TRST, četrtek 12. februarja 1959
teto XV. . Št. 37 (1191)
DNEVHIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
Tti£^,N1?TVO: UL- MONTECCHJ It. S, 11. na<L — TELEFON 93-80* IN 94-63« — Poitml preda! 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2« — NAROČNINA:	mesečna	480	lir	—	vnaprej: četrtletna 1300 Ur, P<>llet"» ll£»	tJtrtletno^iTdin
°GUŠOv’33- ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	—	CENE	FLRJ:	v	tednu	10	din.	nedeljska	30	din, mesečno_250 din — Nedeljskai lelno	raiull	pr,	K(
Za vsak mm višine v šlrinj enega stolpca:	trgovski	80,	(^pančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir,	7*^*®Cefrtletno*36^*^—^Poštm'^tekoči	račun: Založništvo
tržaškega taka Trst 11,374 - Za FLRJ: AOIT, OZS.	račun	pr.	Komunam,	bank,	v	LJubijani	«0^0/3^75
Končen sporazum med Karamanlisom in Menderesom
Ciper postane neodvisna republika Sporazum mora odobriti še Anglija
Nadškof Makarios je zadovoljen - Sporazum ne določa delitve otoka, pač pa sodelovanje med obema skupnostima - Podrobnosti niso še objavljene
11. — Grško-turska pogajanja o Cipru jjjjj ® zaključila danes ob 13,30 in takoj zatem je tur-da 7~lanji minister izjavil: »Vse je urejeno. Upamo, ni v?? ®Porazum okrepil Zahod.» Vsebina sporazuma Hoj- . sic®r še objavljena, v grških krogih pa izjav-
bo Ciper postal neodvisna republika.
cbkvn?° P01,061"10- ki so ga
da v,vJZuerichu- Pravi> ■akni dosežen »kompro-sta sporazum» in da bo-
tiinki! .H1 turški zunanji odpotovala v ’ da o tem obvestita
nSesk0 vlado.
*$**> poročilo omenja n)a me ol)ema ministr-čj* , Predsednikoma s pomoti sn zunanjih ministrov, cd 5- do J1- tjn. v •ta »,:	• ter nadaljuje, da
I°tovil	predsednika	u-
*Pet na m®dsebojno željo, da Pat prvedeta obe državi na ■ 011struktf-8a s°delovanja in
- : — » • . - , dtjavn.J° začrtala dva velika los. -p a Ataturk in Venize-ljw, _1®rsko vprašanje, nada-,avnav^°'110’ se ie dolgo °b-Pega 310 v duhu medsebojni k,:a?u»evanja. Končno je k s ? velikim težavam, ki bPiPnr ■ povezane, dosežen sporazum. Stvar ^SzalJblaginje Cipra je ie t,„?’ Pr'šel je trenutek, ko obvestiti. angleško
ivnega prijateljstva,
treba
>iih 0 rezultatih grško-tur-
,*vaniaZg0v?rov- ki so nada-so . tristranskih stikov, vParj e Zaeeli decembra 1958 ^hrstri1 med tremi zunanjimi Nstelij-t . a in Turčija, ?lBeg« V ,.ln zaveznici Zdru-spora3 ''evstva> menita, da Jetiji Pm med tremi prizade fiP»yedel do končne re-Jtf, j prskega vprašanja. Me* ■ePco Napredek med kon-b>ra, potv Zuerichu dovolj od-
s,
?a tako rešitev, je
• 0Seči „ *e in turške vlade Jhiei;- P°razum z vlado Zdru-*Pje rai.iestva za nadalje-med tremi z
-aien v" srečne rešitve. V ta
fji -„-0sta grški in turški zu-
Ji TVii • ~	m	t*	4*
ttes v Tn'ster odpotovala da-*V<1ieinu	1	da	sporočita
Nltat. an8ieškemu kolegi
•Sovo* Pravkar končanih
v.
sta
fc
v t - v,sak posebej že pri-5f*iiSču l kjer ju ie na
?arlu aaja ministra Averof in
..4'
Vi*6r LsPrejel zunanji mi-% ie . yn Lloyd. Na leta-?bitti v yerof izjavil, da spoti!' ciprsw!?erichu Pomeni ko-“ki, j. „ e,ga spora. «Spora-,‘ktroč Nadaljeval Averof, je ifor« m0okončno uredil vse stV j 1^ obema državama.
in EOK aSU c*Prsko ljud-iv, m- Sea sPrejela ta spo-»d	ie	mnogo	odvis-
?>.Sa Vaen,te Dvlade -.tt>da
K^Varya*lika_Britanija."!
V
?ittna j01,9
■° P- ■ °!žr>Ost obvestiti Veli-
k^aturn^iata podrobnostim 2**U» Jako Grčija kakor mnenja, da je
i Brij
ilv^Ntlko*J°-r Prijateljsko in
AV* Podr^KŽaVO' Preden ob_
i	to* erof 4*0“nosti sporazuma*.
