DEMOKRACIJA Leto XII. - Štev. 8 Trst - Gorica, 15. aprila 1958 Nemogoče je skozi ljudske množice bakljo resnice nositi in pri tem nikogar osmoditi! Lichtenberg Izhaja 1. in 15. v mesecu Hruščev - Stalin v novi izdaji Kolena tekma Diktature ne more dolgo voditi skupina oseb, ki bi imele enaka polnomočja in oblast. Načelo kolektivnega_ vodstva državnih poslov se uveljavlja danes kvečjemu v demokracijah, nekoč v aristokracijah, a se nikdar ni moglo uveljaviti v diktaturah. V teh se mora vrhovna oblast čimprej osredotočiti v enih samih rokah ali pa propadejo. Kakor kaže zgodovina je to veljalo za vse režime, ki so odrekali polnopravnemu državljanu pravico do svobodnega mišljenja in svobodnega uveljavljanja njegovih spoznanj. Moralo je torej veljati tudi za sovjetsko diktaturo. Zato si v svobodnem svetu nihče ni delal utvar, da bi toliko slavljeno »kolektivno vodstvo«, kakršnega so po Stalinovi smrti vpostavili v Sovjetski zvezi, lahko postalo trajen sistem. NOVI MOŽ Ni bilo treba dolgo čakati, da se je pokazala pravilnost tega sklepanja. Stalin je smatral za nekakšnega svojega naslednika Malenkova in veliko je dal na svojega osebnega sodelovalca Poskrebi-ševa. Nobeden od teh ni uspel. Poskrebi-ševa so takoj po Stalinovi smrti likvidirali, Malenkov pa je komaj 15 dni po Stalinovi smrti, moral spoznati, da ga čaka samo okrnjen položaj, postal je sicer predsednik vlade, odreči pa se je moral tajništvu stranke. Bilo je jasno, da si kremeljski voditelji medsebojno ne zaupajo in da so med njimi huda trenja. Odprlo se je vprašanje: kdo bo zmagal? Medtem ko je tujina pripisovala največjo verjetnost za uveljavljanje najprej vsemogočnemu načelniku politične policije Beriji, nato pa priljubljenemu in uglednemu maršalu' Zukovu, je manj znani in ugledni Hruščev ki se je vselil v tajništvo stranke sistematično delal. O-krog sebe je zbiral vedno več svojih ljudi. Oprezno se je oziral in tehtal s kom in kako naj se poveže, da bo postopno odstranil morebitne tekmece. Njemu in drugim je bil najnevarnejši Berija. Tega so se bali tako vojaški kot partijski krogi. Zato se je Hruščev v borbi proti Beriji poveza! z obema. Odločitev je padla tri mesece po Stalinovi smrti. Berijo drugih komunističnih prvakov. Sledilo jim je še 29 drugih osebnosti, ki so jih označili za Berijevo tolpo. V obdobju, ki je sledilo, se je Hruščev navidezno naslonil predvsem na vojaške kroge. S pomočjo maršala Zukova je na dramatični seji Politbiroja z eno samo potezo izigral Malenkova, Kaganoviča in Molotova. Pri tem ga prav nič ni motilo, da je bil Kaganovič pravzaprav njegov stari učitelj in pokrovitelj. Predsednik vlade je postal Bulganin, medtem ko je Hruščev predel svoje mrže v partijskem tajništvu. Sledili so meseci, ko je tujina vedno glasneje šušljala, da je bodoči mož Sovjetske zveze Zukov. Stari vojak, z aureolo zmagovalca v drugi svetovni vojni, je s svojo prisotnostjo dejansko ogrožal vpliv partije. Zato je Hruščev, pri svoji akciji proti njemu lahko računal na široko podporo političnega sektorja. Da bi ne izzval reakcije v vojaških krogih kot celoti pa je še dodatno izkoristil ljubosumnost drugih maršalov in generalov, tako Malinovskega in Konjeva. In zopet je vse poteklo kot namazano. Zukov je ob povratku s potovanja po Jugoslaviji in Albaniji presenečen odkril, da je odstavljen. - Ostal je še Bulganin. Leto dni sta s Hruščevom družno romala po raznih deželah, tako, da je kratica »BH« postala že skoro simbol. Toda tudi tega je moralo enkrat biti konec. Prinesel ga je pretekli marec. Bulganin, ki sam ni imel velikih ambicij in volje za spopad, je na zasedanju novoizvoljenega Vrhovnega Sovjeta, podal ostavko na svoj položaj. Bilo je 27. marca. Ko so jo prebrali ni bil nihče niti presenečen, ker so jo že pričakovali. Toda ko so takoj za tem prebrali predlog, po katerem naj bi Bulganina nasledil Hruščev, ki bi ostal tajnik stranke in postal še predsednik vlade, tako kot je to bil Stalin, je v veliki dvorani najprej zavladal tesnoben molk. Kot blisk je preletelo skozi možgane poslancev: ali ni prav Hruščev pred leti zahteval od Malenkova, da v skladu z načelom kolektivnega vodstva odstopi kot tajnik? Ali ni bilo takrat rečeno, da ti dve funkciji ne smeta nikdar biti istočasno v rokah ene in iste osebe, ker bi to pomenilo povratek v nekdanjo diktaturo? Tako so mislili tovariši in obstali. Toda razmere niso več dovoljevale alternative. Hruščev je že očistil teren okoli sebe. Ni bilo izbire. Zato so sledili zgledu Bulganina. ki je sam glasoval za Hrušče-va. Gromko so zaploskali novemu gospodarju Sovjetske zveze, ki je tako, po petih letih, dobila svojega novega Stalina. KAJ PRINAŠA? Kakor Stalin je tudi Hruščev dosegel svoj sedanji položaj tako, da se je najprej polastil vodstva stranke, nato pa je enega za drugim izigral svoje tekmece, pri čemer je sebe stalno proglašal za predstavnika pravega kolektivnega vod- stva in nasprotnika osebne diktature. Za razliko od Stalina je Hruščev pri svojem osebnem vzponu, vsaj v njegovi zaključni in najodločinejši fazi pustil za seboj veliko manj mrtvih. Ali bo pa tej svoji sorazmerni milini ostal zvest, bo odvisno od okoliščin, kajti še po XX. kongresu je n. pr. poslal v smrt štiri komunistične voditelje Georgije, in to na podlagi nekega Stalinovega zakona, ki ga je sam označil za pošastnega. Ce bi naletel na odpor ali bi mu grozila nevarnost, ume torej tudi Hruščev postati brezobziren. V ostalem je to pokazal tudi ob priliki sovjetske likvidacije vstaje na Madžarskem. V gospodarski in socialni politiki Sovjetske zveze zagovarja Hruščev decentralizacijo vodstva gospodarskih podjetji. Z razpustitvijo traktorskih postaj, katerih strojni park naj preide v roke kolhozov, kaže, da je pripravljen vsaj deloma ugoditi zahtevam kmetskega prebivalstva. Seveda dela to v upanju, da je to pot, ki vodi do gospodarnejše proizvodnje v splošnem in do povečanje kmetijskih pridelkov še posebej. Pri tem je seveda naletel na nasprotovanje dosedanje gospodarske birokracije in stalinističnih elementov. Ni izključeno, da je potreba energičnejše izpeljave teh zamisli tudi bil eden izmed razlogov, s katerim je utemeljeval svojo zahtevo po združitvi strankarskega in vladnega vodstva v rokah ene same osebe. Največje dvome, pa tudi nekaj upov je izzvalo imenovanje Hruščeva