p««-last, nahujskana od liberalcev i« so' Eialistov, to imenovala zlorabo vere in Eakega duhovnika, ki samo vrši svojo vestno dolžnost, na temelju kancelpa-iragrala kaznovala? In če duhovnik v cerkvi brani naše katoliško stališče o potrebi versko-nravne, torej za katoliške otroke katoliško-nravne vzgoje ali pa državna oblast, ki si krivično prisvaja izključno oblast nad vzgojo v Soli ter verski poduk poriva vun iz šo- le, ne bo zaradi te „zlorabe vere" pohvala na odgovor in ga kaznovala?! Ali je duhovnik res izrabljal vero v politične ali strankarske svrhe? Oznanjal je samo nauk katoliške cerkve jn če bi ravnal drugače, bi bil nezvesti cerkveni služabnik. Potemtakem ni na strani cerkve in njenih služabnikom nobena zloraba, vsa zloraba je na strani liberalcev in socialistov, ki državo stavliajo nad cerkev, da bi ložje dosegali svoje strankarsko-pol'4'ične cilje. Zato pa tudi nobena evropska drŽava nima- Vt svoji ustavi določbe, ki se imenuje kancelparagraf. In verjetno je, .če bi pametni možakarji med culukafri delali ustavo za svojo afriško državo, da ne bi v njo sprejeli tako nazadnjaške in krivične določbe, kakor je ta paragraf. In kdo je v Beogradu sprožil ta nazadnjaški in negramno-nasilni za -kon? Morda Srbi? Ne! To so storili slovenski samostojni — kmetje. „Kmetijski list" piše v svoji številki od 3. marca: „Ponašamo se f tem, da so pokazali rav-no naši poslanci pravi verski zmi&el i n n a j v e č p r i p o -m o g i i, da p o s t a n e k a 11 c e i p a ragraf zakon." Naši samostojna-ži se torej ponašajo s tem; da so kat. cerkev ponižali do uloge sužnje, ki ne sme ne storiti ne govoriti drugače, kakor to dovoljuje njena gospodarica -država? Lepi otroci, ki tako nesramno ponižujejo svojo mater! Lep pojm imajo ti tudikristjani o Kristusovem nauku in o dostojanstvu in nalogi njegove cerkve! In zakaj je tega zakona treba zlasti v Sloveniji? „Kmetijski list" odgovarja v omenjeni številki od 3. marca: „Glede na podivjane razmere zlasti v Sloveniji, — kjer se cerkev prav v zadnjem Času zopet g r.d o in — brezvestno zlorablja." Slovenski kmetje, zdaj pa veste , I zakaj ste samostojne poslance poslali i v Beograd. Poslali ste jih zato, da v Beogradu psu'ejo in zasramujejo verne kaioiiške Slovence fer lažejo o katoliški cerkvi, da vladajo pri nas podivjane cerkvene razmere! €m t»n tnnt*»r min tir z« celo leto 4o H, so o*»l tet« 90 M. za t*trt lena to #a pozabite t** I* a t abaacttt naročnine. Kmet; plažuj, da ne bo oškodovan velekapitall Našega kmeta danes najbolj pri-t skata davčni vijak in pa draginja. Davki so od dne do dne večji, dragi -nja tudi kmetu najpotrebnejših živ-Ijenskih potrebščin vedno rast3, da je že danes najštedljivejši srednji kmet prisiljen, da zleze zopet v dolgove. Naša beograjska vlada bi morala im'eti vpogled v vedno bednejše sta -r.je kmeta in kot agrarna država skrbeti za to, da se kmeta, ki je temelj naše države, ne odira s pretiranimi cenami za ž&vljenske potrebščine. V zadnjem času se je pojavilo na svetovnih trgih veselo dejstvo pada -nje cen raznemu blagu, katerega po -sedno rabi kmet. Znižanje cen raznih ! življenskih potrebščin so zaznali tudi ; naši trgovci in se ustrašili tega dej-! stva. Jugoslovanski trgovci so si nam-! reč napolnili ob času draginje svo.,o zaloge in magacine z manjvrednim blagom, katerega razprodajajo sedaj med odjemalce po zelo visokih caaalu V inozemstvu so seda.i padle cene bla gu, katerega še imajo nakopičenega v svojih shrambah. Trgovci so se zbali izgube in si poiskali odpomoči tamkaj, Jvjer jo najdejo vsi pod palcem mastni ljudje — pri beograjski vladi, dobro vedoč, da je ministrska gospoda iz demokratskih krogov za -ščitnica velekapitala trgovskega in bankirskega kova. Danes že lahko beležimo, da je posredovanje trgovskih krogov uspelo pri beograjski vladi, ki bo tudi tokrat skrila pod svoj demokratsko zaščitni plašč trgovske kroge, da ne bodo trpeli kake škode pri padanju cen, ampak, da bodo tudi zanaprej reševali kapitalistični žep odjemalci v Jugoslaviji, ki v naši državi ne bodo de -ležni že toiikanj zažeijenega blagra — znižanja cen. Da našim trgovcem ne bo treba znižati cen, že izdelujejo v Beogradu načrt za pet do desetkratno j>ovišanje celim vrstam carinskih postavk in to ne samo za predmete, ki jih izdelujemo doma, ampak tudi mnogim življenskim potrebščinam ter pred metom, katere uvažamo iz drugih držav in ki so postali sedaj že cenejši. Carina na uvoz v tujini cenega blaga se bo sedaj od pet do desetkrat po višala, toraj naši trgovci v Jugoslaviji ne bodo šli s cenami pri blagu, katero je v tujini po ceni kupljeno , navzdol, ampak bo ostalo pri štirih visokih cenah, ki bodo pri nas mogo' če še poskočile. Trgovci ne bodo pri že davno natočenem starem in dragem blagu nič izgubili pri povišanju carine novemu — dobremu in cenemu blagu, katerega nam ponuja sedaj tujina, S povišanjem carine na uvoz na|- potrebneiših predmetov je Beogra® zaščitil pred izgubo onega, ki je prt nas v Jugoslaviji najbolj bogat in ki najbolj odira naše ljudstvo — trgovce, narod pa je pri vedno višjih da* kih izročil dosedanji in najbrž še vo-čj draginji. Velekapltalist čn'e manjšine se zavaruje pred izgubo; jugoslovanski kmetski narod pa se prepusti nadal^ nemu neznosnemu odiranju velekapitala, katerega ščiti trgovinski minister demokrat dr» Vekoslav Kukoveo. Naši samostojni, ki so bili pretf volitvami polni obljub, kako se bodo potegovali v Beogradu za znižanja davkov in pobijanje draginje, sedaj, ne samo, da se niti ne zmenijo, kako bi olajšali pritisk davčnega vijaka*» da bi nastopili proti zvišanju uvozn« carine kmetu najpotrebnejšega, ampak celo silijo na vse prttege v seda-njo vlado, ki le kmeta vsestransko iz-mozgava, za miiijonsko bogate trgovce pa se zavzame, kjer je le sploh mogoče. Kmetje, dobro pomnite: Raznemu kmetu potrebnemu blagu bi bile cent padle, a pri nas ne bodo, ker pripravljata finančni mini j'") r :n liberalec minister trgovine dr. Kukovec poviša* nje uvozne carine, da obvarujeta izgube svoje poliUčne ljubčke — trgovce! Za vedno rastočo draginjo pri bla gu se lahko marsikateri kmet zahvali liberalcu dr, Kukovcu, ki je duševni oče samostojnežev, ki se bodo vrinili v sedanjo vlado, da bo lo pomagate skupno z demokrati odirati kmeta polom dhvkov, varovali in negovali pa veiekapitaliste, ki so v taboru liberal cev ali pa Samostojne. Politični ogled. KRALJEVINA SHS. Ustavni odbor v Beogradu se je pečal v zadnje» času z vol.lno pravico uradništva. Zakon določa, ako je izvoljen državni uradnik poslancem, zgubi za dobo po slančevanja državno službo. Nadalj« je ustavni odbor sklepal še o o.iih čle mli ustave, ki se pečajo z državnim gospodarstvom in govore o vojski. Da nes je dospel ustavni odbor do zad -njega člena ustave. Zeml^oradniki so se sprli med seboj. Slovenski samostojni hočejo za vsako ceno v vlada in kandidirajo poljedelskim ministrom mesarja — ne kmeta! Puclja. Našo zasedeno ozemlje bodo Italijani izpraznili do 1. maja. Zaklad na otoku. I« angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) Sel sem za njim v sobo in živo sem »pazil kako velik razloček je bil med snažno in skrbno opravljenim zdravnikom fer njegovini mirnim, prijaznim Cbnašan.em — pa med našim umazanim, okornim in zanemarjenim mor -narjem, ki je pijan slonel v svojem kotu za mizo in si z rokami podpiral težko glavo. In že je spel začel svojo hripavo, fetaro pesem: „Umrl je in na njegov,zaboj Petnajst se jih je vrglo koj —" Izpočeika sem si domišljeval, dale la žabo;, ki ga toliko oreva, tisti, ki ga je ime! shranjenega v svoji sobi in v snn ah sem, ne vem zakaj, spravil kapitanov kovčeg v zvezo z njegovim fcnonožnim mornarjem. Toda navadili smo so njegove večno enolične pesmi, in nih^e se vp^ ni zmenil zanjo. Le idrnvnikn je bila tisti večer nova in Oj>nz;l som. da ni napravila prijetnega vtisa nanj. Nevoljno je za trenu ek ¡dvignil glavo, pa se je kmalu zopet vglobil s starim vrtnarjem v pogovor o nekem novem zdravilu zoper trganje v nogah. Ob glasovih svoje pesmi se je kapitan popolnoma zdramil iz svoje pijane zaspanosti, vedno vsiljiveje je pel m nazadnje udaril z roko po mizi. Vedeh smo, kaj to pomeni. Glasovi so utihnili, molk je nastal v sobi. Le dr. Livesev je nadal.eval svolo razpravo z vrtnarjem. Jasno in s po-popolnom.t niTnim glasom je govoril, 'n pri vsaki drugi, tretji besedi prav živahno potegnil iz svoje pipe. Kapitan je nekaj časa strmel vanj in udarii izrova po mizi, strmel še huje in konečno robato zarohnel:' „Mir tam na krovu!" „Ali ste mene mislili?" je vprašal 2.dravriiK in ko mu je sirovež pritrdil, je pristavil: „Le eno vam povem: Ce bodet. takole pijančevali, bo svet kmalu imel t-nega t:ikega umazanega — potepuha manj!" Silno jo vzrastel stari pijanec. — Plaml je po koncu, potegnil iz žepa mornaroki nož, ga odprl in vihtel po zraku ter grozil, da bo zdravnika pri-bodel k zidu. Dr. Livesey se ni genil. Preko name mu je rekel, kakor prej, z mirnim, krepkim in razločnim glasom, da ga je bilo slišati po vsej sobi: „Aito ne spravite tistega vašega noža takoj zopet v žep, vam obljubim pri svoji časti, da vas dam pri prvem sodnem zasedanju obesiti!" Srepo sfa se gledala nekaj časa. Pa kmalu je kapitan povesil oči, pospravil nož in godrnjaje kakor tepen pes zleze! nazaj za svojo mizo. „Takole!" je dejal zdravnik. „Tn še eno si zapomnite! Sedaj ko vem kakšen potej uh so potika po mojem o-kraju, vas dam nadzorovati dan in pa noč. Jaz nisem samo zdravnik, ampak tudi Man sodnega dvora. Corie vam, če slišim pritožbe o vaših nasilstvih in Hro ostih! Spoditi vas dam in izgnati cdtod, kakor psa! — Naj vam to svarilo zadostuje!" Hlapec je pripeljal konia pred gostilniška vrata in zdravnik je od'ez-rlrl. Kapitan pa je drža! jezik za zobmi ler bil miren tisti večer in še dolgo potem. II. Tako smo preživeli jesen in prišli v zimo. Kapitan nas ni več toliko nadlegoval s svdjo nasilno sirovost.o, vdal se je še huje pijači, plačal pa ni ničesar. Pripetili so se pa skrivnostni dogodki, ki so nas nazadnje vendar lo rešili pijanega kapitana, meni in modemu življenju pa prinesli nepričakovane in neverjetne doživljaje. — Zima je bila huda in trda. Zmrzo-valo je in ledeni viharji so stresali hišo. Oče je slabel bolj in bolj in ni bilo upanja, da bi dočakal pomlad. Ležal je neprestano in mati in jaz sva imela vso skrb za gostilno na najinih' ramenih. Za našega neljubega gosta so nisva utegnila mnogo brigati. Nekega zgodnjega jutra v mesecu prosincu je bilo. Mraz je ščipal v nos in ušesa, sneg je kril tla, drevje in zi-i liovie, morie io v počasnih drobnih valovih udarjalo ob o' r.ivžje, snlnce je viselo nizko in daloč tam za morjem — njegovi žarki so komaj oh?"» ali vrhove gričev, nas pa so pust 1 i v mrzli i senci (DaI,o prih.l ITALIJA, Zelo ljuti nemiri so bi- ' M zadnje dni v mestu Florenc in v skobci. Pobijali in streljali so- se med seboj delavci in fašisti, Ti boji so zahtevali 300 ranjencev in 20 mrtvili. NEMČIJA. Ententa je naložila Nemčiji v Parizu plač.lo ogromne voj ne odškodnine in povrh še morajo pla čevati Nemci skozi 42 let 12% od vsa-sega svojega izvoza. Tem bremenom so se uprli Nemci na konferenci v Londonu. Ker se Nemci branijo temu ogromnemu plačilu, so prekinili zavezanki z Nemčijo zveze in začeli zasedati nemška mesta po svojih četah. Kako bo iztekel vojaški nastop enten-fce napram Nemčiji še danes ni znano. POLJAKI IN ROMUNI so sklenili vojaško zvezo v svrho obrambe , ako bi so ene ali druge države lotile boljše viške čete na spomlad. RUSIJA. Proti boljše viška vstaja se širi po celi Rusiji. Glavni izvor protisovjetskega gibanja je mesto Krunstadt, odkoder je korakalo 37.000 mož proti Petrogradu, a so jih boljše-viške čete po ljuti bitki ustavile. V Sibiriji se je zbralo 27.000 kozakov in 5000 kmetov, ki hočejo strmoglaviti boijševiško vlado. Protestni shodi. zoper protiverskim nakanam protikr-Ščanskih strank se vršijo po tem - le redu: y ptujskem okrajnem glavarstvu :i Dne 13. marca 1921 v Ptuju ob 8. uri zjutraj, v Dornovi ob 11. uri po pozni maši, pri Sv, Marjeti niže Ptuja ob c. uri zjutraj, v Oslušovcih ob Ž. uri popoldne in na Vurbergu ob u 11, uri aopoldne. Dne 19. marca 1921 v Ormožu ob uri zjutraj, pri Sv. Tomažu ob 3. r.ri pot oldne, pri Sv. Trojici v Halozah ob 8. uri zjutraj, v Leskovcu ob 11. uri predpoldne. Dne 20. marca 1921 pri Veliki Nedelji ob 8. uri zjutraj, v Središču ob S. uri popoldne in pri Sv, Vidu niže Ftuja ob 8. uri zjutraj. K mariborskem okrajnem glavarstvu: Dne 13. marca 1921 v Smariinu pri Vurbergu ob 8. uri zjutraj, v Do-gošah ob 3. uri dopoldne, v St. llju s Slov. gor. ob 8, uri zjutraj, v Slivnici pri Mariboru ob 8. uri zjutraj, v iločah pri Mariboru ob 11. uri predpoldne, v Studenicah pri Poljčanali po maši, v Kamnici pri Mariboru oo 8. ari zjutraj. Dne 19. marca 1921 v St. Lenartu v Slov. gor. ob 8. uri zjutraj, v Slov. Bistrici ob 8. uri zjutraj. Dne 20. marca 1921 pri Sv", Bone-Hiktu ob 8. uri zjutraj, pri S Lov -rencu ca Pohorju ob 8. uri zjutraj. iV ljutomerskem okrajnem gîava/stvu: Dne 19. marca 1921 v Križevcih ob 8. ur' zjutraj, pri Mali Nedelji ob S. uri popoldne. Dno 20. marca 1921 v Ljutomeru ob 8. uri zjutraj. ¥ slovenjgraškem okrajnem glavarstvu : Uno 19. marca 1921 v Ribnici na ! Pohorju ob 8. uri zjutraj. .V celjskem okrajnem glavarstvu :i Dne 13. marca 1921 v Ponikvi ob južni žel. ob 8. uri zjutraj. iV konjiškem okrajnem glavarstvu: Dne 19. marca 1921 dopoldne na Frihovi, popoldne ob 3. uri v Konjicah. Dne 20. marca 1921, dopoldne po sv. maši v St. Jor.neju, popoldne po sečernicah v Ločah. t PROTESTNI SHODI zoper vladne knltnrnobojne namene in zoper ukinjenje ženske volilne pravico za slovenske žene in dekleta so so vršili minulo nedel o ob natlačeno potnem obisku: v Laškem in v Sv. Jur-ju ob juž. železnici, kjer je govoSi in poročal poslanec dr. ilohnjec lar pri Sv. Jakobu v Slov. gor., kjer s>a govorila poslanec Roškar in procesor Vesenjak. Tedenske novice. t ZOPER UVEDBO POI ETNE -GA ČASA ali takozvano Vi!jemalo uro je poslal poslanec dr. llohnjeo v imenu Kmetske zveze naslednji pro-test: Čast mi je in dolžnost v imenu kmetskega in delavskega ljudstva o-pozoriti vlado, naj v naši državi na tipelje takozvanega poletnega časa. Vest, da se namerava letos zopet vpeljati poletni čas, je vzbudila med kmeti in delavci veliko nevoljo, osobito ra di tega, ker se je dosedaj ta uredba slabo obnesla in je v gospodarskem oziru neugodno vplivala. Dobivam od vseh strani prošnje, naj se potegnem pri vladi za to, da so v naši državi ne upelje ta novotarija. Kot razloge , ki jih naznanja kmetsko in delavsko ljudstvo, navajam sledeče: 1. Soiska deca v hribovskih in od šoi oddal; »■» a krajih vsled uvedbe novega časa zelo trpi. Zvečer pred mrakom ne paJejc k počitku, zjutraj pa morajo v kranh, kjer imajo 1 do 2 uri v šolo, vstati že najmanj ob ti uri t. j. po starem ob 5. uri, tako da imajo za počilo*' določenih samo po 0 ur. Otroci hirajo in tudi učni uspehi so slabejši. 2. Poljedelci in delavci v poletnem času nikdar ne morejo pred nastopom teme, t. j. po novem Času okoli lO.do 11. ure k počitku. Zjutraj pa, če se držijo lire, je ob 3. uri že napočila Z'jra. Ob času košnjo in žetve pa sa vsiaja že eno uro poprej. Tako morija spati kmetje in delavci samo po nekaj ar, kar jim je v škodo telesnemu zdravju. Nasledke tega: nezadovoljnost m velika utrujenost ljudstva. 3. Z uvedbo novega časa se napravi tudi velika zmešnjava. Ogromna večina ljudstva absolutno ne mara nič vedeti o uoveai času. iz tega nastanejo velika pomote glede vožnje vlakov, poklica na sod -nijo in druge urade iti. Poljedelec je n. pr. poklican v 4 do 6 ur oddaljeno mesto na sodnijo. On se drži svoje solnčne, t. j. prave ure Zamudi vlak, zamudi obravnavo in si napravi več 1000 K škode. Takih slučajev je bilo že lansko leto celo vrsto. 4. Med su-venskim ljudstvom vlada še peleg tega velika antipatija proti novem i času, ker je v Sloveniji veljala donaaj uvedba poletnega časa kot stvar nemškega izvora, vulgo Viljemov čas. Z ozirom na te razloge zahtevam, da kr. vlada opusti uvedbo novega ali po letnega časa. t PROTI VOJSKI. V beograjskem ustavnem odboru je zahteval naš po slanec Sušnik, da naj se v Jugoslaviji uvede takozvana ljudska vojska (milica, sestavljena iz prostovoljno služečih vojakov) in da naj se zni/a. sedanje šle\ilo vojaštva na minimum. Vojaško breme jo neznosno. V tekočem proračunu je za vojsko določenih 1 milijardo in 120 milijonov, dočim do bi prosvetno ministrstvo komaj 130 milijonov. Poslanec Sušnik je zalita-val, da naj služijo Hrvati in Sloven -cl v domačih krajih; častniki morajo z moštvom bol„še postopati nego do -slej. Proti zahtevam poslanca Sušnika je govloril vojni minister. t DUHOVNIŠKE VESTI. G. Preglej, dosedaj župnik v Stranicah, je s 1. marcem nastopil župnijo Sv. Lov-lenc na Pohorju. G. Alt, vikar v Ce • Iju, je dobil župnijo Sv. Andraž v SI. gor. G. kaplan Vrbanjšak, ki je bil od Velike Nedelje prestavljen k Sv. Jur-jii ob južni žel,, je radi bolezni dobil iačasni dopust. t MOiEiNJE SHODOV. Minister za notranje zadeve je odredil, da morajo policijske oblasti izročiti sodišču vsakogar, ki bi motil zborovanja, i o naj si predvsem zapomnijo samostani hujskači, ki so v volilni dobi zelo radi mot li naša zborovanja. t KRAJEVNE ODBORE K-netske zveze še enkrat opozarjamo, naj nam \endar vrnejo vprašalne pole, l- so jih nedavno dobili. Proč z mal.mar -iiostjo! Na delo! Ako tekom os^"i dni ne bomo dobili vpraSalnih pol od zaostalih župnijskih odborov, bonr tiste župnije, ki se ne zganejo, ob.avili. Velika veČina krajevnih odborov tako deluje, da zaslužijo vse polivalo — Tajništvo v Mariboru in Celju t AGRARNI ODBORT, ki Imajo nalogo, da sodelujejo pri izvedbi raz-rielitvo velikih posestev, so radi -pazljivosti naših ljudi prešli večinoma v rcvo naših nasprotnikov. Tako si hočejo scaaj graščinska posestva razdeliti med seboj sfimo socijalni demokra-t.ie, samostojneži in liberalni bogata -Si. 0|K)zar;nmo naše viničarie, delavce, kočarje in druge, ki potrebujejo za svojo družino več zemlje, ali bi si radi ustanovili svoj lasten dom, da nemudoma sporočijo svoje pritožbe proti postopanju agrarnih odborov tajništvu Kmetske zveze v Mariboru. Slišimo, oa so ponekod dali v najem graščin -fko zemljo ljudem, ki imajo sami pre-1 več zemlje, ali pa celo takim, ki iste sploh ne znajo obdelovati. Ne dajte se opeharili! t LttfO ZBOROVANJE KZ se je vršilo v nedeljo, dne 0. t. m. v Spodnji Polskavi pri Pragerskem. Govorila sta narodni poslanec Pišek in urednik Golob, ki sta v daljših govorih orisala notranjepolitični položaj in pojasnila pogubne posledice centralizma. Navzoči so bili tudi politični nasprotniki, ki so se pa vse drugače vedli kot pred volitvami. Upamo, da se bodo vsi zaslepljeni vol.lci vrnili v kmetski tabor KZ. t SODBA SRBSKIH KMETOV. V 92. štev. srbskega kmetskega lista ,Selo" je izšel zelo zanimiv uvodni članek pod naslovom „Vlada nas.lja in mraka." Clankar piše, da imamo v naši državi danes nazadnjaško demo-; kratsko-radikalno vlado, ki se opira le j zgolj na — bajonete. V naši državi ; vlada danes bankirstvo, izvozničarst-. vo, mrak, nasilje in — militarizem. Strašno gospodarijo v naši državi, ki jo hočejo spraviti na kant. Vse se že : klanja zlatemu teletu koristolovstva. ; Odkar je zavladal „podkralj" Pribiče-j vič v osrednji vladi, ni več politične svobode. Kdor se zgraža nad nesramnim delovanjem demokratske čiiutari-je, je „protidržavni hujskač." To je sodba srbskega kmeta v današnji vladi demokratskih in radikalnih samo-1 držcev. Srbski zemljeradniki (kmetje) se borijo proti tej vladi, naši slovenski samostojneži jo pa hočejo podpirati. Dr. Vošnjak je s svojim glasom v Imenu 18.000 slovenskih kmetov pod-i pri demokratsko zalego pri vladnih jaslih in vsi tisti, ki se danes ogrevajo ; za Samostojno, podpirajo protiljudsko ] politiko liberalnih izvozničarjev. Slo-i venski kmet, pridruži se v svojem na-ziranju naši Kmetski zvezi, ki se bori , istotako kot srbski kmet proti centra-i lističnim pijavkam jugoslovanskega i ljudstva! t BiVSI STOTNIK avstrijske armade — Sancin lazi sedaj okoli slo -venskoštajerskiii kmetov in igra vlogo agitatorja Samostojne. Kdo je ta mož; Bil je za časa vojske voditelj urada za rekvizicije. Mož je tudi verižil s fižolom, in tak človek si še drzne danes nastopati kot „voditelj" slovensko-štajerskih kmetov. Naj raje popravi krivico, ki jo je z rekvizicijami napravil našemu ljudstvu! < PROTESTNA RESOLUCIJA občinskega odbora v Tinjem. Odbor občine Tinje je v seji dne 3. marca t. 1. soglasuo sklenil sledeče tri predloge: 1. Občinski odbor odločno protestira proti uveljavljenju ukaza g. ministra za uk in bogočastje, „da se naj iolska mladina vzgaja v „sokolskem" duhu", temveč zahteva versko-nravno vzgojo otrok. 2. Poslanci Jugoslovanskega kluba naj vložijo nujno interpelacijo na ministra za finance, da isti vse potrebno ukrene, da bodo vojna ptasojila, ki so jih podaniki Slovenije prejšnji avstrijski vladi dali, tudi od države SHS pripoznana in ob določenem času izplačana. 3. Zahtevamo, da se dovoli izvoz živine v Nemško A v -stri (O proti zelo znižani izvozni cari ni. Ta naredba bi regulirala cene za klavho živino tako, da bi bilo v prid živinorejcem. t CELJSKA OKOLICA". Kar počenja zadnji čas naše okrajno glavarstvo, lo presega že vse meje in moi razburiti vsakega še tako mirnega člo veka. Tako krivično menda ne nastopa nobena politična oblast v celi Ju-coslaviji, kakor celjsko okrajno gla -varstvo. Dne 27. febr. je isto prepo -vedalo shod KZ in ženski shod ter ji to prepoved utemeljilo s kozami. Kljub kozam jo pa dovolilo isti dan sokolsko siavnost, katere so se udeležili razni zastopniki iz cele Savinjske doline in fudi iz okuženih krajev. V Narodnem domu so menda vsakega gosta, pred-no je odšel, razkužili. Dne 4. t. m. je bil napovedan velik socijalistični shod v Celju. Radovedni smo bili, kai bo ukrenilo okrajno glavarstvo. A kako smo se začudili, ko smo izvedeli, da se je smol shod mirno vršiti. dao v »c; mrličev pokopljemo samo v enem dnevu. Bolfczeu si izbira svoje žrl/e največ v mladeničih in mladeikdl» v starosti do 24 let. Nič veliko bolje ni v v^elju. i a strašna bolezen se bode & strahovito naglico razširila po vsej Sloveniji in še huje razsajala med ntt-Sira ljudstvom, kakor vo.¡na, ak^ nam-icč se oblasti ne bodo pravočasno za-\edal| groznega položaja. Toda naše cblasii store bone malo, da bi zajezile razširjevanje bolezni. Strogih zdravstvenih odredb ni nobenih. Uradni 5.dravn/x pride vsakih 14 dni popra-ševat o stanju te bolezni. Ako pomis-l.rno, da ima Gornja Savinjska dolina samo enega zdravnika, dočim je v Celju in v Mariboru skoro v vsaki drugi hiši nastanjen zdravnik, si pač lahko predstavljamo obupni položaj natega tamošiijega ljudstva. Šolski poduk se vrši povsod nemoteno, čeprav razsajalo Črne koze na vseh koncih in krajih. Sploh je vsak promet, tudi po-¿ (ni, neoviran, če,,rav je znano, da se ravno s pismi lahko nevarno raznaša ta bolezen. Sicer se je odredilo splošno cepljenje koz, toda kaj pomaga, ko se je temu izognila več kakor polovica prebivalstva. Zakaj se ne vrši prisilno ccpljenie koz pod strogim nadzorstvom; Oblasti, obtožujemo vas za-; radi maiobrižnosti napram tej nevar j m in nalezljivi bolezni! Zahtevamo brezpogojno, da oblasti pošljejo takoj putrebno število zdravnikov v Savinjsko doiino, da se konfumaoirajo. vs¡ oni kraji, kjer razsaja ta bolezen, da se zaprejo šole in ustavi ves pi^amski promet v okuženih krajih ter komam, da se ntmudoma uvede po Vsej Sloveniji pris.ltjo cepljenje koz. Go t.di ria-fih zahtev ne bomo in tudi ne moremo odstopiti niti za las, kajti zadosti dolgo smo gledali tozadevno malobriž-nost poklicanih Činiteljev! t ALI VIDITE, KAM GRE DENAR?; Ministrski svet jo podelil r.s-ješkemu Sokolu 15.000dinarski kredit, za leloši.ji sokolski zlet v Siú tico. --Sodbo s. naj ustvari naš ju,:osIovnn-oki davkoplačevalec. Sioer sru > pa radovedni, kako bo Sokol pow.tl to .posojilo", ki ni pravzaprav ničesar drugega, nego „velikodušno darilo" liberalne vlade v Beogradu. Sokolstvr» podpirajo, revežev pa ne vidijo! j t KAKO ŽIVLJENJE, taka smrU j Dne 3. marca se ja zastrupil v vask *fe« rflMki v Halozah Sv. Barbara, ^osesUriški sin Martin Rakuš. Izpil je aesrečnež eno čašo lizola in po groz-aih bolečinah umrl. Živel je brez vere •»roti božjim zapovedim, prišel v obup o. tako nečastno končal. t DETOMOR1LKA obsojena na ¿mrl. Pred mariborsko poroto se je ine 7, marca t 1. zagovarjala 20 let stara v Zagrebu službojoča Alojzija Rojs, zaradi detomora. Svojega nezakonskega otroka Milana je imela v •»skrbi pri svoji materi Luciji lvOjS, stanujoči v Mariboru v Smetanovi u-iioi. Ker je Lucija Rojs zbolela in ni mogla še nadalje skrbeti za nezakonskega otroka, je zahtevala, da njena ačerka Alojzija odda otroka kam dra-?am v oskroo. Namesto, da bi bila A-ojzija Rojs to storila, je zanesla o-roka dne 2. decembra lanskega leta aa obrežje Drave in ga vrgla v vodo. Otrok je utonit. Oblasti so zasledile zverinsko mater, ki ni kazala prav nobenega znaka kesanja. Porota je -oglasno potrdila krivdo umora in sodišče je nečloveško mater obsoiiuo ia- smrt na vešalih. t NA DVE LETI TEŽKE JECE, »oostreno z enim postom in trdim ležiščem vsako leto 17. marca in 11, iktobra jo bil obsojen pred maribor -sko poroto dne 8. marca ptujski veis-lemec stavbenik Viljem Dengg in si-uer radi krive prisege. Dognalo se je, da je Deugg ponaredil na pouv.itu glasečom se za 10.000 K, podpis p;» ->estnika Jakoba Simonič od Sv, Ur. ?>aua. Dengg je dne 17. aprila prisegel, da je izplačal Simoniču dne 11 oktobra 1018 znesek 10.000 K. S pri-riami se je dognalo, da to ni res. izvedenci so spoznali, da podpis na potrdilu ni Simoničev. Porotniki so glasno vprašanje, ali je Deng kriv krivo prisege, potrdili z 8 da in 4 ne. Značilno je, da je zagovornik dr. Senčar svoj zagovor opiral samo na nemške rzvedence v Gradcu in na Dunaju , uaše slovenske strokovnjake pa je popolnoma v nič deval. Proti slovenskemu kmetu Simoniču je nastopal ptujski gerent in liberalni advokat dr. Senčar za zagrizenega Nemca in Or-ligovega ljubljenčka Dengga s tako -llo, da je to napravilo na občinstvu nučen vtis. Sam je rekel, da se je ;>silno zagrizel' v to zadevo, A vse to mu ni nič jiomagalo. Dengg mora Su unoniču vrniti 10.000 K, plačati vse ¿•.troške in škodo» Nemškonacijonalna drevesa daues ne rastejo več do no ' t PRED CELJSKO POROTO sta ^e dne 7. t. m. zagovarjala brata Janez in Frane Horvat iz Petrovč zaradi tatvine hmelja iz Sribarjevega kunelnika. Prvi je bil obsojen na 15, drugi pa na 12 mesecev težke ječe . Nadalje je sedel na porotni klopi zaradi tatvine že ISkrat predkaznovam Uariez FerJež iz Rogaške Slatine. Ta nepridiprav se je že od 15. leta dalje potepal po svetu in preživljal samo s fiatvino. Njegova zadnja kazen je bila ji let težke ječe. Takoj po prestani ka-«ni je pokradel v Celovcu in okolici eiatuiue in srebrnine za 5000 K. Tokrat mu je porota prisodila 8 let tež -fce ječe, v kateri bo imel časa dovolj razmišljati, da pride vse na beli daji. t KRVAVI NEMIRI in požigi v (> rstu. Fašisti so napadli in zažgali v fTrstu socijalistični delavski dom, veliko in krasno poslopje, ki je razpadle do tal. Sooijalisti so proti lomu v znak protesta proglasili stavko. V ladjedelnicah napadajo fašisti stanujoče, prično se boji. med ka,3rim vname ogromna ladjedelnica, skladišča in pisarne. Škode je več milijonov iir, baje Čez 15. to je 150 milijonov K, nad 2Ut)0 delavcev je sedaj brez deia in bo moralo čakati najmanj pol lefa, dt- bo mogoče zopet pričeti z delom v ladjedelnici. Na fašistovski avtomobil, Ki jo peljal proti Sv. Jakobu, so vrgli } ombo m je bilo ubitih 8 mož. Fašisti to napadli delavski zbornico v Miljah pri Trstu in jo zažgali. Zgorelo je do tal, škoda znaša čez 200.000 lir. Nato to delavci zažgali stanovanje pomor-tkega poglavarja. t M« M ČRNOGORSKI KRALJ NIKOLAJ UMRL. V mestu Antibe.s ob južni francoski obali ¿e dne 2. mat ca umrl v visoki starosti 80 let bivši črnogorski kralj Nikolaj ali NikiM . Rajni je igral za časa balkanskih \ojsk veliko vlogo. Toda v trenotku, ko jo na nečastni način predal Lov-čeu avstrijskim četam, je padel uje - gov sloves. Zapustiti je moral svojo deželo. Do leta 1908 knez črnogorski, je proglasil svojo deželo za krajevno ter si nadel kraljevski naslov. Velika narodna skupščina v Podgorici due 24. decembra 1918 ga je odstavila ler proglasila ujedinjenje Crnegore z našo državo. Rajni si je zelo prizade -val, da bi zopet zasedel črnogorski prestol, toda vse njegove namere so sa mu izjalovile. Bivši kralj Nikolaj je bil čislan pesnik in je na polju srbske književnosti uspešno deloval. Na našem kraljevem dvoru je odrejeno dvamesečno dvorno žalovanje. Rajni je ded našega prestolonasledn'ka A-leksandra. Truplo njegovo baje pre -peljejo baje iz Francije v njegovo biv šo prestolno mesto Cetinje, kier bo slovesno pokopano. t SPOMENIK BENEDIKTA XV v Carigradu. Kako čislajo še celo ne-kristjani kot Turki itd, sedanjega pa peža Benedikta XV, izpričuje najjolj dejstvo, da sedaj zbirajo po celem mo liamedanskem svetu prispevke za spomenik, ki se bo postavil papežu Benediktu XV. v Carigradu kot zn.¡,-- hva ležnosti vsega mohamedanskega sve. ta za vse dobrote, katere jim je naklonil. K^r turška vera ali koran prepo-veduje)vsako posnemanje bodisi v podobi ali v kipih človeškega telása, bo spomenik, katerega bodo mo.iamedan-ci postavili papežu Benediktu XV. v Carigrad, prvi tozadevni spomenik. Te dni bo dograjen in se bo dvigal na prostoru pred katoliško katedralo v Carigradu. Po poročilu turških listov je za časa svetovne vojno turška vlada obsodila na smrt veliko šte vilo Armencev, bodisi zaradi vohuni-štva, bodisi zaradi spletkarjenja proti državi. Papež Benedikt je prosil turško vlado za pomilostitev teh nesreč-nežev. Turška vlada je hotela pouiiio-stiti samo katoliška Armence. A papež Benedikt ji je odgovoril: „Ne, ali vse, ali pa nobenega P Na to je turški cesar na velikodušnost papeževo pomilostil vse na smrt obsojene Armence. ZA VSE UJETNIKE, ki se še nahajajo na Ruskem in osobito v Sibiriji, se zavzema amerikanski Rdeči križ, ki je prispeval za vrnitev teh i:e-vežev 1,000.000 dolarjev. Rudi energičnega koraka amerikanso a !»* 15 K; rnlada živina od 12 do 14.50 K; teleta po 10 K; klavni konji po 5 K. Prodalo se je čez polovico prigji.ia živine. g SEJMSKO POROČILO. Na svinjski sejem v Mariboru dne 4. mar ca 1921 se je prignalo 137 ščeiinarjev. Cene za plemenske in polp tane svi -nie so se gibale med 24 do 30 K. O-sein do devet tednov stari prasci so f.e prodajali od 280 do 350 K za en komad. Razprodalo se je večinoma vse. Da se odstranijo na dan sejmov uerednosti ki se večkrat dogajajo, naj služi sledeče pojasnilo; Živinski potni list mora biti za vsako govedo ir. konja posebej in sicer: Za žival nad dve leti, potni list s kolkom 20 para, pod uve leti s kolkom 12 para, za svinje, ovce, koze s kolkom 4 par. Na potni list s kolkom 4 par se liliko vpUo več glav drobnice (svinj) pač pa se mora za vsako glavo prilepiti še kolek za 2 para. g TRŽNO POROČILO IZ CELJA. V soboto, dne 5, marca je trg bil zelo dobro obiskan. Cene so sledeče: Meso in Špeli 1 kilogram: Govedina 20-28 K: bržolja 32 K; teb tina 24—20 K; telečji zrezek 34 K; svinjsko, sveže 30—40 K; svinjsko, prekaje-na brez privage 48—50 K; šunka 50 kron; Špeli, sveži 48 K; mast, scvrt.i 50 K. Moka, 1 kilogram: Bela moka 0 10.70 K; bela moka 2, 10 K; moka 5, 15 K; koruzna moka 0 K; ajdova mo ka 14—10 K; zdrob, pšenični 18 K ; zdrob, koruzni 7 K; kaša, prosena 11 K; kaša, ječmenova 8 K. Žito 1 kilogram: Koruza, zdrava 5.50 K; koruza, defektna 4.50 K; oves 4.20 K. Druga živila: Mleko, 1 ter 5 K; fižol 1 ter 5 K; sir, 2 kom. 1 K; smetana, percija 5 k; regrat, 1 kro?.n,H 2 K; motovileč, 1 krožnik 2—3 K: repa, ri bana, i krožnik 1 k; Špinača, 1 kro- žnik 2 K; zelje, 1 krožnik 2 K; krom» pir, kilogram 2.(50 K; repa, 3 kom 1 krono. Suho sadje in orehi: Suhe slive, kilogram 20 K; suhe hruške, ki -logram 20 K; orehi celi, kilogram 1« kron; orehi, zrnje, P ter 20 K; jabolka, kilogram 10 K; limona, 1 kom. 2 kroni; čebul, 1 kg 4,50 K; hren, l kom. 1 K. g CENE SLADKORJU. Upravui odbor sladkornih tvornic v Beograau je baje sklenil, da se cena sladkorju zniža na 11 din. 50 par, to je K za kilogram. g Z1TNE CENE. Vsled vesti, da se znižajo izvozne carine na žito, so povsod poskočile žitne cene. V Zemu-nu stane meterski stot pšenice 980— 1000 K, nove koruze 400 K in ovsa 340-350 K. V Somboru stane pšeni -ca 975-980 K, koruza 380-385 K in oves 335-340 K meterski stot. V Vinkov cih stane pšenica 1000—1020 K, koruza 380-400 K, in oves 340-345 kron meterski stot. V Osjeku stane pšenica 1000 K, nova koruza 400—410 kron in oves 350—355 K meterski stot. Naša pšenica se v ogromnih množinah izvaža zlasti v Nemčijo, Avstrijo in v Cehoslovaško. g SEMENA. Korenjevo seme J« litra 4K; čebulovo seme ft litra 6 K; pesno seme 54 Ltra 5 K; grahovo seme V litra 0 K; seme različnih vrtnih rež, žlica 1 K; solatno seme, žlica 1 krono; peteržiljevo seme, žlica 1 K. g LESNE CENE. Prodajna cena za kubični meter: Mehki tesan, mešan 500—800 K; mehki rezan, mešan. 900-1000 K; okrogel les 300-400 K. Drugi predmeti r Grablje, 1 kom 20 kron; krtača za ribat 0 K; ribežni 20 kron; leseni krožniki 20—30 K; co-ker 10-20 K. g HMELJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu se v pretekli dobi ni pokupilo oz. poprodalo nobenih velikih množin hmelja. V pričakovanju, da so bodo i hmeljSke cene dvignile, ljudje drže . hmelj v svojih skladiščih. Cene za hmelj prvovrstne in srednje kakovosti i so se gibale med 2400-2000 K za ¿0 j kilogramov. Tudi tujega hmelja se ja nekaj poprodalo in sicer po 2U00— 2100 K za 50 kg. g VREDNOST DENAR-i A- Ameriški dolar stane 144/4 naših kron, 100 avstrijskih kron 20—21 naših kron, za 100 nemških mark moraš pla;;u,u 234 do 235 jugoslovanskih kroa, z.i 100 ; čelioslovaških kron daš Jo - naših i kron in 100 laških lir stane 530 do 533 naših kron. Dopisi, SV ANDRAŽ v Slov. goricah Mož, ki je za časa vojske lovil ua0e mladeniče v armado mladostrclcev, bil za to delo plačan, igral vloteo „hauptinana", ta človek iz Slavšči te sedaj lovi naše ljudi v liberalno Samostojno, Prihodnjič, če ne bo miroval. bomo pa povedali še kaj družeča VIT AN PRI SREDISCU. Naš župan se že pripravlja na občinske vol.tve in siber z vsemi dovo jeniiui in nedovoljenimi sredstvi. Dobro bo, da volilci zvedo, kak prijatelj siromašnega ljudstva je ta častihlepen samostojen gosjiod kmet in kovač. Siromaku ne privošči niti vinarja zaslužka, ter pravi in prorokuje, da bo si-lomak in viničar moral delati, če bo hotel živeti, le za živež. Pri tem mu pomagala kar največ njegova vodran-ska samostojna prijatelja, ki sta raeii vojno z našim županom vred saiuj za to, da sta bila vojaške službe op •o.jče-na, pomagala pri neznosnih avstrij -skih rekvlzicijah in to največ pri si -romašnih posestnikih. Dalje pajdaši naš gospod samostojni župan, kom je pod Avstrijo zelo rad nemškularil, najraje z največjim kričačem našo občine, ki je med volitvami aa kor.šti-tua;;to se širokoustil, da bodo ¿imo-stojneži in njih ozki prijatelji spremenili boliensko farno cerkev v gledališče in plesišče. Voliloi, pomnite si take ljudi, ter ob priliki občinskih vo litev obračunajte z žnjimi! Pomnito, dr so samostojnežl, liberalci, kemn-ui-sti in socialisti prijatelji kapitalistov Židov največji sovražniki pa rev _ nega ljudstva. Iz .šol hočejo spraviti križ in verski pouk, cerkve pa hočejo spremeniti v gledališča in plesišča-Pri občinskih volitvah proč s taL»imi brezverci! I * / MALA NAZNANILA. VaKiliv » «dni obiai «bar ▼ aUill? oosoji niče pri S». Benediktu t Blov. gor, kateri se »rli v nedeljo, dne 20 snica t L fopoldne po večernieak v urad ¿i »obi t iledeiim dnevnim reiom: 1. Porodile naielstva in mdiorst a 2. Odobritev ni. zaključka za L 1920. 8 Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev enega ¿lena v nadzorstvo 5. Predlogi. Ako bi se ob dolcčenl nri na zbralo za-destno Število ndov, se vrti obini zbor eao uro pozneje pri vsakem itevila. Niielstvo. Vji KiKv redni občni »bor . Hr.nilaiee in po- sojilnice na Vi ima, rej. zadruge * neomejeno savezo, ki se bo vrlil dae 8. aprila 1921 ob 8. uri pop Idne v posojilni ji en prostora. Dnevni red: 1. Poroiib načelstva in nadzori lija Preaz v Rngitcn. 2—2 14S Pošten viničar s naima j 4 dela'ci se pod agnd aioi pogoji xa «iničsnjo tik kra ta Riz aije, takoj sprejme N* tan^nejše se izv« pri gospodarja v M-rib >rc, Canjkarjeia ulica 8 prit ičje levo. 176 Kuharica ^^ fe-line Rjsa, Aleksandrova nI « Maribor. 178 VfaÎArift 8 tTeini iel,T4i> JiajUI Ju za m»lo posestvo, sprejne takoj Janes Jaula k, Su 8v K a o got a. I—1 165 Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru i XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX r» M • v i • « «• it * A«« • as êâ % X % ~ ' - mm % regfstroyaiia zadruga z seomeieno zavezo I- Stolna ulice Skew. 6- -S * ^ g Obrestuje vloge po 4% In 474%, ^ Daje posjjiia °a vknjižbo ali p3ro5tvo. Q Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno. Za varnost vlog jamSi rezervni sklad, na- Sí ležen y vinogradnem posestva, r hiél in ^ stavbišSih na najlepšem prostora • ^ i Maribora. v X Rentni in invalld«il äivik ilalule ¡»»s^llinica sami. ENO Sam» IMUTO HODA 7—7 imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine 191« FRECE & PLAHUTA, Celje Aleksandrova (prej K^Iodv$»f*«La) ulica 7« i n koloiiîjiliii blagu. Vedno sveže Kje se dobi usnje najceneje 2-2 V novi trgovini z usnjem 189 Vaclav Vošinek, Maribor v lastni hiši, Koroška cesta 64. Izdeluje In priprav ja za občinstvo, tndi z dežele, po nizki e ni in zelo solidno vse gornje dele Če>lje/. Sprejema tudi narnč la po pošti. Zadovoljen sem z malim a poštenim dobičkom in zaslužkom. Priporoča 83 Ytcl Vošinek RAZPiS. Pomočnika dobro is«etb>naga za sodarako obet sprejme v tramo delo proti dobri pliči Kranj'i &e pič, sodanki mojster, ..jablana Solitejika ulic» 18, Nas opiti ie takoj. 1—a 167 Ptica v prostosti ^ajeenejla lepa nova pe «marica 16 narodnimi pesmi a dodatki m , Vojni «ponrnSta e samo t I) 5 4) a poStnino vred P Ujelo ie nove neo' rabljenepoUne «nam ce ali pa denar po p >Ata> n»k»» i d Naročaje se pri Mat j a Belec jri 8v B ilfeaka v 81ov. gor. ri« 3taj. 6—* S* Gradbo nove okrajne ceste in sicer nadaljevanje Prevorje-Sv. Urban odda zanesljivemu podjetnik?, okrajni odbor Kozje za enkr>t samo okroglo 3 km. Pismene, »sa dela sapopadajoče poDndbe z napovedjo pavšalne svote naj se predlože do 1. aprila 1.1. podpisa nemo okrajnemn odbura. Po;mdiii mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno n k Ioni. Razven te i a je dodati kot vadij še & odstot. od zahtevane pavfaloe svote v gotovini ali pa v papilarao varnih vrednostnih papiijih. Okrajni odbir kozjanski si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gled« na višino ponndbene cene, oziroma, če se ud vidi potrebno, razpisati novo ponad-btjno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogeji so na ogled pri Martinu Vrečko v Ž' g n, pošta Planina, žel. postaja St. Jurij ob juž. žel ali Orobelno. Podjetniku se prit odškodnini posodi event preda okrog 6lX) m po jske železoice z dvema vozovoma, &0 nov h krampov i a BO novih lopat. 150 2 — 2 Okrajni odbor v Kozjem |168 VABILO | °a s ¡XIV. redni ob*ni zbor K k Ljudske hranilnh in posojilnice t Celjo, JI4 registrovane zalrage z neomejeno zavezo, iffl kateri se vrši & v nedeljo, 20. marca 1921 ob 10. uri dop. ^ *} v posoiilnlčni pos etosfaln ci. » gl DNEVNI RED: « 1. Piročilo nadeUtra. 2. Porodilo nadzorstva. % 3. Potrjenja rač. zakljnSua za 1. 1920 4 E tsd litev ^čistega dobička. 5. Volitev načahtva 6. Volita? pel S* nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8 Si (trajnosti. Ako bi ta občni zbor ob dolačenem 6a»i ne bit a 1 p Jlfj čen, ai vrSi eno nro pozneje drag občai «bjr, kateri je ni sklepčen brez ozira na fcevilo doilih zadritn kov. NataUtro. -j . %umo volno, celitiskovina, platno, čevlje, klobuke, modno in galanterijsko blago iz nai-buljših inozemskih tovarn v ve likanski izbiri iu po čad »vito nizkih csnak kupite samo v veletrgovin R Stermecki, Celje Št 300. Ilaatrovani eeaik s 10«) elitami se on l—6 ilje zaetjnj. 174 Apno iz Zagoiia sveže, ravnokar došlo prodaja tvrdka C* PUkl, tovarna umet. kamenja s-» Mai bnr, KoroSte^a ulica 39. 2« Razne vrste SEilREiift i-3 najboljše kakovosti pf paroča 166 M. Berdajs, Maribor. N lil KI ki lHr"g')p"o«r»'ni 1,1141 n. prodal v v.aki koliftiui pn F« iksj, Potk-* trgu »ioa del k.tes, Maribor, Alegan drnva rf.sta H 1(54 Posest» o "i«M,0K0ijVob Okrajni ce^t^ Hii, pritlična, noro nid.na. zra en g'»«iod«rg*o po »lopie, vrt Dj e in »ravnitr, skupaj . or.le Ponodbe jjod Po Best «o 1 SO rro" poste rast.n e Loée pri P.J ■a»»h. 175 Mlin na Loki poprej Rengo pri Pluju 182 melje in izmenjava a se vr te žita Mlin je na novo popravljen, ter izde u;e tudi zdrob Ki pule vse \r>te zrnja po najng^i dnevni ceni R t H A P O O R S S I C H, PTUJ X X X X X X X X X % X ZA POSTNI CAS se toplo priporoča: 1. Marija žalostna Ma. 11. Spisal dr. Jos. Hobujec. Ta noti -tveuik obsega krasna premišljevanja pose,b no za krščanske matere. Staae trdo vezan z rudečo obrezo s poštnino vred 15. K. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 2. Venec svetih pesmi. To je najlepša slovenska zbirka, ki obsega 1000 pobožnih pesmi. Stane lepo vezana z rudečo obrezo s poštnino vred 30 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. LEPO NAGRADO dobi vsakdo kdor pridobi za „Slovenskega Gespo ilarja" ali „Stražo" vsaj pet celoletni! novih naročnikov. Za brezplačno vpo Ciljanje naročnine daje agitatorjem d pravniotvo listov na razpolaeo polož niče. Vzemite navadno dopisnico i" pi Me po nje. Dekleta! Posebno ve st letite dela za razširjenje krščanskil listov* Naročajte naše lis e! Izdajatelj la «aL:¡ Kat, Ksk. društvo. Odgovorni urednik:. Vlado Pušenjak« Tisk Cirilove tiskarno v Mariboru.