Itl	'k«tel>na št p°udar'l. da je
'	!» v'ade . odobritev britan-
,,, eixj_ , ter odobritev vse-L8«n,! R,a ljudstva. Na
ne predvideva delitve otoka, pač pa sodelovanje med obema skupnostima. «Upam, je pripomnil Zorlu, da bo EOKA sporazumna, ker gre za blaginjo vsega otoka.*
V grških političnih krogih so mnenja, da je ciprsko vprašanje praktično urejeno, razen če ne pride veto z britanske strani ali pa iz grškega in turškega parlamenta., kar pa se zdi malo verjetno.
Novico o rešitvi spora so v Atenah sprejeli z olajšanjem, toda ne z navdušenjem. Znano je namreč: da je morala Grčija mnogo žrtvovati in popustiti, da je lahko prišlo do sporazuma. Odpovedati se je morala priključitvi otoka Gr-« čiji. In tudi v ureditvi samega položaja otoka je morala mnogo popustiti ter dovoliti turška in angleška vojaška oporišča na otoku. Vse to je storila, da prispeva k pomiritvi, zavedajoč se, da je v sedanjih okoliščinah težko do-, seči več.
Predsednik grške vlade Ka-ramanlis jc prišel nocoj v Atene. Ob prihodu je izjavil med drugim: «To je najsrečnejši dan mojega življenja. Dosegli smo sporazum, ki jamči neodvisnost in svobodo ciprskega ljudstva. Naši odnosi s Turčijo in z Veliko Britanijo, 'ki so v nekem trenutku bili zelo težavni, so se sedaj izboljšali in sodelovanje treh držav je sedaj za prihodnost zagotovljeno. Nocoj se ' je Karamanlis sestal z nadškofom Makariosom.
Nadškof Makarios je na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o sporazumu, izjavil: »Utegnila bi biti dobra izhodiščna točka za boljšo prihodnost.*
Po poldrugournem razgovoru s Karamlisom je Makarios izjavil, da se strinja s sporazumom in je čestital grški vladi. Izjavil je: «Sporazum postavlja temelje takojšnje in dokončne rešitve ciprskega vprašanja. Otok bo postal suverena in neodvisna država. Zbližanje stališč grške in turške vlade v duhu dobre volje bo odprlo Cipru novo dobo svobode in blaginje, za ciprske Grke in Turke.*
Nadškof Anthimos iz Kitui-mu, ki nadomešča Makariosa, je izjavil, da odobrava sporazum, in je dodal da predvideva «srečnejše dpi za Ciper*.
ne sporazuma je edina pristojna oseba, ki o tem lahko govori, nadškof Makarios, predstavnik ciprskega ljudstva.*
(Nadaljevanje na 5. strani)
Zadruge v Indiji
NOVI DELHI, 11. — Na sestanku ž novinarji v New Delhiju je indijski ministrski predsednik Nehru govoril o sklepu kongresne stranke na konferenci v Nagpuru, da se bo zavzela za ustanavljanje uslužnostnih kmetijskih zadrug po vsej deželi.
ja,» je rekel Nehru, «so majhna kmetijska posestva obsojena na revščino in životarjenje, če se ne povežejo med seboj v zadruge. Kmet si lahko s še tako težkim delom komajda nekoliko zboljša življenje. Drobna kmetijska posestva lahko uspevajo samo, če jim bodo pomagale usluž-nostne zadruge, predvsem pri skupni prodaji pridelkov ter nakupovanju semen in strojev.
V obdobju treh let bomo usmerili svoje delo na vasi na ustanavljanje uslužnostnih zadrug. Ce bohotela kaika zadruga v tem obdobju preiti na skupno obdelovanje zemlje, bomo to podprli. Mislim, da
je skupno obdelovanje, zlasti v razmerah, kakršne vladajo v Indiji, zaželeno in koristno.*
Tito odpotuje danes v Hartum
ADIS ABEBA, 11, — Maršal Tito se je vrnil danes po enotedenskem bivanju v jugozahodnih delih Etiopije z letalom v Adis Abebo. Po vrnitvi v glavno mesto se je sestal s cesarjem Selasijem, s katerim je nadaljeval razgovore. Nocoj je Tito priredil sprejem v svoji rezidenci.