na področju zunanje politike. Eni so videli v tem že pripravo za sestanek na najvišji ravni. Kot partijski sekretar in predsednik vlade bo Hruščev zdaj lahko zares in stvarno predstavljal svojo državo, podobno kot jo je nekoč, v Teheranu, Jalti in Berlinu predstavljal Stalin. Kar bo rekel, bo držalo in ne bo podvrženo šele naknadnim odobritvam. Drugi pa zopet pravijo, da je odločanje ene same osebe za svetovni mir veliko nevarnejše kot pa kolektivno vodstvo. Ena sama oseba se veliko lažje zaleti in sproži nov vojni požar, kot pa če jih je več, ki imajo pri tem svojo besedo, Videti pa je, da bo zaenkrat tudi na "ta«• področju -ost-ate- pfi Bulganina je že Hruščev začel pisariti pisma. Z njimi je potrdil sovjetski sklep za ustavitev atomskih poskusnih eksplozij, v kolikor napravijo to tudi Velika Britanija in Združene države. Izjavil je celo, da je pripravljen sprejeti mednarodno nadzorstvo nad izvrševanjem tega sklepa, ni pa povedal kakšno naj bi bilo to nadzorstvo. V govorih, ki jih je imel ob priliki svojega obiska na Madžarskem pa je, prav tako po starem, obtožil Veliko Britanijo, Francijo-jn Združene države, da zavirajo sklicanje" konference na najvišji ravni. Dolgo jfci tudi zavlačeval z odgovorom na ameriški predlog, po katerem naj bi veleposlaniki v Moskvi že aprila začeli z diplomatskimi pripravami za takšno konferenco. Prav tako je izključil, da bi se morebitna konferenca lahko ukvarjala s kršitvijo sklepov, ki so bili sprejeti v Jalti in so -zapopadeni v mirovnih pogodbah, »po katerih bi sedanje satelitske države morale imeti demokratične vladavine. :Dejal je, da bi to bilo vmešavanje v notranje zadeve teh držav, kar ni dopustno. Sploh je očital Ameri-kancem, da še po nepotrebnem zanimajo za položaj v vzhodnih evropskih državah. Podobno je izključil vsako možnost razgovorov o zedin';nju Nemčije. Po njegovem je to izključno nemška zadeva,'ki jo morajo rešiti Nemci sami. Na osnovi teh izjav se ne more reči, da bi Hruščev pokazal resno in iskreno voljo za ureditev visečih mednarodnih vprašanj in dokončanje tega, kar sam imenuje »hladna Vojna«. Dne 10. tm je zapadel,urok. za vložitev kandidatnih list za bliž* nje politične volitve. Tako . so nam zdap znani vsi kandidati, stranke in skupine, ki se potegu; jejo za sedeže v obeh predstav* niških zbornicah. S 7.500 politič* nimi zborovanji, ki jih je pr e te* klo nedeljo organizirala v vsej državi Krščanska demokracija in 3000 zborovanji drugih polu tičnih strank in skupin, je pre* teklo nedeljo začela uradna vo* lilna borba. Kakšni so splošni pogoji za njen izid? Kakor je znano bodo istočasno volili senatorje in po* slance. Za zaupanje približno 32,600.000 državljanov in držav* Ijank, ki imajo pravico voliti čla* ne poslanske zbornice, se v 32 volilnih okrožjih potegujejo 6103 'M m Dogodki----- I po svetu OTON HABSBURSKI, sin zadnjega cesarja Karla, se vneto ukvarja z načrti za ponovno vzpostavitev habsburške monarhije. Oton ima danes 46 let in živi kot zasebnik na Bavarskem, kjer ga pogosto obiskujejo razne delegacije avstrijskih državljanov, pa tudi pripadnikov drugih podonavskih narodov. V’ Avstrijo se ne more vrniti, ker mu to brani zakon iz leta 1918. Ta določa, da se morajo člani bivše habsburške vladarske hiše najprej odpovedati svojemu plemiškemu naslovu in vladarskim zahtevam ter se šele potem lahko vrnejo v domovino. Baje naj bi Oton nameraval v kratkem podati tako izjavo. Ko bi bil enkrat doma, bi na prihodnjih predsedniških volitvah nastopil kot nestrankarski kandidat. Ce bi postal predsednik republike, bi nato po ustavi skušal doseči izpremembo republike v monarhijo. Na Dunajo pravijo, da takšna revizija ne prihaja v poštev. Vkljub temu pa je v Avstriji precej monarhistov, ki podpirajo Otonova stremljenja. Njihovo ekstremno krilo gre celo tako daleč, da zahteva ponovno vpostnvitev nekdanje av-stro-ogrske monarhije v njenem polnem obsegu, z Avstrijo, Slovenijo, Trstom in Benečijo. Zmernejše krilo bi se pa zadovoljilo tudi z vzpostavitvijo samo avstrijske monarhije. Pričakovati pa je, da iz te moke ne bo kruha. Zunanjepolitična reakcija bi bila takšna, da Avstrija ne more tvegati tega koraka, tudi če bi hotela. * * * KOMUNISTIČNA PARTIJA ne doživlja hudo krizo samo v Italiji, kjer so s kandidatnih list za prihodnje parlamentarne volitve odstranili veliko zaslužnih komunistov. Strogo »čistko« so napravili tudi v Komunistični partiji Nizozemske. Njene žrtve so sam dosedanji predsednik KP Nizozemske in trije drugi glavni voditelji. Vsi štirje so poslanci v holandskem parlamentu. * * * PREDSEDNIK NASER, ki doma pridno čisti in zapira komuniste, a se na drugi strani zunanjepolitično krepko opira ria Kremelj, bo v kratkem odpotoval v Moskvo, kjer bo prisostvoval prrvomajski pa- radi. Po Moskvi bo obiskal še Varšavo, Prago in Budimpešto. Videti je, da mu sovjetski mogotci ne zamerijo, ko posebno v Siriji odstranjuje z vodilnih mest, v armadi celo z nižjih vse izrazito filoso-vjetske osebnosti. Morda cenijo to njegovo ravnanje kot dokaz političnega realizma. Saj tudi sami ne delajo drugače! Seveda gledajo komunisti na to kot na prehodno stopnjo in se tolažijo z upanjem, da se bodo oni zadnji smejali. Zaenkrat jim je glavno, da s podpiranjem in podžiganjem Naserja dražijo Zahod. Sovjetska igra na Bližnjem Vzhodu je precej podobna svoječasnemu paktiranju z nacisti. To potrjuje tudi splošno znano dejstvo, da so vodilni egiptovski častniki veliki oboževatelji Hitlerjevega »Mein Kampf«-a. Ni torej nič čudnega, da ga posnemajo tudi s svojim prijateljstvom z Moskvo. * * * AVSTRIJSKI KANCLER RAAB se je mudil prrve dni aprila v Rimu, kamor je prišel, da bi s papežem razgovarjal o sklenitvi novega konkordata med Avstrijo in Sveto Stolico, z italijanskimi državniki pa posebno o Južni Tirolski in drugih visečih zadevah. Predvojni avstrijski konkordat s Sveto Stolico je med drugim določal nera-združljivost zakonske zveze in državno podporo cerkvenim šolam. Avstrija bi pa zdaj rada videla, da 'se ti dve določbi izpremenita. Cerkev temu ni naklonjena in previdevajo, da bodo pogajanja za obnovitev konkordata, katerega izvajanje so nacisti ob zasedbi Avstrije ustavili, dolga in težka. Isto predvidevajo za ureditev avstrijsko-italijanskih razlik v gledanju na italijansko postopanje z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Kancler Raab je obiskal tudi generalnega tajnika Krščanske demokracije Fan-fanija, s katerim sta se pomenila o vprašanjih, ki so skupna avstrijskim in italijanskim krščanskim demokratom. Zanimivo je, da so kanclerju Raabu pripisali, da je skušal pri papežu posredovati za ureditev spora med Vatikanom in Titom. * * * JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI ŠKOFJE bodo konec aprila prvič po vojni obiskali papeža Pija XII. Tako je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Ju-gopress. Obisku jugoslovanskih škofov pripisujejo velik pomen. V Rimu domnevajo, da bo Tito v bližnji bodočnosti skušal urediti razmere s katoliško cerkvijo po poljskem vzorcu. Veliko oviro za vsako, še tako rahlo sožitje pa predstavlja usoda kardinala Stepinca. Pričakovati je, da bo Vatikan vztrajal pri zahtevi, da se mora kardinal Stepinac vrniti na svoje nad-škofovsko mesto v Zagrebu in da mu mora biti omogočeno, da izvršuje svoje poslanstvo. Na drugi strani pa bi se Tito rad Stepinca znebil, saj mu je že pred leti ponudil prost odhod v tujino, ako se obveže, da se več ne vrne. * # * PREDSEDNIK TITO bo v kasni pomladi vrnil poljskemu predsedniku Gomulki njegov lanski obisk v Beogradu. Odkar Tito krepkeje podpira zunanjo politiko Kremlja, se Gomulka lahko lažje in odkrite j e približa jugoslovanskemu partnerju, s katerim ga druži skupna ideja o različnih poteh v socializem. Razumljivo je, da se bosta ta dva ko-komunista, vkljub svoji sorasmerni samostojnosti, vendarle sestala pod pokroviteljstvom Kremelja, bolje rečeno Hruščeva. Razvoj v' Sovjetskih vrhovih namreč kaže, da stalinisti, s Suslovom na čelu, utrjujejo svoje postojanke v vseh ostalih satelitskih držav, medtem ko ima novejša linija Hruščeva svoja sigurna zunanja priveska samo v Jugoslaviji in na Poljskem. Celo na Madžarskem se je pred par tedni zgodilo, da je Kadar na lepem izpadel iz partijske delegacije, ki je obiskala Berlin in v njem trdega stalinista Ulbrichta. Ob tisti priliki je madžarska delegacija dala tako ostre in tako pravoverno stalinistične izjave, da je bolj h komunistični sredini nagnjenega Ka-darja gotovo pošteno bolela glava. * * * ZAHODNA NEMČIJA je izpodrinila Veliko Britanijo in je leta 1957. postala (za ZDA) drugi največji izvoznik industrijskega blaga na svetu. Tako piše britanski )>Daily Telegraph«, ki pa pravi, da se nemškega uspeha ne sme precenjevati in da ne bo trajen. Bomo videli! * >> * BIVŠI DEPORTIRANCI V NEMČIJO nimajo pravice do odškodnine. Tako javlja italijanska Zveza bojevnikov in povratnikov, ki opozarja prizadete naj ne nasedajo oseba,m ki izvabljajo predujme na račun dozdevnega potovanja v Nemčijo, kjer naj bi nekdanjim deportirancem in vojnimi ujetnikom posredovale ureditev odškodnine za čas, ki so ga preživeli v nemških taboriščih. kandidatje, ki nastopajo na 341 listah. Razpoložljivih poslanskih mest pa je 569. Pri volitvah v se* nat, kjer imajo glasovalno pra* vico samo osebe stare nad 25 let, pa je 2012 kandidatov, ki se pote* g ujejo za 237 mest. Volilnih o* krožji je samo 31, ker Trst z oko* lico zaenkrat ne bo volil sena* tor jev temveč samo poslance. Izbira je torej velika, prevelika, da bi volivcu omogočala lahko in enostavno odločitev. Posebna značilnost sedanjih vo* litev je, med drugim, tudi v tem, da gredo vse stranke na volitve ločeno, medtem ko so vse dose* danje povojne politične volitve v Italiji poznale veliko povezav in skupnih nastopov sicer samo* stojnih političnih strank. Prav zaradi te razdrobljenosti volilnih list, na katere naj bi se razdelili glasovi, pa je pričakovati, da bo* sta dva dosedanja kolosa itali* jenskega političnega življenja, Krščanska demokracija in Komu* nistična stranka, izšla tudi iz te volilne borbe s ponovno prido* bljeno potrditvijo svoje volilne vloge, prva kat večinska, druga pa kot glavna opozicijska stran* ka. Daleč za njima bodo nato sledile razne druge stranke. No* vost, ki bi jo v italijansko poli* tično življenje vnesla združitev tzv. socialističnih strank in al* ternativa, ki bi jo nudila volivcu takšna socialistična in obenem tudi demokratična fronta, se za* enkrat ni uresničila. Za italijan* sko demokracijo je to gotovo ve* lika-škoda. Ižve glavni- it-alijauski -socialistični stranki nastopata še vedr.o ločeno. Tudi tokrat nimat ta izgledov, da bi kdaj dosegli ali vsaj enakopravno sodelovali pri izvajanju oblasti. Če pogledamo malo prej ome* njene številke, vidimo, da se Tr* žačani, s svojimi 11 listami, gi* bijemo kar nekako v državnem povprečju politične razdroblje* r.osti, čeprav je krajevno gleda* no, 44 kandidatov in enajst pro* gramov za največ štiri poslanska mesta preveč. Po vrstnem redu, kakor bodo razvrščene na glasov* nici, so predložile svoje tiste: Krščanska demokracija, Komu* nistična stranka, Italijansko so* cialno gibanje, Liberalna stran* ka, Republikanska in Radikalna stranka (skupna lista), Italijan* ska socialistična stranka. Trža* ška unija, Fronta za neodvisnost, Socialno demokratska stranka, Narodna monarhistična stranka in Ljudska monarhistična stran* ka. Posamezne predložene liste bo* do uradno pregledali in potrdili šele v petih dneh po zapadlosti roka za predložitev, tj. 15. tm. Zato zaenkrat nima smisla na* števati posamezne kandidate, ker bodo nekateri morda še izpadli. Omenimo samo, da sta uvrstili slovenske kandidate na svoji li* sti komunisti (Bernetičeva) in so* cialisti (Bidovec). S tem so to obenem edini stranki, ki se od* krito potegujeta za pridobitev slovenskih glasov. Okrog inž. Turreja se je takoj po predložitvi list razvila polemika, ker je inž Turre menda sprejel kandidaturo samo za primer, če gre za skupne indipendentistično listo, ne pa na ločeni listi, kakor je Tollyeva Tržaška unija. Dokler se to ne razčisti sta to-rej samo dve sigurni slovenski kandidaturi, ra komunistični in na socialistični Usti. Kandidatna Staneta Bidovcu, ki je bil do Titovega preloma z Moskvo tito* vec, nato kominformisi, in ie po priključitvi tržaške KP k italijan* (Nadaljevanje na 2. str,} V T E S G R A SOCIALISTI O SOŽITJU R. Carli Ballola je napisal in v socialističnem listu »Avanti« od 27. marca obširen članek z naslovom, naj odgovorne oblasti vzamejo na znanje, dejstvo mirnega sožitja med Italijani in Slovenci v zamejstvu. Članek pa vsebuje precej po-grešk. Zato nas sili k odgovoru in pojasnilu. Uvodoma pravi člankar, da sta ga na potovanju po Goriški spremljala in poučevala gg. Zuliani in Nanut. Prvi je.namreč tajnik Nennijevih socialistov na Goriškem, drugi pa znani frontaški prvak, sedaj Nennijev socialist in kandidat na listi za poslanske volitve. O Slovencih pravi, da nas je po izvedbi mirovne pogodbe ostalo na Goriškem pod Italijo še 18.000; da smo ločeni v »rdeče« in »bele«, da nismo zaščiteni kakor Nemci v Poa-dižju, ampak da se moremo sklicevati le na splošna ustavna določila. Da smo se odpovedali dvojezičnih napisov na lokalih ter da zahtevamo samo za naše šole uradno priznanje, ki se ne ve, zakaj ga še ni. Srednje šole. ki jih je italijanska vlada takorekoč podelovala od zavezniške vojaške uprave, nadaljuje člankar, se izpopolnjujejo s poučevanjem slovenščine. Politično da sledimo svojim osebnim prepričanjem in tako obstajajo klerikalci od »Katoliškega glasa«, krščanski socialci (ali Gronchijevci), Fanfanijevci od »Demokracije« in končno socialisti ter komunisti od »Primorskega dnevnika« in »Soče«. »Samo ena stranka, to je naša socialistična«, trdi pisec, »se je učinkovito pobrigala za to slovensko etniško skupino, ne samo z nastopom svojih parlamentarcev, ampak tudi z vnosom v deželni statut posebnih določil (čl. 4, 5, 6 in 7) za njeno zaščito«. »Sožitje med Italijani in Slovenci«, zaključuje g. R. Carli Ballola, »ni samo možno, ampak tudi mnogo lažja zadeva kot je ona z nemško skupino v Poadižju. Zakaj bi tega ne vzeli na znanje in priznali, da imajo poleg dolžnosti ti državljani tudi pravice?« Pisec članka je seveda videl Slovence na Goriškem in preučeval njih položaj ter sožitje med njimi in Italijani skozi očala dobrohotnega socialista, ki meni, da je vse dobro, vse v redu, kadar se njemu dobro godi. Ne verjamemo, da je pisca poučeval g. Nanut, ker priobčeni članek vsebuje preveč netočnosti in tudi nekaj smešnih trditev, kot je ona, da smo fanfanijevci. Take budalosti utegnejo trditi le skrajno nepoučeni ljudje. In ker pravi pisec, da sta gg. Zuliani in Nanut bila njegova mentorja, moremo misliti, da je tako budalost podtaknil g. Zuliani.' Tudi ni točno, da je goriških Slovencev pod Italijo 18.000, ker nas je znatno manj; Slovenskih šol pa ni Italija podelovala od Zavezniške vojaške uprave, ampak od pokojne Avstrije, ne glertj na dejstvo, da jih je fašizem trenu m ukinil. Te šole pa izpopolnjuje pouk italijanščine in ne obratno slovenščine, ker gre za Sole s slovenskim učnim iPziko;n. Smela je trditev, da smo se Slovenci odpovedali dvojezičnim napisom, ker nam te zasebne napise italijanski šovinisti, ob molku oblasti, brišejo in onemogočujejo. Na javnih uradih napisov pa oblast ne dovoli. Tipičen je primer dogodka v Nabrežini. kjer je županstvo postavilo slovenske napise, posebni prefekturni komisar pa jih je odstranil. Sicer pa se nenehno borimo za svoje pravice, tudi za slovenske napise. Sožitje med Slovenci in Italijani pa je Volilna tekma (Nadaljevanje s 1. strani) ski KP izpadel iz tega kroga, po vsem videzu botrujejo titovci. Na ta način so vpostavili tudi na Tržaškem s socialisti podobno povezavo, kakor so jo na Gori: škem ustvarili s kandidiranjem Nanuta na listi Italijanske socia' listične stranke. Resnost indipendentističnega nastopa prav gotovo močno trpi zaradi razdvojenosti, ki bo tema skupina onemogočila, da bi do> bili svojega poslanca, katerega bi si združeni morda vendarle pridobili. Krščanska demokracija pa je s postavitvijo prof. Sciolisa na čelo svoje liste očitno pokazala, da bo poskusila pridobiti čimveč močno nacionalističnih, posebno begunskih glasov. Človek, ki si je v tržaškem občinskem svetu pridobil sloves doslednega na# sprotnika slovenskega šolstva ne more biti znanilec narodnostne? ga sožitja in umerjene politike do tržaških Slovencev. To so široki in približni obrisi stvarnosti, do katere moramo de* mokratični Slovenci zavzeti sv o? je stališče. še vedno zelo težko, tako težko, da komaj prenašamo krivice, ki se nam godijo. Govorimo seveda v imenu značajnih in poštenih narodno zavednih Slovencev in ne tudi v imenu nekaterih odpadnikov od zdrave veje našega rodu, ki so jih nekaj pobrali tudi Nennijevi socialisti. Res, da je socialistični poslanec Ma-rangone imel nekaj nastopov za našo stvar, zlasti ko je šlo za u^pkonitev šol, in to zadnje leto njegovega poslanskega mandata. Toda mimo teh nekaj njegovih nastopov, za kar smo mu zelo hvaležni, nam ni Nennijeva socialistična stranka niti v poslanski zbornici niti v senatu prav nič rfotnagala. Vsaj dvakrat, leta 1949 in 1955, je samo Slovenska demo-krataKa^- zveza naslovila na vse poslance in senatorje posebno zahtevo po zaščitnem zakonu na podlagi 50 člena ustave. Pa se ni oglasil niti en sam Nennijev socialist ali senator, ki bi tako zahtevo podprl in jo spravil pred poslance in senatorje v razpravljanje. Kar se pa predlaganih določil v socialističnem osnutku deželnega statuta tiče, moremo zopet mirne vesti povedati, da so popolnoma nezadostna in v vsakem oziru neučinkovita. Tako ponavlja 4. člen osnutka, kar se enakopravnosti vseh državljanov tiče to, kar pravi že sama ustava, ki pa je nasproti Slovencem nihče ne uveljavlja in spoštuje. V odnosu do oblasti pa nam 5. člen socialističnega osnutka statuta daje možnost občevanja v slovenščini samo v občinah, kjer nas je vsaj 10 odstotkov vseh občanov, to je v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu, če pri tem upoštevamo le goriške Slovence. V Gorici sami, kjer nas je vsaj 5.000 (morda pa tudi 7.000), nam take pravice ‘ niti Nennijevi socialisti ne priznavajo. Javni uradni oglasi in napisi pa naj bodo, po predlogu socialistov, dvojezični le v tistih občinah, kjer nas je vsaj četrti del (25 odstotkov) vseh občanov in še tu pod pogojem, da dvojezičnost zahteva večina volivcev pripadnikov jezikovne manjšine. V vrtcih in osnovnih šolah pa bi se moral pouk vršiti tudi v slovenščini, kjer bi to zahtevale družine ne manj kot pet otrok. V 26. členu predlagajo socialisti, naj se volilna okrožja določijo tako, da bo Slovencem zagotovljena izvolitev zastopstva v deželnem zboru. To je vse, kar Nennijevi socialisti mislijo z nami. in z našo zaščito. Vse to pa je tako zelo malo, da se ne izplača niti govoriti, da bi se s takimi določili Slovenci na Goriškem lahko zadovoljili. Ne razumemo, zakaj bi na primer Slovenci v videmski provinci ne imeli svojih šol z uradno zakonito obveznostjo obiskovanja, ko so drugod po Italiji vsi otroci obvezni obiskovati osnovho ]>olo. Zakaj je *• Dolini Aosti obvezen pouk francoščine v Poadižju, nemščine v vseh osnovnih šolah, pri nas na Goriškem in Tržaškem ter v videmski provinci, kjer živi dobrih 80.000 Slovencev, pa se slovenščina ne sme poučevati v italijanskih osnovnih niti v jezikovno mešanih občinah in je slovenščina v videmski provinci prepovedana celo y šolah, ki jih obiskujejo samo slovenski ali pretežno slovenski učenci. To bodi NeVinijevim socialistom povedano! G oriški pre p \ h Ne bi bilo sicer potrebno ugovarjati temu, kar piše »Novi list« od 3. aprila v članku o Slovencih in volitvah v parlament, ker so nekatere trditve slehernemu treznemu Slovencu znane. Kdo je kriv in kakšni so vzroki, da Slovencem v zamejstvu ni bilo zagotovljeno zastopstvo v rimskem parlamentu, ni nobena tajnost, ker vrabci na strehi vedo, da je temu kriva le Titova komunistična diplomatska polomjada. Titovi komunisti so namreč odšli na mirovno konferenco v Pariz v gojzericah, z geslom: »Življenje damo, Trsta in Gorice ne damo!« To v zameno pazljivega presojanja razpoloženja zahodnih zaveznikov in sovjetskega zastopnika Molotova. Menili so, da so še vedno v vojnem času in da imajo opraviti le S-kako enoto nemškega odnosno fašističnega okupatorja. Pamet- j no bi bilo zahtevati v^aj v podrejeni vrsti, za slučaj neuspeha pri maksimalnih zahtevah, tudi bivstvena konkretna, točno določena jamstva za Slovence, ki bi ostali v zamejstvu. To je odlično razumela mala Avstrija, ki je z Gruber- De Gasperijem pariškim dogovorom ne samo dosegla repatriacijo sto tisoč južnotirol-skih Nemcev, pač tudi zakonito narodnostno in jezikovno zaščito. Seveda je Gruber pustil doma gojzerice in tudi gamsov čopič za klobukom. Pri nas pa je lepo število Slovencev ostalo brez jamstva in stvarne zaščite pod Italijo. Takrat, leta 1947 so Titovi komunistični listi in prvaki pisali in kričali, da se Gorici kljub vsemu ne odpovedujejo in da je dobro, da so Slovenci v zamejstvu nezaščiteni in celo preganjani, ker jim bo laže uganjati iredentizem. Zadnja leta pa tisti listi in rdeči prvaki celo svetujejo svojim tostran meje. Komunistov pa ne bomo volili Komunistični sopotniki so že pridno na nogah, na delu za svoje gospodarje. Priliznjeno krmijo naše ljudi z branjem hinavščine in preračunene nakane. Zakaj bi ne volili komunistov, saj so oni tudi ljudje in celo naši krvni bratje. Pravi kristjan ne sme prezirati niti svojega najhujšega sovražnika. Komunisti pa niso taki, oni ne morejo biti naši sovražniki, še manj »najhujši«, saj med najhujše spadajo vendar fašisti in njim v odnosu do slovenske manjšine politični sorodniki de-mokrščani. Tako modrujejo slovenski komunistični sopotniki, katerim je vse prej pri srcu kot poštenost in korist slovenskega naroda, ker jim gre v prvi vrsti za osebno in strankarsko korist ter jim je malo mari morala. Pripravljeni so tvegati vse tudi zapeljevanje svojega naroda, da le sami živijo. Od turških časov sem pa nismo Slovenci doživeli hujšega zla kot je železni jarem komunističnega režima, pod katerim krvavi poldrugi milijon bratov. Ko pa se posameznikom posreči otresti se jarma in pribežati v svobodni svet, so tu že komunistični sopotniki, ki jih pitajo z izdajalci, malopridneži in drugo. Sami pa v isti jarem ne marajo. Vsega so ti sopotniki zmožni, tudi ponašati se s krščanstvom in izdajati, da le služijo svojim gospodarjem, komunistom. Pravi kristjan, trdijo oni, ne sme sovražiti prav nobenega, ampak v duhu svetega Evangelija tudi svoje sovražnike ljubiti. Tako se potuhnjeno vsiljujejo našim ljudem ti farizeji, in poniglavci. Največja nesreča za človeka je bila in ostane vedno duševna zmota, v katero pod težo svojega koristolovstva zaide, kajti duševna zmota ima za posledico otopelost srčnih čutov in splošne morale ter človeškega dostojanstva. Taki so sopotniki! Trezno misleči človek ne more slutiti v komunistični ideologiji vzor človeške družbe. Zato ne sme našemu poštenemu slovenskemu demokratu in kristjanu niti na misel prihajati, da bi svoj glas na volitvah dal komunistom bilo slovenskim bilo italijanskim, saj so komunisti vsi enaki, kjer koli se na svetu skotijo. Oni poznajo samo svojo svobodo: svobodo ropa vsega, kar je na svetu svobodnega in dobrega. Oni vzamejo človeku vse, tudi osebno dostojanstvo in ga ponižajo na neznatno številko v milijonih bitij. Kai je zrno peska na brežini morja? Kaj kapljica vode v morju? Nič in... nekaj. Brez zrna peska ni brežine, in brez kapljice vode ni oceana. Tako sleherno človeško bitje v komunističnem režimu ne predstavlja drugega kot zrno mrtvega peska ki pa služi le toliko, da tvori maso sužnjev, ki jo komunistični novi razred izrablja v svoje namene. Dolžnost slehernega slovenskega volivca je in ostane, da ne voli komunistov in da ves svoj okoliš pripravlja proti komunistom. Tu gre za to, da se pokažemo za pametne in možate demokrate in kristjane, ne pa za čredo ovc pod šibo komunističnega gonjača, sebi v zlo sopotnikom v zasmeh, svobodnemu svetu pa v pomilovanje. Treba je misliti z glavo dokler je čas! Zaman bi bilo 'okati in stokati, škripati z zobmi, kleti in svobodo iskati, če bi prišli kimunis*! na oblast! Vezale bi nas njih.ive verkv, t‘-*ili in c!*i?;i! krvavi jarmi Popotniška ostudnost pa ti okužfvala n a'e telo in se pasla po njem. Nekomunisti iv>.i;o v komunističnem režimu le ...nekaj. Ta »nekaj« pomeni suženjsko bitje. Bitje brez svobode in vesti, brez lastne miselnosti, brez prostega in svobodnega hrepenenja, brez lastne svobodne poti v prosto življenje. Ce bi zavladali komunisti, kar bi se lahko zgodilo le s pomočjo naših glasov, naše neumnosti, tedaj ne bi več volili tega, ali onega, tretjega ali četrtega, po svoji lastni pameti in izbiri, ampak voliti bi mprali tako kot gp. preteklega marca mofaTt “»voliti« "naši* uSoigT -biktjte ' v matični državi pod komunističnim režimom: samo tistega kandidata, ki ga je komunistična partja dala izbrati in voliti, to je pravega komunista, ali pa ponižnega poniglavnega sopotnika. Pametni zasužnjeni bratje v matični domovini so na komunističnih voliščih odpravili kabine in so raje volili »da« kar javno, da bo rdeči volk sit. Kaj pa je sploh treba volitev v komunističnih diktaturah, saj si svoje »poslance« lahko partija sama izbere, kadar koli in kakor koli si jih želi. Toda komunisti vedo, da je demokracija svoboda in zlato... Zato si v svoji neumnosti mislijo, da uveljavljajo demokracijo, ko uganjajo tako neumne »volitve« kot smo jih Primorci bili vajeni že pod fašizmom. Gliha vkup štriha! Komunisti in fašisti si lahko stisnejo roko, saj so vsi enaki: diktatorji in roparji svobode! Komunistov, torej, slovenski demokrati ne bomo volili, ker so komunisti najhujši sovražniki človeštva in držijo naše brate v matični državi zasužnjene, v okovih in v strašni bedi! mest zasedli komaj 36. Kljub temu »Primorski dnevnik« in »Soča« pojeta velikansko zmago. Chi si accontenta gode, pravi italijanski pregovor! Sefa provincialnega sveta V soboto 29. marca se je vršila seja goriškega provincialnega sveta, katere se je prvikrat udeležil tudi svetovalec SDZ g. dr. Andrej Makuc. Svet je začel razpravljati o novi ureditvi cestnega omrežja, ki ga bo dobršen del prevzela provinca in s tem razbremenila stroškov male občine. Razprava se bo še nadaljevala, ker je zadeva zelo obširnega in važnega značaja. Kandidati za senat in poslansko zbornico Za senat kandidirajo v Gorici: Vallauri Ettore za krščanskodemokracijo, Maran-gone Vittorio za italijanske socialiste, Pellegrini Giacomo za komuniste, Venuti Gino za misovce, Stecchina Giovanni za republikance in radikalne. Devetag Ce-sare za demokratične socialiste, Scocieri Eugenio za narodne monarhiste, Zanolla Roberto za liberalce in Troso Nikola za ljudske monarhiste. Za poslansko zbornico je predloženih deset list za okrožje Gorica-Videm-Bel-luno. in sicer: deželnih avtonomistov MARP. demokrščanska. italijanskih socialistov. demokratičnih socialistov, komunistična, misovska, narodno monarhistična, ljudska monarhistična, republikansko radikalska in liberalna. Avstrijski predsednik Haab o Italijanih Prvih sedem dni t. m. se je avstrijski predsednik Raab mudil v Rimu, kjer je imel važne razgovore s papežem zaradi konkordata in pa s predsednikom vlade ter ministrom zunanjih zadev zaradi položaja nemške manjšine na Tirolskem. Ko se je predsednik Raab vrnil na Dunaj, je povedal, da mu ni uspelo doseči ničesar zadovoljivega niti pri papežu niti pri italijanskih ministrih. Dodal pa je, da je italijansko ljudstvo hudo nacionalistično, ker da poučujejo v šoli preveč zgodovine in to samo po svoje. Vsekakor je predsednik Raab dober poznavalec zadeve. Volitve v tovarnah FIBT V turinskih tvornicah FIAT so se prve dni t. m. vršile volitve za obnovitev notranjih delavskih in uradniških komisij. Komunisti so od skupnih 204 odborniških Občinska seja v Sovodnjah V sredo 2. t. m. se je vršila seja so-vodenjskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o povišku najemnine za lovišča. Zupanov predlog, da bi najemnino povišali od sto do stopedesetkrat je propadel, ker je svet z desetimi glasovi proti trem sprejel predlog opozicijskega svetovalca g. Petra Tomšiča, naj se zadeva odloži in poskuša doseči sporazum z domačimi lovci. Le če do sporazuma ne pride, bo treba zavzeti stališče in najemnine povišati. Spravnemu sodniku so na seji odobrili 2000 lir nagrade za vsako razpravo, ki jo bo v tekočem letu vodil. Vodovodnemu konzorciju CAFO pa je bilo nakazano posojilo, katerega delež znaža 800.000 lir za sovodenjsko občino, kar je svet tudi odobril. Nogometni ekipi je na predlog opozicije svet nakazal 60.000 lir prispevka, namesto 70.000, kolikor jih je župan predlagal. Sklenili so še nakup pisalnega stroja Olivetti za ceno 150.000 lir, prodajo 1000 kvad. metrov občinskega zemljišča v Standrežu po 200 lir meter in še 1413 kvad. metrov g. Francu Petejanu iz Sovodenj po 60 lir kvad. meter, toda s pogojem, da bo na zemljišču zidal. Raznrave pred porotnim sodiščem Napovedujejo, da se bo v pomladanskem zasedanju tržaškega porotnega sodišča nadaljevala razprava proti Ani Vižintin iz Dola zaradi umora moža. Kakor znano je na prejšnji razpravi sodišče o-dredilo zdravniški pregled obtoženke, ker je umor baje izvršila v duševni zmedenosti. Nadalje prideta pret poroto še Alojzija Gabrijelčič vd. Saurin in njena hči Klementina iz Gorice zaradi detomora. Sodili pa bodo tudi skupini 16 oseb iz Goriške, ki jih obdolžujejo vohunstvo. To so: France Cotič, Bruno Delpin, Ivan De-vinar. Bartolomeo Favaro, Bruno Gasparini, Riccardo Gregorat, Josip Jurca, Alojzij Nanut, Mario Pecorari, Radislav Ternovec, Konrad Žižmond, Giovanni Sco-pelliti, Milan Vesnaver, Orazio Polverini, Ferdinando Pane in Ida Betrame. Nagrajeni kmetovalci Za dober uspeh na tekmi večje kmetijske produkcije so bili denarno nagrajeni med drugimi tudi sledeči kmetovalci: Ferletič Miro iz Doberdoba enkrat s 25.000 in enkrat z 10.000 lirami; Ferletič Anton iz Doberdoba s 25.000 lirami; Bučinel Alojzij iz Krmina s 75.000; Klajnšček Franc iz Steverjana-Valerišče s 50.000 in Vižintin Franc iz Doberdoba s 25.000 lirami. naj se udajajo italijanskim levičarskim strankam, kar so seveda tudi pridno in radevolje že storili, saj so svojo samostojno slovensko politično organizacijo razpustili. Vse to je tudi »Novemu listu« dobro znano, le da povedati tega ne sme, ker se sicer zameni svojim rdečim tovarišem. Nadalje piše »Novi list« v polemiki s »Katoliškim glasom«; »Razlika med nami in Kat. glasom je le v tem, da o stvareh, katere so nam ne poznane, načeloma nočemo izrekati sodb in obsodb. Prej moramo imeti v rokah dokaze. Kot kristjani se pač držimo moralne zapovedi, da nikomur in niti najhujšemu nasprotniku ne smemo delati zavestno krivice. O vsem ^trudimo pisati vselej samo resnico.« sjs 3fM se, kot da bi poslušali volka v japjčkovi koži, kajti spomin nam uhaja na neštete namerne krivice in neresnice, eM jih je »Novi list« tolikokrat napisal in svojim ljudem nudil kot pravo pravcato polastjco. Naj navedemo samo ves tisti žolc, ki ga je v divjem, nebrzdanem sovražnem zanosu zmetal na slovenske demokrate okoli »Slovenske liste« z lipovo vejico ob zadnjih volitvah na Tržaškem. Takrat je zavestno in preračunano delal krivico našim zavednim Slovencem, ko jih je dolžil izdajstva nad slovensko obalo v korist Italijanov, katerim je na ta način sam pomagal v nabrežinski občinski svet in jim izročil slovensko obalo. O ne, nismo pozabili tistega zmerjanja! Pa poziv slovenskim volivcem, naj strmoglavijo dr. Simčiča in dr. Agneletta. Svoje »slovenstvo« so takrat gospodje o-koli »Nov. lista« izpričali s svojim poizkusnim kandidiranjem na listi italijanske indipendentistične stranke, čeprav-so Slovenci nastopali z lastno slovensko listo. Izkoristili so celo politično naivnost slovenskih kulturnikov. Eden izmed njih vneto popravlja v Novem listu slovniške napake slovenskih razumnikov in tiska, svojih pogrešk narodne zavesti pa niti ne opazi. Pri sedanjih volitvah, ko Slovenci ne moremo postaviti lastne liste, pa so gospodje na takratne svoje puhle izgovore pozabili. Se en primer krščanstva »Novega lista«: Napad, ki ga je leta 1955 priobčil proti Slovenskemu katoliškemu prosvetnemu društvu v Gorici, zaradi proslave vetrinjskih žrtev. Napad, ki ga N. 1. ni hotel popraviti in zaradi katerega teče kazensko postopanje proti njegovemu odgovornemu uredniku! Pa se »Novi list« drzne trditi: »Kot kristjani se pač držimo moralne zapovedi, da nikomur in niti najhujšemu nasprotniku ne smemo delati zavestno krivice«. To je skrajna neiskrenost »Novega lista«, da ne rabimo ustreznejšega izraza. Ubogo krščanstvo, uboga morala, kake zagovornike imafa!... Pa se taki kristjani in taki moralisti drznejo pisati v svojem listu, da je treba z vsemi močmi pomagati Slovencem, med katerimi živimo in za katerih usodo smo soodgovorni, da duhovno in narodno ne propadejo. Glej, no glej, kdo skrbi, da Slovenci duhovno in narodno ne propadejo... S tisto »duševno« hrano in narodno sramoto, s katero so gospodje okoli »Novega lista« pitali slovenske volivce na tržaških volitvah in pozivali, naj raje volijo komuniste, »najhujše nasprotnike« Slovencev, kot pa zavedne in poštene slovenske rojake, hoče »Novi list« reševati Slovence, da narodno ne propadejo. Res lepa in modra narodnovzgojna metoda! »Ko je bilo treba uzakoniti slovensko šolstvo«, piše nadalje »Novi list«, » so na primer komunisti ponudili manjšini svojo podporo«. Zdaj seveda že vemo, kam pes tako moli! V komunizem pač... Toda gospodom od N. 1. povemo, da so komunisti »ponudili... podporo« samo zato, ker so se takrat že bližale volitve in jim ni kazalo ostati ob strani... Resnica pa je in ostane, o modrijani sopotniki, da so komunisti prvi vsaj hitro po letu 1947 inl948 jeli slovensko šolo ogrožati, ker so potegnili svoje otroke iz te šole. Mi pišemo golo resnico, ne,zato da bi se zato ponašali s krščanstvom in moralnostjo, ampak zato, ker vemo da bo zgodovina v tem oziru povedala to, kar pravimo mi. Sicer pa so komunisti sedeli v rimskem parlamentu in senatu od leta 1946 naprej. Kako, da se niso spomnili naše manjšine? Zaključna morala ljudi od N. 1. pa je sledeča: »...predlagamo«, pišejo, »naj bi se zastopniki nekomunističnih političnih skupin čimprej sestali na posvetovanje ter sklenili, kar narekuje skupna korist naroda, kateremu pripadamo«. To je, do-polnujemo mi, ker se »Novi list« predloga ne upa zaključiti, da glasujemo na volitvah vsi Slovenci kakega Nanuta, Bidovca, Komica, Bernetičevo, itd. Ne, gospodje! Na vašo komando demokratični in katoliški Slovenci ne bodo glasovali za nikogar! Nismo tako neumni kot vi mislite in računate. In še to, da bo pečat krepkeje držal: Gospodje od »Novega lista« niso nekomunisti, ampak komunistični sopotniki, zato nimajo pravice govoriti v imenu resničnih nekomunistov, med katere ne spadajo. Slovensko katoliško glasilo v zamejstvu je »Katoliški glas«. Slovensko narodno in politično demokratično glasilo Slovencev pa je »Demokracija«. Komunisti s komunisti, zavedni Slovenci in kristjani z zavednimi Slovenci in kristjani! Leto XII. - Stev. 8. DEMOtCJFtkC f'JX Stran g. SIR * i, esca Prav tako kot- čaj in krompir je tudi odkritje sira posledica slučaja. Arabski trgovec, ki je pred tisočletji jezdil po puščavi, je pred odhodom z doma napolnil svoj meh s svežim mlekom. Ko ga je vročina že zdelala in ga prijemala žeja, je stopil s svoje kamele in odvezal meh. Bil je presenečen. Napil se je prijetne sirotke, zraven pa se še najedel dobrote,, ki mu je izredno dobro teknila. Ustvarjen je bil temelj vseh receptov za izdelovanje sira. Danes ima že vsaka dežela svoje last-ae tipične sirarske izdelke. Čudovito je, kaj vse je mogoče doseči z raznimi dodatki, s tehniko in spretnostjo tudi pri tem mlečnem izdelku. Sir si je na ta način zagotovil nenadomestljivo mesto v kulinaričnem svetu. Pri vseh narodih obstoja prava' literatura ne samo o proizvodnji, 'Uporabnosti in spravljanju sira, pači 'sii je ta literatura utrla pot tudi med zdravniški svet, v dietno hrano. Sir je prav v današnjih časih izredno ] pridobil na okusu. V nekaterih krajih ga ocenjujejo na podobne načine kot vrčdifc-ti j o pri nas namizna vina. Sir in vino se v ostalem izredno dobro prenašata. Na Angleškem so zelo priljubljene »Cheese-1 parties« (prijateljski sestanki s prigrizkom raznih sirarskih izdelkov). Pri tem postrežejo gostom z velikim pladnjem najrazličnejših sirov in z dobrim belim ali rdečim vinom. V naši bližini je že od nekdaj znamenit nanoški ovčji sir. V Jugoslaviji in tudi daleč po svetu visoko cenijo srbski sir »kajmak«. Italijansko' mesto Parma uživa s svojim odličnim sirom svetovni sloves. Vse testenine in juhe, pa tudi zelenjadne prikuhe in mesa pridobijo z dodatkom parmezana izredno mnogo na okusnosti. »Bel Paese« je prav tako popularen sir po vsem svetu. Švica ni znana samo kot turistična dežela, ni znamenita po svojih urah, pač pa prav tako po izvrstnih in raznovrstnih sirarskih izdelkih. Gruyere in emen-dolec sta znana in cenjena sira po vseh civiliziranih deželah sveta. Posebna,specialiteta je tako imenovani »fondue«, jed iz sira. Topilni sir mešajo v lončeni posodi z belim vinom, nato pa dodajo še nekaj češnjevca. Vse skupaj segrevajo na odprtem ognju, največkrat kar sredi mize ob prisotnosti gostov. Nizozemska je že od nekdaj dežela, ki v Evropi izdela največ sira. Na trgu v Slovenska kulturna akcija Knjižna založba SKA bo izdala letošnje leto knjižno zbirko, ki obsega naslednja dela: Karel Mauser: JERCEVI-G AL JOTI; Milan Komar: ZEMLJA IN PAVLEK; Neva Rudolf: CRTICE: ZGODOVINSKI ZBORNIK, ki ga ureja Marijan Marlot; revijo MEDDOBJE, ki jo urejata Zorko Simčič in Ruda Jurčec; GLAS SKA, ki izhaja dvakrat mesečno. Vso zbirko se naroča pri Knjižni založbi Slovenske kulturne akcije: Lenček Ladislav, Cochabamba 1467, Buenos Aires. Kdor knjige naroči pred 1. majem, je deležen 20 odstotkov popusta. Vsebine slovenskih leposlovnih del Izšel je IV. zvezek izredno posvečene zamisli prof. Martina Jevnikarja, da seznani slovensko mladino z leposlovnimi deli naših pisateljev. Ta zadnji zvezek obsega sodobno ustavarjalnost od 1. 1930 do 1945. Med drugimi so zastopani: Matija Malešič, Miško Krajnec, Janez Jalen, Juš Kozak, Prežihov Voranc. Marljivemu sestavljancu smo v resnici lahko hvaležni za pomembno delo, ki ga je odpravil. Zvezke si lahko nabavite v slovenski knjigarnah v Trstu in Gorici. POD ČRTO Zgodba e mmapsfesa pika »Marchetiello« je izdihnil v morskih valovih. To je bil najboljši mornar ladjice »Pietro Canonica«, stare jadrnice s pomožnim motorjem in z nosilnostjo 347 ton. Stara jadrnica je prevažala žveplo iz mesteca Pozzuoli v Messino. Marchetiello je bil edini štirinožni mornar na krovu. S svojo dlako, ki je bila še bolj rdeča kot lasje ladijskega vajenca, je psiček zagledal luč sveta na jadrnici »Pietro Canonica«. S ponosom pristnega Sicilijanca se je Marchetiello postavljal v vrsto mornarjev, ko je kapitan Nikolaj delil posadki svoja povelja: Maii Marchetiello je bil vedno prvi pri izvajanju kapitanovih ukazov. Kapitan Nikolaj se je naučil krmarske umetnosti pri komandantu, svojem očetu, ki je polnih 50 let opravljal obalno plovbo. Pol stoletja je komandant Antonio vodil jadrnico »Pietro Canonica« skozi tisoč zavojev obširnega zaliva, preden je jadrnico izročil svojemu sinu Nikolaju. To so bile resnične pomorske vožnje. Plovba po svetovnih morjih ni nič posebnega. Po svojem poslanstvu je ladja na vodi isto kot riba v morju. Ali obalne vožnje... To je nekaj povsem drugega... Izvleči se tu, dokopati se tja: izogniti se tu čeri in paziti, da ne zadeneš ob obalno pečino... Tako je razlagal kapitan Antonio obalno plovbo vsakemu radovednežu. Pri tem je živahno, zato pa tudi zelo nazorno risal po zraku z obema rokama cik-cak smeri. Mali Marchetiello je zaničeval kopnino. Le vsakih 14 dni enkrat je odhaja! s kapitanom Nikolajem na obiske h komandantu Antoniju, tja na otok Procido. Re- Alkmaaru prodajajo mlekarji orjaška kolesa najrazličnejših sirov. V nizozemska mesta prevažajo številne ladje cele kupe sira. Tudi Francija ne zaostaja z izdelovanjem posebno kremastih sirov. Svetovni sloves uživa camembert. Tudi Anglija razpolaga z obširnim sirarstvom, ki ima vse značilnosti veleindustrije. Najznamenitejši je vsekakor; »stilton«, ki je obenem tudi najdražji sir na svetu. Izvrstne sire izdelujejo tudi Danska, Švedska in Norveška. V novejšem času so Norvežani pričeli izvažati prekajeni sir, ki je našel v svetu zelo ugoden sprejem. Tudi Američani izdelujejo mnogovrstne sire. Uživajo pa sir z marmelado in sadnimi sirupi. Gotovo ni na svetu dežele, ki ne bi proizvala kake lastne sirarske posebnosti. Mlečni izdelki sirarske proizvodnje so zdrava in tečna prehrana, ki tekmuje po hranivosti z mesom, zato mnogi zdravniki uživanje sira priporočajo, zlasti ljudem, ki jim jetra povzročajo težave. Zadnji dnevi pristnega kaviarja K najdražjim poslasticam spada gotovo pristni ruski kaviar. Rusi pravijo kaviarju »ikra«. Tako imenujemo jajčeca ribje samice tudi mi. Kaviar so ikre samic dveh ribjih zvrsti: jeseterja in beluge. Obe zvrsti rib pa izumirata, posebno po najvažnejših lovnih področjih v Kaspi-škem morju in v spodnjem toku reke Volge. Tu so uničili vso »letino« kaviarja leta 1957. Ves »pridelek« je namreč smrdel po olju in bencinu. Pristni kaviar je že od nekdaj veljal za pravo delikateso. Ribiči specializirani v proizvodnji kaviarja, posvečajo vso svo- jo pažnjo lovljenju velikih rib. Ikre najmanj 141etnih belug' so uporabne za kaviar. Tudi te poslastice je seveda mnogo vrst. Sladokusci posebno cčnijb svetlo črne, debele ikre . malosol. Ko so ribi odvseli ikre, jih skrbno operejo, stepajo z drobnimi šibami in stiskajo skozi sito. 'To delo zahteva izredne spretnosti. Na situ ostanejo predvsem kožice in druga nesnaga. Nato ikre nekoliko posolijo in jim dodajo še kako drugo ohranjevalno sredstvo. Nato napolnijo konserve, in kaviar je pripravljen. Rusija izvaža letno za dkfrog šest milijonov rubljev kaviafja. Povpraševanje pa je seveda mnogo večje. Jeseterska samica dobavlja okrog 5 do 60 kg iker. Znatno manjšo prodajno vrednost uživa kaviar, ki ga pridobivajo od jeseterjev Severnega morja, ob izlivi^ Labe, na Alaski in v Oregonu. Ta kaviar je drobnozrnat. Cim večje so ikre in čim lepši je njihov -stekleni sijaj, tem boljša je tudi kakovost: Prav zaradi te kakovosti in visoke, cene kaviar ponarejajo. Namesto iker jeseterja in beluge, uporabljajo ikre drugih ribjih zvrst. Največkrat ikre slanikov, ščuk, karpov in polenovk, f Pred prvo svetovno vojno so manjvredne vrste kaviarja veljale- v Rusiji kot ljudska prehrana. Po vseh večjih mestih so na trgih prodajali kaviar v velikih množinah. Ruski raziskovalci napovedujejo, da so dnevi pristnega kaviarja šteti, prav zaradi industrializacije področji, ki so dobavljala na j več je količine in tudi najboljše kakovOsti znamenitega ruskega kaviarja. Ilabrežinski „Pfosuetni dom“ »Prosvetni dom« zadruga z o. j. v Nabrežini je bila ustanovljena v januarju 1946. Njen namen je bil pripraviti primerno dvorano, ki naj bi služila za kino-predstave a tudi za kulturne in vse druge prireditve. Svojo nalogo je izvršila s tem, da je preuredila prostore v hiši g. Caharije v lepo in še precej prostorno dvorano. Skozi 11 let so se vršile v tej dvorani različne prireditve, kinopredsta-ve, gledališke predstave, koncerti, plesne zabave, politični sestanki in shodi. Uprava zadruge je stala vedno na stališču, da je dvorana na razpolago vsem slovenskim organizacijam in društvom ne glede na njihovo politično pripadnost. V teku časa je pa dvorana zastarela, ni odgovarjala več današnjim predpisom. Tudi dohodki zadruge so padli. Kino-predstave, ki so bile glavni vir dohodkov, niso bile več tako obiskovane kot v začet- Zanimivo predavanje V sredo, 23. t. m. ob 20.30 priredi SPM v svojih prostorih, ul., Machiavelli 22-11. zanimivo predav^jg, pod naslovom uno;^ KAREL MARX (;a3l