THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA Amerikanski LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI .NAJSTAREJŠI, IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 22. CHICAGO, ILL., SREDA, 3. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY 3, 1926 LETNIK XXXV. °GENJ JE UNIČIL DESET POSLOPIJ V TRGOVSKEM DE-LU MESTA IN NAPRAVIL ŠKODE BLIZU DVA MILIJONA DOLARJEV. — KAPITAN SE SMRTNO PONESREČIL. . South Bend, Ind. — Ogenj ^ izbruhnil v trgovskem delu ^esta in uničil deset trgovin, sk°do je pa tudi napravil pristnim hišam; smrtno se je po-"esrečil John Devleschower, JjaPitan gasilskega oddelka, Va gasilca sta p.a bila ranjena. e'okupna kkoda je cenjena lla 12,000.000. Kako je ogenj nastal ni zna-p0, Goreti je začelo v ponde-Je* ob 2. uri zjutraj v dolenjem delu mestu. Iskre, ki so etele daleč okrog, so pa zane-j'Mudi ogenj pri Standard Oil Španiji na južnem delu me-:sta-ki «k0fie> , y'očina je bila tako strašna, 4 Je celo Brandom Durrell po-' °Pje, ki je visoko tri liad-'''°Pja zlezlo skupaj, ker se je ^lezno ogrodje topilo. Ogenj |e "agio širil, panika je bila ^Popisna, ker se je bilo bati, a se vname tudi veliki tank dolina pri Standard Oil Co. ^šktittstražijo sodno poslopje. je napravil $300,000 cologne v nemških rokah. Veliko veselje je zavladalo po Nemčiji, zlasti v Cologne, ko so zadnje zavezniške čete zapustile mesto in odšle proti domu. Cologne, Nemčija. — Kakor težka mora, tako se je zdelo nemškemu ljudstvu, ko so morali trpeti tuje vojaštvo na svojem ozemlju. Veliko je bilo veselje — zvonovi "zvon svobode" se je oglasil in naznanjal ljudstvu preteklo nedeljo, da so zopet prosti in sami svoji gospodarji na svojem ozemlju. Severna zona, katero so okupirali uavezniki je izpraznjena, čete so bile odpoklicane v svojo domovino. V zvoniku starodavne katedrale v mestu se je že o polnoči oglasil zvon in naznanil prebivalcem, da so z.opet Nemci gospodarji v me stu. Sedem let je tlačila Nemčijo ta rnora, za to se ni za čuditi, da je bilo pri odhodu vojakov veselje nepopisno. V vseh • Kington, Ky. — V torek se cerkvah so se brale maše, ljud-'^ačela pri tukajšnem sodišču stvo je goreče molilo in zahva-1^vnava, proti črncu Ed Har- ljevalo Boga, da jim je pustil )'f11' ki je priznal, da je umo- počakati tega veselja. 11 tri osebe in napadel neko Dr. Adenauer, mestni župan, žensko. .ie imel slavnostni govor ob tej s Policija je bila obveščena, da priliki. Zahvalil se je prebival-6 Opravlja druhal in name- cem mesta, da so bili v teh t3Va napasti sodno poslopje britkih sedmih letih, ko je tu i.er se polastiti jetnika in ga jec gospodaril po mestu, tako d111cftti. Policij.n, dobro vedoč, potrpežljivi — in ostali pred-:^ !)i ne bila kos taki premoči, vsem — zvesti svoji domovini >f 1)rosila vojaštvo za pomoč. Kot nagrada za njihovo dobro JN je bilo odposlanih na lice obnašanje, tako je rekel župan, 1000 mož, ki so zastraži- naj bo nova doba, katera se za-ceste vodeče proti mestu, čenja z mirom in sporazumom STARODAVNO POSLOPJE V WASHINGTONU PODIRAJO KRIŽEM SVETA. - - — Pasadena, Cal. — Barbara La Marr, katera je bila ena najpopularnejših zvezd v kine, je preminula. Miss La Marr je bila stara šele 29 let. Njena lepota je bila na glasu. — Chicago, 111. — Neka čedno oblečena ženska je oddala šoferju od "Yellow taxi" na State in Randolph cesti triletnega dečka z naročilom1, naj ga pelje na 4454 Washington Park blv. iri ga tam odda Grace družini. Ker pa na omenjenem naslovu in tudi v bližini ni nikjer nobene družine s tem imenom, je šofer zapeljal dečka na policijo. Kdo so dečkovi sta-riši ni znano. — Rockford, 111. — Na Chi- Na Vse Slika nam kaže poslopje, "Capitol Hotel," katero podirajo, da bodo na njegovo mesto postavili gasolinsko postajo. To poslopje se nahajala Pennsylvania Ave. in je v bližini kapitola. S tem poslopjem bo izginil zadnji spomin na dneve, ko šo še trgovali s sužnji, kajti poleg tega poslopja je draž-beni kamen, na katerega so postavili sužnja, ki je bil na prodaj. Iz Jugoslavije -o PROPADANJE V SLOVENIJI POD UNIČUJOČIMI POSLEDICAMI NESREČNEGA CENTRALIZMA. — NAJVEČ TRPI DELAVSTVO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Smrtni udarec. ,čolnu) prevelika, ter je tako t, , .. , .v "teža čolnu izbila tla. Sreči je Pod gorenjim naslovom pise ljubljanski "Slovenec" o uničujočih posledicah centralizma. Med drugim pravi sledeče : V Sloveniji propada pod uničujočimi posledicami nesrečnega centralizma vse. V šolstvu nazadujemo rapidno, kmet je zadolžen že do vratu, podjetnik obupuje ter omejuje svoj obrat, delavstvo, kolikor ga še ni na cesti, pa ne ve niti, če bo imelo jutri še ta borni zaslužek, ki ga prejema. Na najslabšem je nedvomno delavstvo. Za zadnja leta se je cago in North Western progi v bližini Caledonia so našli! . . , v moško truplo. Pri sebi je imel ™e o boriti s »Inimi težavami, pogled v bodočnost je pa uprav Dudos iz Beloit, |°bupen. Propadajoča obrt, tr- državljanski papir, glaseč se John i»a ime „-------------------- . . .. '■yyjg .govina, industrija bodo morale - New Florence, Mo. - Na^0*™« ™ cest? "ove mase-tukajSni farmarski banki - mm Pa- kl bodo moSle ob" je zmanjkalo $60,000. Z denarje pa tudi izginil blagajničar pripisati, da je Sava na mestu nesreče bolj plitva, tako da so se ponesrečenci lahko držali za roke in pa čolna, dokler niso prišli sosedje ljudi reševat z vrvmi ter drogovi. Pri reševanju so se najbolj odlikovali Bizjak Ivan, Jerina Alojz, Pro-senc Alojzij in Rovšek Franc,, vsi iz Ribč, ki so pod lastno nevarnostjo ponesrečence spravili iz Save, tako da se imajo le srečnemu slučaju, da Sava ni narasla, "zahvaliti, da so si rešili življenje. Premočene ponesrečence je potem brod na Verneku prepeljal nazaj čez Savo, tako da se je ta nesreča končala srečno samo s strahom in prehladom. -o- Ogenj. Zgorelo je v noči dne 29. de-icembra gospodarsko poslopje patrulje hodijo po mest- z vsemi narodi Evrope. "Dasi-t Ulicah in so pripravljene ravno smo mogli veliko hude-Vso f} ti cp ka- ,ga prestati, vendar moremo pri- znati ,da so naši bivši nasprotniki in tekmeci bili z nami kar se tiče politike pravični in nas v vsem oziru respektirali. A tudi novi duh locarnski se že občuti med narodi, ki prinaša vsem narodom enako pravico. Tako je govoril dr. Adenauer in navduševal svoje občane k novemu delu do napredka mesta in države sploh. Celi dan v nedeljo je vladal po mestu praznični duh. Z o-brazov se je bralo ljudem, da se je nekaj pripetilo, nekaj veselega, izvanrednega. Po govoru župana, je pa za-orila nemška narodna himna— črpo-rdeče-zlate zastave nemške republike so pa vihraje raz poslopij. TRUPLI DETEKTIVA IN MLADENKE NAJDENI. Detroit, Mich. — Policija je našla na polju v bližini mesta trupli Jay Daubenspeeka, 30 let starega detektiva in 20 lot stare mladenke, Ilelme Malak. Trupli sta imeli nešteto znakov od strelov iz revolverja. Motiv umora ni znan, tudi nimajo nikagega sledu, po katerem bi jim bilo mogoče priti do ključa tega zagonetnega dvojnega umora. -o- k v~*M vse, da se zabrani ka-n/^koli nasilstvo od strani ^žice. r.ed šestimi leti se je tudi »el^ vr"ii" obravnava proti del mu ^rncu> kateri .ie uapa-je ^alo belo deklico, druhal v.^valila na ječo in namerami a linčati obdolženca. Čete, Jiiso° stražile sodno poslopje, So »vogle napraviti red zlepa, ^ali par ostrih strelov med o,] in usmrtili šest članov tu^hali. Ker se boje, da bi Vof.'.^aj ne prišlo do kakšnih izgredov, so poklicali °°0 mož na pomoč. AVTOMOBILSKA NESREČA PET MRTVIH. ■ Vesela dru- rev. kazimir zakraj-m odlikovan. Provincijalni zbor ga je izvolil za komisarja slovensko-hr-vatskega frančiškanskega komisarijata sv. Križa v A-meriki. Chicago, 111. — Naš preč. g. župnik župhije sv. Štefana R e v. Kazimir Zakrajšek,.. O. F. M. je prejel te dni uradno obvestilo iz stare domovine, da ga je provincijalni zbor izvolil za komisarja slovensko-hrvatskih frančiškanov v A-meriki. carjevi dragulji za poljedeljsko orodje. iko je nastal ogenj, ni znano. -o—— Sovjetska Rusija bo porabila svoto, katero bo dobila za dragocenosti iz zaklada bi-' všega cara, za poljedeljsko orodje. držati, ne bodo mogle plačati niti za kritje najnujnejših živ- Leslie Lichtenbevger, kateri je ,lienjskih potrebščin. V teh raz-, tUne Goltnik v Mozirju. Ka-o pravi j al to služno že pet let.jmeyah bi morale napet, vse so-_ Moskva, Rusija. - Zače- ,«alne politično institucije svo-la so se pogajanja s sovjetsko Pe ™C1 do trajnosti, da prevlado v Rusiji in Rudolph Ob- P™™ najhujše, a kakor vidi-latt-om iz New Yorka ter Nor-|mo Jlh ~ odpravljajo. Pri nas man Weisz iz Londona, katera <]e n; Pr- brezposelnost ze več kot kritična, a kakor kažejo razmere, bo postala že v bliž- Rev. K. Zakrajšek Ta novica je gotovo razveseljiva za vse ameriške Slovence, f,lki poznajo tega delavnega slo- katera tako dovolj trpi za brez Moskva, Rusija. — Časi spreminjajo. Ni še tako dolgo tega, vsaj ne zdi se nam dolgo, ko smo gledali slike po raznih časopisih, od ruske carske dvojice in občudovali dragocenosti, katere sta imela na sebi, zlasti carina. Kdo bi si takrat mislil, da se bo to zlato, ti dragulji in ves ta lišp porabil v tako koristne namene, kakor se nam to zdaj poroča. Večkrat je že bilo omenjeno, da v Rusiji manjka modernih strojev za obdelovanje polja. Da pa bo sovjetska vlada to lahko preskrbela, ne da bi za to trpela državna blagajna, zastopata nekatere ameriške tvrdke z dragulji za nakup carskih dragocenosti, ki so cenjene na $250,000,000. I — Dunaj, Avstrija. — Vsi op | , k lastniki radio v mestu so si prizadevali v soboto da bi slišali program iz Amerike, a ni bilo vspeha. V Londonu so'pa prav dobro slišali razpošiljalno postajo W-G-N iz Chicago. Smrt črnogorskega razbojnika. Te dni so orožniki v selu O-pinji V Črnigori naleteli na roparsko družbo Marvina Nise Pamoviča, na čegar glavo je bila razpisana nagrada 30,000 nji bodočnosti naš najbolj pe- dinarjev. Tekom boi,a) ki se ie reči socialno- politični problem. vnel med orožniki in roparji in Ker se velik del našega na- traial celo ur0> je bil Pamovie roda že danes ne more več z vsemi svojimi tovariši ubit. preživljati doma in postaja ta _0_ del radi zgoraj opisanih razmer še od dneva do dneva več- NESREČA VSLED PLINA. Belmont, Mass. — Ko so prišli v nedeljo sorodniki na obisk k družini Mr. in Mrs. A. Holland, katera živi v Waverly o- ji, bodo morali vedno novi tisoči in tisoči na tuje s trebuhom za kruhom, v Nemčijo, Francijo, Ifanado itd. -o- Najdeno truplo. Smrtna nesreča. Umrla je v Št, Pavlu pri Preboldu gospa Marine, gostilni-čarka v Dolenji vasi. Na Štefanovo je padla po stopnicah v klet tako nesrečno, da je vsled zadobljenih poškodb umrla. —-o- Pri Grosupljem so našli že vse razjedeno človeško okost-kraju, se jim je nudil strašen je pokrito z vejami. Večino ko- 56 let. — prizor. V sobi napolnjeni s pli- sti so bile raznesle že razne ži- teljica v nom so našli mrtvega gospo- Vali. darja A. Hollanda in gospodi-, _0_ njo, gospodarjevega brata in | Laško, ženo, ter očeta Ilollandove že-| Umrli so decembra 1925. ne, George Dwelley-a. Dva o- Ana Tezbovc roj. Močivnik. Umrli so v Ljubljani: Josip Šenk, muzejski vratar, Katarina Kuret, uči-p., 60 let. — Anton Komatar, posestnik, 39 let. — Ferdinand Zaje, posestnik, 58 let. — S. Jožefa Pokorny, bolniška sestra, 69 let. .ie „ bf,tejeČa iz osmih oseb se S;a*ala z avtom iz Grant-H-f' se -ie vdeležila So jj' K'edališke predstave. Ko n^611 preko proge na glav VH r2iS««. pri drv i tovorni h0 j S°nthern železniške druž-biii'1 ?^dene v avto. Sunek je HiIovit. da je avto vrglo IH>t oseb je bilo na *« atar 57 let> ml, pn židovski moskovski vla-^ nesrega se je pripetila na do- rojen v Moravčah na Kranj-di to so pogodili. K^t j,m ko- u Ricfi družine v Minneapo. Rabič iz Slivne- SS imajo nekateri k° vdovec, star 74 let. Naj cevi in bil usodepoln dvem ose- m]ajši med temi> Tomaž La- bam. Žrtvi sta: Mr. in Mrs. Ed- jevC( je videl doati sveta( bi| je ward Rice mrtva in štirletna nekaj čaga tudi v Ameriki, Tu_ , .hčerka se nahaja v kritičnem i „• n;Vfli Vomai nar l^t Ku- svojih psičkov in opic, tudi ve-1 . . :Ka:1 J.e.Dival, Komaj Par.let- Ku" ' j. i..-..o 4,___|Sianju. 1 pil si je malo posestvo in se po- Tretja oseba je pa 74 let sta- ročn Bn je delaven in veren Philip Ricux, ki je tudi bil Amerikanci denarja v izobilju — in kakor otroci do igrač, tako imajo Amerikanke poleg liko veselje do kinča. S tem denarjem, katerega bodo dobili za dragulje, bodo kupili polje-deljske stroje. Pametno! Tozadevna pogajanja so že v teku. "Mi hočemo zamenjati naših 25,000 svetlikajočih se demantov v amerikansko svet- Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO. Itd. Naša banka ima svoje lastne tver« poŠto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na ' dom ali fl» zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naš« cene za poiiljke v dinarjih tal lirah so bile vSeraj sledeče: Skupno s poštnino: n najden mrtev na svojem domu, zadušen od plina, ki je uhajal iz plinove pečice. -o- Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! človek. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IS TIIE BEST ADVERTISING MEDIUM! i likajoče se jeklo." Tako pravi jo Rusi. "Ti demanti so bil kupljeni od bivših ruskih tira i nov s znojem in žuljem našega kmeta mi mu hočemo sedaj to povrniti." Zbirka teh demantov je nekaj krasnega in so bili v rokah . . , , . . .... . . jo Kusi. "li aemanu so dih je izbruhni ogenj in uničil tn J d 1)jvSih rUskih tira_ poslopja. Skoda je cenjena na 1 1 J ......... $150,000. Nesreča na brodu čez Savo, Na novega leta dan se, je pripetila pri prevozu čez Savo iz vasi Ribče na Kresniško stran ! nesreča katera bi se skoraj u-'j sodno končala. Prevoz oskrbu- 500 _ Din. $ 9.5S 1,000 — Din. $ 18.75 2,500 _ Din. ____ __$ 46,73 5,000 — Din. ........ $ 93.00 10,000 — Din. $185.G0 100 _ Lir ------ $ 4.70 200 Lir $ 9.05 500 _ Lir _ .. $ 21.75 1,000 — Lir .......... $ 42.25 Pri posiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zate se pošiljatve nakažejfl po cenah onega dne, ko mi sprejm«« •uske carske hiše že od Petra'je Marija Smrekar, katera je' goLARjE POŠILJAMO Mi TUDI Velikega. Na svetu ni lepše ta dan pustila v čoln okoli 40 v JUGOSLAVIJO IN SICER zbirke draguljev, kakor je oseb, med tem ko bi smelo no-( POnr°BRZOTAVNOTU" zbirka iz zaklada ruskega ca- tri kvečjemu le 16 oseb. Tato Vge p0?i}jatve naJslovite „ 8L#. ra. Tako zatrjujejo oksperti. pnyiapolnjen čoln se je na sre-, VENSKO BANKO Veliko je Amerikancev, ki ae di Save potopil, ker je bila te- ZAKRAJŠEK & ČESAREK zanimajo za te dragocenosti. I ža za spodnje deeke (tla v m w. 42nd Bt, N«r York. N. T, AMEMKAN3KI SLOVENEC =fžfc Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list !r Ameriki. I Ustanovljen leta 189L Izhaja viak dan razun nedelj, pon-iSelikoT la dnevov no mumUdh. Izdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in sprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, Naročnina] _$s.oo 2.56 Za celo leto £a pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto _____________ 6.00 Za pol leta _8.00 The first and the oldest Slo* veni an newspaper in America- Established 1891. Issued daily, except Sunday. Monday. and the day after holiday«, Published by i EDINOST PUBLISHING CO Address of publication offica: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L 'Phone: Canal 0098. Subscription! For one year__ For half a year- _$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe; For one year _ 6.00 For half a year-. 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številkoi f tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Enttred as second class matter November 10, 1925, at the post office fet Chitago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rev. J. M. Trunk: "V Problem starega sveta. h. Nova Rusija s svojimi popolnoma novimi idejami, vsaj glede prakse, je koj po uspeli revoluciji obrnila precej pozornosti na zapadno Evropo. Pokazalo se je pa, da tla niso ugodna, uspehov ni bilo, kaka ruski podobna revolucija se ni pojavila, dasi raznih rabuk ni manjkalo. Rusijo so od nekaj vsaj napol prištevali k Aziji, in to ne ravno brez razlogov. V marsičem je v Rusiji še precej azijatskega, saj so ji vladali nekoč Mongoli, in ji danes najmanj duševni vladajo židovski Semisti. Nekoliko ifc naravnih razlogov, še bolj pa radi neuspeha v zapad-nih, državah, so sedanji gospodarji obrnili ves svoj pozor na — vzhod, na azijatske narode. Treba je imeti pred očmi, da je unija sovietskilr republik gospodarica tudi v — Vladivostoku. Res je, da so oblast precej decentralizirali, a tudi le bolj na papirju, kakor je na papirju toliko hvalisana nova svoboda. Kakor nekdaj car, tako drži Moskva vse v svojih rokah in svoji centralistični moči. Brez take oblasti ne mora obstajati nobena država, najmanj ogromna Rusija. Toraj matuška Moskva gospodari tudi ob Tihem morju. Ta ruska oblast pa srečava na svoji raztegnjeni črti celo vrsto narodov, lahko rečem vso Azijo. Znan je malo skrivnosten brzojav, katerega je nemški cesar Viljem II. poslal carju Nikolaju II., ko sta se ločila po manevrih v Baltiškem morju 1. 1902. Glasi se: "Admiral Atlantskega morja pošilja pozdrave admiralu Tihega oceana." Pomen je jasen, dasi različnih komentarjev ni manjkalo. Viljem ni postal admiral Atlantika, Angleže je to prehudo speklo in zaoril je klic: "Hang the Kaiser." Ravno takomalo je Nikolaj dosegel časti admirala v Tihem oceanu, ko ga je uničila revolucija, a Rusija, tudi boljševiška in komunistična, si pa je le znala prisvojiti nekaj tega admiralstva na vzhodu. Evropske sile so skušale na tihem Rusijo potisniti v Azijo, pa je šla sama prav prostovoljno in namenoma. Caristični Rusiji ni uspelo, sovietska Rusija upa na uspeh, in morda ne zaman. Od i. 1917 sem se natančni opazovalec ne more ubraniti utiša, da se je Rusija z vso silo vrgla na vzhod, kakor bi nekako ne pripadala z največjim delom svojega prebivalstva Evropi. Omenil sem, da je morda neuspeh na zapadu nekoliko k temu pripomogel, bolj pa so jo nagnili na vzhodno stran novi problemi. Uspela revolucija je prinesla polno idej, o katerih so prej razpravljali bolj v knjigah in na kongresih. Te ideje je hotela Rusija udejstviti, ko je 1. 1918 sestavila posebno spomenico in ustanovila "Zvezo za svobojenja vzhoda." Sovietska unija republik ima sama precej narodov pod svojim okriljem, recimo imperijem, a unija jih je malo poštupala z nekim osvobojenjem, dasi je ta svoboda zelo problematična, in je n. pr. v Kavkaziji precej zagrmelo od moskovske strani, ko so tam besedo svobodo tolmačili malo preširoko. Svetovna vojna je imela v Evropi posebno pri Slovanih svoje dobre posledice v probujenju narodne zavesti. Od tega pro-bujenja imamo noVe slovanske države, kakršnih prej svet ni poznal .Apipak ideje so šinile tudi med narode v Azijo, med ljudstva, ki »o bila dozdaj precej topa in Evropi sovražna, vse to pa afeve pod Uplivom ruske revolucije. Omenjena spomenica iz 1. 1918 vsebuje za azijske narode natanko določeno smernice. V glavnem se glase: Azijske države naj se vse zedinijo, odpravijo naj se vse koncesije Evropejcev in inozemcev v Aziji, monopoli naj prenehajo, carinske meje naj se odpravijo, trgovina naj je prosta po vsem azijskem ozemlju. Ideje niso bile sejane v veter, temveč so padle na zelo u-godna tla. Zajele so skoroda vse narode na vzhodu, in nihče ne more utajiti dejstva, da vzhod vstaja in se pripravlja pod vodstvom sovietske Rusije na pohod proti zapadu in proti zs padni civilizaciji pod rdečo zastavo. Waukegan-No. Chicago, 111. Kakor je bilo že poročano v slovenskem časopisju, prično Slovensko stavbinsko in posojilno društvo z veliko kampanjo za pridobivanje novih delničarjev. Z dnem 6. februarja otvori novo serijo. Torej bo vsakemu dana lepa priložnost, da prične hraniti z malo svotico. Ne čakajte, da bi vas. moral kdo nagovarjati, da pristopite k temu prekoristnemu društvu, ampak se sami požurite ter pridite v naš urad ter kupite delnic kolikor vam razmere pripuščajo. Delnice so po sto dolarjev vsaka. Vi plačujete na vsako delnico vsaki teden po 25c ali 12 in pol centa. Delnice po 25c tedensko so zrele v šestih letih in treh mesecih. Vi plačate v tem času na vsako delnico okrog $81.00 do $82.00. Vam se izplača pa polno svoto $100.00. Tu lahko vidite, kako lepe obresti ali dividende dobite v tem kratkem času. Mi bi v,am priporočali, da kupite vsaj 10 delnic, to je za en tisoč dolarjev. Plačujete tedensko za en tisoč dolarjev $2.50 ali $10 mesečno, katero svoto prav lahko pogrešate, a v par letih se vam nabere lepa svota, rja katero bodete lahko ponosni. Mogoče vam ravno ta tisočak odpre vrata k vaši bodoči sreči. Torej ne pozabite: 6. februarja se otvori novo serijo. Pridite gotovo, ako vam je nemogoče v urad, se lahko zglasite pri tajniku ali kateremu drugemu uradniku, ki vam bo drage volje dal vsa navodila in pojasnila. Med to kampanjo bo tajnik imel urad odprt na svojem domu vsaki večer od 7. do 8. ure ter ob sobotah od 4. do 5. ure popoludne. Od odbora društva vam bo dana vsa mogoča postrežba. Torej z združenimi močmi na delo vsi za večje in močnejše stavbinsko in posojilno društvo. Apelira se na vse delničarje, ki si mislijo zidati nova poslopja to leto, da vlože svoje aplikacije za denar že sedaj, da pridejo pravočasno na vrsto. Z odlični mspoštovanjem, North Shore Building & Loan Association, Math Ivanetich, tajnik. Na delo rojaki za katoliško časopisje! Chicago, III. Če hočeš iz vzhoda na zapad ali obratno.iz zapada na vzhod moraš navadno skozi Chicago, ki je središče širnih Združenih držav. Tako navadno tudi ob polletnih in letnih sestankih raznih gl. uradnikov slov. podpornih organizacij nanese, da mora marsikateri izmed teh skozi veliko Chicago. Tako se je te dni vršilo tudi letno zborovanje gl. uradnikov K. S. K. Jednote. V petek popoldne so zborovanje zaključili. Zborovanje je bilo dokaj važno in velikega pomena. Ker je zadnja kampanja tako imenitno izpadla, je gotovo, da so nekatera društva zaslužila v tej kampanji prvenstvo. Ker so bile v ta namen razpisane posebne nagrade, je tudi zadela čast naše slov. žensko podporno društvo Marije Pomagaj štev. 78, K. S. K. J. da je dobilo kar dve nagrade. Ko so naše pr-voboriteljce društva Marije Pomagaj to zvedele, so se razveselile in sklenile takoj, da povabijo gl. uradnike, ko se bodo vračali iz Jolieta, na posebno večerjo, ki jo bodo priredile v počast gl. odboru. Kar so sklenile so storile in v petek večer je skoro do malega pose-til ves gl. odbor chicaško naselbino in se udeležil zabavnega sestanka, ki so ga priredile naše neumorne prvoboriteljce društva Maria Pomagaj. Nekako ob pol 9. uri zvečer je zavladala prav živahna zabava v šolski dvqrani, kjer je bila večerja prirejena. Tega sestanka 'so se udeležili tudi domači g. župnik Rev. Kazimir Zakraj-šek, duhovni vodja KSKJ., Rev. 'j. J .Oman in bivši duhovni [vodja KSKJ. Rev. James Čer-'ne, in kakor že rečeno do malega vsi gl. uradniki KSKJ. in I podpredsednica KSKJ. Mrs. Marie Pr island. Po večerji so sledili govori. I Po govorih je zapelo par pesmi ! pevsko društvo "Adrija" pod ;vodstvom prof. Ivo. Račiča. Na-'to pa je dobil besedo podpredsednik KSKJ. Mr. Matt Jerman, j Kako on govori ve vsakdo, ki Iga je že kedaj videl. Njegova 'harmonika in njegovo grlo je nekaj, kar zainteresira staro in mlado. Zaigral je nam in zapel par tako fletnih in okroglih, da smo mu sledili z največjim' zanimanjem. Zel je ?ato akla- miranje, ki ga ob vsakem presledku kar ni hotelo biti konca. Zapel je nam par angleških in par od žensk v svarilo moškim. Da bo Mr. Jerman najbolj a k lam i ran je že napovedal gl. predsednik Mr. A. Grdina, ko ga je predstavil. In bila je resnica. Pozno v noč je trajala zabava, nakar so se nekateri odpeljali nazaj v Joliet, drugi so prenočevali v Chicagi, ki so naslednji dan odšli proti domu. Gg. gl. odborniki so si ob tej priliki ogledali tudi našo novo šolsko dvorano v drugem nadstropju, ki je obširna in narejena na jako modern način. Prostora v dvorani je dovolj do 1500 ljudi. Vsled naglega spreminjanja temparature je več ljudi bola-nih na prehladu. Mestni zdravstveni komisar priporoča, da naj se ljudi ogibljejo natlačenih prostorov, ker tam se naj- kampanjo, da bo naša KSKJ. do konvencije dosegla 30,000 udov. V četrtek dopoldne, 28. jan. je bila operirana Mrs. Terezija Kmet. Operacijo je srečno prestala in zdravje se ji obrača že na bolje. Mr. R. Perdan je dobil od guvernerja te dni notarsko licenco. Opravljal bo vsa notarska dela. Operirana je bila tudi te dni Mrs. Elizabeta Hribar. Operacijo je srečno prestala in zdravje se ji vrača! Chicago, 111. Kot odgovor na Špolarjev dopis v Prosveti z dne 4. januarja 1926 odgovarjamo, da se je obravnava vršila 18. januarja in ne 8. jatiuarja, kakor je on pisal. Na drugo mu odgovarjamo, da po tistem, ko je sodnik zaslišal rojaka Špolarja in priče, ssa. hofi Zadnja ciganova želja. Starega cigana so radi njegovih zločinov obsodili na — ve-šala. Pred smrtjo so mu dovolili zadnjo željo. Cigan je pr° sil žganja, tobaka in pipo. P1' nesejo mu, kakor je želel. K popije žganje, si počasi naba» pipo in jetniški čuvaj mu vžg šibico, na kateri je bilo dos žvepla. "Oj, le počasi, pri| telj, da se žveplo odcedi in i gori, sicer je nevarno, da d bim — j etiko. * -'f * Iz vojnih časov. V vojnem času se zelo rad« je slanino. Nekoč je prišla v trgovina neka služkinja in je sli' šala, kako je rekla neka gospodična prodajalcu: "Za gosp0 bolj raznaša razne bolezni iz je rekel, kakor je bilo pisano jMastenovo pol kile slanine osebe na osebo. Kansas City, Pa. Naša slovenska naselbina je zadnje leto zelo napredovala. Farani cerkve sv. Družine so začeli z akcijo za zgradbo nove slovenske cerkve, katero so že začeli graditi lansko leto. Vsled prehitre zime in pa radi pošlega gradiva, se je izgotovi-'tev nove cerkve preložila do spomladi. Takoj spomladi pa se z delom zopet prične, dokler se ne izgotovi. Slovenska cerkev bo lepa, in ena izmed najlepših v tej okolici, ko bo popolnoma izgotov-|ljena,*kar bo v ponos vsem Slovencem ne samo tu v naši naselbini, temveč po celi Ameriki. Dohodki lanskega leta so bili pri naši fari izredno dobri. Vsega skupaj je bilo 26,344.21 dol. Stroškov pa smo imeli $18,113.53. Torej je prebitek $8,230.68. Številke so najboljši svedok našega napredka .Te govore za Amer. Slovencu dne 6. janu-jln takoj ga je dobila. Tal") arja, da kar je iskal to je dobil, je tudi sodnik rekel, da je Špolar iskal "fight" in zato je tudi dobil in oprostil Cirila in Franka Pichmana. S tem je Špolar izgubil sodbo. Špolar je pa rekel, "Aber judge, I am no fighter." Sodnik je pa odgovoril, "You were this time," in s tem se je obravnava končala. Toliko v pojasnilo SNPJ. in vašemu rojaku, da kar je vaš bratec iskal, to je dobil. Frank Pichman, Ciril Pichman. VELIK PLEN PROHIBICIJ-SKIH AGENTOV. Chicago, 111. — Prohibicijski agenti so si s sekirami priborili vhod v poslopje, na 732 Nort^i Leavitt ceste, kjer se je varilo pristno pivo. Tam so našli 25, „„ ............. mož pri delu, ko so nalagali trgovini in plačam lepo vS°., sodčke enega vrhu drugega.; vsako leto, da krijem deficit-. Agenti so jih obkolili in deset j "Zakaj pa potem ne zal),e: od njih aretirali, drugi so po-'trgovino ?" begnili. Na enemu od desetih ' "Od česa .pa naj rmtl 1 "fX/t^ 1 l/l/--- Chicago, 111. |bo s svojo glasovnico spomnil Cenjeno uredništvo:— Pisal ,še kak drug naročnik. Agitiral sem že, da sem naročnik Am. j bom pa tudi sam na vso moč, Slovenca že skoro odkar izha- da dvignemo .list, Letošnji Evharistiški shod v Chicago bo nekaj, česar do sedaj svet še ni videl, ^se, kar si človeški razum izmisliti more, in vse, kar se da urediti, da se slovesnost poviša, pa naj stane kolikor hoče, vse se bo naredilo. Naš evharistiški kralj v Ev-haristiji, to je v presv. Režnjem Telesu, mora dobiti slavo, ka-koršne mu človeški rod dosedaj še ni pokazal. In tu sedaj ne delajo samo katoliki, ki verujejo v to Skrivnost, temveč tu tekmuje celo mesto Chicago, brez razlike vere ali brezvere. Mesto Chicago je sprejelo to slavje kot svoje in pokazati hoče, kaj se da narediti glede zunanjega blišča. Tudi cela katoliška Amerika je že pridno na delu. Iz vseh mest in vasi prihajajo sporočila o velikanskem; izvanredno velikem zanimanju, ki se kaže med katoliki za udeležbo na tem shodu. Najprej so računali na milijon udeležencev. Sedaj računajo že na poldrugi milijon. Samo nadškof iz San Francisco je brzojavno naročil deset tisoč postelj za svoje vlake, ki bodo prišli iz njegove nad-škofije. Pripravljalni odbor mu jih je mogel pa nakazati samo en tisoč. Vsi hoteli, z vsemi sobami, so že zasedeni in se za tiste dni tudi za najdražji denar ne da v nobenem, tudi največjem in najdražjem hotelu več dobiti postelje, še manj pa sobe. Ker je pa to mednarodni shod, bo obstajal iz narodnih sekcij. Vse narodnosti pod solncem bodo imeli v tem shodu svoje sekcije, svoje oddelke in vse so že pridno pri delu. Tudi slovenska sekcija se je organizirala pretekli četrtek v ] | Jolietu, kjer so se zbrali zastopniki vseh slovenskih župnij chicaške nadškofi je k ustanovni seji. Povabljeni so bili j tudi zastopniki obeh naših ka toliških Jednot. Tako bo od sedaj odbor za to sekcijo obsta- Predsednik je pojasnil celo delo, kakor mu ga je naročil Msgr. Quille, ki ima v rokah vse predpriprave. Glavno naše delo, *je povedal, je, da pripravimo za slavnostna zborovanja pri shodu v slovenskem jeziku, da poskrbimo za kolikor mogoče veliko udeležbo od strani ameriških in starokrajskih Slovencev, da poskrbimo za naše nilo se je razposlati nabiralne pole vsem društvom in vsem župnijam. Sklenilo se je, da bo predsednik odbora v kratkem stopil pred slovensko javnost s prvim pozivom za veliko udeležbo in za sodelovanje vse slovenske ameriške javnosti za to priliko. Presv. Zakrament bo združil vsa katoliška duhovska in laji-ška srca za veliko manifestacijo, da bomo pokazali ameriški kat. Slovenci Ameriki in stari domovini, kaj znamo. V tiskovni odbor so bili izvo- goste in da jim v slovenščini podajamo vse, kar mora vede-jI jeni predsednik Rev. J. Plev-ti cela slovenska javnost, vse, nik, Rev. J. Oman in Rev. K. kar se bo vršilo na shodu in kaj je pomen tega shoda za celo katoliško cerkev, posebno za Zakrajšek. Ker ni bilo waukeganskih zastopnikov in iz So. Chicage češčenje sv .Rešnjega Te'lesa in ni bilo mogoče dobiti za delav-pomen te globoke presvetel ni dan lajikov, sklenilo se je, Skrivnosti za vse naše javno, da se v najkrajšem času skliče družinsko in zasebno življenje, -.v Chicago drugo zborovanje in ker to bo glavna naloga, katero , se povabi še ostale, da bo od-ima ta shod. bor polnoštevilen. Tu se bo pa Na shodu se je povedalo, da šele začelo pravo delo in se za- pridejo najbrže vsi trije slovenski škofje sem, nadškof Sedej iz Gorice, škof Jeglič iz Ljubljane in škof Karlin iz Maribora. Izmed, duhovnikov pride kanonik dr. Opeka iz Ljubljane, Jiev. Jožef Klekel, oče in voditelj Prekmurcev in državni poslanec. Pride tudi voditelj katoliških Slovencev dr. Korošec in veliko drugih. Na dnevnem redu je bilo tudi financiranje dela tega odbora in stroškov za vse ureditve, ki bodo združene s tem shodom. Slovenske župnije v chi-caški nadškofiji so že taksirane za glavni odbor in njega stro- cele vse predpriprave. Na zborovanju je bilo veliko zanimanje za shod in vse kaže, da se bodo ameriški Slovenci sedaj pri tej priliki res pokazali, kakor še nikdar preje. "Amer. Slovenec" bo drage volje na razpolago odbora za vse objavlienje glede tega shoda in bo vse storil, da se bo naša javnost pokazala v kolikor najlepši luči. To bo dan za kat. ameriške Slovence, da se pokažejo. -o- No tedaj! "Ali si slišal, da so vlomili pri Židu Jejtelesu in so mu od- ški in sicer morata dati Jolietij. za 8000 lir blaga in Chicago vsak po $1800.00 So. Chicago $400.00. Za Wau-kegan najbrže tudi precej veliko, kar bomo povedali, kakor hitro izvemo. Poleg tega bo nosila velikansko, da, največje breme slovenska župnija Sv. Štefana v Chicago, ker bo shod v Chicago. Te župnije zato ne bodo mogle veliko prispevati še za drugam, Mr. Grdina je poročal, da je glavni odbor o tej točki že de- "No, vidiš, On pa vedno trdi, da se ne more iznebiti blaga." vesti iz chicago, ill. Chicago, 111. — Dr. Herman N. Bundeson, zdravstveni komisar, je izdal na prebivalstvo Chicago svarilo, v katerem svari proti takozvanimi mazači, ki se izdajajo za zdravnike, a v j-esnici so le sleparji, ki tudi iz zdravega človeka napravijo bolnega, samo da pridejo do denarja. Za to svetuje dr. Bundeson, da naj vsakdo, ki zboli pokliče zdravnika katerega v resnici pozna. i — Na 1130 Lake St., Oak. Park je eksplodirala gasolin | pečica, detonacijo je bilo sliša-, ti štiri bloke daleč. Lastnik hi-j še je Charles Bernard, ki ima j v vspredju trgovino. Ko je na-1 stala eksplozija je Bernard go-, voril s svojem odjemalcem. Silno sta se prestrašila ko so naenkrat vse šipe popokale in blago je začelo padati iz polic. Ranjen ni bil nihče, škoda je precejšna. — V teku dveh dni so bili v našem mestu trije požari, ki so napravili škode $275,000. . Dve osebi sta bili ranjeni, za enega ,ki je gasilec ni upanja, da bi okreval. — V Chicago in okolici je že ' j bilo to leto 67 oseb ubitih po i avto, od krogle jih je padlo 32, Ie strupeno žganje še ni zahtevalo to leto svoje žrtve. 11 I! — Ypsilanti, Mich. — Eck-hart Thon, dijak iz Chicago je bil na mestu mrtev, dva njego-'< va tovariša pa le lahko ranjena, ko se je avto, v katerem so se vozili v tukajšni bližini prekucnil. Amer. atere Božj pomoti v glavnem ga smvensKegH .....- *---------- . - ■- rongresa, niso bili uradno po- Slovenec je mnogo storil za na-1 starejši slovenski list Amerik. vabljeni zastopniki iz bo. cm • cajr() in Waukegana, katera na društva. Zato, ko sem zagledal politični list, ki je pomagal slovenskemu narodu v Ameriki batiral in sklenil nabirati med jaliz župnika in dveh lajikov! svojimi &ani prostovoljnih vseh štirih slovenskih župnij: rov, da bi pri tej priliki kato-,' / Sv. Štefana in Sv. Jurija iz Chi- liška Jednota krepko pokaza-( age, Sv. Jožefa iz Jolieta in Ia svojo katoliško barvo in sv°-'j3ox 10jg Tatere Božje iz Waukcgana. j je katoliško prepričanje. Skle- ox uradu J" RADA BI ZVEDELA, kje se nahaja moj brat John Godec, doma iz Oselce pri Stični na Dolenjskem. Pred pe-|tirni leti je bil pri moji sestri tu na Ely, Minn., od tukaj je šel , nekam na farmo, zdaj pa ni več glasu o njemu. Prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za hvaležna, če pa sam bere te vr-aj se pa tudi oglasi na naslov Frances Borich, Ely, Minn . ..Mesec februar je mesec katoliškega tiska. Kaj boš torej storil (a) za katol. list Amer. Slovenec? NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tin> kturo, katera je naj boljša in uspešna na na svetu za proti iz. sedanjo razpisano kampanjo, sem rekel sam sebi: Tu sem- pa tudi jaz poklican, da storim- nekaj za naš najstarejši slovenski list v Ameriki. Podal sem se zadnjo nedeljo na agitacijo in v na vse načine. Zato naprej, a-gitirajmo v tej kampanji, da pridobimo listu kar največ mogoče novih naročnikov. Pozdrav vsem rojakom in dobil sem štiri naročnike, kar .rojakinjam žirom Amerike, o-naj bo kot začetek moje agita- sobito pa agitatorjem Amer. cije v tej kampanji. Slovenca! Rojaki me poznajo tako v I domači kot drugih naselbinah, j Mart.n Kremesec Zato sem prepričan, da se me I gl. porotnik KSKJ. paka se bo popravila. Ustanovne seje so se udeležili Rev. John Plevnik, Mr.Ne-manič ml. in Mr. Golobič iz Jolieta ; Rev. Kazimir Zakrajšek, Mr. Frank Banič in Mr. Martin Kremesec iz Chicage; Rev. Benvenut iz So. Chicage, Rev. John Oman, duhovni vodja in Mr. Anton Grdina, predsednik KSKJ., in Mr. Stonich, pred-1 jsednik Dr. Sv. Družine. ! Predsednikom tega odbora je bil enoglasno izvoljen Rev. John Plevnik, najstarejši slov. Volilni kupon naročnikov. padanju in za rast las. kar mil bom zelO'Brusl'n tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčatr pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice. potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga po-išljem zastonj. JAKOB VVAHČIČ, iz katoliškega sveta. KATOLIŠKA NEMČIJA V ŠTEVILKAH. |ha.iil v letu je bilo 184,161,661. Nevarnost za katolicizem pa Mr. Grdina in Mr. Stonich sta .ie Nevarnost za Katoucizem pa; o]-ena podpredsednika, tvorijo mešani zakoni. Izmed: 1*vo ' jsek 0FM , "Koelnische Volksz.itung" ;58>()15 s(? jih jc Ie 23.0% izVr-| *e.\Ka*Tr blaga? povzema iz "Kirchliches jšilo v katoliški cerkvi. Izmedj bucli fuer das katholisehe gp^gj 0trok rojenih iz takih Deutschland" nekaj zelo zani- zakonov> je bilo krščenih po mivih številk o stanju katoliciz- katoliškem duhovniku le 32,-ma v Nemčiji v 1. 1923. V celi 60() državi jc bilo 20,320,162 kato- y katoliško cerkev je presto-1 ličanov, nekatoličanov pa 40,- lpjj0 v omenjenem letu 7245 (130,952. Najmanj katoličanov protostantov, 2,631 katoličanov je v severovzhodnih pokra jb pa He j(. vrnilo. Odpadlo pa jej {JftKOuNlMJM nah države, vedno večje pa je j g 074 katolikov in sicer v pro nik. Zapisnikar te seje Mr. Nemanič iz Jolieta. Seja je bila jako zanimiva. Pogovor se je vršil največ o tem, kakšno delo želi imeti gl. odbor od tega pododbora. UPRAVNIŠTVU A. SLOV. Chicago, III. Dne. ......................................... Priloženo Vam pošiljam $...................... za obnovitev \ moje naročnine na list A. S. Mojih volilnih glasov je.......... | Glasujem za ................................................................... Naslov ............................................................................. kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju kato liškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........----..................................... Naslov .........................................v................... "zgodba 0 nevidnem človeku" bo ime podlistku, ki ga začnemo priobčevati te dni. Ta povest je polna pretresujočih dogodkov in vsled tega tako zanimiva, da je le malo povesti, ki bi se mogle meriti po zanimivosti z njo. Prepričani smo, da bomo z njo našim naročnikom kar najbolj ustregli. Povest je povzeta iz angleškega družabnega življenja. Či-tatelj ji sledi z največjim zanimanjem, ker povest je resnično med vsemi povesti nekaj posebnega. Da se zainteresira za to krasno povest, kar največ mogoče onih, ki ljubijo lepe zanimive povesti, prosimo vse naše cenjene naročnike, da naj na to opo-zore svoje sosede in prijatelje, da se bodo na list naročili pravočasno in da bodo tako čitali povest od kraja. Vsakdo, ki se bo na list naročil na novo te dni in bo čital zanimavo povest "ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU" od kraja, bo vam hvaležen, ker mu bote s tem preskrbeli zares užitno in zanimivo čtivo. Ker je točasno ravno razpisana kampanja za nove naročnike, bo to kakor nalašč dobrodošlo za naše agitatorje(ice). Že samo to, da spomnite naše ljudi na to lepo povest bo vam pomagalo pridobiti marsikaterega novega naročnika. Povest se bo pričelo priobčevati v krat" kem, zato te dni krepko agitirajte za nove naročnike, da bodo vsi novi naročniki čitali to zanimivo povest od začetka. SrwwwaTfranrgwy»» vmrvrsrv u trv m M IŠČEM ŽENSKO 1436 E. 95th St. za gospodinjstvo in varhinjo pri otrokih. Katero veseli, naj se zglasi ustmeno ali pismeno pri Andrew Glavach, 1844 W-Cleveland. Ohio! 22nd Place, Chicago, 111. ,iei števijo, čimbolj gremo proti ju- testantizem 9,547. Sicer je v gu. Tako ima Bavarska 5,114,- tem-oziru bolje kot prej ali ven-015 katolikov, nckatolikov pa dar še slabo. Napredek se jasno v cleveland!!! Ce želite obnoviti naročnino le 2,131,585; na Bfidenskem je'idi> ge vemo, da je I. 192o7od- ali spremeniti naslov za naš list 1,324,614 katolikov, drugover-|padlo .. |,70 !, 1923. pa le še! Amerikanski Slovenec, lahko cev pa 899,995. Duhovščina v 18)074. rvotestanti pa so v le-1 to storite pri našem zastopm-Nemčiji je štela v Jetu J 923.1 tih od 19)9—1923 izgubili več ku, 19,540 svetnih duhovnikov, jjj0t 1 milijon pristašev, ki so FRANK KURNIKU "9,621 redov nikov in 61,641 re- šli večinoma med brezverce, 6121 St. Clair Avenue, dovnic. Versko življenje se do-j med tem ko je katoliška cerH Cleveland, O. sti dobro razvija. Izmed 146,- kev v isti dobi 161,567 izgubila. Ravno tako se obrnite do nje-469 porok katoličanov pred ci- — Žalostno je tudi, da je tako; ga v vseh drugih zadevah, tika-vilno oblastjo, je bilo 141,508 piajp katoliških uradnikov. Jz-j joeib se našega podjetja: gle-izvršenih v cerkvi. Izmed 414,- 'med 680 najvažnejših državnih'de oglasov, tiskovin itd. Mr. 68g otrok katoliških starišeV, 'funkcijorarjev v državi, je le'Kurnik je tudi zastopnik za list je(bilo krščenih 112,434. Veli- J 81 katolikov. To krivico kato-| Ave Maria in St. Francis Ma-konočno spovedno dolžnost je ličani močno občutijo. gazine. _ « UPRAVNIŠTVU A. SLOV. ; Chicago, 111. Volilni kMpott agitatorjev, Dne. in Pridobil sem Vam...... .............novih naročnikov pošiljam $ ..................2a naročnino. Število volilnih glasov znaša.................................... Glasujem za ............................................................... Naslov .............................................................................. kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite vsem novim naročn«kom jubilejni spominek. ; Jaz si izvolim nagrado............... ...................................... Podpis agitatorja .................................................... Naslov ...................................................................... > VAŽNO- _ Imena in naslove novih naročnikov napišite posebej in nam jih dopošljite s tem kuponom. Pazite, da bodo nattipvi pravilno napisani in bo natančno označeno, koliko je kdo plačal naročnine. MaMmi^ somišljeiaikom! Kakor smo žc obelodanili najboljši predlog, ki smo ga prejeli od naših naročnikov za razširjevanje katoliškega dnevnika, ga danes ponovno prinašamo. Ta predlog je stavila Mrs. K. Tomazich iz Walker-ville, Mont. Njen predlog se glasi: "......List naj bi se razpošiljal tudi med take, kateri niso naši naročniki, ker je dosti takih, ki ne vedo, katera stran je prava. Take bi se še dalo dobiti na* katoliško stran. Naj bi se takim pošiljal list vsaj tri mesece brezplačno. Za pokritje teh ekstra-stroškov, naj bi prispevali nekoliko naši katoliški rojaki od čistega dobička pri igrah in vsakovrstnih zabavah. Jaz mislim, da bi se nihče ne protivil proti temu, ker to bi bilo pravo misijonsko delo in take prispevke naj bi se nabiralo po vseh naselbinah, marsikdo si bo potem list naročil, ko ga bo do dobra spoznal. To so moje misli v tem oziru......" Ideja Mrs. Tomazich jc vzvišena in nasvet praktičen. Zato ga moramo katoliški Slovenci skušati izvesti v kolikor se da. Saj se vendar zbirajo skladi za vsake raznovrstne stvari, pa naj bi se ne za katoliški tisk, ki je največja potreba današnjega časa? Za to stvar moramo vsi na delo. Zato vse naše somišljenike uljudno prosimo, da nam dopošiliaio naslove onih rojakov, ki še ne dobivajo li;-ta "Amerikanski Slovenec", da ga jim bomo poslali za nekaj časa na ogled. Pošljite nam kolikor mogoče veliko naslovov. Na naslove, poslane nam brez podpisa pošiljatelja, se ne bomo qziraJi. Lahko se poslužite spodnjega kupona, a če imate ve čnaslovov, rabite večji papir. KUPON. Ime Naslov Ime Naslov Ime Naslov Podpis pošiljatelja Naslov. Gorenji oglas bo objavljen v našem lLstd tedensko na podlagi propagande za katoliški dnevnik, da dobimo več novih naročnikov. .Stroški za pošiljanje lista naročnikom se bodo pokrivali iz posebnega tiskovnega sklada, ki jc ustanovljen v to svrho iz prostovoljnih prispevkov. Kdor želi izbirati darove za ta sklad, naj nam piše po P°" sebne nabiralne pole. Vsak najmanjši prispevek bo uporabljen za propagando katoliškega dnevnika. ; * u w v> w g w» » « » w ■ ■ » Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, ^751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Frank Škribec, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street. Denver, Colo. ! Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: i Predsednik: Anton Jeršin, 323 W. Northern ave., Pueblo, Colo. [ 1. nadzornik: Joe Shustar, 2231 E. Northern ave., Pueblo, Colo. 2. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: | Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1011. E. 64th Street, Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: j "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. | Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. , SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! kako bo z zaposlenostjo tekom tega leta ? Federalna posredovalnica de-|a (U. S. Employment Service) sestavila poročilo o pričakovani zaposlenosti tekom teko-CeSa leta v industrijah, poljedelstvu in v obče." Poročilo se Naslanja na poizvedbe iz krasnih uradov federalne posredovalnice dela. V naslednjem navajamb le kratek izvleček iz poročila, ki se deli po drŽavah. lzpuščamo one države, katerih delovne razmere stežka zanimajo naše priseljence. California. | Kakor vse kaže, izgledi glede industrijalne in poljedelske Zaposlenosti tekom 1. 1926. so Jako ugodni. Letina jadja in i tifilf poljedelskih pridelkov 0 Presegla ono lanskega leta, loliko glede produkcije kolikor s'ede obdelovane površine. To nudilo dela večjemu številu '^izurjenih delavcev, katerih 10 sedaj več kot jih je treba. J;ivhe gradnje s strani države, °krajev in mest se bodo vršile F enakem, ako ne v večjem šte-vHu kot lani in obetajo, čim se d(;lo začne, polno zaposlenost vse tam nastanjene meha-Il[ke in druge izurjene delavce. Connecticut. . hidustrija tekom leta 1926. zborno kaže. Povpraševanje J'° izurjenih in neizurjenih dedcih bo bržkone večje kot la-1)1 • Pričakuje se, da bodo polhoma zaposleni vsi delavci V vseh stavbenih strokah. Jav-ne gradnje bodo nadaljevali v laikom obsegu. Večje industri-!(!> zlasti tekstilne, pričakuje-Jo-_ da bodo tekom 1. 1926. podale obrat in zaposlenost. . Colorado. ndustrije in zaposlenost se bo-1° tekom 1. 1926. bržkone podale v daljšim razvoju. Ceni da bo dela za 25,000 delav-več kot lani. V rudnikih se J° izkopalo bržkone 25 odst. Ve£ i'ude. »a Illinois. se strinjajo v mnenju, da Polju industrije dobro kaže, Indiana. Industrijski izgledi za 1926 so dobri in vse kaže, da letos bo treba več izurjenih delavcev kot lani. Stavbenih gradenj bo toliko ali več kot lani in pričakuje se stalna zaposlenost za vse tam nastanjene rokodelce v stavbeni stroki. Zagotovljen je obširen program cestnih gradenj. Brezdvomno bo nasejana večja površina kot lani, zlasti kar se tiče ovsa in koruze Iowa. Leto 1926. bi moralo biti boljše za industrijo kot 1925. Mogoče, da bo treba več izurjenih delavcev, razun kar se tiče stavbenih mehanikov. Da li bo polne zaposlenosti za neizurje-j ne delavce, je vprašanje, ker je vse to odvisno od poljedelskih in drugih razmer. Pričakuje se, da bo manj gradenj. Farmarji niso nič posebno optimistični in bržkone ne bodo posejali več zemlje. Michigan. Industrijski izgledi za 1. 1926. zdi se, da so jako dobri. Avtomobilska industrija ima dosti naročil za vso zimsko in spomladansko sezono. Druge industrije tudi poročajo o. dobrih izgledih za bližnjo bodočnost. — Povpraševanje po vseh vrstah delavcev bo sigurno enako kot 1. 1925. Gradi se že ogromno število stavb. Bržkone bo treba več izurjenih delavcev v stavbenih strokah. Za cestne gradnje se bo potrosilo osem milijonov. Farmarji so optimistični in posejana površina bo bržkone večja. Minnesota. Zaposlenost za 1. 1926. kaže sijajno skoraj v vseh večjih strokah. Obseg stavbenih gradenj se bo dal povoljno pri New Jersey. V splošnem rečeno, sedanje in pričakovano stanje industrijalne zaposlenosti je povoljno. Vsi razredi izurjenih delavcev bodo bržkone dobro zaposleni tekom vsega leta in opravičeno je tudi upanje glede popolne zaposlenosti neizurjenih delavcev. Gradnje večjih poslopij, prodajalnic, hotelov itd., bodo odvagale, ako bo manj gradenj stanovanjskih hiš. Delavci v vseh strokah stavbene industrije bodo dobro zaposleni tekom leta 1926., ravno tako kot lani. Letos bo več javnih gradenj in v nekaterih središčih bo zmanjkalo delavcev. Pričakuje se, da bodo farmarji posejali večjo površino za zelenjavo. New York. Izgledi za zaposlenost izurjenih in neizurjenih delavcev so ugodni. Stavbene gradnje bodo odgovorne ze velik del aktivnosti v tovarnah, ki pro-ducirajo stavbeni materijal, kot je apno, cement, opeka in snovi vseh vrst. Mnogo dela bo za stavbene mehanike tekom vsega leta. Nekaj pojemanja v stroki stavbenega materijala pa se pričakuje v jeseni. Neiz-urjeni delavci bi morali biti vsi, zaposleni v spomlad ko začno j cestne gradnje itd. Namerava- ■ na gradnja novih podzemeljskih železnic (subway) utegne v kasni jeseni del "~|nji višini in utegne dovesti do nadaljne večje zaposlenosti v bituminoznih premogovnikih. Texas. meh za smeh. Na potovanju. Potnik pride v restavracijo. Pričakuje se, da bo povpra- iMlada, lepa natakarica mu po-ševanje po izurjenih delavcih'nudi jedilni list. Zelo mu uga- večje kot v kateremsibodi letu po 1919., ki je bilo v Teksasu rekordno leto. Državne, okrajne in mestne ceste bodo vpo-rabljale nekoliko tisoč več neizurjenih delavcev kot lani. — Farmarji bržkone ne bodo povečali površine obdelane zemlje. Utah. Industrijalni izgledi za 1926 so jako dobri. Bo večje povpraševanje po izurjenih delavcih kot lani in tudi dobro kaže za neizurjene delavce. Washington. Leto 1926. dobro kaže za industrijo, v kateri bo stalna zaposlenost za izurjene delavce in polna sezonalna zaposlenost za neizurjene. Več dela bo v stavbenih strokah. Lesna industrija se bo povzpela do normalnosti. Izgled za tovarniške in konservne industrije je dober. Papirnice bodo bržkone obratovale v polnem obsegu. V poljedelstvu prevladuje optimizem. Wisconsin. Prepričanje prevladuje, da bo industrijalna aktivnost vsaj enaka oni lanskega leta. Toda bo v .... ivarnarji naznanjalo, zaposliti velik , v , . , , . , .... . tovarnah vec dela kot lani, zla- neizurjemh delavcev m i ,. , , , . . , . .. xt i i-i sti v tovarnah kovin m lesovin, stavbenih mehanikov. Nekoliko boljše razmere pričakujejo v tekstilni industriji. Poljedelske razmere bodo bržkone iste kot lani. Sedanji prebitek pisarniških delavcev bržkone ne bo popolnoma zaposlen tekom leta 1926. Ohio. Glede vseh važnejših industrij vlada optimistično pričakovanje, razun morda kar se tiče premogovne industrije. — ■Jeklarne upajo, da bodo obratovale na širšf podlagi, in delavci v tej industriji bodo bolj stalno zaposleni. Pričakuje se rekordno leto v avtomobilski industriji te države. Neizurje-ni delavci bodo, kakor se pričakuje, našli več dela letos kot lani. Farmarji bodo posejali približno isto površino kot lani. Potreba po poljedelskih delavcih bo večja nego jih je' na razpolago. Oregon. V industriji prevladuje op timizem. Lesna industrija bo bržkone obratovala ravno tako| povoljno kot lani. Lesni industrijalci pričakujejo, da bo 1. 1926. veliko leto gradnje. Mnogo mest ima načrte za velike| javne gradnje in tam nastanjenim stavbenim rokodelcem je zagotovljeno razmeroma stalno delo tekom spomladi in poletja. Več zemlje se bo obdelovalo za krompir, kakor tudi za spomladno pšenico. Pennsylvania. Industrijalni izgled za leto 1926. je zlasti obetajoč v jeklarski in sličnih industrijah. — Poročajo, da je število neizvr- ja lepa, mlada natakarica. "Zelo vroče, kaj ne, danes?" je pripomnil ljubeznivo!" ',Da res!" je odgovorila mrzlo, "in včeraj je bilo tudi vroče, in jaz se imenujem Mici, in jaz vem, da sem zelo lepa in imam lepe modre oči, in sem že več časa tu, in mi ugaja zelo to mesto in ne mislim, da sem prelepa za restavracijo. Ne vem, kaj se je zgodilo hudega danes zvečer v mesto, in tudi če bi vedela, ne bi šla z vami gledat. Moj brat je tu v restavraciji kuhar in tehta 120 kil in je rad jezen! Kaj hočete, gospod?" Potnik pomisli nekoliko, nato reče: "O nisem tako zelo lačen. Prinesite mi čašico kave in kruh s sirom in maslom!" * * * Uši. Neka kmetica je prišla v lekarno po prašek proti ušem. Dejala je, da je dekla molzla kravo in je pri tem zapazila, da ima uši. Lekarnar ji je dal prašek, mejtem pa je prišla le-karnarjeva žena in začeli sta govoriti; klepetanja ni bilo konca, da je pretekla ura, ko sta se govorjenja željni ženski poslovili druga od druge. Tedaj je dejal lekarnar: "Vzemite še en zavitek praška, samo eden bo zdaj premalo." "Pa zakaj?" "Zato, ker so vaše uši med manj javnih gradenj kot lani. tem časom že diavnaj stare ma-Poljedelski izgled je povoljen, itere postale." KI S DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. .35 .75 .50 .80 povesti in romani. Avstrijska ekspedicaja.....45 Arsene Lupin.................... 1.00 Beli rojaki ......................65 Bele noči..........................50 Bilke ...............................80 Barvaste črepinje ..........35 Bitka pri Visu...................45 Boj s prirodo ..................$ .30 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta ...........................25 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, povest .................75 Črna smrt .........................75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe.....50 Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50 Edip na Kolonu ................20 Fabijola, povest iz rimskih časov.............1.........45 Furij, De Amicis novela .. .75 Genovefa..........................40 Gladiatorji zgodovinski roman dva zvezka .......... 1.50 Gospodarica sveta ...........60 Gruda umira . .................60 Helena, vez......................50 Hudo brezno ...................35 jV Libijski puščavi.............20 Ilijada .............................25 !Vera ................................75 Pravljice Iztoka ...............75 Pripovesti o Petru velikem .75 Paberki iz Iloza.................25 Peter Pavel, glavar.......... Po strani klobuk.............. Pravljice, Wilde .............. Patria, povest iz irske junaške dobe ...................... Podobe iz sanj .................60 Pod Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv......... 2*50 Pol litra vipavca ............ 1.00 Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 Pripovedke, Hubad...........35 Pravljice Utva in Mira.....50 Različno blago, Slomšek 1.25 Rablji, vez .......................75 Sosedov sin .......................30 Skrivnost najdehke...........35 Spake, vez.................... 1.00 Sorodstvo. Povest .............45 Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto ..............v ..80 Tatič, Bevk .....................75 Taras Buljba povest........ .75 Trenotki oddiha ...............40 Tunel . . ..'.......................... 1.25 Prerokuje še večje povpraševanje po izurjenih mehanikih za tovarniška dela. V večini občin in okrajev bo nekoliko naši zastopniki, merjati z lanskim rekordom, šenih naročil za jeklene pro-Cestne' gradnje bodo zaposlo- dukte znatno porastlo; splošni vale mnogo neizurjenih delav-jvtis je, da jeklarska industrija v tej državi bo enaka ali celo i Nas glavni potovalni zastopnik je ,Mr. Leo Mladič iz Chicago. 111. On je pooblaščen pobirati naročnino 7a < Amenkansiki Slovenec, oglase knjige jliskovnie 1.1 vsa druga naročila, ki so jv zvezi z našim podjetjem. Pravico ,ima tudi pooblaščati nove lokalne zastopnike in zastopnice, po naselbinah. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, '— G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Jamnik. Pueblo, Rev. P. Cyril, O.S.B., J. Meglen. Salida, — Frank Gačnik. ILLINOIS: Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — L. Mladič. Elmhurst, ■— Karolina Milost. Joliet, — Ar. Bin ill. Jos. F. Miihicb. Paul J. Lauric.il, R. Zupane. Rockdale, Joliet, 111. - M. Kostelic. La Salle, — Annie Oynik, Anton' Strukel. Lockport, — John Koreltz: No. Chicago, — Joseph Drashlcr. Ottawa, —. Toe Medic. Peoria, — Mary Zabukovcc. So. Chicago, — Frank Tuvančič. Springfield, 111. — Josephine Bunker. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerziiaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravcc. Frontenac, — Joseph Zorc* Kansas City, — Peter Majerle. MICHIGAN: cev. V rudnikih železa jako dobro kaže kar se tiče zaposlenosti. Pričakuje se, da se bo letos iz Lake Superior okraja izvozilo 60 milijonov ton rude . Hsti kar se tiče jeklarske in- napram 53 milijonom ton lani. v.Usti"ije, prevoznih strok in ve- Izurjeni delavci bodo zaposleni tovarn, tekom vsega leta. Poljedelske manufakturnih 0 se v raznih mestih začnejo razmere so bolje kot kedaj od ^ za nadaljni razvoj parkov, leta 1920. naprej. Dočim po-v°dnih sistemov in na dru- vpraševanje po poljedelskih j.1 lavnih gradnjah, na želez- delavcih bo popolnoma odvisno juC;l'l> kanalih, cestah, javnih 0d stanja letošnje letine, je o-^ Pi'ivatnih stavbah, bo večje pravičeno pričakovati, da te ]u ^ra§evanje po izurjenih de- vrste delavcev bo treba ravno ^''ih kot lani. Pričakuje se,1 toliko kot lani. (j , °do izurjeni in neizurjeni, Nebraska. ^ popolnoma zaposleni.' Vse kaže, da zaposlenost te-jkuje veliko povpraševanje po v 'l|iidiio imamo sezone, ko ena kom 1. 1926. bo boljša kot je luv delavcev počiva, ali ti de-| kedaj bila v Nebraski. Vsi iz-L bržkone ne bodo letos urjeni delavci bodo zaposleni. 2 dela za nikako daljšo do-gradbeni program mest je rav-"azna mesta poročajo, da no tako obsežen, če ne večji, dozorijo načrti, ki se sedaj kot lani. nadkrilila rekorde, dosežene v zimi in spomladi 1. 1920. Zato Banks, se pričakuje, da bo večje po-! Ir°n Mountain, vpraševanje, po izurjenih de-1 lavcih kot lani. Tudi glede pol-ne zaposlenosti neizurjenih in navadnih delavcev dobro kaže. V stavbenih strokah se pričakuje stalna zaposlenost. Letos bo več javnih gradenj kot lani .Mesti Philadelphia in Pittsburgh imata obširne programe javnih del. Država bo potom izdaje bondov imela na razpolago 50 milijonov dolarjev za cestne gradnje; zato se priča- Ahmeek, — J. Ilrbljan. Calumet, — M. Klobuchar, John Musich, Jos. Sustarsich. Detroit, — Frances Plautz, A. *k0 Javljajo, navadnih delavcih. Od 1. okt. 1925 naprej je porastla produkcija in zaposlenost v jamah mehkega premoga v centralni in zapadni Pennsylvaniji. I in državne Splošno se prerokuje, da večja ! bo letos dvakrat javne gradnje bodo zagotovile industrijalna aktivnost v letu Mestne tolik . k, 0 javnih gradenj kot lani J^delci s delo velikemu številu delav-11926., zlasti v jeklarski indu- 80 v obče optimistič-( cev. Posejana površina bo le'striji ,bo vzdrževala produkci-*lede izgledov za leto 1926. malo ali nič večja od lanske, i jo mehkega premoga na seda- li ath. Hebein. Ironwood, — Mike Maurin. Rothbury in okolica, — R. Snida'r. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — Rev. J. E. Sehiffrer, C, Globočnik, John Stric. Ely, — V. Martin, John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Frances Kvaternik, Antonia Nemgar, Anton Nemanich. Gilbert, — Frank Ulčar, A. Preglet. Frances Tanko. Greaney, — IT. Babich. Hibbing in okolica,'— Joc Zaic. McKinley, — A. Hegler. Mountain Iron, -r- Lucia Kralj. New Dulutli, — Rev. A. Pirnat, M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Mary Sterbenc. NEW YORK: Brooklyn, — Catherine Sclmellcr Joseph Skrabc. Gowanda, — J. Zcvnik, Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. P i B. Snoj. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. lioin-bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Frank Kuriiik, Frank Suhadolnik. Ivana Gaspari, Frances Bombač, A. Strniša. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik. J. Sercel. Collinwood, — Carol Skebe, John Mcscc. Massillon, — Miss C: Gardner. Notingham, — Marv Mcvzek. Lorain, — Mamie Pcrusek. West Park, — Jos. Grdina. Youngstown, — Frank Sellars. PENNSYLVANIA: Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolai Simonich. Braddock, — Joseph Lcsjak. Bridgeville, -r- Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Cannonsburg, Hounston, Strabane in okolica. — John Pelhan, Michael Tomšič, Frances Mohorich. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swck. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman, Mary Swcte. Homer City, —■ Mary Gorichan. fmperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomcc, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Deniovšek. Oakdale, — Paul Jamnik. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh, — John Golobici), J Bojane, G. Weselich, G. Verbanc. Presto, — J. Krek. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš. St. Mary's, — Mary Aufderklam. . Vandling, — Frank Pancar. W. VIRGINIA: Thomas, — John Lahajnar, Mrs. M Bulich. WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Wis. — Mary Mohorko, Joseph Koren, John Kovačič. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, lohr. Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik Willard, — Frank Perovshek. Igralec, spisal Dostojevski ...................................75 Izlet G. Broučka...............50 Iz življenja za življenje povesti I. in III. zv..........20 Junakinja iz Štajra ........ 1.50 Junaštvo in zvestoba........ 1.00 Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek .................... 1.00 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet ....................... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................ 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................ 6. zv. Doktor Zober — Tugomer ......................... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca ................................ Jaromil ............................30 Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kazalci ........................... 1.00 Kobzar.............................. 1.00 Svetobor .......................60 Sisto E. Šesto .................. Krištof Kolumb.............. Krivec .......................... Kraljica mučenica, vez... Kratka povest o Antikristu .................................. Ljudska knjižica, 3. in 4. zvezek .......................... 1.00 Jernač zmagovač in Med Plazovi .................... V petih letih okrog sveta. 1.00 V tujih službah.................95 Valerija, ali zmagoslavni izhod iž katakomb .......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................45 Vzori in boji .................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli- aruzzi, Krilan ..................75 Zbrani spisi Jos. Kostanj evec ............................ Zabavna knjižica: Ks. Meško .......................... Zlata Vas . .................... Znamenje štirih ............ Zgodovinske anekdote I. in II. zv....................... Zmisel smrti .................... Zabavna Knjižica XXIV. zvezek .......................... Zločin v Orsivalu ............ Zadnji dnevi v Ogleju .... Zgodba o nevidnem človeku ............................. Zgodbe zdravnika Muz- nika ............................. Za milijoni ...................... .30 .90 .45 .35 75 .75 .85 .50 .75 .30 .60 .50 1.00 .30 POUČNE KNJIGE. Abecednik ........................ Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma....? Angleščina brez učitelja Besednjak, angleško - slo- .15 .75 5.00 1.00 2. 3. 4. 6. 7. 9. zv. zv. zv. zv. zv. zv. .50 .35 .65 .30 .60 San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Oakland, Calif. — M. Matzell. Bridgeport, Conn. — Re,v. M. J. Gd-lob, Stephen Sumen Anaconda, Mont. — Frank Sašek. Butte, Mont. — Rev. M. Pirnat. East Helena, Mont. — Frances Am bro. St. Louis, Mo. — John Mihclich. Omaha, Neb. — M. Petrasich. Enumclaw, Wash. — Mrs. Richtar. Renton, Wash. — Thomas Rilitar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Valley, Wash. — Mary Swan. Kemmer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A Sehiffrer, Apolonia Mrak. Sublet — Okley, Wyo. in okolica — John Krumpečnik, Mr. Orešek. Darovana ............ Jernač Zmagovač Malo življenje .... Gozdarjev sin .... Prlhajač .............. Kako sem se jaz likal I. zvez..................... 10. zv. Kako sem se jaz likal II. zv......................... 11. z v. Kako sem se jaz likal III. zv..................... 14. zv. Ljubljanske slike.. 15. z v. Ju an Miseria........ i^Mimo ciljev...................... Moje življenje ................ Miklova Zala .................. Na krvavih poljanah ...... Na negotovih potih.......... Narod, ki izumira .......... Naše življenje, Ksaver Meško............................ Naša leta Pugelj .......... Nihilist, povest ................ Obiski, Cankar ................ Odiseja ............................ Oglednica, Fr. Zakrajšek Ob tihih večerih, Meško vezana .......................... Poslednji dnevi Pompejov Perpetua ali afrikanski mučenci ........................50 venski, Dr. F. J. Kern .... Besednjak angleški — Webster mali 25c. vel. Breskev in marelica........ Domači zdravnik, župni- jka Kneippa ...................... IDomači vrt ...................... Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja .......... Gradjapski katekizem .... Grško - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez......... Gospodarska geografija .. Iligijcna na kmetih ........ Hitri računar v Din vel... V dolarski .................... Hrvatska čitanka ............ Italijanščina za Slovence 1.00 Kako si ohranimo ljubo zdravje 1. II. III. zv......... Kateheze za prvence ...... Katekizem slov. - angl. .. Knjiga o lepem vedenju.. Knjiga uradnih vlog........ Knjigovodstvo . ................ Kratka Katehetika ........ Kratka zgodovina slovenskega slovstva.............. Kubična račumea .......... Ljubavna in snubil, pisma Mladeničem, prevz. škof Jeglič .......................... Mlekarstvo .....................■ Nasveti za hišo in dom, .35 trdo vez........................ j Naše gobe.................... 1.00| Nemščina brez učitelja I. zvezek .......................... II. zvezek ........................ Naša zdravila ................... .50! .60 .50 .75 .50 .50 .70 .45 1.50 .30 .25 .75) 1.00 .40 1.25 .45 1.00; 1.15 .10 1.50 1.50 .10 .10 3.00 1.25 .75 .75 .75 1.50 .50 .35 .■15 1.25 .45 .25 .20 1.00 .75 .40 1.00 1.00 1.50 A 5 .15 .60 Naročilu je pridjati potrebno svoto v Money Ordru, bančnem čeku, ali v znamkah. Poštnina je v cenah že všteta. Vsa lan ^ila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Figdor — prevel R. R. "Mladi gospod !" se začudi. "Kako prav je, da si prišel!" Kien-Lung ga potreplje po rami ter odhiti v hišo. Šen-Ki ga je zibal kot majhno dete na svojih kolenih, izdeloval mu je zmaje ter izrezoval vse mogoče figure. Šen-Ki je kakor član družine. Bil je vedno pri tej hiši in bo — kdo ve, koliko je star — ostal do smrti. Ko teče za svojim mladim gospodom, se zdi, kakor da ropočejo njegovi suhi udi; vihrajo mu široke hlače, vihra mu bluza, ker teči zna kljub vsej starosti še vedno kakor mladenič. On ve, zakaj teče. Končno vendarle dohiti Kien-Lunga. "Kje je častitljivi?" vzklikne Kien-Lung. Toda že je pri njem Šen-Ki ter mu z naglo gesto položi roko na usta. "Ne kričite, mladi gospod! Poslušajte poprej." Potem mu pripoveduje v veži pred sobami s hitrimi besedami. . . Kien-Lung stisne zobe, toda vkljub vsemu ne more ohraniti mirnega obraza. Šen-Ki mu pripoveduje: "Poznate Fohija, mladi gospod, kralja beračev vsega Kantona ? Moa, ki je mogočnejši kakor sam mogočni podkralj ?. . . Pri zadnji svetilnični svečanosti, v noči, ko smejo na cesto tudi ženske, ko svetijo velikanske svetil-nice, je videl Kao. Ah, da bi ne bila šla tja s svojimi prijateljicami! Že naslednje jutro je stal Fohijev odposlanec pred častitljivim gospodom Nijem." "Dalje, dalje, Šen-Ki!" sili Kien-Lung, tresoč se po vsem telesu. "Moj gospod Fohi, kralj beračev, prosi za hčerko vaše častitljivosti," je rekel odposlanec "ah, ti veš pač sam, mladi gospod, kaj je častiti odgovoril posredovalcu. Naša Kao, naša duhteča mala cvetka — in kralj .beračev! ... In to, ko vendar vem. . ." Ki^n-Lung ne sliši, ne posluša nobene besede več. Obupan zdrvi dalje; sluteč, kaj mora slediti temu, kaj se je žal, že zdavnaj zgodilo. Pred njim se odpro vr.ata, med dvermi stoji njegova sestra Kao, nežno dekle z obrazom podobnim medli slonovini, z razpuščeni-mi črnim lasmi, z lepimi poševnimi očmi, odprtimi'široko od strahu nad nenadnim vznemirjenjem sredi noči. Oblečena je v tanko svilo, katero stiska k sebi z drobnima rokama, s prsti, okrašenimi š špičastovzbočenimi rožnatimi nohti. Rahel vzklik, kakor vzklik ptice. Toda že zagleda Kien-Lunga, ki razprostre roke in jo objame, tresoč se in ihteč od veselja in skrbi. Sedaj spozna Kien-Lung vso žalostno usodo. Fohi je, ko je bil odbit, prisegel osveto celi Nijevi družini. Že naslednji dan je spravil na noge vso svojo tarmado raztrgancev, pohabljencev, postopačev in lumpov. Ko je častiti — gospod Ni — naslednjega jutra, prišel v svojo trgovino, je ležala pred njegovimi vrati cela truma beračev. Izdali se niso niti z najmanjšim znakom. Izgledalo je, kakor sa-moobsebi razumljivo, da beračijo in tožijo. Že prvi, ki so prišli mimo, so se zgražali nad trdosrčnostjo gospoda Nija, ki noče dati beračem niti drobtine od svoje bogate mize, čeprav je bil zmetal med nje že cele zaloge ži- vil, ne da bi to kaj zaleglo. Solnce še ni bilo visoko, ko je stalo okoli razcapancev že vse polno sosedov in tujcev, ki so pomagali zabavljati čez trdosrčneža ter mu metali v o-braz vse mogoče psovske. "Kdo bi si bil to mislil o Niju! Tu se vidi zopet, da so ravno najbogatejši najslabši. Sramuj se, stari, sivi Ni!" Šli so dalje in Ni je izgubil ž njimi par prejšnjih prijateljev. Ostali pa so berači. Bili so pred trgovino še pozno popoldan, ne da bi bil ves dan vstopil vanjo le eden od njegovih prejšnjih mnogoštevilnih kupcev. Gospod Ni je mislil na samomor, ker čutil je, da se bliža njemu in njegovi družini neizogiben polom. Kako naj stopi stari mož pred sina, ki se vrača iz daljnega zapada nazaj v domačo hišo? Kako naj izkaže sin o-četu ono spoštovanje, katerega predpisujejo morala, zakon in običaj, ko izve, da je uničena trgovina in razbita sreča. . . ? Ali bo verjel očetu, ko mu bo sto in sto jezikov pripovedovalo o zakrknjenosti in grešni skoposti očeta Nija. . . ? Toda kljub vsemu je poskusil še enkrat, stopil je med vrata svoje trgovine ter skušal prevpiti kričanje beračev. "Ali še nimate dovolj, hijene? Ali še niste siti moje imovine, volkovi ?" Zares, ni se mogel vzdržati, pričel je zabavljati, čeprav je spoznal takoj, da mu bo to še več škodovalo, kakor pa koristilo. "Ali se ne .sramujete takega postopanja z menoj, ki sem vam vedno stal na uslugo in vedno delil svoj zaslužek z vami ?! Kako boste dajali odgovor sencam vaših pokojnih, ako uničite nedolžnega ? ! Psi. . . vragovi. . . zmaji!" Dvignil je roke v obupni jezi ter udaril proti svojim mučiteljem. Toda edin odgovor ki g,a je dobil, je bilo vzdihovanje, stokanje in beračenje, ki mu je v nenavadni pristnosti samemu trgalo srce. Prijel se je za. glavo in kričal: "Ali sem znorel ? Je to le komedija, ki ima edini namen, uničiti me, ali je resnica? Ali nimate še dovolj, kljub temu, da sem vam že samo danes zmetal stotine taelov?" V svojem obupu je planil med nje ter zagrabil prvega, ki mu je prišel pod rokoi Toda bil je slep in dvignil je proti njemu svoje prazne očesne vdolbine v tako naravni in pretresljivi bolesti, da ga je Ni prestrašen izpustil in se opotekel nazaj. Ali še vedno se ni udal, saj ti pred njim so bili vendar tudi ljudje. Ojunačil se je ter se vrgel na drugega; toda ta kup cunj, ležečih na tleh, ni niti glave dvignil. Ko je pogledalo njegovo edino oko častitljivega od spodaj navzgor, ga je zgrabil z obema rokama le za umazane cunje na prsih ter mu jih odtrgal. Gospod Ni bi se bil kmalu zgrudil na tla, tako strašen je bil pogled na beračeva ognojena in z izpuščaji pokrita prsa. Tedaj pa se je nenadoma zasvetilo Niju v glavi — in razumel je, kaj pomeni ta naval beračev na njegovo trgovino. Spoznal je, da je ves trud zaman, da berači tega ne počenjajo iz lastnega nagiba, ampak, da jih vodi tuja volja, ki se jih poslužuje le kot slepega orodja, s katerim ga hoče uničiti. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST slovenskim društvom in organizacijam, ilOTenikim trgovcem in obrtnikom, • m vsakovrstna tiskarska naročila. isdeljujetno Učno, točno In hitro, •o vodno mod najnižjimi, —poizkusite in prepričajte Mi. —Naia ipecijaliteta ao zlasti druitvena dola, —društvena pravila, in Tie druge tiskovine, ' [] —izvriujamo prestave na angleiko in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO« Amerikanski Slovenec 1M9 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL. HAJDUŠKI NASTOP. Iz Št. Petra pri Novem mestu poročajo: V belocerkovski občini je neka vas z imenom Družinska vas. Nekateri fantje te v.asi so daleč na okrog znani kot taki suroveži, da pač ne zaslužijo imena fantje. Kronov-ski orožniki imajo ž njimi neprestano opravka, ker povzročajo v bližnji okolici nemir in delajo nasilje. V Belocerkev, kjer je njihova domača fara, si že ne upajo več; ravno tako ne v Šmarjeto. Iz obeh krajev so jih že večkrat s silo odpodili. Dne 3. januarja 1926. je prišlo med dopoldansko službo božjo okrog 15 fantov iz gori omenjene vasi. Oboroženi so bili z dolgimi noži, hoteč delati v Št. Petru nasilje, kakor so« ga svojčas že drugod. Preden so šli na svoje "delo," so spili v Šegulovi gostilni 17 litrov vina. Radi bi bili že tu delali nemir in pili še dalje, a gostilničar jih je odslovil iz svojih prostorov. Po končani popoldanski službi božji so zaceli z razgrajanjem po vasi, dočim. je par fantalinov že pri popoldanski službi božji tepenci, tako da so morali gasilci v čolne poskakati in se u-makniti nasilnežem na drugo stran Krke. Končno so se domačini otresli strahu ter oboroženi z vsakovrstnim orodjem pognali nadležneže nekaj metrov iz vasi, kjer so si držali bojno črto, dokler ni prišlo o-rožništvo. Nič ni res, da bi fan-talini navalili na orožnike z noži, kakor se je poročalo. Da bi bila kakemu orožniku pretila smrtna nevarnost, tudi ne bo res. Pred orožniki imajo prevelik strah. Tudi ni res, da bi bili nekega mimoidočega voznika potegnili z voza; kajti vaščani so ga opozorili na nevarnost, nakar je voznik v Št. Petru toliko'časa čakal, da so orožniki hajduje prepodili. Zupana Bev-ca so pač zasledovali do hišnih vrat z noži, niso pa po zaklenjenih vratih razbijali. Ti fa-lotje so namreč vsled pogostih kazni preveč izšolani in vedo dobro, česa se jim je varovati, OPISANO POLJE j ^ I T____I. J. M. Trunk. Imajo jih, če jih sami narede |Vol] tik pri Ca_ počenjali po vasi Št. Peter, .ie-težu ob Savi; pade] na zemljo naravnost nezaslišano. Mirne i , krasnosvetei meteor, med- pasante in vaščane so zasledo- fcem pa gg je za cdim hribov_ vali brez vstnkega povoda z no ži. Ljudje so morali iskati zavetja za zaklenjenimi durmi. Domači fantje so ravno snažili pri Krki požarno brizgalno, pa so navalili nanje podivjani pri- jem' zasvetlikalo kakor ob poletnem bliskanju. Če ni padel v Savo ali Krko, bo morda kdo slučajno naletel nanj. Širite "amer. slovenca." Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: $ Johnu Gornik slovenska trgovina z oblekami in krojač nic a. «>217 ST- CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. kah. :!: * Vedno isto, ako ni tudi isti- Nikjer nisem videl, da bi bil Rev. Černe imenoval one, ki s poštenim delom slutijo svoj kruh ,ničvredneže in ničle, kakor trdi Štrigelj v žarkometu. Ako je rabil ta izraz, ga je rabil v pomenu, ki je jasen vsako- "bog" nima nobenega spomina, ga toraj spomin tudi no more zapustiti, a Bog ima dober spo min in se bo spominjal tudi bivše cerkvene miši, naj le malo potrpi. * * * Nekaj je pa le utegnil žaleči Namreč žaleči utegne katoliški shod v Springfieldu, 111., drugače bi se Jos. Ovca ne trudil tako, da v Proletarcu utis zabriše in spravi vodo na socialistični mlin. Pravi, da je bi Vi udeležba baje klaverna, "nekaj izmučenih, plešastih posluša} cev, ki bi raje dremali, kakor poslušali," in je bila "vera na tem shodu postranskega pome na." Nasprotno pa je bila "ude iežba na socialističnem shodu E. V. Debsa obilna," dasi Del Slovenija zatrjuje ravno narobe, in bo Debs prišel tudi v Springfield, gotovo tudi z namenom, da malo "popravi." Sam J. Ovca praVi, da je v "Springfieldu med slovenskim mu, kdor ni zloben. Ko sem jaz delavstvom malo organiziranih nekoč omenil besedo kramp, je jSOcialistov, nekoliko več je bil žarkometar takoj pri rokah, j simpatičarjev." Očividno gi'0 in trobil, da ga usiljujem de-!/a te Rimpatičarje, ki bi uIglavcem. ^ |njjj svoje simpatije socialistom V isti sapi pa trobenta Stri- odpovedati, in zato je treba r" gelj, ki ve, kako se gotovim delavcem brada maže, da žive črni gospodje vse življenje na ROJAKI V SO. CHICAGO al: še ne veste da ima JOS. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gqspodinja potrebuje? Vsem se priporoča v posetl Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. račun drugih, in nikdar ne izvršijo prav nobenega poštenega dela. Stavim, da bi on ne ma-zal v časopise, ko bi izvrševal kako pošteno delo. Študiranje do več ko 12 let, mnogokrat združeno s stradanjem, ni nobeno pošteno delo, pač pa bo Štrigeljnovo, ko odpira' usta prav do ušes, in so v njegova "dela" kar zatelebljeni oni, ki niso — zarukanci od samih študij. Samatastara, to bi bilo fajn, ko bi dali slovo črnim gospodom, tem ničlam, in bi potem samo še Štrigeljni mogli "delati" in biti plačani za svojo hlevsko štriglanje. * * * Volk je v skrbeh za jagnje. Pravzaprav je volkulja, ker "bivša cerkvena miš," Ringo, Ivans., je ženskega spola. V Prosveti št. 301 je vsa preplašena samih skrbi za — duše in skrbno poprašuje, "kak bog je danes in kakšen je bil pred le- icatoliškem" shodu udariti. * * t. Kaj hočete več? Pri ocenjevanju koledar.!«1 jugoslovanske delavske tiskovne družbe piše Anton Slabe v Proletarcu št. 955: "Pred kratkim je neki slovenski list v A-meriki (Prosveta v znanih "d°-godkih") priobčeval serijo dogodkov, kjer so naše žene 'n dekleta podajale sliko polnosti slovenskih duhovnikov-Jasno je bilo, ako je človek veroval v te dogodke, da je marsikatera komaj ušla, da ni Postala žrtev te pohotnosti. Ali so slovenski kaplani 111 župniki v resnici taki zločini kakor se jih nam slika v podobnih spisih ? Jaz dvomim. Še vcc-Celo trdim, da. . . da so bili slovenski duhovniki, ko se upošteva vse izkušnjave, zelo moralni ljudje." Kaj hočete več? temeljevanje je sicer zelo fcla* verno, a včasih se prerine tu d' pri nasprotniku resnica na dan- Pritrdim mu dalje, ko piŠej "Vsaka pretirana reč ima ba* nasprotni učinek (Ta je brid- Prosve- Telefon Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem yeč v zveaJ v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu. HBBiBBn SLOVENSKE GOSPODINJE ao prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street. JOLIET, ILL. Chicago telefon 2917. ti?" V silnih skrbeh je za — jka za "dogodkarje" v duše, katerih pa g. Molek do ti), ko se ga želi doseči. Zato danes še ni mogel najti, in kdo ne verujem' v pretiravanja, Pa bi ne bil v skrbeh za večno po-[čeprav so ovita z najlepšimi o-gubljenje "ničduš" in v "ni peklu," ko "duhovščina prireja plese in to celo v svetem letu"! coin? "You can not fool all t" Kar za scagat je nad tako duhovščino. Gle.de plesov sem že enkrat povedal, in cerkvena miš to prav krat povedati,'saj ji za resnico ni. Tlardi, je bilo tedaj lušno, ko so so v zadnjem svetem letu pri Sv. Tomažu, župnija Selca, uprli duhovniku! Plesali so in cerkvena miš si jc očividno pri-plesaVi v onem svetem1 letu svojega "boga." Stari Bog je isti danes in pred leti, a samo pri cerkveni miši se je izpremenil po plesu v "boga." toraj v — nič. Kjer je Bog samo "bog", tam so vso skrbi račji plesa in svetega leta podobne skrbem . kraški." # j Kako se je že izrazil A. L"1' [ the people." Narod vidi in "žrtvuje za "praznoverje," malo pa za "kulturo" — kar 140 resnično glasi, da .žrtvuje ,/jiX dobro ve. ni treba še en- 'resnico, nima pa smisla za laži — kulturo. Pravda vite*1 — resnica zmaguje, pravi Ceh- -o- Naročniki in prijatelji lista n»J skrbe, da pride "Amer. Slo' venec" v vsako slovensko hišo! AKO v Amer. Slovencu ni kaj prav, povejte uredništvu, da se v prihodnje zboljša. AKO pa list Amer. Slovenec Vam ugaja in se dopade, povejte to svojim prijateljem in znancem in nagovorite jih, da se na list naroče! CLEVELANDCANJIil cadar potrebujete ooirrebtiik* ipoinnite vedno n» »r»i «).•»' »ogrebni zavod G R D I N A IN SINOV' 1053 — K. 62nd St. C I. E V Ii J. A N D O H I Primite u bližali telefon In sik Irliiite; Randolph 1381 ali 43M O louis stritar se priporoča rojakom za nn*0' čila premoga, katerega prip^' tjam na dom. Prevažam poh«' štve ob času selitev in vse k** spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21,t Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.