Jugoslovanski predsednik odhaja jutri v Hartum na u-raden obisk v Sudan
Zasliševanje prič na protipostavnem procesu v Florenci
Priče	ne	vedo,
«p ro ti i talijanstvo» mitingov
Priča, ki «st je hotela prej informirati., in priča, ki pozdravlja sodnika s fašističnim pozdravom - Kaj je pomenila italijanska zastava brez zvezde
(Od našega posebnega dopisnika)
FLORENCA, 11. — Novo zadržanje predsednika, ki je na včerajšnji razpravi pokazal nekaj več razumevanja za bistveno plat procesa proti benečanskim partizanom, se je nadaljevalo tudi na današnji razpravi pred porotnim sodiščem. Spričo tega se tudi zasliševanje prič vrši bolj ekspeditivno in se zaključi že na dopoldanski razpravi. Od 18 prič, ki so jih poklicali na
današnjo razpravo, se jih je javilo le 11. Velliscig in Chiuch sta poslala zdravniško spričevalo, Primosig je bil že zaslišan, Cassini Carli so sicer poslali brzojavko pa kljub temu ni utegnila priti in jo bodo verjetno zaslišali kasneje.
Vogrig Maria je neopravičeno odsotna, Bordon Lojze je v Venezueli, Trusgnach Franc pa ni bil poklican ker je v Nemčiji.
Prva je bila zaslišana Righi-ni Maria iz Šesto S. Giovan-
»V deželi, kakršna je Indi
  IIIIIIIIIII  .................................................
Nenni:	Segni bo se
ki_ bo pravo nasprotje
Podobna bo samomorilcu - z desničarskim kamnom okrog vratu PRI dokončno odklonila podporo taki vladi
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Po včerajšnjih in današnjih Segnijevih posvetovanjih je moč sklepati, da bodočemu predsedniku res ne ostane drugega kot sestaviti tako vlado, ki se bo naslanjala v prvi vrsti na liberalce in na desnico. Tudi program ne
bo mnogo boljši. Danes se je namreč zvedelo, da bo sicer vseboval nekatere dobre točke, ki pa so v nasprotju z nameni ljudi, ki bodo vlado sestavljali, med katerimi kar mrgoli desničarjev.
Ta program je orisal Segni na sestanku senatne skupine. Dejal je, da bo program v prvi vrsti vseboval borbo za zajamčenje dela in varnosti; da recesija, ki se je raztegnila tudi na Italijo, zahtei/a vse sile da se država dvigne iz depresije; potrebno bo dati novo pobudo privatnikom; v okviru Vanonijevega načrta bo potrebno izvesti javna dela, zlasti glede cest, dati nov polet gradbeni aktivnosti, pred-vserti na področju delavskih stanovanj; pospešiti melioracijo zemljišč; pohiteti z gradnjo industrijskih naprav, predvsem na Jugu in na otokih; odločno izvajati desetletni šol?
v prvi vrsti grad-
Nadaljeval jč: «Glede Vsebi-| ski načrt,
Nixon obišče Moskvo?
pri čemer pa ne vidi, da je biti stara: ženska najmanj 15
nja šolskih poslopij; vključiti italijansko gospodarstvo v Skupno evropsko tržišče; v zunanji politiki pa «nadaljevati ] z dosedanjo vodilno linijo*. I Danes je Se«Ar. sprejel po-V zvezi z zunanjo politiko ' leg Nennija in Realeja še na-
nekaj takega nemogoče, ker ne razume ali pa noče banalizirati osnovnega vprašanja in potegniti logičnih zaključkov; starih desničarskih veljakov ni mogoče usmeriti po napredni poti. Potrebno je razčistiti položaj v stranki sami proti tem veljakom.
v*!
huSft’ "“d' "ŠOKA
Dnvc- *la- je Averof ''is tern'.31 trditve, da je A turistična organiza-
V,!*6 cin P,°novil upanje, da tha ? Sr? * hudstvo sode-» 3 ltn_UVaianju sporazu-izjavil, da 108 obveščen
$ \°n Rjavil °H prihodu v ijPj,	sporazum
J' I iv° in ip0razumu med j	0 Cipru
'A išča iranja fcorafc v smeri
'uihnJlevarne^a 20
< h	^m.	delu Sre
t*? V	0r„	1e	predstavlja-
P ie Sai°,mirU- SP°-
' \	al’	kako ko-
s V> obŠ?)0,sre'dni razgo-„d/d obojestran-
 ?st
volja.
ie sj
tK Ai°8fa!ae«’ da bodo na i vojaška opt>-
- SV to da morala i i i n°Dn ie £rtivoliti poleg
8	"* »“Ko
H »> t,1"'
iPh », Va j i	zahtev;
h^blfi truba *pora' ker bo pri-
>! % drnetn Vontrjenju na
b.e»a sJfr k obnovit-
tiSie/ebivaiiJa lamkajš yuva. kar bo
i i
y	o	reiitvi
"K>	kar o o
h-	r	?l°	tudi na
iS« .	‘n Tur-
X.™..
vri
^onja, kar bo
^u^tu^ov* k normah % J/o, {"med Grčijo moh ^7nVeč miru v
NATO razpravlja o zahodnem odgovoru SZ
W ASH IN GTON, 11. — Ameriški podpredsednik Nixon baje resno razmišlja o možnosti, da prihodnje poletje obišče Moskvo, kjer bi odprl ameriško razstavo v parku Solniki.
O tem ni bil sprejet še nonen sklep. Toda če bi se glede Berlina dosegel sprejemljiv sporazum, bi državni departma privolil v ta obisk. Končni sklep pa pripada Eisenho-verju. Mikojan je med svo-im obiskom v ZDA sporočil Nixonu, da bi njegovo zahtevo za obisk v SZ ugodno prejeli.
V Washingtonu nadaljuje delo zahodna delovna skupina, ki je pripravila osnutek skupnega odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji. Predstavnik državnega departmaja je zjavil, da proučuje skupina sedaj vse strani berlinskega in nemškega vprašanja. Pri tem upošteva razgovore, ki jih je imel Dulles pretekli teden Londonu, Parizu in Bonnu. Danes popoldne pa je osnutek zahodnega odgovora proučeval svet stalnih predstavnikov NATO v Parizu. Konec tedna bo nova seja v zvezi s tem.
Baje so nekateri predstavniki predlagali nekatere spremembe treh zahodnih odgovorov. T: odgovori so v bistvu enaki, različni pa so v svojem prikazovanju.
V diplomatskih krogih izjavljajo, da so zahodne države predlagale, naj bi predstavniki Zahodne Nemčije bili navzoči na morebitni konferenc: štirih velikih kot svetovalci za angleško, francosko in a-meriško delegacije, predstavniki Vzhodne Nemčij|e pa kot svetovalci za sovjetsko dele-
gaeiJo-	.	.	Vi
Baje zavrača nota; sovjetski predlog, nuj bi se konference udeležili predstavniki 28 držav, in predlaga kortferenco štirih zunanjih min.strov, na kateri bi govorili o Berlinu Nemčiji in evropski varnosti Datum konference naj bi določila sovjetska vlada sama. Predstavnik tiskovnega Ulo-
vil, da Eisenhower in Mikojan nista pri svojih razgovorih govorila o predlogih Hru-ščeva, naj bi se v kratkem sklicala konferenca na najvišji stopnji med Vzhodom in Zahodom. Pripomnil pa je, da se to njegovo pojasnilo ne tiče tudi razgovorov, ki jih je Mikojan imel z Dullesom ali drugimi ameriškimi osebnostmi.
Londonski «Times» piše da-;s, da ustvarja Dullesova bolezen skrajno nevarno praznino v posvetovanjih zahodnih držav. List je mnenja, da je Dulles pokazal v zadnjih mesecih novo elastičnost in dodaja, da bi v njegovi odsotnosti utegnilo prevladati manj elgstično stališče do Vzhodne Nemčije in do predlogov glede ureditve nemškega vprašanja.
Glasilo sovjetske vlade »Iz-vestija* pa piše, da «Dulies in njegovi zavezniki* niso pripravili nobenega konstruktivnega predloga med Dilleso-vim potovanjem po Evropi: »Kako se lahko resno trdi, da sta Dulles in Adenauer našla novo formulo za nemško vprašanje, ko poudarjata, da ne bo nobene koncesije brez nasprotnih koncesij? Nesmiselnost take formule je povsem očitna*.
se še posebej poudarja, da bo nova vlada pristala na franco-sko-nemško tezo. Hi nasprotuje področju svobodne izmenjave prav v trenutku, ko je v teku proces revizije atlanVzma, zlasti z britanske strani. Na splošno pa se za program trdi, da se je krščanska demokracija odločila odkrito podpirati Confindustrio. Segnijev program ne odgovarja novi u-smeritvi italijanskih političnih sil in ne bo zadovoljil pričakovanj širokih ljudskih množic.
Zato ni prav nič čudno, da so danes tudi republikanci odklonili sodelovanje v taki vladi. Njihov tajnik Reale je po razgovoru s Segnijem izjavil: »Glede sestave vlade sem imel vtis, da ni bilo še nič sklenjeno. Verjetno pa je, da bo čiegni sestavil enobarvno vlado, ki se bo naslanjala v-prvi vrsti na liberalce. Glede programa pa mislim, da ne bo Segni pristal na Fanfanijev program, temveč bo iz tega programa vzel le nekatere točke, v prvi vrsti one za pospeševanje zaposlitve*. Pozneje je bila seja vodstva PRI, ki je z veliko večino glasov zavrnila podporo novi vladi. Pro ti je glasoval Pacciardi s svojimi štirimi somišljeniki.
Nenni pa je po razgovoru s. Segnijem dejal:	«Imam vtis,
da silijo okoliščine v določeni meri Segnija, da bo 1 sestavil vlado veljakov, ki bo pomenila njihovo maščevanje nad krščansko demokracijo predvsem pa nad katoliškimi množicami. Naravno je, da bo spričo tega skrajna desnica postavila na vlado hipoteko, ki bo malo podobna tistemu kamnu, katerega si samomorilec obesi okrog vratu, prej ko se vrže v vodo. To pomeni, da se gre k taki rešitvi krize, ki bo nasprotje tistega, kar položaj zahteva, zlasti kar zadeva zaposlenost*.
Kaj pravijo k temu demo-kristjanski levičarji iz naze in pa sindikalisti? Levičarji so se sestali skupaj z nekaterimi bivšimi «gronchijevc»*. Baje so sklenili, da bodo povedali zakaj nasprotujejo taki vladi, vendar pa bodo v parlamentu, zaradi discipline, zanjo glasovali. Podobne kritike navajajo tudi sindikalisti, čeprav bo njijiov voditelj Pasto-re — pod določenimi pogoji
čelnika poslanske skupina KD Guia in Zanotti Bianca za mešano skupino, dalje Tam-bronija in podtajnika _ Russa. Sodeloval je — kot rečeno — na seji senatne skupine, ki pa je že pred sejo odobrila resolucijo, ki jo je pozneje sprejela Jutri bo Segni sprejel .še predstavnike južnotirolske »Volkspartei* in nekatere druge parlamentarce. Kdaj bo dokončno sestavil vlado, se še ne ve.
A. P.
let, moški pa najmanj 18. Ukaz ne prepoveduje izrecno poligamije.
ni j a v zvezi z okoliščino, da so partizani po osvoboditvi streljali na italijansko zastavo, ki je visela na cerkvi v Skruto-vem, od nje pa zahtevali, da jo sname z okna hiše, v kateri je stanovala. Pozneje da so se partizani opravičili in jo prosili, naj bi tega ne javila zaveznikom. Ona pa da je kljub temu zadevo prijavila. Na vprašanje javnega tožilca, če je videla, Zdravljiča, je dejala, da ga ni niKcli videla in da ga sploh ne pozna.
Na vprašanje odvetnika Tončiča, kakšna je bila zastava, je dejala da je bila zastava običajna trobojnica brez grba, dodala pa je, da so partizani zahtevali, da mora biti na zastavi srp in kladivo. Ko je odvetnik Tončič vprašal, če je gotova, da so partizani zahtevali srp in kladivo ali rdečo zvezdo, je dejala, da ne more povedati nič točnega in da je res šlo za rdečo zvezdo. Iz tega se da sklepati, da so partizani smatrali izobešanje italijanske zastave brez rdeče zvezde za fašistično izzivanje, ker so iz borbe proti fašizmu in nemškemu okupatorju poznali le italijansko trobojnico z rdečo zvezdo, simbol proti-fašizma.
Qualizza Maria je pričala v zvezi z brezpomembno okoliščino, da je Dugaro Mario po osvoboditvi zahteval od njenega sina' v Čedadu da odstrani iz gumbnice italijansko
Sprememba ustave na Kubi
HAVANA, 11. — Vlada je izdala ustavni zakon, s katerim je zamenjala dosedanjo u-stavo iz leta 1940. Po tem zakonu je lahko za predsednika republike izvoljen kandidat, ki je star najmanj 30 let, vtem ko je bila dosedanja najnižja starostna meja 35 let. Vodja kubanskih upornikov Fidel Castro je star 32 let. Po tem zakonu imajo tudi vsi tujci, ki so se borili v vrstah upornikov od decembra 1958 dalje, enake pravice kakor kubanski državljani, tisti tujci pa, ki so se pozneje pridružili upornikom, imajo pravice naturaliziranih Kubancev.
Castrovo gibanje se bo baje v kratkem preosnovalo politično stranko. Volitve na Kubi naj bi bile najpozneje čez 20 mesecev.
0 porokah v Alžiriji
PARIZ, 11. ~ General De Gaulle je danes objavil dekret, s katerim ščiti muslimanske ženske v Alžiriji pred enostransko razporokp. Nova odredba prepoveduje stari cbičaj, na podlagi katerega je muslimanski mož lahko enostransko razveljavil poroko, s tem da je enostavno trikrat rekel ženi, da se z njo raz-poroči. Nova odredba določa, da je za razporoko potrebna privolitev moža in žene ob navzočnosti dveh odraslih prič in pred civilnim ali verskim sodnikom.
Nova odredba prepoveduje tudi poroke, ki so jih sklepali
Konferenca v Kairu
KAIRO, 11. — Danes se je začelo v Kairu drugo zasedanje sveta za afriško - azijsko solidarnost ob navzočnosti predstavnikov 40 drav.
Dnevni red zasedanja je: L Pregled rezultatov pri praktičnem izvajanju resolucij, ki so bile sprejete na zasedanju lanskega decembra. 2. pregled dela raznih gibanj organizacije in okrepitev teh gibanj. 3. Pregled položaja v afriških in azijskih državah. 4. Sredstva za sodelovanje s stalnim tajništvom organizacije a-friških 'in azijskih pisateljev, ki ima sedež v Colombu, in s tajništvom afriške konference v Akri. 5. Sklep o času in kraju prihodnje konference gibanja za afriško - azijsko solidarnost.
trobojnico.
Covaceuscah Pio pravi, da ni bil še nikoli zaslišan, kljub temu pa je spoznal svoj podpis na zapisniku, ko je bil zaslišan pred sodnikom, katerega pa je takrat zamenjal za carinskega uslužbenca. Pričal je o tem, da mu Bajc Anton ni dovolil obdelovati tiste zemlje, ki mu jo je Napoli zaupal v obdelavo. Dejal je, da je imel še drugo zemljo in da je Napoli sam prišel do njega in mu ponudil v obdelavo tudi tisti kos zemlje, ki jo je že obdeloval Bajc Anton.
Qualizza Veronica in Adeli-na sta izpovedali, dg jima ni nič znanega o smrti njunega brata Luigija, ki da »e je pred vojno jz^elil v Francijo, nato pa odšel v Nemčijo od koder se je v oktobru 1944 vračal in si hotel omisliti o-sebno izkaznico na občini v mu sodniku
izginil. Vse sta slišali le od drugih ljudi, sami pa ne vesta nič, niti nista brata po njegovem odhodu v Francijo videli kdaj koli pozneje
Spinazzi Carlo, brat ustreljenega karabinjerja Marina, ne ve nič o tej zadevi, ker je bil vojak v Grčiji, od koder so ga Nemci internirali v Nemčijo. Iz ujetništva se je vrnil šele v novembru 1945. Nato so čitaii zapisnik pričevanja njegovega očeta, ki pa je medtem že umrl in iz katerega izhaja, da je bil Qualizza Marino pri njem proti koncu leta 1944, ko je prišel na dopust iz St. Lenarda, ker je služboval v Malamocco pri Benetkah.
Iurman Luigi je pričal v zvezi z aretacijo karabinjerja Qualizza Marina. Dejal je, da je videl dva partizana ki sta ga vodila, in da je s tjualizzo govoril kake pol ure in to s pristankom vodje partizanske patrole. Dodal je, da je nesako poldrugi mesec pred tem dogodkom slišal diskusijo med Baluttom, Durlijem in bratoma Cancig, iz katere je razumel, da je za aretacijo yua lizze bila potrebna prijava najmanj treh ljudi. Dodal je, da so Qualizze dolžili kraje sadja in lesa. Pri tej priči je zanimiva okoliščina, da so jo v daljšem razdobju zaslišali kar petkrat in da je v naslednjem zapisniku vedno več stvari, ki v prejšnjem manj-kajo. Tako se v poznejših zapisnikih govori tudi o konferencah protiitalijanskega značaja (značaj teh »zloglasnih* konferenc ni nikjer točnčje o-značen) in o tem, da so iz občine v St. Lenardu odnesli vse registre, da je bil Durli celo komisar «beneške čete*, kljub temu da se ni premaknil iz svoje vasi in da je pošiljal prijave na partizansko komando (to naj bi bilo za pričo dokaz da je bil Durli komisar).
Naiduzzi Giovanni Battista je bil zaslišan leta 1955. Nar-duzi je bil nekaj dni v formaciji »Osoppo*, pozneje pa naj bo se povezal z Lancerottom v Čedadu, ki naj bi skupno z nekim drugim «partizanom» skušal odvesti njega in Autun-nalija na jugoslovansko komando oziroma na področje. Vse to naj bi se dogodilo nekaj dni pred osvoboditvijo, ko sta bila z Lancerottom člana osvobodilnega odbora v Čedadu, ki naj bi se ustanovil-tik pred osvoboditvijo. Pri tej priči je zanimiva okoliščina, da prvega zapisnika ni hotel podpisati, nekaj dni pozneje pa se je sam javil preiskovalne-Na vprašanje,
pisnika, je po obotavljanju dejal, da ni hotel podpisati, ker se je hotel prej informirati!
Jacob Ottavio, ki je ob svojem prihodu in ounodu pozdravil sodišče s fašističnim pozdravom je pričal le v zvezi z okoliščino, da ga Speco-gna Aldo dolži, da je obtožencu Dorboloju izročil njegovo sliko. To je Jacob odločno zanikal in dejal, da se sploh ni brigal za partizansko borbo in da je bil ves čas zaposlen pri nekem podjetju pri St. Petru ob Nadiži.
Bergnach Lorenzo je pričal precej zmešano in je bilo težko ugotoviti, zakaj so ga sploh poklicali na pričanje. Dobil je pozivnico od garibaldincev, pozneje je zbežal, nekaj dni pred osvoboditvijo pa se je prijavil k ozopovcem, ki naj bi jih bilo v Srednjem kakih petnajst in katerim naj bi poveljeval Duriavig. Spričo oko. liščine, da je v svoji izpovedi 'omenil tudi neke »protiitalijanske direktive*, ga je odvetnik Tončič vprašal, kaj je mislil s tem. Na to je Bergnach odgovoril prostodušno, da se na to ne razume («Non m’in-tendo!*).
Caucig Giovanni je bil zadnja priča na današnji razpravi. I-ričal je o tem da naj bi ga slovenski partizani in ga-ribaldinci z grožnjami prisilili pobirati zanje živež pri kmetih in to tako, da so morali prispevati le tisti kmetje, ki so bili premožnejši, medtem ko revnejši niso prispevali nič. Govoril je tudi, da je slišal Zdravljiča na mitingih in da so bili ti mitingi, kakor že vemo, protiitalijanski. V čem je bil ta njihov protiitalijanski značaj, pa nobena priča ne ve povedati.
DUŠAN HREŠČAK
Srednjem in da je od tedaj I zakaj ni hotel podpisati za-
Auriol izstopil iz SFIO
PARIZ, 11. — Bivši predsednik republike Vincent Auriol je izstopil iz socialistične stranke, ker se ne strinja s politiko glavnega tajnika Mol-leta. V pismu, ki ga je poslal tajniku krajevne sekcije Mu-retu, pravi Auriol, da vidi danes samo razkrajanje namesto enotnosti ter da Mollet in njegov upravni aparat nista sposobna voditi tradicionalno politiko socialistične stranke.
Kakor je znano, je bivši predsednik francoske skupščine Le Troquer tudi zaprosil za črtanje iz seznama članov. Njegov sklep pa je v zvezi t znano afero «roza baletov*.
  i i im   iti •• n m	mn •• im m m n   n.........................................umili.......................................................
v vladi sodeloval. Pripove- 2a muslimanske otroke njih duje se, da namerava demo- starši. Od danes naprej je za kristjanska levica pripraviti poroko potrebna privolitev I devanju za uničenje njegove pogoje za Fanfanijev povratek, | ženske in moškega, ki morata | svobode*.
Mešani odbor obravnava čl. 5 Posebnega statuta
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Mešani jugoslovansko- italijanski odbor, posvetovalni organ obeh vlad, ki razpravlja o vprašanju zaščite manjšinskih pravic etničnih skupin na področju bivšega Svobodnega ozemlja Trsta, je danes dopoldne nadaljeval delo. Odbor je pričel z obravnavo druge točke dnevnega reda, o členu 5 Posebnega statuta, t. j. o vprašanju uradnega uporabljanja jezika etničnih skupin pri upravnih organih in na sodiščih in o vprašanju dvojezičnih napisov na javnih ustanovah ter nazivih krajev in ulic. Odbor bo jutri nadaljeval
del0> „ „ B. B.
WASHINGTON, 11. — Za-hodnonemški župan Brandt se je danes sestal s predsednikom Eisenhowerjem. Po razgovoru je Brandt izjavil, da je predsednik rad poslušal njegovo poročilo o položaju v Berlinu in da mu je dal zagotovilo, da bodo ZDA »branile prebivalstvo svobodnega Berlina proti vsakemu priza-
Nova zaostritev v odnosih med Tunizijo in Francijo
Odpuščeni vsi francoski uradniki pri poštni in telegrafski službi v Tuniziji - Samomor enega od aretiranih francoskih vohunov
TUNIS, 11.	— Francosko-
tuniški odnosi so se v zadnjih dneh spet poslabšali v zvezi z odkritjem francoske vohunske mreže v Tuniziji. Tunizijsko ministrstvo za informacije je nocoj sporočilo, da so bili francoski uradniki pri tunizijski poštni in .telegrafski službj odpuščeni. Od jutri zjutraj bosta tunizijska poštna in telegrafska služba samo v tunizijskih rokah.
Tajništvo za zunanje zadeve v Tunisu pa je objavilo nocoj naslednje sporočilo: »Državni tajnik za zunanje zadeve dr. Mokadem je danes pozval k sebi francoskega poslanika in ga opozoril na resnost vohunske zadeve, o kateri je poročal notranji državni tajnik na svoji tiskovni konferenci 10. februarja.
Dr. Mokadem je prosil francoskega poslanika, naj sporoj či svoji vladi najodločnejši protest tunizijske vlade o obnašanju nekaterih agentov, ki kršijo določbe svojega diplomatskega ali upravnega položaja in ge posvečajo delovanju, ki nasprotuje morali in časti, ter ogrožajo varnost dr
da tunizijska vlada ne bo dopustila niti protestov niti posredovanj v korist obtožencev, ker spada zadeva v izključno pristojnost sodnika, ki vodi preiskavo o tej resni zadevi.*
Kakor je znano, so tunizijske oblasti odkrile obširno vohunsko mrežo, pri kateri so sodelovali številni francoski poštni uradniki in nameščenci francoskega poslaništva v Tunisu. Aretirali so 14 Francozov, od katerih so 4 uradniki francoskega poslaništva. Od desetih nameščencev poštne uprave je inšpektor Gondolo izvršil samomor, s tem da je skočil s četrtega nadstropja policijske palače.
Tunizijska vlaida je poleg tega sporočila franeoski vladi, da je vojaški ataše v francoskem poslaništvu Conty nezaželena oseba in zato je ta že odpotoval v Pariz. Niso pa mogli namreč aretirati,' ker uživa diplomatsko imuniteto.
Tunizijski notranji minister je na svoji včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da je francosko poslaništvo v Tunisu «gnezdo vohunov*. Dodal
zave. Dr. Mokadem je spo-I je, da je vohunska organiza-ročil francoskemu poslaniku, I cija razprostrla svoje mreže
IIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIinilllllllllltlllinMMMIIIIIIIl
Protislovja v obtožbah Jugoslavije na XXI. kongresu KP SZ
rreusiuvnm	,	°	K,w; H
da Ueie hiše Hagerty je izja-1 gresu Nlkita Hruscev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 11. — Glasilo 7.KJ »Komunist* objavlja v ju. trišnji številki obširen članek glavnega urednika Nikole Vujanoviča o XXI. kongiesu KP Sovjetske zveze. V članku se obravnavajo gospodarska in druga vprašanja notrapjega razvoja, zunanjepolitično stališče SZ, protijugoslovanska gonja in nekatera važnejša vprašanja sodobnega razvoja, katerih je govoril na kon-
Vujanovič našteva podatke o sedemletnem načrtu, poudarja, da je hiter gospodarski razvoj rezultat dolgoletnega forsiranja razvoja proizvajalnih sil, in ugotavlja, da na kongresu niso poudarjali potrebe po izvajanju radikalnejših sprememb politike upravljanja v gospodarstvu. Kongres je potrdil pravilnost sklepov decembrskega plenuma iz leta 1958 na katerem je bila dapa ocenitev celokupne Stalinove politike na vasi. «Toda negativne posledice Stalinove poli-
tike — ugotavlja »Komunist* t— se ne morejo kar čez noč odstraniti, ker še vedno delujejo razni faktorji, ki jih povzročajo, kot so; birokratski način upravljanja birokratične navade in stara pojmovanja* »Komunist* pripominja, da z razliko od XX. kongresa, XXI. kongres ni neposredno obravnaval kulta osebnosti.
V zvezi z zunanjim političnim stališčem Sz ugotavlja «Komunist», da je bilo na kongresu močneje poudarjeno vprašanje gospodarskega tek-
movanja med socialističnim in kapitalističnim sistemom in da se v govorih Hruščeva in Mi-kojana in v resoluciji čuti pomirljivi ton v smeri sporazuma z ZDA in drugimi državami. Na kongresu so govorili tudi o načelu koeksistence med državami in narodi.
»Toda dejstvo je — ugotavlja «Komunist» — da se je i-stočasno, ko se je govorilo o koeksistenci in nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, o pozitivni vlogi neodvisnih azijskih in afriških držav.
na istem kongresu napadala jugoslovanska politika koeksistence in miroljubnega sodelovanja med narodi in sodelovanja Jugoslavije * neodvisnimi državami Azije in Afrike. Kje je ta načelnost? Mar sovjetski voditelji ne vidijo, da to istočasno zveni kot lekcija in opomin tem neodvisnim državam ki vodijo politiko prijateljstva do Jugoslavije? Mar se jim ne zdi, da to ni samo vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, temveč vmešavanje v notranje zadeve tudi
drugih držav? Narodi neodvisnih držav Azije in Afrike kakor, tudi narodi Jugoslavije so dovolj zreli, da sami rešujejo svoje medsebojne odnose z drugimi državami. Stališče sovjetskih voditeljev o koeksistenci!, o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, o enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju je v ostrem nasprotju z njihovim konkretnim ravnanjem.*
(Nadaljevanje na 5. strani)
po vsem tunizijskem ozemlju. Organizacijo so odkrili januarja 1957 in od tedaj so tunizijske oblasti vodile podrobno preiskavo, dokler niso zadevi prišle do dna. Francoski poštni uradniki so arganizira-li tudi mrežo za poslušanje telefonskih razgovorov v številnih tunizijskih poslopjih, kjer so važni uradi, med temi tudi v privatnem stanovanju predsednika Burgibe. Vso organizacijo je vodil vojaški ataše v francoskem poslaništvu Conty.
Seveda so na francoski strani reagirali in protestirali zaradi samomora francoskega državljana Gondola, češ da »se je bal slabega ravnanja, ali pa so z njim že slabo ravnali*.
Sinoči je 24 francoskih državljanov, zaposlenih v poštni upravi v Tunižiji pribežalo v francosko poslaništvo. