afrika. T. Wraber (1999:575) pri njegovi doslej ugotovljeni razširjenosti v Sloveniji navaja le submediteransko fitogeografsko območje. V tem območju smo ga našli ob zidovih cerkvice Sv. Valentina (v obnovi) na grebenu Sabotina -«047/2 (leg. & det. I. Dakskobler 11. 10. 2001). Najbrž se je v zadnjem času razširil tudi že v notranjost Slovenije. V Zgornjem Posočju smo ga doslej opazili na štirih krajih, pri Tolminu, pri Ljubinju, nad Livkom in pod Kaninom nad Bovcem - torej (občasno ?) uspeva že v prigorju in tudi v osrčju Julijskih Alp: 9647/3 (UM83): Julijske Alpe. Kaninovo pogoje, ob gozdni cesti v Gozdcc (Kcer- pod planino na Pečeh), okoli 800 m n. m., obcestni grušč ( skupaj 2 vrstami Melicu ciliata, Scrophularia juratensis, Geranium columbinum, C. robertianum, Erysimum sylvesire. Petasites paradoxus, Erigeron annuus, Achnatherum calamagrostis, Carduus nutans idr.). Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 7. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9847/1 (UM81): Julijske Alpe, prigorje Matajurja, ob cesti iz Avse proti Matajurju, na odseku pod vzpetino Breza (Strmola nad vasjo Jcvšček), okoli 1000 m n. m. Leg. & det. I. in Ljudmila Dakskobler, 24. 9. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (VM01): Tolmin, desni breg Tolminke pod Cvetjem (gorvodno od čistilne naprave), na pred kratkim zgrajenem kamnometu (brežini) tik ob reki, okoli 160 m n. m., skupaj z vrstami Salix eleagnos, S. purpurea, Artemisia vulgarius, Erigeron annuus, Aethusa cynapium, Brassica sp. idr. Leg. & det. 1. Dakskobler, 17. 7. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848« (VM01): prigoije Julijskih Alp, Baška dolina, ob ccsti Ljubinj-Hum-Podmelec, hudourniški nanos ob potoku Pilanec (pri koritu), okoli 350 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 7. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 2.28 Telekia speciosa (Schreberj Baumg. Razširjenost vrste Telekia speciosa v Sloveniji (tako domnevno naravna kot subspontana nahajališča) je objavila N Praprotnik (1998: 56). K tej arealni karti smo že objavili dve dopolnili: Mojska draga v Trnovskem gozdu - 9949/3, Gozdec v Kaninovem pogoiju - 9646/4 (Dakskobler 2001 a: 49), dodajamo pa ji še naslednja: 9746/4 (UM82): Breginjski kot, Mija, ob gozdni cesti, 820 m n. m., 100 m pred jaso Na pesku, skupaj z vrstami Eupatorium cannabimun, Erigeron annuus, Urtica dioica, Rubus idaeus in Petasites paradoxus. Det. B. Čušin & I. Dakskobler, 31.7.2000, fotografski posnetek 9750/3 < VM22): Julijske Alpe, zgornja Selška dolina, ob cesti Sorica-Soriška planina, nad odcepom za Danje (Dajne), okoli 1000 m n. m., skupaj z vrstami Eupatorium cannabmum. Calamagrostis varia, Heracleum sphondylium idr Leg. & det. I. Dakskobler, 11.8. 2000, delovni herbarij ZRC SAZU. Akademski slikar in ljubiteljski botanik Rafael Terpin iz Idrije nam je posredoval tudi podatek o uspevanju ognjice v Gorenjem Lokovcu. Najdbo je dokumentiral z natančnim opisom nahajališča in s fotografskim posnetkom: 9948/2 (VMOO): Banjšice, Gorenji Lokovec, Zadraga, ob cesti Gorenji Lokovec-Kanalski Lom (okolim 930 m n. m., desno ob cesti proti Kanalskemu Lomu približno 100 m od prehoda Na Skoku med vrhovoma Srednji vrh in Ojstrica). Det. Rafael Terpin, poleti 1999, fotografski posnetek (avtorje najdbo ustno sporočil I. Dakskoblerju, 26. 6. 2001, kasneje, septembra 2001, mu je poslal še fotografski posnetek in januarja 2002 v pismu dopolnil opis nahajališča). 2.29. Trifolium noricum Wulfen Noriška detelja je mediteransko-montanska vrsta, katere razširjenost v Sloveniji je prikazala N. Praprotnik (1987: 137). O novem nahajališču pod Rokavci nad Zapodnom v Trenti smo že poročali (Dakskobler 1998 d: 64-65 in takrat opozorili na bližino tega nahajališča z že objavljenimi nahajališči v tem delu Trentr T v** W*T v T Wraber 1967: 119), pra^ smo s I dSn- S ^ ™ ^ to vrsto našli pod Rombonon, v Kaninovem pogorju (9647/1 - UM83) ter pod Kmčico v %47/2 ™3): Julijske Alpe, dolina Bale pod Krnskem pogorju (9747/2 - UM92) - Lanževico, Prevala, 1560 do 1580 m n m Dakskobler (2001 a: 49). Tako Rombon kot Krn na Podornem skalovju in na manjšin med nahajališči noriške detelje v Julijskih Alpah skalnem bloku na ravnici fragmenti n3 ZC LiNA (1952: 232) " Vif za nJeSova kamnitih ^"alpinslcih travi«. ki poraščajo podatka je Tommasinijev herbarij. Še eno skalne b'oke. Leg. & det. I. Dakskobler, 22. 6. in 5.7.2000, delovni herbarij ZRC SAZU. 3. Zaključki in " Semenk' " Sm° jih Pn rastlinstva te™ najdbami dopovemo vede e 12"""" V !et,h '999. 2000, 200.), S obravnavamo nov' ^M^r^rXS'S; *** v ^„ku flore: Campanula zoysli (Bovško, poid " ™^^'S^JSTT ^ calceohvs (nad Bedrovo grapo pod Hudim noli™ v t l. stoletja), Cypripedium Osredki pod črno prstjo) Daplne"a„Zna nZ d T ' ' * PaSt'rjeVem P'azU Pri P1-ophyUum (Zadnji ški do, v Trend podčl«S', 7 "Tn l'0'™ Treb"^' in Iledysarum hedysarouies subpZaZZZ p T ' ^J5^*™ "olino Lepenc) Ocbeljakom nad dol,no I .epcne) p' nekatcr.h i?, " ?",0^ V Kanin°W"1 pod Aristolochia lutea, fi^^^L 'LcLI I M^ V ' J ^ ^mantis. ■smo potrdili njihovo uspevaniftudT"^¡S' r 'pUrP"™ae"*«>' Echinochloa crus-galll) aculeatus, Franlula run ZL^ ™ W*skem območju, pri drugih (Ruscus dinarskega fitogeograf kega' obmSDonolnTJ" TTVSk^a ^ V severozahodnem delu Maneuccia 'Mo^SSS^S^^ \ ^^ ***** borealn«> Scorzonera arista,a, TrifoliL ZricZ SjTi 1 W-m°ntanskih ^spleniumfissum. vzhodnoalpskih in cyperus ^KSt^^ 4. Summary our of vascular p,ants which occurred dunn, 2001, With these finZg't T ** ^ <1998'1999' ^ Among others we are discussing the n^SS he oT ^ 1 ^^ S,0venia-Uxa of our flora: Campanula L ",, Ohc ™ of Ro "T ^ n0tab,C and the beginning of 20- centm cw 7 of Bovec conhnnafon of data from the 19" ccntu^ Hudo polje in the Tniovski gozd p at^ n P r" 7 ^ g°^ Bedr0va SraPa OapHne Lgayana (a dol in the Trenta Vallev under the n»l r ! yX LPlP°Slum "phytlum (Zadnjiški peak Debel j ak above ll^ a va ^v) and flT^™* "f Mt ^a prst. under the Rombon and the peak of KonaTn .h.S »^ysarum hedysaroides subsp. exahatum (under Ml We have confirmed than^SiSSS' "T ^ ^ the Botriochloa ishaemum BuZssoties ^Z T" lochia lutL, Alpmeph.toge.graph^tr T T ^ ^ lous species Ruscus aculeatus and Franou!» ,,, , • Y l969)' rwo otl,er thermophi- 28 —------ east-Alpine-Illyrian (Piptatherum v/wreni) anSta,a' ^''folium noricam), south- It has been established that neophytcsS^ SpCCleS in are spreading also in the Alpine part of SS? ^ ZAHVALA Ncjcu Jogan u ,za posredoranepotfotke pa akade ^ ^ NikIfe1^ * Branku VreiL in dr. Papežu, mag. Dušanu Jurcu dr Jožefa conu r^rt "T ^ T^ pregleda, prof. dr. Tone Wrabcr, ¿ZvL pa" T^Zt^ * 5. Literatura AC"4u^;97950OPW^'Um L- In: nahajališča - New Unities. Hladnikia ACC oJSb&i1 55?W: ?02-21]jenera ^ ^ s K^ske. Gozdarski vestnik " (Xlja^) 59° rastllnst™ KoČevske krajine. Cozdarsk, vestnik naloga. Univerza v Ljubljani. Hladn^a CLjubljana) 10 62 ^ * ^ R ^ N°Va - New locality ČUJIrr2oKoV r116 ■1439d-Akad-d wiss- ^^iKSS^J^S^*1 (Ljubljana) 11: 5-16. Dakj^kobier6 I ^^ ^ Zaho<^naSlovenija). SS5S® ?77whmhUe k[maSt0CVC,n^a ¿h-ca v Julijskih Alpah. Proteus k fl0n jUŽnih Juli^h A'P "Novega predgorja. Hladn.kia "TStfSSČŠg? ° raStlmStVU d0Une ZadlaSČice V *** Julijah Alpah. Proteus Dak™, ,, I996 a: Daphne laur^ L. Nova nahajališča - New locates. Hladnikta (Ljubljana) SbS t ¡996 c: JS^^^Kft ^^^ » ^-10): 388-397. Hladnikia (Ljubljana) 7 45 ' (Tnn'} B°,SS' Nova ^ajališča - New localities. DAKS£i' 79 37.39NO,Ulae ad fl0rain S,0~ 31- Kcmer. Hladntk.a D™Sna) 799466e: Nova nahajala - New Cities. Hladnikta ^AK(Ljiibljana) 8^9^ 49-53'ae ^ ^0ram ^loveniae. 33. Scorzonera aristata Ramond ex DC. Hladnikia DA™'íahod^SlovSuÍ ST (urK? ^ T izhodnem robu Trnovskega D localities In: Í-) Nova „ah^lišča - New aPhyll"m-,n: JOGAN- N- *»* Nova nahajališča - New locality Dakskobler, i ,qqr h- t,/ Hladni ki a (Ljubl^anK™^' * " nahaja, išča - New loca,it.es D - «ovo grapo v dollni Treb,e ' Hladnikia (Ljubljana) 11: 45-49 ' ^ N°Va "shajališča - New loeali- ^"S^igS^1 So!: CalCe°lUS) "ad Bedr°- Pri Hudem p()ljll ■■ 38-51 in 186-190. ^uskesp 4 ra2 ' 0 a6re8atu Aristulochiapallida agg. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 8-9- 73 Jooan. N., 1999: /Wa,. ■ \ Tehniška ^ba S^^ A « Maia flora Slovenije, s. 459-409 "«oSje,A «^ Mala flora Slovenije, , 210-247, Teniška 30 I. Dakskoblkr & B. Čušin: Florislične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - n Martinčič A 1999 c: P,endophyte. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, s. 67-90, Tehniška zalozba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jooan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk., B. Vreš, 1999 Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 845 s Maver, E„ 1950: Prispevki k flori slovenskega ozemlja I. Univerza Ljubljana, Prirodoslovno- matematicni oddelek Filozofske fakultete, Botanični inštitut, Ljubljana, 11 s. Mayer. E„ 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana, 427 s. MAVcR/Jt;\!958; Rhododendmn luieu™ Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp. Razprave 4. raz SAZU (Ljubljana) 4: 41-83. Niklfeld, H„ 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20' 545-571 Paulin, A„ 1901: Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 1. Schedae ad Floram exsiccatam Carmolicam, Centuria I -II, VII + 104, Otto Fischer, Ljubljana Podobnik, A., 1999: Aristolochiaceae. In: Martinčič, A. et a!.: Mala flora Slovenije s 101-10? Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Poldim. L.,1991: Atlante corologico delle piante vaseolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Rcgione Autónomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di Trieste Udine 899 s Poldini, L. M. Vidali, 1995: Addenda ed errata/Corrige all' 'Atlante corologico delle piante vaseolari nel Friuh-Venezia Giulia" (1991). 2. Gortania (Udine) 16 (1994): 125-149 Praprot™, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Disertacija, Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo, Ljubljana, 234 s. Praprotnik, N., 1993: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank. Hladnikia (Ljubljana) 1: 5-8. Praprotnik, N., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 5: 31. Praprotnik, N., 1997: Rhododendron ferrugineum L. In: Jogan, N. (ur.): Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 8-9, s. 60. Praprotnik, N„ 1998: Notulac ad floram Sloveniae. 42. Teiekiaspeciosa (Schreber) Baumg. Hladnikia (Ljubljana) 10: 55-57. Ravnik, V., 1999 a: Thymelaceae. In: Mxrtinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, s. 323-324 Tehniška založba, Ljubljana. Ravnik, V., 1999 b: Rhamnaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, s 310-312 Tehniška založba, Ljubljana. Seljak, G., 1974: Travniška vegetacija Porezna. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 103 s. Terpin, R., 1988: Botanične posebnosti in znamenitosti. In: Seznam prirodoslovnih in kulturnih znamenitosti (krajinskega parka Zgornja Idrijca). Idrijski razgledi (Idrija) 33 (1)- 32 I erpin, R.. 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1-2 (1993): 51-59. Trpin, D., 1994: Notulae ad floram Sloveniae. 16. Matteuccia stmhiopteris (L.) Todaro Hladnikia (Ljubljana) 3: 29-32. Trpin, D„ B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvelnicc. Zbirka ZRC 7 Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 s. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetado 17" 176-199 Wraber, T„ 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15- 111-128 Wraber, T., 1968: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17' 173-192 Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19- 207-219 Wraber, T., 1984: Das Vorkommen von Hedysarum hedysaroides (L.) Schinz & Thelhmg in Jugoslawien. Biološki vestnik (Ljubljana) 32 (2): 57-64. Wraber' t' Sr!0 ZnameT'h -tlin na Scenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 219 s (VrhJka'?3M2SayeV ^ ^ V «*** Vrhnike. Vrhniškr razg.ed, A « 31 : M* s- 539-593, Tehniška Wrabfr, T.. 2002: Henrik Freyer kot botanik. In: Pred.n, š. (ur )• Slovenski farmacevt, v „.,„„ , • ÄÄ» * 200l-uL» ^ÄSS °8,oMi - — v»,» - Thal in Karnthen. aa S^SSEST* dEr Regi°" FriaU'-J,"iSCh Rod Eragrostis v Furlaniji - Julijski Krajini (SV Italija) Faurjzio Martini "> & Ci.audio Pericin ;; Dipartimento di Biologia dell'Universita. via L. Gior»ieri 10 1 34177 Tri,» , , Speiserstr. 107, CH-4052 Basel, Schwciz. e' ItaJy' early eighty when „SelX^ ted in the investigated territoiy with six snecies (F , t " th" ge"US ,S reP™en- Einleitung Die zunehmende Ausbreitung der Liebesgrasarten, die in den letzten Jahrzehnten in der Flora der Region Friaul-Julisch Venetien beobachtet wurde, hat den Anstoss für diese Arbeit gegeben. Sie soll zu einer Präzisierung der Beschreibung der lokalen Verbreitung der Gattung beitragen. Die tropischen und subtropischen Gebiete repräsentieren den Verbreitungschwerpunkt der ca. 300 zur Zeit bekannten Eragrostisarten (Conen 1983, Clayton & Renvoize 1986); aber in vielen Fällen ist das Ursprungsgebiet verfälscht und wurde durch menschliche Aktivitäten erweitert. So scheint zum Beispiel der Handel mit Wolle und Wollprodukten, obwohl nur von vorübergehender Dauer, der Hauptgrund für das Vorkommen der 48 Eragrostisarten auf den Britischen Inseln zu sein (Ryves 1980, Ryves & al. 1996). Andererseits hat die gezielte Einfuhr einiger südafrikanischer Eragrostisarten wie E. curvula (Schrad.) Nees. E, lehmanniana Nees, mit dem Ziel, erosionsgefährdete Flächen zu stasbilisieren (Hitchcock 1951), zu deren Naturalisierung geführt. In Italien zeigt die Situation bis zu den siebziger Jahren eine bemerkenswerte Stabilität, wie man den Aufstellungen von Fiori (1896, 1923) Belosersky (1914) und Brilli Caitarini'(1976) entnehmen kann. Erst nach 1980 stellt man eine rasche Verbreitung von Arten mit dem Erscheinen von E. capillaris (L.) Nees (Pignatti iL8,2?'/ CUrVUlü (Schrad-) Nees (Lattanzi 1 .«3), £ pectinacea (Michx.) Nees (Pignatti zit Ricceri 1982, Banfi 1983), E. frankü Steud' (Melzer 1988), E. virescens J. Presl (Martini & Scholz 1998) fest. Eine Randbemerkung verdient der Fall von E. tef(Zucc.) Trotter. einer ostafrikanischen Art, die als Futterpflanze eingeführt und in Umbricn, der Toscana, der Lombardei und in Campania (Fiori 1923, Brilli Car-tanni zit.) angebaut wurde, jcdoch keine Tendenz zur Naturalisierung gezeigt hat (Ricceri zit.). Die Arien des Friaul-Julisch Venetien Seit Beginn des XIX. Jahrhunderts bat man Kenntnisse von Eragrostis ciliaiumsis, E. pilo-■vö und E. minor (Pirona 1855), wenn auch in einer sehr allgemeinen Art und verschiedene Autoren, wie Pospichal (1897), Gortani (1906 1981) und Fornaciari (1968;, bestätigen mehrfach die fortwährende Präsenz. Für die Provinzen von Trieste und Gorizia bestehen gleichfalls viele Bestätigungen von Marchesetti (1882 1896-97), Pospichal (zit.) und Zirnich in Mez-zena (1986). In jüngerer Zeit, wurden zahlreiche Hinweise von Poldini (1980, 1991), Marti- 34 F. makt.n-» & c Perici.v. Die Gaugng Eragrosm i„ der Regio» Frinul-Juliscl, Veneüen (Norde,,-.,;,!..,,, ni et al. (1997), Poldini & Vidali (1993 1994 1996, 1997, 1998) und Martini (1999) geliefert' Es handelt sich um wahrscheinlich die einzigen autochtoncn Arten (oder alteingeburgert Archäophyten) der regionalen Flora, deren Verbreitung zumindest im Fall von E. minor, durch die Expansion der Wohngebiete, der Handels-, Industrie- und zahlreichen Infrastrukturbauten begünstigt worden ist. E. frankii, ursprünglich in den gemässigten Zonen Nordamerikas (Tutin 1980) beheimatet und die sich in Westfrankreich naturalisiert hat, wurde im Friuli von Melzer( 1988) entdeckt, der eine frühere Einsetzung annahm, die aber nicht beobachtet worden sei. Ein Wiederfinden (Melier & Bregant 1989) in zueinander eher entfernten Orten (Spilimbergo, Pieris) bestätigte diese Hypothese. Zu diesen wurden nach und nach neueren Hinweise vom Hoch-Friaul und vom Por-denone-Gebiet (Melzer & Bregant 1991, Poldini & Vidali 1993, 1997, 1998) hinzugefügt, um die Verbreitung, die von dieser Art erreicht wurde. zu dokumentieren. Zur Zeit ist sie nur in der Kegion Trieste abwesend. Nochmals geht der Verdienst an Melzer (1988) mit der ersten Meldung von E. pectina-cea in der Region von Monfalcone, deren Verbreitung leicht aufgrund der sich folgenden Funde von Melzer & Bregant (1989, 1991), Melzer (1996), Poldini & Vidali (1996) und Martini (1999) rekonstruiert werden kann. E. virescens. ursprünglich aus Südamerika (Argentinien, Chile) kommend, wurde in Europa seit 1927 in Ürdingen beobachtet und nachfolgend auch an anderen Standorten in Deutschland, der Schweiz, Österreich, Polen (Conen zit ), Frankreich (Lambinon 1997) und in Gross Britannien (Ryves & al. 1996). Sie hat sich unter anderem auch in Nord- und Mittelamerika, in Südafrika und Australien (Koch & Sänchez Vega 1985, Lazarides 1997, Smook 1990) verbreitet. Sie ist im Friuli schon 1975 gefunden worden, aber irrtümlicherweise E. pilosa (zfr. Specimina visa) zugeschrieben worden. Ihr dauerhaftes Vorkommen im Pordenonegcbiet ist uns kürzlich von den Herren S. Costalonga und R. Pavan bestätig worden. Zur Zeit scheint sie v. a. im Gebiet um Trieste verbreitet und in Aus- breitung zu sein, aber es bestehen auch Meldungen von kürzlichen Wiederfunden an anderen Orten Norditaliens, wie der Lombardei und dem Südtirol (Martini & Scholz 1998). Die Folge der Wiederfunde und die Bestätigung für die selben Orte, getrennt durch viele Jahre, unterstreichen die Stabilität des Aufkommens und lassen zur Annahme führen, dass sie sich künftig wahrscheinlich naturalisieren wird. Specimina visa Den ursprünglichen Anmerkungen sind, wo möglich, die erhobenen Daten zu den Grundflächen und kartographischen Quadranten der floristischen Kartographie der Region Friaul-Julisch Venetien beigefügt worden (Poldini & Vidali 1985). Eragrostis eilianensis (All ) Vignolo ex Janch. Syn.: E. megastaehya (Koeler) Link, E. major Host. Friuli: Udine, cainpi e strade (9945/1), lu-glio, L. & M. Gortani, sub E. poaeoides P.B. b megastaehya (Lk.) (MFU); Udine, Ospedale in 110 (9945/1), 25.VIII.1998, P. Sergo (MFU); Udine, V. Latisana.m 110(9945/1), 1.VIII.1999, P Sergo (MFU); Pordenone: loc. TorTe, terreno incolto, in 22 (0042/1), 14.IX.1979, F Martini (MFU); Torre di Pordenone, (0042/1) 14.IX.1979, L. Poldini (TSB); Castions di Strada (0045/3), 11.VII. 1897, L. & M. Gortani, sub E. poaeoides P.B. b megastaehya (Lk.) (MFU), Castions di Strada, coltivati e maceric (22) [m] (0045/3), 15.VII.I908, L. & M. Gortani, sub E. poaeoides P.B. b megastaehya (Lk.) fo. gigantea (MFU); S. Giorgio di Nogaro (0145/3) 1 .VIII. 1900. L. & M. Gortani, sub E. poaeoides PB. b megastaehya (Lk.) (MFU). Venezia Giulia: In suburbis Goritia. 20.VII. 1837, sub E. minor (Hb Tommasini, TSM); Gorizia tenuta agraria, l .X. 1866, sub E. poaefor-mis (Hb Tommas ini, TSM); Sagrado, Isonzo(OI46/ 2), Checco [?], 4.X. 1844, sub E. poaeoides (Hb Tommasini, TSM); Duino (0247/2), 23.VII.1844, Checco [?], sub E. poaeoides (Hb Tommasini, TSM); Lazzaretto di S. Teresa [Trieste] (0348/2), 25.IX.1841, sub E. major (Hb Tommasini, TSM); Cordle della Dogana [Trieste?], 27.VII.1868, T. sub E. poaeoides (Hb Tommasini, TSM); Trieste, Guardiella, in via del Timo, m 150 (0348/2) 20.IX.1997, F. Martini (MFU); Trieste, marcia-pic.de in víale Tartini (0348/2), 23.IX.1994.0. Me-siano & L. Comelli (MFU);Trieste, V. del Pane Bianco, m 43 (0348/4), 5.DC.1997, D. Giovinazzo (MFU); Bolunz (0349/3), 19.X.1858, sub F.. major (Hb Tommasini, TSM); Lungo la s Irada che conduce alla fomace abbandonata sopra S. Antonio in Bosco (Borst) (0349/3), 10.X.1963, C. Zir-nich, rcv. A. Cohrs (TSM); Vennegliano (0147/3) 24.IX.1998. L. Poldini (TSB). Eragrostis minor Host Syn.; E. poaeoides PB. Friuli: Stazione per la Carnia entro Tarea del piazzale (9644/2), 1897, L. & M. Gortani (MFU); Udine, macerie di fronte alla Ferriera (9945/1), 1. VII. 1897, L. & M. Gortani (MFU)-Campi presse Udine, 23.JX.1901, L. & M. Gortani (MFU); Orgnano, nei campi presso il cimi-tero Í9944/4 ), 20.X.1899, L. & M. Gortani (MFU); Stazione di Sacile (0040/4), A. Tellim (MFU); Pordenone, loe. Torre, su terreno incol-to nei pressi del Castello di Ragogna, m 22 (0042/1), 14. IX. 1979, F. Martini, conf. H. Scholz (MFU); Sacile (PN), Strada per Fratta, m 39 (0040/4), 10.VIII.1984, S. Costalonga (Hb Co-slalonga); nei dintorni a Sacile (PN), IX.1986 R.Pavan (Hb Costalonga). Venezia Giulia: Gorizia, presso la strada Graf-fenberg, 25. VIH. 1834 (Hb Tommasini, TSM); Cor-tile della Dogana [Trieste?], 27.VII.1868, T. (Hb Tommasini, TSM); M.te Medea (Friuli orient ) (0046/4). 29.VIII.i960, C. Zimich, rev. A. Cohrs (TSM); Terrem incolti frequentissima (Gorizia) (0047/4), 6.Vm,1937, C. Zirnich (TSM); Fra Sagrado e Mercadis [?] (0146/2), 24.IX.I843, sub E poaeformis (Hb Tommasini, TSM); Stazione via ferrala di Trieste (0348/2), 14. VII. 1870, leg. ï. sub E. poaeoides (Hb Tommasini, TSM); Zaule (0348/ 4), 29.tX. 1964, D. Lausl, conf. C. Ricceri (TSB); Trieste: ciglione cársico sopra M. Radio, ca m 300 (0348/2), 23.IX.I974, L. Poldini, conf. C. Ricceri (TSB); Prosecco: Borgo S. Nazario, muretto a sec-co (0248/3), 21.IX. 1976, L. Poldini, conf. C. Ricceri (TSB); Trieste, via Valmaura (0348/4). 4.IV.1993, O. Mesiano & L. Comelli, conf H Scholz (MFU); Trieste, M. Fiasconc, all •interno del comprensorio dell'Universitá, m 100 (0348/ 2), 23.VIII.I995, F. Martini, conf. H. Scholz (MFU); Trieste, Pendice Scoglietto, m 70 (0148/ 2), 20.VI.1997, R. Milocco (MFU); Opicina, sei-ciato (0348/2), 18.IX.1996, G.Oriolo (TSB). Eragrostis pilosa (L.) P.Beauv. Friiili: Encmonzo. lungo la strada naz 7 (9543/3), VIII. 1897, L. & M. Gortani (MFU)-Strade presso Zuglio (410 m) (9544/1) 11.VIII. 1907. L. & M. Gortani (MFU)- Udine, 15. VII. 1897, L. & M. Gortani (MFU); Udine, lungo le strade fuori Ra Aquileia (9945/1) 15.VII.1897. L. & M. Gortani (MFU); Udinc' V.le Volontari, m 110 (9945/1), 1R.VHI 199g p. Sergo (MFU). Venezia Giulia: Gorizia, lungo le vie, nci campi qua c lä (0047/4), 13.VII.1936, C Zirnich (TSM); Cortile della Dogana [Trieste'']. 27.VII.1868, T. sub E. poaeoides (Hb Tommasini, TSM); Lungomare Trieste (macerie) (0348/ 2), 10.VIII.1963, D. Lausi, conf. C. Ricceri 11 SB); Lungo la strada fra Grignano e S Croce presso la fcrrovia (0248/3). 5.X.1976, S. Pignatti sub Catapodium hemipoa (Delile) Lainz, rev. L Poldini sub F.. minor, conf. C. Ricceri'sub E pilosa (TSB); Trieste: S. Giusto, lastricato della Basílica romana con Eleusine indica e Cvnodon daelylon (0348/4). 31.VIL 1979. L. Poldini (TSR); Trieste, ciniitero greco-orientalc (0348/ 4), 18.IX.1998, F. Martini (MFU); Trieste M Radio, m 180 (0348/2), 24.VIU.1997, p Mart,, ni, conf. H. Scholz (MFU). Eragrostis franku C. A. Mey. ex Steud. Friuli: Presso l'abitato di Alesso (9644/31 X.1988, F. Martini & L. Poldini, rev. H. Melžer (TSB); Gemona (9744/2), 1992, L. Poldini (TSB); Aviano (PN), dintorni a Giais, m 300 (9841/4)' 21.X. 1996, R.Pavan (Hb Costalonga); Udine. Ple Diácono, m 110 (9945/1), 3.X.1999, P. Sergo (MFU); Fontanafredda (PN), presso cava dismes-sa a Villadolt, m 40 (0041/1), R. pavan (Hb Costalonga); Porcia (PN), bordo strada in Via Risorgi-ve, m 25 (0041/2), R. Pavan (Hb Costalonga) " CaBung ¡n der Regjon Friaul,Ju!^^n (Nordos( Itaiicn) Eragrostis pectinacea (Michx.) Nees Friuli: Pertegada, m 5 (0244/3), 5.X.1986 F. Martini, conf. H. Scholz (MFU); Latisana (UD), dintomi a Gorgo (0244/3), 5.X.1986 S Costalonga sub E pilosa (Hb Costalonga); Udine, V. Brigata Rc, m 110 (9945/2), 9IX 1998 M. Buccheri (MFU); Udine, Tempio m 110 (9945/1), 31.VIII. 1998, P. Sergo (MFU); Udine. V Dormisch (9945/1), 2.1X.1999, C. Ago-stinis sub £ cfr. mukicaulis, rev. H. Scholz sub E. pectinacea (MFU). Venezia Giulia: Trieste, Montebello, al margine dx dcila SS 202, quasi all'imbocco della gallería, m 75 (0348/4), 23.VIII. 1997, leg. C.Genzo, det. F. Martini, conf. H. Scholz (MFU); Trieste, B.go S. Sergio in via Sillani. m 40 (0348/ 4), 28.VIII.1999, F. Martini (MFU). Eragrostis virescens 3. Presl Syn.: £. mexicana (Hörnern.) Link subsp virescens (J. Presl) S. D. Koch & Sánchez Vega Friuli: Cordenons, risorgive di Vinchiaruz-zo, loe. Croce di Vinchiaruzzo, m 25, (9942/3) 6 IX.1979, leg. F. Martini, det. H. Scholz (MFU); Sacile (PN), incolto nei pressi di un vivaio m 26 (0041/1), 4.XI.1999, R. Pavan (TSB). Venezia Giulia: Carso di Trieste, "Strada napoleónica" (0348/2 ?), 2.XI.1992, leg L Poldi-nt, det. H. Scholz (TSB); Trieste; Porto Nuovo, nell area "ex Gaslini", m 2 (0348/4), 14.DC.1993 leg. F. Martini, det. H. Scholz (MFU); Trieste' meeneritore di M. S. Pantaleone, m 50 (0348/4)' 18.VIII.1994, leg. F. Martini, det. H. Scholz (MFU); Trieste, Scala dell'Erica, orti m 130 (0348/2), 29.VII.1997, leg. F. Martini, det H Scholz (MFU); Trieste, zona industríale, all'in-temo del depuratorc di via Usodimare (0348/4) 30.IX.1997, leg. F. Martini, det. H. Scholz (B, MFU); via Rio Primario (0348/4), 9.X 1997 leg' M. Barbo, det. H. Scholz (MFU); Servóla [Trieste]. via dei Vigneti, al margine, (0348/4) m 50 16.X. 1997, leg M. Barbo, del. F. Martini (MFU);' Trieste, via della Liburnia. m 35 (0348/4)" 18.IX. 1998, D. Giovinazzo (MFU). Diskussion Es scheint uns nützlich, die wichtigsten Merkmale der Eragrostisartcn der regionalen Flora kurz zu kommentieren, welcher wir auch die Art E. multicaulis und E. barrelieri beigefügt haben, obwohl sie noch nicht gefunden wurden denn sie scheinen ihre Ausbreitung in Richtung Fnanl zu haben, wie durch die Beobachtungen von Prosscr (1997. 1999) für das Trentino angenommen wurde. Das Vorhandensein von beachtlichen Drüsen an den Rändern der Blätter ist das entscheidende Unterscheidungsmerkmal für E eilianensis und E minor, obwohl sie bei letzterer manchmal nicht gut sichtbar sind, wenn die Blätter sich gerollt zeigen. Die grössten Bestimmungschwie-ngkeiten bietet der Komplex der £. pilosa, der in Italien vertreten wird von E. pilosa, E. barrelieri, E. tef, E. pectinacea, E. multicaulis und E virescens. Insbesondere bestehen Komplikationen durch die Variabilität von E pilosa (Scholz 1988), die häufig Probleme hervorruft in bezug auf die Unterscheidung von E. tef (Ladewig zil.) sowie von E. multicaulis (Hügin 1999). Durch die Abwesenheit von E. tef wie von E. multicaulis scheint die Situation in Friaul-Julisch Ve-netien gegenwärtig weniger problematisch zu sein. Die Konkavität der Samen ist das Unterscheidungsmerkmal, welches E. virescens von den übrigen Artgenossen des Komplexes der E pilosa unterscheidet. Darüberhinaus sind die unteren Äste der Rispen einzelstehend und die Hüllspelzen ungefähr gleich, während E. pilosa 3-6 quirlige untere Äste hat, und die untere Hüllspelze wesentlich kürzer als die obere (1/2 - %) ist. E. multicaulis hingegen hat keine charakteristischen, borstigen Haarbüschel an der Öffnung der Blattscheide, die sichtbar bei E. virescens vorhanden sind. Letztere unterscheidet sich hingegen im ganzen von E. pectinacea durch viel grössere Dimensionen (50 - 70 cm in Vergleich zu 10 - 25 cm) und durch die Archen mit einer Breite bis zu 1.5 mm (statt bis 1 mm) Auch die Ähnlichkeit zwischen E. barrelieri und E. minor kann eine Quelle für Verwechslungen sein, aber ersterc hat keine Drüsen an den ftlatt-rändern und zeigt kurze Rispen unter den Ach- dem kürzlichen Erscheinen in Friaul-Julisch Venenen, erscheint es uns angebracht einen aktualisierten, Bestimmungsschlüssel folaen zu lassen, abgeleitet von Martini & Scholz (zii > welcher aus den gesagten Gründen auch die £ barrelieri und E. multicualis umfasst. sein der unteren Bescheide. E. frankU unterscheidet sich von E. minor hauptsächlich durch kleinere Dimensionen der Ährchen (5 mm maximal) und die kleinere Blütenanzahl (3-5) Angesichts der bemerkenswerten Verbreituno und der von dieser Art gezeigten Vitalität und Schlussfolgerungen len — -er schnc<- vollzogen hat Dadurch" fe oraw "h J « 7 NachkneSszeit partim & Poldini. 1995) tien während der to zLnzi.th e'ne'' de' Gattung in Friaul-Julisch Vene- nachweisbar ;onZiTii^ir ;n analrFau * einz,s noch «* geführt, nun im südlichen ÄS^SÄnT ^ ^ ^ ^ insbesondere in den am meisten verstnrl.o«.^ u 1 von Tncst und zw;'r land bedeutungslos ist Zonen- ehrend das Eindringen ins bergige Binnen- ^ 1-- 1 /^'N V, J ¿ \ T - J\ V ! ) / (j r^-^J : / / Y / / i ; i [ y ¡¿ ( -pordenoneT ^----' t k., i. • J S____ V -9 aoRiziA " —3—_ / ......M ' i j v-uí V / v X V f --- ^ * TRIESTE íif 'í nVe^reÍtUng "T GaüUng Em*rOS,ÍS 111 der Regmn Friaul -Julisch Venetien Fig. I. Distribution of the genus Eragrostis in the Frmli-Venezia 3 V.....J Giulia Region. jg_ Erat^is in der Reglon F^-Misc^^^ Summary arc JlTalv fh7*™* ^ 3°° SpedeS distrfbuted tropical and subtropical areas In Italy this genus doesn't show any important variation since the first eighties when1 cords many new ephemeral species, particularly in northern Italy. In FrTul Snezia G ui^P My the genus Eragroslis is represented with six species, £ Janens E 2or E 11 F Sterpo (prw^incc'of UA Stcud. is reported for the firet time by^elzer'near 1975, when it was sampled m Friuli in the province of Pordenone. but wrongly ascribed to E ntosa Danksagung ihrem die Konsultabon der HerbarienTer M.^ erm&ghchf56'' dl"Ch * RM,«ten»* V°" M U R S T' <60%>. richer hiermit gedankt sei, Li teratu r verzeichnls ""TrLf ,324A«'Tm "°"!li" l0"E0b*"" A,,i Sot'M N»- c'™ s'»- <*>'■ » Berlin'"3, T"bUS E"8"™ ,n M" fta vo„Mi«,te„„p,, ed,3,82_ St Trsgrst;: s-ssr **—* -« -—»*». ° "" "" Unierscheidung >„„ F„s„m. mul,icao|i, „„d Koch S. D. & Sanchez Vega I., 1985. Eragrostis mexicana, E. neomexicana. E orcuttiana and f virescens: the resolution of a taxonomic problem. Phytologia, 58- 377-381 Md E Ladf.wig K 1976., Eragrostis tef (Zuccagni) Trotter in der BRD. Gott Flor Rundbr 10-71 an ' ml fagTStiS fraflnk11 BUl1' S0C' PL Vasc- BaL S: 26- 34-35 Bot lta, i5382 gna,aZ1Gm fl°nSt,Che lta,iane: 235" curvula Nees (Gnnleaefint. '"Z^^^lT^f 1^ (Eragr0Stlde- E'eUS—• > A^ia. M;™c ' 1896 '97 flFrlaride;CamP° f ^ B011- ** ^ ** Nat. Trieste. 7: 154-167 •viARCHESFxn <_., 1896- 97. Flora di Trieste e de" suoi dintorni. Trieste M™ F SStr T dl TneSte iNE Itai!a)- StUdia > * 69-76. ^SZS^iSff1ST" ' - - - species lor the MA1Z ■ APPUmi SUMa flWa dd Gonama, Melzkr H. 1988. Obcr Eragrostis frankii C.A. Meyer ex Stcudel, Polygonum pennsvlvanicum 1 ™ 69 79 l0ra VOn FnauWulisch Vcnetien. Gortania, Atti Mus. Friul. St Nat Pirona G.A., 1855. Florae Forojuliensis Syllabus Utini ""ZhTtT™ a°""k° M « «1».» *ce„,i Geo- S^Slf STsrSf-'™ T" r" "" «¡L '"-TOMiOTM'MJrai'lJ.T..,»..,.. 40_ F. NW, & C. Pericin: die Gattung EraM in der Region FriauNJulisch Venetien I- J"' i,980- A1'eniSPfCieS ofEra§rostis P- In the British Islcs. Watsonia, 13: 111-117 Sie, tS" F°S,er M' 1996'A]ICT graSS6S °f thC Mtish Isles' ** Soc . British Scho^H., 1988. Zwei neue Taxa des Eragrostis pitosa-Komplcxes (Poaceae). Willdenowia, 18: 217* ° - ^ Southern Afriea. Metn. w™ Tf " '9S° Eragr°StiS N M Woif" In: Tutin TG * al. (eds.), Flora Europaea 5- 256-257 Wtrnc R„ D.es.ng D. & Godde M„ 1985. Urbanophob - UrLoneutral -Urban ,P'h 1 Das Ve halten der Arten gegenüber dem Lebensraum Stadt. Flora. 177:265-282. Chouardia lakusicii (Šilic) Speta - nova vrsta u flori Hrvatske Chouardia lakusicii (Šilic) Speta - new species in Ihe flora of Croatia Čedomil Šilic 1 & Marua-Edjta Šolič2 1 71000 SARAJEVO (Bosna i Hercegovina), Patriotske lige 22/XI 2 21300 MAKARSKA (Croatia), Institut "Planina i more", Franjevački put 1 Izvleček: Avtorja poročata o novem nahajališču vrste Chouardia lakusicii (Šilic) Speta ^Scilla lakusicu Si lic) na masivu B.okova na Hrvaškem. Ta endemična vrsta je bila doslej znana le na številnih nahajališčih jugovzhodnih Dinaridov (Hercegovina, Črna Gora). fjf ™'/ ,ThC dea'S Wkh the new!>' dlscovered totality of Chouardia lakusicii (Šilič) Speta (-Scdla lakus.cn Silic) on Biokovo massive (Croatia). Before that, the discussed species had been recorded only in SE Dinarids (Herzegovina, Montenegro) 1. Uvod Vrsta Chouardia lakusicii (Šilic) Speta jc opisana uoči rata (Š i 1 i č, Č. 1991: 29-45), a na osnovu detaljnog sagledavanja izvanjske morfologije, horologije, ekologije, fitocenološke pripadnosti i fenologije na živom materijalu, te komparacije sa najsrodnijom vrstom Chouardia litardierei (Breistr.) Speta (= Scilla litardierei Breistr.). U tom cilju je uzgajana više godina na parcelama Botaničkog vrla Zemaljskog muzeja u Sarajevu, čiji su brojni primjerci doneseni sa velikog broja dinarskih populacija. Višegodišnje terenske študije koje su sa pre-kidima trajale oko 20 godina, pokazale su da se na krajnjem jugoistočnom dijelu arcala ovog kompleksa nalaze brojne populacije, koje se specifič-nom morfologijoin, ckologijom, fitocenološkom pripadnošču i fenologijom bitno razlikuju od srod-ne vrste S. litardierei Breistr, koja je još od pr-vog opisa 1804. godine (Waldst. & Kit. 1804:207208, tab. 189) tretirana u florističkoj i fiioceno-loškoj literaturi kao jedinstvena vrsta. Opisu nove vrste predhodio je rad Č. Šiliča u kojem su brojne populacije ove vrste obradenc s navedenih aspekata ( Šilic, Č. 1990: 107-115). Poslednjih godina je austrijski monograf roda Scilla L. F. S p e t a (1998: 97-99) izdvojio i opisao novi genus Chouardia Speta u čast i u znak sjecanja na franeuskog obradivača ovog ro- da Pierre C h o u a rd a (1903-1983), a u kojije svrstao ove dvije vrste dinarskog krša i koje su jedini predstavnici ovog roda. U ovoj kratkoj študiji ukratko prikazujemo horologiju ovih dvaju vrsta na Dinarskim planinama, a s posebnim osvrtom na novo nalazišle vrste Chouardia lakusicii na masivu Biokova. čime je areal ove dinarske endemične vrste pro-širen znatno prema sjeverozapadu. 2. Rezultati rada Prilikom sprovodenja sustavnih istraživanja u cilju detaljnijeg sagledavanja florističke raz-nolikosli biokovskog masiva u užem i širem smislu imali smo priliku da vrstu Chouardia lakusicii (Silic) Speta nademo i na ovoj planini. Stanište novog nalazišta predstavljaj« otvo-rene, blago nagnute. skeletne vapnenačke ka-menjare unutar zone bjelograbovih štimaraka (Carpinetum orientajis illyricum ), a ono se na-lazi na lokalitelu: UTM XH 89 Croatia: Biokovo: Kozička Po-ljica, na potezu: Kozica-Slivno, na nadmorsko) višini oko 85o m; Leg. Č. Šilič & M. E. Šolič 03. 05. 2000.; del. Č. Šilič. 03. 05 ^000 (MAKAR). Herbarizirani primjerci sa novog lokaliteta, kao dokazni materijal, su tiloženi u znanstvenu zbirku Instituta "Planina i more" u Makarskoi (MAKAR). Fenofaza cvjetanja je od kraja IV i u prvoi polovini V mjescca. Da bi se bolje shvatio karakter staništa ovog novog nalazišta navodimo floristički saslav, ko° ji je napravljen 03. V. 2000. godine: Acer monspessulanum L. (pojedinačno), Allium saxatile Bieb., Anthyllis sp„ Arabia sp„ As-plenium celerach L„ Carex ornithopoda willd., Cynanchum adriaticum (Beck) Fritsch, Eryn' gium amethysiinum L„ Filipéndula vulgaris Moench, Fraxinus ornas L. (pojedinačno), Fri-tdlaria orientalis Adams in Weber fil. & Möhr Genista sylvestris Scop, subsp. dalmaticä (Bartl.) Lindb., Genista sericea Wulf, (u veli-kom mnoštvu), Globularia cordifolia L„ Hiera-dum stupposum Reichenb., Muscari atlanticum Botss. et Reuter (=M racemosum Auct.), Odontites luteus (L.) Clairv., Orchis morio L,' O. tri-dentata Scop., Ornithogalum gussoneiTen , Paronychia kapela (Hacq.) Kerner, Polentilla sp, Rhamnus intermedia Steud. et Höchst., Satureja montana L., Serratula radíala (Waldst. & Kit.) Bieb. subsp. cetinjensis (Rohlena) Havek, (po-jedinačni bokori), Teucrium montanum L„ Valeriana tuberosa L„ Veronica austriaca L. SI. 1. Novo nalazište C. lakusicii na Biokovu Fig. 1. Newly discovered locality of C. lakusicii on Biokovo Mountains 2. 1 Horologija vrste Chouardia lakusicii (Silic) Speta Sagledavajuči horološku sliki, srodne vrste Chouardia litardierei (Breisir.) Speta na osno-vu brojnih literaturnih podataka, koje iz prak-ričkih razloga nečemo navodili na ovom mje-stu, jer su citirani u predhodnim radovima u ko-jima je nova vrsta obradena, kao i na osnovu osobnog terenskog uvida, treba reči da je vrsta Chouardia litardierei zastupljena u vegetaciji krških polja ( polja Like, Krbave, sjeverne Dalmacije (otok Pag: Paško, Povljansko, Vlaško po-jje 1 dr ), Sinjsko, Vrličko, Livanjsko, Glamoč-ko polje, rubovi bivšeg Buškog blata, Duvanj-sko, Gatačko, Dabarsko, Fatničko polje, do Jasen i Cvijan polja nedaleko Trebinja). Na tim specifičnim staništima ulazi u sastav brojnih za-jednica vegetacijskih redova Trifolio-Hordeeta-lia Horvatie, Molinetalia W. Koch i Arrhenat-heretalia Pawl. Sjeverozapadna granica areala ove vrste se nalazi na Planinskom polju kod Postojne ti Sloveniji (Petkovšek, V. & Seliškar, A. 1977: 107113) te je, iz tih razloga, ušla u sastav knjige: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem (Wraber T. 1990: 216-217), kao i u Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, kao ra-njiva (V) vrsta (Wraber, T. &Skoberne P 1989293-294). Poznavajuči ekologiju vrste Chouardia litardierei (Breistr.) Speta izražavali smo sumnju u navode Kušana (Kušan, F. 1969) i Radiča (Radič, J. 1976: 194), koji su je navodili za masiv Biokova pod starim imenom Scilla pratensis Waldst. & Kit. Navedenim novim nalazom ova sumnja je otklonjena, a odmah se na samom terenu moglo vidjeti da se radi o novoj vrsti, koja se morfologijom, horologijom, ekologijom i fe-nologijom bitno razlikuje od vrste Ch. litardierei (Breistr.) Speta (= Scilla. pratensis Waldst. & Kit., S. litardierei Breistr.). S druge stranc, vrsta Ch. lakusicii (Siliti) Speta je zastupljena na brojnim lokalitetima na nekim planinama jugoistočnih Dinarida (Jastre-bica, Bijela Gora. Orjen, Lovčen, Gljiva, Leo-tar, Bjelasica iznad Popova polja, Trcbjesa iznad Nikšiča i dr.) koje su razvijene na degradiranim vapnenačko-dolomitičnim suhim i toplim kamenjarama, a cesto i u pukotinama vapnenač-kih stijena (rodovi: Scorzrmero-Chrysopogone-talia Horvatič et Horvat, Seslerietalia jmu:ifo!i-ae Horvat i dr.). Za sada ovaj novi nalaz na Biokovu predstavlja malu eksklavu vrste Ch. lakusicii u Hr-vatskoj, odvojen od glavnine areala, ali nije is-ključeno da buduča horološka istraživanja ove vrste pokažu da je ona prisutna još na nekim lokalitetima hercegovačkog i hrvatskog krša, os-tvarujuči kontinuitet sa ccntrom ras prostranje-nosti ove vrste na jugoistočnim Dinaridima. 3. Zaključak Nakon višegodišnjih terenskih istraživanja morfologije, horologije ekoloeiie i frnnln«;;, r jiuc kome, iyyi. z9-45). Poslije toga, austri|ski monograf roda Scilla I «1 f Speta ustanoviva nov, genus Chouardia. tc obe ove vrste dmarskog krš! svrstava u ovaj rod (Sp" Prilikom florističkih istraživanja masiva Biokova autori ovog prikaza su konstatirali novoooisi "u r,or„ipanini> °rrlazora povečan je ukupan ^^ isin Su' 2ISUhendCmna VrSta " HrVatSke' « Biokova dosti že sjeve- ioš ntTJ-PridrfVljaj\da " hUdUC'a h°r0l0Ška istraži™ja pokazati daje ova vrsta zastupljcna jo, na nekim lokalitetima hercegovačkog i hrvatskog krša, ostvarujuči kon inuitet ^ centrom ras prostrenjenosti ove vrste, koji se nalaz, na jugoistočnim Dinaridima 4. Literatura Silic C. 1991: .VciHa lakusicii sp. nov. - nova vrsta upim«. i • , -v, - m-—«— VVraber T. 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem- 216-217 Pr^™«,, h™*». i ■ , v Hieracium prenanthoides Vill. in druge floristične zanimivosti pogorja Porezna Hieracium prenanthoides Vill. and the Cher investing plants on the mountains of Porezen Gabrijel Seljak SfsMOOO N 'T' N0VacG0riCa ^Sricultural and Forestry Institute Nova Gorica), Pri hrastu 18, SI-5000 Nova Gorica; E-mail: gabrijcl.seljakŽlcvz-ng.si. Izvleček: Članek podrobneje obravnava pojavljanje vrste Hieracium prenanthoides- Villa, s v pogodu Porazna. Pod to goro je šele drugo doslej zanesljivo znano nahajališče tewevSlove Zm^tmT h 46 drU8lh redk'h ln ZamiMVlh S (kvadrati 98^9/2 9850/1 in 9850/3), predvsem take, za katere je Porezen edino doslej znano nahajališče v Dre' alpskem fitogeografskem območju Slovenije ali pa je zaradi različnih vzrokov prIZm zaraščanje pasn.kov m senožeti) njihovo nadaljnje uspevanje ogroženo. «P"»*«m Ključne besede: Flora, Porezen, Hieracium prenanthoides Abstract: The article more precisely deals the appearance of the species Hieracium prenant hotdes Villars on the mountain Porezen. the second surely known locality in si v n,a whae b 1'6 aUth°r discusses about other 46 rare and interesting plan Tides torn "» 9552/4; SkalnC * 30 m vrhom Plešivca, 1770 m n. m. Leg. & det. j. M. Kocjan, 26. 7. 2002 d" A. Ma« kC ^ " * ^^ ^ ^ m • ' *»•^ CarVlS™t Led,nC P" Ra,CČah' 9548/1' m°ČVlrn3 P0"""3' 870 lft 7 2001 ' & det. CaZ":r KaraVankC' 94W3' m0ÎVirn° 1100 2001. Leg. & det. A. SV- Kl"k nad S0Čerg0' °S49/1- kraŠk° 400 - «P«! 1997. Leg. & det. A. CarZln'ÎT KaraVanke" Pef> 9448/3' m0ČVirn0 ^^ 110(1 'O- 7- 2001. Leg. & de, A - SelonadRobom pri Vk. Laščah, «153/3, močviren travnik, 800 m, junij 1994. Leg. & det. A. CluMSrm WiZU Rad0V,jiCe' 9 21 ■ 8' 2n01- & Medvodnico'9552/3- — — irr^čičPodbla,°h,,zu škofijice'oo53/2'«330 - 3. £T£ rssrsedlom pn ^covnik' ^1150 *8.200i. ^TetTZdSf"0' ČePinCi' 9I63/1> ZakiSan m0aViren traVnlk' 300 24' 5 2000. Leg. ft " Leg^id^Snč"' 9649/4' m°ČVima meS'a °b g0Zdnem kolOVOZU' 1200 8- 1 • - Planinsko polje, pn Planini, 0151/4, močviren travnik, 460 m, 11. 5. 1999. Leg. & det. A. ^aŠčKaraVanke' PeČ> 944m' m0ČVirn° P°b0Čje' 1100 m' 10- 7' 2001 • & det. A. " J^KESrxedlom pri ^Covnik-9553/4-barje-1150 m< CarZooZ^Z^anCl NeradnOVCi' 9l63/3' « 300 - 24. 5. - Karavanke, Peč 9448/3, močvirno pobočje. 1100 m, 10. 7. 2001. Leg. & det. A Martinčič - sns xssr sediom pri km*ui cnvnik-^ 1150 - ^ManS1 P" PUCiharj"eVem mlinu blizu ŠtoflJice, 0053/2, 350 m, 2. 9. 1999. Leg. & det. A. CTe~ It« BiStriCe - Prf Šk0rjanCU' 93S6/4' C~ —" 440 - ^Mmm&t Ledine Pri RatCČah' 9548/1> m0Čvima P°vrSina' 870 ra' l0- 7- 2001. Leg. & det. A. A°Maninčičd Sa'°VC'™ ^^ 91 ^ Mne,Um nosae' 250 m- 24. 5. 2000. Leg. & det. CTeL ArfS-tS?e Bla£° PFi Sk0fl,,t1' °053/2' ChdietUm lnarisci' 350 m' 10- 8- 2000. Leg. & 9448/3, tnočvirnopobočjc, .250m. karb. skril.. 10.7. 2001. Robom pn Vk-Laščah'(,I53/i- a™.tim s rr^Siir1310 bHzu škofljice- °°53/2' ™aviren «330 Cornussanguinea ssp. austraiis: šembije pn Ilirski Bistrici, 0351/3, grmovnat prede, ob cesti, 600 m, ¿0. /. 1999. Leg. & del. Martmčič - pod Dobenim pri Trzinu, 9853/3, obcestno gmovje, 310 m, 13. 7. 2001. Leg. & det. A. Martin" CorSo £ Šalovcih, 9163/4, hrastov sestoj, 240 m, 24. 5. 2000. Leg. & det. A. Martinčič " & det A ManSičrCg 9363/2' hrastov°-šabrov g°zd> 200 m, 25. 5. 2000. Ixg " MarSčičPri M°tVarjeVCih* 9264/3' 'lrastovo~gabrov sestoj, 230 m, 25. 5. 2000. Leg. & det. A. - Polica pri Višnji gori, 0054/1, obcestna brežina, 480 m, 27. 5 1998 Lee & det A M,,nn<-Rob pri V, Laščah, 0153/1, grmovje ob cesti, 500 m, 8. 5. ,998 Leg l det A Marthičič - Col nad Ajdovščino, 0150/1, grmovnato pobočje. 630 m. 23. 5. 1998. Leg & det' A M inhičič " ob reki Lipnicii 965iA ob,ežn° 480 S ^ ' M« ^ ŽUŽeniberkU" °155/4' 8ITnovnal rob ceste, 200 m. junij .999. Leg. & det. A. CTl9XTJetArŠn Šk°CJanSkjhjamah' ^ 420 m. 13. " iS"".' Mbartinčič0d Ra7'dl1im i*6*™^' °250/1' 8fm°Vnat 500 7" * ^98. Leg. & - Kob pri Velikih Laščah, 0153/3, grmovje ob cesti, 500 m, 8. 5. 1998 Leg & det A Martin» - pn tz.ru Hubtja pri Ajdovščini. 0049/4, 300 m, 7. 5. 1998. Le*. & dei^A Martinčič " det^ninčif ^ ^ AdleŠlCih' °4S7/4, grm0V"at r°b °b 250 ™ ^ & - Bela krajina, Semič, 0357/1, grmovje ob cesti. 300 m, junij 1999. Leg. & det. A Martinčič dolina Krke, pri Zagradcu, 0155/1. grmovje ob cesti, julij 2000. Le*. & det A MarSčč " Martme,?Sta " «0 m' julij 2001. L^de, A. - Žerovinci pri Ormožu, 9562/2, grmovje ob cesti, 250 m, 26. 5. 2000. Leg. & det A Martinčič - Gozd pri Otlici, 0049/4. grmovnat travnik, 800 m, 23. 5. 1998. Le,. & det. A Martin* - Cerkmsko jezero, Dujiee, 0252/4. obcestno grmovje. 550 m, 21. 5 1998. Leg. & det. A Mar- ¿r tssst^ w apnenčast°skainato ™ Cotoneaster tomentosus: Slovenija, Vranje pečine in Kraičja peč nad Gračnico skalnati ereheni ™ ostenja, 9857/4 (UTM: WM 20), 400-550 m , v., N, L L, M. AcTcei o, 8 8 200 f v ' «&■"wm7S " Ve,i"D "ad Pri Vdanem mostu, ostenja S (UTM. WM 10). 600-900 m n. v. Det. M. Acccetto, 18. 8. 2001, avtorjev popis "■'1rxi'z:>r p'v""'™,edion' ^ ^ »«s«. m ■ i» m, /j. g. juoi. Leg. & det. A. Martinčič Daphne atpina: Slovenija, Vranje pečine in Krničja peč nad Gračnico, ostenja. 9857/4 (UTM: VVM I JU B3910 m Potentilletum caulescentis. Leg. & det. M. Acccetto. 8. 8. 2001, " ruSmffS1880 grebe"\("SkalC") JUŽn° 0d vrha K°Pitn'ka (910 m). 9857/3. (UTM- WM 10) 880 do 900 m n.v„ S. Leg. & det. M. Accetto, 29. 9. 2001. herbanj LJU Daphne blagayana: Slovenija, Kopitnik, Borovke, bukovja na hladnih pobočjih in borovja na skal ::;Xeonpi:9857/3 (U™; WM 10)' 550 d0 780 rn " V" NE' E- M AcceS '0 2WL Sl0Ven,Jf;DT"1CnJSka' °StCn|a Srednje vasi, 0356/2 (UTM: \VL 05,15), 600 do 700 m n. v., W. Det. M. Accetto, 22. 7. 2001, avtorjev popis /85TSTNrwMj20)V40T5P50Č,ne TJ? ^ *** ^ 2001 I So? m n v" Jovtbarbetum >«"<" Leg. & det. M. Acccetto. 8. 8. m n. vas. Drosera anglica: Slovenija, okolica Rašice, 9853/3; nizko barje jugovzhodno od zaselka Sp Dobe-no, 310 m n. ra., Caricion davallianae. Leg. & det. J. Kosec in J. M. Kocjan, 12 6 2001 Drosera rotundifolia: Karavanke, pod Pavličevim sedlom pri kmetiji Covnik, 9553/4, barje, H 50 m. ¿5. 8. 2001. Leg. & det. A. Martinčič Drosera rotundifolia; Slovenija, okolica Šmarne gore. Zg. Pirniče - Kobiljar, 9852/4; šotnata doli-n.ca ob manjšem potočku, 310 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan 3 11 Trf)! - Slovenija, okolica Rašice. 9853/3; nizko barje jugovzhodno od zaselka Sp. Dobeno 310 m , Canción davallianae. Leg. & det. J. M. Kocjan, 7 6 2001 Slovenija, okolica Gorenje vasi, Žabja vas, 9851/3; nizko barje ob asfaltirani cesti skozi m rn- Canción davallianae. Leg. & det. J. M. Kocjan 1 8 2002 Eleocharisquinqueftora: pri vasi Udje (ok. Grosuplja), 0053/4, minerotrofno močvirje, 350 m 7. 1997. Leg. & det. A. Martinčič ' Epipactisatrorubens. Karavanke, Peč, 9448/3, močvirno pobočje, 1250 m, karb. skril.. 10 7 2001 Leg. & tlet. A. Martinčič Epipactis palustris: Karavanke, Peč, 9448/3. močvirno pobočje, 1100 m, 10. 7. 2001 leg & det A. Martinčič Epipactis purpuróla: Slovenija, okolica Rašice, Sp. Dobeno - Jablje, 9853/3; gozdni rob ob kolovozu, 310 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan. 30. 7. 2002 Equisetwn arvense: Karavanke, Peč, 9448/3, močvirno pobočje, 1100 m. 10. 7 2001 Le« & det A. Martinčič b' Equisetwn hiemale. dolina Mucke Bistrice, ob meji, 9356/2, obrečno prodišče. 450 m 1990 leg & det. A. Martinčič ' b' ' Tlmke BiStnCC - POd »552/3, vlažna gozdna tla ob rek,. 900 m, .Y 7. 2001 Leg. & det. A. Martinčič Equisetum palustre: Karavanke, pod Pavličevim sedlom pri kmetiji Covnik, 9553/4, barje. 1150 m 23. 8. 2001. Leg. & det. A. Martinčič Equisetum variegatum: pri vasi Udje (ok Grosuplja), 0053/4, močviren travnik, dolomit, 350 m 21.7. 1997. Leg. & det. A. Martinčič Savinjske Alpe ob Ljubnici blizu Ljubnega, 9655/1, Ainetum incanae, peščeno obrežje 1987 Leg & det. A. Martinčič J Erica carnea. Karavanke dolina Tržiške Bistrice - pod Medvodnico, 9552/3, vlažno dolomitno pobočje, 900 m, 5. 7. 2001. Leg. & det. A. Martinčič Enophorum angustifolium: med vasema Drenik in Podblato blizu Škofljice, 0053/4, močviren travnik, 330 m, 3. 7. ¡999. Leg. & det. A. Martinčič - Karavanke. Peč, 9448/3, močvirno pobočje, 1100 m, 10. 7. 2001. Leg. & del A Martinčič - Karavanke, pod Pavličevim sedlom pri kmetiji Covnik, 9553/4, barje, 1150 m 23 8 2001 Leg. & det. A. Martinčič Eriophorum uu,folium Karavanke, Peč, 9448/3, močvirno pobočje, 1100 m, 10. 7 2001 Leg & det. A. Martinčič ' b' - Karavanke, pod Pavličevim sedlom pri kmetiji Covnik, 9553/4, barje, ! 150 m 23 8 2001 Leg. & det. A. Martinčič ^ÍTsS^ ™SWMnt K.rmfc' Skalnat grcben rškale") iuž«° »d -ha Kopitnika (910 m), 9857/3 (UTM; WM 10), 900 m n.v., SE. Det. M. Accetto, 29. 9. 2001, avtorjev popis Euprasmcuspuiata: Karavanke, dolina Završnice - žingarica, 9551/3, vlažen breg reke, 750 in, 13 a. -001. Leg. & det. A. Martinčič Festuca laxa: Slovenija, Karavanke, okolica Košute, 9552/4; melišče 40 m pod vrhom Plešivca 1760 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26. 7. 2002 ^o'S^^tST^S^ Skalna,a grebMa ("škaie"> PeČ" 9448/3' močvi™ 1 '00 m, 10. 7. 2001. Leg. & det. - Bukovec pn Krvavi peči, 0153/1, grmovnat travnik, 680 m, julij 2001 Leg & det A Martin«* 'TdtrMa«^čUZmani Pad ROb°m ^ Vk' UŠČ3h' 01S3/1- ^««S blizu Radovijice'96m —•480 *2001. MUike BlStnCe' °b 9356/2' prodišče, 450 m, 1990. Melt S£ S iT^t^iSf ostenje'9857/4 (UTM: WM 20)'550 m ^ X'SSS^'iSr-bhZU * — travnik, M?rtinč™fefl: KaraVHnke' PeČ' 9448/3' m°evini0 P°b0fije- 1100 10. 7. 2001. Leg. & det. A. " A" Ma" bHZU Rad°VlJiCe' 9651/3' M0Unie'Um Caenkae' 480 m' 27' 2001- ^g. & det. ^^SS^ Bedeni pn Tnbučah-0457/4'opuičcna ** 200 - 7 7 2000. *>»- Ophioglossum vulgatum: Slovenija, okolica šmarne gore, 9852/4; 800 m zahodno od Sv Lucije v r^vsgzrsi10 m -m—■ ^ - zzza - Slovenija, okolica Šmarne gore, 9852/2; 1000 m zahodno od Sv. Lucije v vasi Skaručna oh HlKSiSS 310 m n m • — * S i " ~Roženberg'00S6/2; ob potoku Globašiica<280 m - Vipavski križ, 0149/1, kamniia ^ ^ A. °XtiTTmS'"' Bedenj P" TribUČah' 0457/4' 0pUŠČena "jiva- 200 m- 2000. Leg. Parietana Hruš.ca pn Podkraju, «150/2, Omphalodo-FuSe,um, 800 m. 6. 9. 1999, Leg. rarnwsiapalustns. pri Lancovem blizu Radovljice, 9651/3, Molinie.um coeruleae, 480 m, 27 8 -AAJi. Leg. & det. A. Martinčič SgTdet. scdiom pn ^covnik-9553/4-barje-1150 -8 2ooi. ' detmAnM^,n^i0m ^ ^^ °1S3/1' ™ČVlren tra™k' dolomil- 650 m. 2001. Leg. & pod Razdrtim-0250/1' erušžnat°^500 Peucedanum cervaria: Karavanke, dolina Tržiške Bistrice - pod Medvodnico 9552/3 vlažno do Iomitno pobočje, 900 m, 5. 7. 2001. Leg. & det. A. Martinčič Z ZZ r'UT, d0!lna MlIČke BiS,riCe - pri Škoriancu- 93S6/4' Return mstratae 440 m, 1990. Leg. & det. A. Martinčič PeZdZarliCiUatUm' Pri TUrjakU" 0,53/2' g0Zdm r0b 0b cesti' 480 2001. Leg. & det. A. P",U3VTM 850° mn v t?" ^ ("ŠkaIe^užno °d -ha Kopitnika (910 m), 9857/ popis V" SW' °Samljen star osebek. Det. M. Accetlo, 29. 9. 2001, avtorjev Slovenija Kopitnik, Borovke, skalnati grebeni in ostenja, 9857/3 (UTM- WM 10) 550 do 800 m n.v, NE, manjše vrzelaste stopničaste skupine Det M Accetto 6 10 9nn, , °° 0b CCrkmSkem i™ v P™ vod, 550 PotT!ZT^A°SSr™'v stnjgI Stržcna pri J—0252/3-550 - cgniško jezero, pri Otoku, 0252/3, v vodnem jarku. 550 m, sept. 2000. PrlSjn1tS- KaraVanke' 94W3' m02virn° P0b0č-ie'1100 10- 2001. Leg. & det. A. Ranunculus nemorosus. Karavanke, dolina Tržiške B,strice - pod Medvodnico 9552/3 vlažno dolom;,no pobočje, 900 m. 5. 7. 2001. Leg. & det. A. Martinčič - Karavanke Peč 9448/3, močvirno pobočje. 1100 m, 10. 7. 2001. Leg. & det A Martinčič Rauuncu us thora f. pseiidoscutatus-. Slovenija. Velrko Kozje nad Obrežjem pn Si,,, rnvtsce na ozk, polici ostenja. 9957/, (UTM: WM 10), 850 m n.v., NW. Det. M A ccc to " 8. 2001, avtorjev popis. Potrditev uspevanja endemične vrste (PREKORŠEK 1968 LJU 99^7 ^H^ triC,riyllUS: ■ U» GornjimUl^g 3 :- det. A MaSnfič ™ V ^etetu.nfluviaUle, 550 m, 26. 9. 2000. Leg. & ' deffMaainlč " ^^ ^ 550 V Plitvi 9. 2000. Leg. & Rhododcndron hirsutum: Slovenija, Kopitnik, Borovke, skalnati grebeni, vznožja ostenij in Erme 550 d°800 m - ne- ^ K ^tteiit« ina MUČkC BlStnCe' °b meji' 9356/2' °breČn" m, 1990. leg. " MarL"UČke BiStHCe ~ P" St°ParjU' 9356/< Mnem'" 400 1990. Leg. & det. A. jezero, pod Gorn]im j obrežni vodi v združbi Egmsetetumfluviarile, 550 m, 26. 9. 2000. leg. & dc A Martinčič /r"" Crnim Wh0m Pri GOdOViČU' fl05(,/3' UbCCSt"a 750 m 2001 Leg. ^^g" ^ *** ** 750 n, 13. 8. '^^TdrA^Martin^^ BiStnCe " ^ HUbnefJU' 9356M' ™< ni, 1990. SalUjaUsteiniana. Karavanke, dolina Tržiške Bistrico - pod Medvodnico, 9552/3 vlažno dolo milno pobočje, 900 m, 5. 7. 2001. Leg. & det. A. Martinčič - Karavanke, Ljubelj, 9551/4, bukov sestoj, 1000 m, 5. 9. 2001. Leg. & det A Martinčič - pn Predmeji. 0049/3, grmovnato pobočje ob cesti, 900 m. 2001. Leg. & det A Martinčič - Kovk pn Otlici, 0049/4, grmovnato pobočje ob cesti, 830 m, 2001. Leg. & det A Martinčič Saxífraga cuneifolia: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m) gozdm rezervat Kobile, odd. 126 b, 0258/1 (UTM: WL 27), 900 m n. v., N. Det M. Accetto 6 /. ¿UUI, avtorjevi popisi. ^°rjanci'Jelen0V skok Üuino od Gospodične), v ostenjih nad cesto, 0257/ a l 1, bü° m V- NE' Ambido "o^Ur BiStfiCe " Pfi Šk0,janCU- 9356/4' Carici brUoides-Alne,um gluünosae. 440 m, 1990. Leg. & det. A. Martinčič Trichophorum alpinum: Karavanke, pod Pavličevim sedlom pri kmetiji Covnik, 9553/4 nizko barje. 1150 m, 23. 8. 2001. Leg. & det. A. Martinčič Trifohum montanum: Karavanke, Peč, 9448/3, močvirno pobočje, 1100 m, 10 7 2001 Lee & det. A. Martinčič h' Trifolium scabrum. Slovenija, okolica Knma, Sv. Ana, 0052/2; kamnito travišče na severozahodni strani cerkve, 480 m n. m. Leg. & det. I. M. Kocjan, 19. 5 2001 Tri^hin palusjre: pri Lancovem blizu Radovljice, 9651/3, Molinietum caeruleae, 480 m, 27 8 2001. Leg. & det. A. Martinčič Tr0TZZ&r Karavanke- PeČ- 944m' ,n0Čvinl0 P°bočie- 1100 m. 'O- 7. 2001. Leg. & det. pod vasjo žc]eznica v ok-Grosup^ 470 -3 7 Typha ^^m^Slovcnija, Dolščaki pri Robu. 0153/3; breg potoka, 600 rn, 5. 8. 2000. Leg. U'riZT't 7 iT Serkm'1t°jCZer0' Dujice' °2S2/4' ¡¡¿^frruginei-Motinleum, 550 m 1990 t.eg. & det. A. Martinčič Vale\SrttSfKaravanke' Pcč> 9448/3- močvirno P»boCje, 1100 m, 10. 7. 2001. Leg. & det. A. " mlT^'g°A rr™ Sedl°m P" kme,iji Covnik' 95S3/4- bane, 1150 m, 23 8 zuut. Leg. <& det A. Martinčič " " VeT™'tM"imSSfja' PIaranad °bre?jem Zldanem ob gozda, 9957/1 (UTM. WM 10), 900 m n.v„ (S). Det. M. Acccetto, 18. 8. 2001, avtorjev popi, Veromca ^agalloides. Slovenija, okolica šmarne gore. 9852/2; severovzhodno od zaselka Kobi-Ijar, ob potoku Mlaka, 310 m n. m., Calthion. Leg. & det. J M Kocjan Veromca beccabunga: Slovenija, Dolščaki pri Robu. 0153/3, breg potoka. 600 m, 5. 8 2000 Lee či det. A. Martinčič ' h' ^J^^ZS^^^robrežni vodl v ' 440 m. Veronica persica. Bela Krajina, Bedenj pn Tribučah, 0457/4, opuščena njiva, 200 m 7 7 ?000 Leg. & det. A. Martinčič " ~ Viola arvensis: Bela Krajina, Bedenj pri Tribučah, 0457/4, opuščena njiva 200 & det A Martinčič ¿nuucan, U457/4, opuščena njiva, 200 m, 7. 7. 2000. Leg. í uliginosa. Slovenija, okolica Šmarne gore, Zavrh - Skaručna, 9852/4' 200 tn severno od ¡otočja potokov Mlaka in Gračen.ca, 310 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan, 20 4 2002 ww.r.c.rfss*» Hladnikia 14: 63 (2002) 63 .v---,. ;t: V Osemdesetletnik Ernest Mayer, starosta slovenskih botanikov Zborovanje Botaničnega društva Slovenije pod naslovom "Flora Slovenije 2000", ki je potekalo od 20. do 21. oktobra 2000 v Ljubljani, je bilo posvečeno osemdesetletnici rojstva akademika Erne-sta Mayerja, staroste slovenskih botanikov. Veselo smo bili presenečeni, da seje akademik Maver udeležil zahtevnega dvodnevnega zborovanja kljub dolgotrajni bolezni, ki mu ne dovoljuje prevelikih naporov. Glede na njegovo razpoloženje smo lahko ugotovili, da seje med nami dobro počutil, kar jc nedvomno potrdilo dejstvo, da sc je kar nekajkrat oglasil z znanstveno preciznimi in jedrnatimi razpravami. O Maycrjevem življenju in delu jc bilo ob njegovih jubilejih in podelitvah priznanj Že veliko povedanega in zapisanega. Na kratko naj povemo, daje bil rojen 10. novembra 1920 v Zg Tuhinju pri Kamniku, v učiteljski družini. Kot nadarjenemu učencu in dijaku mu je bila široko odprta pot študija biologije na univerzi v Ljubljani in kasneje na Dunaju, kjer je diplomiral in doktoriral i/ botaničnih ved leta 1946. Od leta 1946 do 1978 je bil zaposlen na ljubljanski univerzi, od leta 1964 naprej kot redni profesor botanične sistematike, taksonomijc in morfologije. Od leta 1978 do upokojitve I. 1991 je bil znanstveni svelnik za botaniko na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Za svoje znanstveno delo je dobil znanstvena (Kidričeva nagrada I. 1986) in državna odlikovanja (red republike s srebrnim vencem 1 1981). Najvišje priznanje zanj pa jc bila izvolitev za izrednega (I. 1974) in rednega člana SAZU (1. 1983). Izvoljen jc bil na več vodilnih funkci, na znanstvenem in univerzitetnem področju. Njegovo pedagoško delo. ki gaje opravljal nad 30 let, je bilo zelo uspešno. Vrsta biologov je pri njem diplomirala, mnogi med njimi so sc uveljavili kot pedagogi in raziskovalci. Bil je mentor številnim magistraniom in skoraj vsem povojnim doktorantom botanikom ljubljanske univerze (13) Mentor pa je bil tudi magistrantom in doktorantom zunaj Slovenije, ki so magistrirali in doktorirali bodisi v Ljubljani ali na drugih univerzah (5), Poleg pedagoškega dela je posebno pozornost posvečal terenskim in kabinetnim raziskavam Njegovo znanstveno delo je bilo usmerjeno predvsem v obsežno morfološko, laksonomsko in filo-geografsko problematiko vaskularne flore osrednjega Balkanskega polotoka, s posebnim poudarkom na njenem poliformizmu in endemizmu. Objavil je, sam ali v soavtorstvu, v domačem m tujem tisku okoli 150 bibliografskih enot, od lega preko 100 znanstevnih razprav. V teh delih je opisal 24 novih taksonov različnih .sistematskih rangov. V znak priznanja za njegovo raziskovalno delo so domači in tuji raziskovalci po njem imenovali 11 taksonov. Kljub častitljivi starosti in glede na zdravstvene zmožnosti je še aktiven. Posebno skrb posveča ureditvi svojega herbarija. Na mizi pa še čakajo nedokončane razprave, kijih slavljencc želi dokončan. Akademik Mayer jc veliko prispeval k dosežkom slovenske in evropske botanične vede Ob vseh teh dosežkih je ostal skromen, odprt in na voljo vsakomur, ki si želi njegovo strokovno pomoč predvsem pa jc ostal človeški. Take ljudi pa danes redko srečamo. Mitja Zupančič Poročilo o simpoziju »Flora Slovenije 2000«, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 20. - 22. 10. 2000 V dneh od 20. do 22. oktobra 2000 je v Ljubljani potekal simpozij »Flora Slovenije 2000«. Simpozij, ki ga je organiziralo Botanično društvo Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo, je bil posvečen 80. obletnici rojstva slovenskega botanika, akademika in profesorja doktorja Ernesta Mayerja. Poleg slovenskih botanikov se gaje udeležilo tudi večje število strokovnjakov iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Jugoslavije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Srečanje je v prvih dveh dneh potekalo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, zaključilo pa se je s strokovno vodeno ekskurzijo na obmorska slanišča. Vsebinsko je simpozij zajel več različnih tematskih sklopov in sicer sistematiko, fioristiko, fitogeo-gralijo in floro sosednjih dežel. Podrobnejšo informacijo o prispevkih, ki so bih predstavljeni v obliki 15 minutnih predavanj ali kot posterji, daje Zbornik izvlečkov referatov simpozija (ur. N. Jogan), del prispevkov pa je objavljenih Uidi v celoti in sicer v pričujoči tematski številki revije Hladnikia. Po uradni otvoritvi simpozija je v uvodnem nagovoru udeležencc najprej pozdravil prof. T. VVraber (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana). Sledil je prvi sklop predavanj, katerih tematika je posegala predvsem v taksonomsko problematiko. O. Vasic (Naravoslovni muzej, Beograd, Jugoslavija) je poročala o novi varieteti vrste Astragalus onobrychis L., ki se pojavlja na območju Makedonije. Sledili sta predavanji M. Niketica (Naravoslovni muzej, Beograd, Jugoslavija). V prvem prispevku je avtor predaval o tipifikaciji in sintaksonomskem položaju imena vrste Nonnea commutata Petrovič (Boraginaceae), v drugem (soavtoija V. Stevanovic' in B. Lakušič) pa je predstavil novo vrsto ušivca, odkrito na območju Prokletij v Črni Gori. Novo vrsto so avtorji v čast jubilantu poimenovali Pedicularis e.rnesti-mayeri. K. Marhold (Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Slovaška) je prisotne seznanil s problematiko poliploidnih kompleksov mahovnic Cardamine pratensis in C. amara v Sloveniji. Podobno problematiko, in sicer stopnje ploidnosti je obravnaval tudi J. Suda (Češka akademija znanosti, Pruhonice, Češka). Na malce drugačni področji sta posegli zaključni predavanji prvega dne. Tako je M. Dermastia (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana) v svojem referatu predstavila v tistem obdobju najnovejše izsledke, do katerih so prišli znanstveniki na področju preučevanja filogenije kritosemenk, S. Savič (Naravoslovni muzej, Beograd, Jugoslavija) pa je poročala o rezultatih kartiranja lišajev na območju narodnega parka Durmitor (Črna Gora). V pozno popoldanskem času prvega dne je nato sledila posterska sekcija. Posterji so s svojo tematiko posegali na različna področja delovan ja, med avtorji je bilo vzpodbudno veliko raziskovalcev predvsem iz vrst mlajše generacije slovenskih botanikov. V nadaljevanju bomo na kratko omenili avtorje in teme več kot dvajsetih predstavljenih posterjev. Večji del avtorjev je obdeloval taksonomsko in ekološko problematiko ter razširjenost različnih taksonov v Sloveniji, npr. V. Babij (soav-torji M. Kačičnik, S. Seliškar, D. Trpin in B. VreŠ). T. Bačič, B. Frajman, M. Kogelnik, J. Plazar, S. Strgulc, B. Trčak in B. Vreš. Prispevek B. Mitič (soavtorjaT. Nikolič in N. Ortynski) je predstavljal razširjenost rodu ¡ris L (¡ridaceae) na Hrvaškem, K. Micevski in V. Malevski pa sta poročala o še enem na novo opisanem in po slovenskem botaniku E. Mayerju poimenovanem taksonu makedonske flore in sicer vrsti nageljčka Dianthus ernesti-mayeri. Poster s prikazom zanimivih florističnih najdb na štajerskih železniških postajah je bil rezultat raziskovanja A. Javorič. M. Kaligarič se je v posterski sekciji predstavil z dvema prispevkoma. Prvi (soavtorica S. Škomik) je obravnaval geoe-Icmentno sestavo različnih tipov suhih in polsuhih travišč razreda Festuco-Brometea v Sloveniji, na drugem (soavtorji S. Skomik, M. Ari in L. Senčič) pa so bili prikazani rezultati poskusa uspešnosti kalitve velikonočnice (Pulsatilla grandis Wanderoth) na Boču pri različnih pripravah rastišča. Svoje rezultate sta v obliki posterja predstavila tudi L. Kutnar in M. Urbančič, ki sta proučevala pestrost rastlinskih vrst na različnih izbranih smrekovih barjih na Pokljuki. A. Čami in T. Horvat sta raziskovala vegetacijo gozdnih posek, fitocenološko problematiko pa so obravnavali tudi U. Šile s prikazom združb peščenih tal v JV Sloveniji, L. Marinček. ki je poleg vegetacije pragozda Donačka gora (soavtorji A. Čarni, P. Košir in A. Marinšek) predstavil še digitalno vegetacijsko karto gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000 (soavtorja A. Čarni in M. Jamjak), ter I. Zelnik (soavtorja A. Martinčič in A. Čarni), s prikazom rezultatov preučevanja vegetacije obcestnih brežin. Tematika posterja l. Poldinija (soavtorja G. Oriolo in M. Vidali) je bil prikaz povezave med vrstno sestavo in abiotskimi dejavniki določenega območja (prikazano na primerih iz SV Italije). A. Seliškar in soavtorji (B. Vreš, S. Tome, J. Dobravec) so nas v svojem prispevku seznanili z rezultati projekta »Cori-ne biotopi v Sloveniji«, B. Surina pa jc z različnih vidikov proučeval rastišča obmorskega bora Pinus pinaster Ait. na območju Ilirske Bistrice. Na koncu omenimo še avtorico N. Hnlina. ki je na svojem posterju predstavila nekatere tuje vrste hrvaške flore. Zaključek posterske sekcije je hkrati predstavljal tudi zaključek delovnega dela prvega dne. Drugi dan simpozija se je pričel s predavanjem, posvečenim življenju in delu akad. prof. dr. Ernesta Mayerja. Oris njegove življenjske poti in predstavitev bogatega ter vsestranskega delovanja sta izčrpno podala T. Wraber (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana) in M. Zupančič (Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana), k slavnostnemu ozračju začetnega dela drugega dne pa je prav gotovo najbolj pripomogel jubilant sam s svojo prisotnostjo in s svojim pozdravnim nagovorom. V nadaljevanju dopoldanskega dela je sledilo šest referatov. Prvega sta pripravila Č. Šilic (Sarajevo, Bosna in Hercegovina) in M. E. Šolič (Inštitut ^Planina i more«, Makarska, Hrvaška) in sicer o novi vrsti C.houardia lakusicii na območju Biokova (Hrvaška) Zaradi odsotnosti obeh avtorjev je prispevek predstavil T. Wraber. Sledilo je predavanje o izsledkih kartiranja tržaške urbane flore avtorjev M. Pertot in F. Martinija (Oddelek za biologijo, Trst, Italija), 1. Dakskobler (Biološki inštitut ZRC-SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin) pa je v svojem prispevku opisa! novo nahajališče vrste Paradisea liliastrum (L.) Bertol. v Krnskem pogorju (Julijske Alpe). Zanimivo in aktualno predavanje o tujih vrstah v slovenski flori je pripravil N. Jogan (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana), ki je v nadaljevanju predstavil tudi prispevek (soavtor M. Kotarac) o stanju in perspektivah podatkovne zbirke Flora Slovenije, ki jo vzdržuje in upravlja Center za kartografijo favne in flore. Dopoldanski del drugega dne je s svojim prispevkom o botaničnem delovanju Karla Dežmana zaokrožila N. Praprotnik (Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana). V popoldanskem delu je v začetku J. Bavcon (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana) nanizal nekaj pomembnejših dogodkov v 190 - letni zgodovini delovanja ljubljanskega Botaničnega vrta. T. Wraber je prispeval nova spoznanja o flori Snežnika s poročanjem o pojavljanju vrste Asperuln beckianci Degen. Sledilo je predavanje J. Dobravca (Triglavski narodni park, Bled) o mikrotopo-grafskih, hidroloških, kemijskih in florističnih značilnostih manjšega šotišča. odkritega na Mišelj-ski planini v Julijskih Alpah. O florističnih novostih iz različnih predelov Slovenije so poročali B. Čušin in I. Dakskobler (Biološki inštitu ZRC-SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin). G. Se-ljak (Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica) in M. Acceto (Oddelek za gozdarstvo. BF. Ljubljana). Zadnji referat na simpoziju »Flora Slovenije 2000« je predstavil avtor A. Čarni (Biološki inštitut ZRC-SAZU, Ljubljana), v predavanju s fitocenološko tematiko pa je govoril o poznavanju vegctacije gozdnih robov v IV Evropi. Tretjega m hkrati zaključnega dne simpozija je bila za udeležence organizirana strokovna ekskurzija na koprska slanišča. Vodi! jo je M. Kaligarič (Oddelek za biologijo, PeF, Maribor), udeleženci pa so dobili predvsem priložnost, da si ogledajo in dodobra spoznajo slanoljubno vegetacijo in ruderalnc rastline. Sonja Škornik France Šuštar: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami: Flora, mikoflora in vegetacija. Izdajatelj Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Založba ZRC, 135 strani, Ljubljana 1998 Delo z zgornjim naslovom je sicer izšlo že leta 1998, vendar doslej še ni doživelo strokovnega prikaza, kakršnega dela navedenega obsega in monografskega značaja vsekakor zaslužijo. Šmarna Gora je bila raziskovalno "hišna gora" avtorja, upokojenega rednega profesorja za aplikativno botaniko na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze, "gora spominov in pričakovanj", kot je leta 1969 sam zapisal v Proteusu. V svoji monografiji je predstavil floro praprotnic in semenk, mikoflora - ne po sistematskem zaporedju, temveč po časovnem pojavljanju od junija do decembra in nahajališčih, na kratko pa še na raziskovanem območju ugotovljenih rastlinskih združb (po podatkih Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU) in z nekaj naravovarstvenimi opažanji. Šmarna Gora je. v svet botaničnih raziskovanj vstopila v 2. polovici 18. stoletja. V letih 1762 in 1763 je v Ljubljani deloval Franc Ksaver Wulfen in ob tej priložnosti tudi na Šmarni Gori našel Cytisus purpurcus, kar je 1772 objavil J. A. Scopoli, 1778 pa tudi Wulfen. Leta 1837 je Žiga Graf podal prvi sistematski prikaz flore Šmarne Gore. 1889 je W. Voss v prikazu florističnih izletov po ljubljanski okolici mednje vključil tudi Šmarno Goro. Mnogo pozneje (1953) sta s s takšno tematiko na ljubljanski univerzi diplomirali R. Kržan in Z. Oprešnik, precej daljših in krajših prispevkov različne teže in različnih avtorjev paje izšlo tudi prej ali pozneje. Pisec floristične monografije mora dodobra poznati floro raziskovanega območja, poznati vso zadevno literaturo in nad 200-letno sinonimiko ter biti sposoben kritično presoditi vse znane podatke. Kako je tem zahtevam ustregel F. Šuštar? Navaja, da je nekaj nad 400 ugotovljenim praprotnicam in semenkam z lastnimi raziskavami dodal približno enako število vrst, kar paje težko primerljivo, ker je območje Šmarne Gore razširil na od tega bistveno večje nižinsko/gričevno območje severno od "prave" Šmarne Gore. Vsekakor je nastal seznam taksonov z večjim ali manjšim spiskom nahajališč. V mnogih primerih ob navedbah nimam pripomb in jih cenim kot lep prispevek k lokalni floristiki, v ne tako malo primerih pa ne morem mimo bolj ali manj kritičnih opazk. Vrste so prikazane enakovredno, piscu paje kar nekajkrat ušlo, da gre za iste vrste z različnim poimenovanjem. Ali res ni mogel ugotoviti, da se imenski pari Campanula bononiensis/C. simplex, Melandryum album/Silene latifolia, Coronilla coronata/C. montana, Corydalis bulbosa/C. cava, Helleborus niger/H. macranthus, Potentilla arenaria/P. pustila, Pseudolysimachion barreliert/P. spicatum , Valeriana collina/V. officinalis. Narcissus exsertus/N. posticus., Koeleria eriostachya/K. pyramidata, Sesleria albicans/S.coerulea. Dactylorhiza majalis/Orchis latifolia ali tudi imenska trojka Aquilegia nigricans/A. sternbergii/A. vulgaris nanašajo na isti takson? In povedati, na kateri, kadar ne gre za sinonime, temveč taksonomsko problematične taksone? Samo ugibljemo lahko, zakaj je pisec najdbe širokolistne prstaste kukavice uvrstil v dva različna rodova. Če se že ni posvetilo piscu, bi se moralo vsaj recenzentu. Pa je ta sploh bil? Čisto nedopustno je, da f. Šuštar med avtohtonimi vrstami tem enakovredno navaja takšne, ki jih je v lastnih (in nekaterih drugih "ljubiteljev") sadilnih poskusih vnesel v floro Šmarne Gore. Velika večina teh samonikli šmamogorski flori tujih vrst, med njimi Asplenium adiantum-nigrum, Lenntopodium alpinum, Sempervivum teetorum, Gentiana c.lusii. Primula auricula ("presajen /avri-kelj/ s Krvavca, nekdo pa gaje z zemljo vred odnesel", res brezumno in obsodbe vredno dejanje!), P. wulfeniana, Helleborus atrorubens. Saxífraga erustata, Salix alpina ("shirala", revica!), Daphne blagayana, Carex firma in Ruscus aculeatus je sicer propadla, pisec pa jih kljub tej vednosti navaja kot del šmarnogorske flore. Mednje je uvrstil celo indijsko konopljo (Cannabis sativa f. indica), ki Hladnikia 14: 66-67 (2002) 67 jo je bil našel v skrivnem nasadu. Dobremu poznavalcu ne bi smelo uiti, da so navedbe vrst. kot so Ligusucum mutellina. Inula spiraeifolia, Phyteuma betonicifolium, Dianthus superb,,s. Coronilla emeroides, Genista sericea, Digitalis lutea, Gladiolus communis, Asparagus officinalis in Tofieldia palustris, za floro Šmarne Gore napačne. Pri teh gre deloma za neizkušenost opazovalca, deloma pa za navedbe iz davnega (npr. Grafovega) časa, ko marsikaj od tega, kar nam je znano danes, tedaj se ni bilo. Pisec bi se moral potruditi, da bi razvozljal imena, kot so 'Aconitum hians, A. intermedium. HeUeborus graveolens, Salix vitellina, Veronica squamosa in Girat collina. Povsem brez pomena so navedbe tipa Acer spec., Quercus spec., Calamintha spec., San,reja Populus, Fcstuca ipd. Citiranje avtorjev je včasih prav naivno. Ob kačjem jeziku, Ophioglossum vulgatum. ponavlja od Paulina sprva napačno kot Vikrče razumljeno Scopolijevo nahajališče Veharše, o čemer je bilo na začetku in koncu obdobja skoraj stotih let dovolj napisanega. Pri vrsti Diphasium tristaclnum je kot vir navedeno "T. Wraber 1962 apud Tomažič 1942 tab.", prav pa je "Tomažič apud Wraber". Kaj pomeni Acinos/Satureia acinos? Poznavalec bo seveda vedel, da je mišljena vrsta Acinos arvensis. Tej vrsti blizu sorodna jc vrsta Acinos alpinus, ki pa je navedena kot Calamintha alpine. Po vsem povedanem ne morem drugače, kol da napišem, kako avtor svoji nalogi ni bil ravno kos. Slabega okusa tudi priloge z barvnimi fotografi jami nc morejo odplakniti. Tone Wraber Ekskurzija BDS v Posočje 29, 9. 2002 Namen tokratne ekskurzije je bil predvsem opazovanja ogroženosti narave, ki jo po eni strani neposredno (prekomerno izkopavanje gramoza na soških prodiščih), po drugi strani pa posredno (vnos tujerodnih vrst, od katerih se nekatere širijo v naravo) povzroča človek. Ljubljanski udeleženci smo se v nedeljo, 29. septembra zjutraj razporedili po avtih in se podali prek Vršiča v Bovec. Tu nas je že čakal Boško Čušin, kije kot poznavalec flore doline Soče vodil prvi del ekskurzije. Prvi postanek smo imeli nedaleč od Bovca, pod Polovnikom, na levem bregu Soče nasproti zaselka Podčela (9647/3), od koder jc lep razgled na razdejanje, ki ga povzroča brezvestno izkopavanje proda. Med gozdom na rečnih terasah in vodno gladino tako sploh ni več rastišč za nekatere vrste kasnih pionirskih faz, ki v drugih babilatih preprosto ne morejo preživeti, saj niso konkurenčne. Od tujerodnih vrst smo tu opazili le enoletno suholetnico (Erigeron annuus). Le kak kilometer zračne razdalje stran smo se ustavili na prodiščih pod slapom Boka (9646/4) kjer naravno okolje še ni tako močno prizadeto. Tu so kljub poznemu letnemu času med grmi sive vrbe (Salix cleagnos) in šopi navadne sršice (Achnathemm calamagrostis) še pocvitale navadna hrustavka (Chodrilla chondrilloides) in florentinska škržolica (Hieracium piloselloides), videli pa smo lahko Še celo plodečo navadno kamnico (Aethionema saxatik). Kar precej je bilo tudi rastlin francoskega rigca (Erucaslrum gaUicum), zahodnoevropske križnice, ki seje v Posočju očitno udomačila ob cestah pa tudi v pionirskih prodiščnih združbah. Pn Kobaridu smo zavili v dolino Nadiže in se ustavili tik nad njeno strugo nekaj sto metrov zahodno od Robiča (9747/3). Sprehodili smo sc po velikem platoju, ki je nastal z nasipanjem gradbenega materiala m pomšemh hiš po potresu 1976. leta in ga danes uporabljajo kot prehodno skladišče hlodovine. Tako smo sredi skorajda neokrnjene narave opazovali otoček rodcralne vegetacije, ki je zanesljivo lahko tudi odskočna de.ska za številne tujerodne vrste. Tu smo lahko opazovali stare znanke že več desetletij naturafizirane na vlažnih rastiščih osrednje Slovenije, od katerih pa si nekatere v Posočju šele utirajo pot v naravo. Od azijskih vrst sta bili taki žlezava nedotika (lmpaliens glandulife-rd) m japonski dresnik (Fallopia japomed), še precej večja pa je bila množica severnoameriških prise-ljcnk: robinja {Robinia pseudacucia), enoletna suboletnica (Erigeron annuus), navadna vinika (Parl-henotissus quinquefolia\ črnoplodni mrkač (Bidens frondosa), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), vejicat! rogovilček (Galinsoga ciliata), kimasti mleček (Euphorbia numns), navadna žvrklja (Ambrosui anemisiifolia), kanadska hudoletnica (Conym canadensis), topinambur (Hdianthus tube-rosus), srhkodlakava rudbekija (Rudbeckia hirta). octovec (Rhus tvphina) in nežni loček (Juncus te-mnsi Med drugim smo naleteli tudi na užitno ostrico (Cyperus esculentus), nedavno v Slovenijo prispeli subtropski plevel koruznih njiv, ki seje zaradi kdo ve čigave nevednosti znašel celo na Rdečem seznamu, objavljenem letos v Uradnem listu RS. Poleg lasastega prosa (Panic.um capillare), ki je v Sloveniji že več desetletij, smo pn koncu našli se dve drugi severnoameriški enoletni travi: prezrti plodomet (Sporobolus neglectus) ki se je v zadnjem desetletju bliskovito razširil ob cestah po skorajda vsej Sloveniji, in frankovo kosmatko (Eragmstis franku), katere pojavljanje je bilo dotlej obravnavano le kot prehodno (en sam podatek iz okolice Bovca s srede šestdesetih let 20. stoletja), ki pa seje morda na peščenih rudelanih mestih v Posočju tudi že naturalizirala. Četrti postanek smo imeli ponovno na soških prodiščih, tokrat med Ladri in Idrskim na levem bregu Soče (9747/4). Ker se dolina pod Kobaridom razširi, jc reka tod lahko oblikovala tudi kilome- Hfodnikia 14: 68-69 (2002) 69 ter Široka prodišča, ki pa so zaradi enostavne dostopnosti z mehanizacijo danes še boij na udaru grobih roparskih pohodov trgovcev z gramozom. Naravne prodiščne vegetacije takorckoč ni več videti, saj je rečna dinamika ohromljena. Lc nekaj deset metrov od obstoječe struge je izkopano novo, kaka dva metra globlje rečno korito, kamor bo ob prvem resnem deževju zdrknila Soča, da se bo izkoriščanje proda lahko nadaljevalo tudi v njeni sedanji strugi. Prodiščnih vrst smo tod videli le za vzorec, po robovih grmišč in ob klovozih pa so se že košatili francoski rigec, nežni loček, lasasto proso, topinambur, orjaška zlata rozga, žlezava in drobnocvetna ncdotika ter vejicati rogovilček. Po kosilu v Novi Gorici nas je kratek jesenski dan že močno priganjal, tako da smo se ustavili le še pr, nekdanjem strelišču v Panovcu (0047/4). Panovec je nekaj kvadratnih kilometrov velik gozdni kompleks med Novo Gorico in Ajševico, ki je celo zavarovan kot naravni spomenik. In ko vidimo, katere vse tujerodne vrste so tod ušle nadzoru, se res lahko strinjamo, da je to spomenik -človekovemu neodgovornemu odnosu do narave. Grmovno plast v kostanjevem gozdu je skoraj v celoti nadomestila ena sama invazivna vrsta, japonska medvejka (Spiraea japonica), ob kolovozih se košatijo barvilne jagode (Phytolacca sp.), mrkači (Bidens sp.), topinambur, japonski dresnik, med drevesi pa ponekod prevladujeta robinja (Robinia pseudacacia) in rdeči hrast (Quervus rubra). Sklenemo lahko, daje bil čudovit jesenski sončen dan, daje bila lepa ekskurzija, na kateri pa smo spoznavali bridke reči. Prenehajmo končno z ravnodušnostjo do neposrednega uničevanja narave in širjenja tujerodnih vrst, že zdavnaj bi se morali tem rečem postaviti po robu! Nejc Jogan in Boško Čušm Razpis Tekmovanja iz poznavanja flore 2003 Leta 2002 je Botanično društvo Slovenije prvič organiziralo Tekmovanje iz poznavanja flore za srednješolce. Navdušeni smo bili nad zanimanjem in odzivom mladih ter njihovih mentorjev iz vse Slovenije, zato je naše društvo sprejelo sklep, da tekmovanje postane tradicija in da ga bomo organizirali tudi v letu 2003. Tekmovanje se bo pričelo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Večna pot lil v soboto 13 septembra 2003. Rezultati bodo objavljeni še isti dan. Vsako ekipo sestavljata po dva tekmovalca, ki se bosta z drugimi pomerila v prepoznavanju in določanju rastlin, v času tekmovanja pa bosta morala izdelati tudi 10 herbarijskih pol. Za prijavo in dodatne infojmacije se lahko obrnete na Botanično društvo Slovenije, Ižanska 15 Ljubljana, (041/ 572 950) lahko pa pošljete elektronsko pošto na naslov Peter.KnaflicŽgimb.org ' To je prvo obvestilo in služi spodbujanju mentorjev k organizaciji botaničnih krožkov. Spomladi 2003 bomo razposlali šc prijavnice. Rok za oddajo prijav je 31. maj 2003, Mladi botaniki - vljudno vabljeni! Združite prijetno s koristnim: učenje naj bo prijetno osvajanje novih znanj in druženje z vrstniki! Peter Knaflič Martin Turjak organizatorja Oblikovanje slik in tabel - Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali nansane s tušem. Izjemoma pridejo v poštcv tudi kontrastne fotoerafije Na slikah so narisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki "15 mm" in brez nadaljnjega razčlenjevanja Na sestavljen: sliki mora biti jasno, na katere dele se katera dolžinska enota nanaša Na zemljevidih je poleg grafičnega merila nedvoumno označena tudi smer severa z "N". Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, na sestavljenih slikah pa posamezni deli s črkami; tabele prav tako oštevilčimo z arabskimi Številkami, a neodvisno od oštevilčenja slik, Pod vsako sliko ali tabelo je pojasnjevalni tekst v slovenščini in angleščini (npr. SI. 1: .... Fig 1- ) v besedilu pa se slike oz tabele omenjajo kot si. 1, si. 2a, tab. 1... Pojasnjevalno besedilo k slikam in tabelam se doda v besedilu ctsto na koncu, na robu natisnjene kopije besedila pa se označi, v katerem delu naj bi bila slika ali tabela. Najbolje je, da so slike pripravljene večje, kot bodo kasneje v reviji Enostavne tabele lahko oddate kar na disketi, zapletenejše pa poleg tega oddajte tudi tako popravljene, da jih bo mogoče kot slike vključiti v tekst. Flori stične notice-V tej rubriki objavljamo tako ali drugače zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, le izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro (te je smiselneje podrobneje predstaviti v samostojnem članku, ki vsebuje tudi slike in diagnozo obravnavane vrste) Obse prispevkov naj ne bo prevelik, načeloma ne več kot eno stran. Popolno znanstveno ime obravnavanega taksona (brez citiranega vira in letnice) predstavlja naslov prispevka. Sled, kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. "Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino." ali "Nova nahajališča redke vrste.") v slovenščini in angleščini, tej pa sledi navedba novih nahajališč po vzorcu- 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohoije, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji VoŠmk, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987 det M Ristow 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). ' ' Tem navedbam sledi komentar z obrazloživijo pomena najdb in ostalimi pripombami Literaturne navedbe se navaja po bibliografiji v Rdečem seznamu (T. Wrabfr & P Skorfrne Varstvo Narave 14-15), dodatne literaturne vire pa doda za komentarjem. Na koncu vsake notice je s polnim imenom podpisan njen avtor. Recenzije - Naslov recenzije je naslov recenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnimi podatki o vseh avtorjih (če so trije ali jih je več), prevajalcu, številu strani in ccni Za razliko od siceršnjega citiranja literature najprej navedemo polni naslov obravnavanega dela. Recenzije naj ne presegajo dveh strani natisnjenega besedila. Oddaja besedil Ob predložitvi članka v objavo naj avtor odda dve jasno čitljivi kopiji besedila, natisnjeni enostransko na belem A4 papirju, z dvojnim razmikom, z nepotiskanimi robovi, širokimi vsaj 3 cm, vsaka stran naj ima v glavi napisano ime avtorja in zaporedno številko strani (v zvezi z načinom tiska glej "Oblikovanje besedil"). Po recenziji oddanega članka bo avtor prejel nazaj eno kopijo tipkopisa z morebitnimi pripombami, na podlagi katerih naj v roku 14 dni predela besedilo in predelan članek vrne uredniškemu odboru. V primeru, daje besedilo jezikovno šibko lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da sam poskrbi za lektoriranje. Sele po prejeti recenziji in vnesenih popravkih je potrebno besedilo oddati tudi na disketi (3 5") za PC m sicer oblikovana kot ASCII datoteko ali s katerim od bolj uporabljanih urejevalnikov (word. Wordstar, Word for Windows...), uporaba vrste in verzije urejevalnika pa naj bo posebej navedena. Ce besedilo ne bo oddano na disketi, bo pisec moral plačati pretipkavanje Revija prispevkov ne honorira. Za vsak članek dobi(jo) avtor(ji) po 50 posebnih odisov. avtorji notic pa po 10 posebnih odtisov notic.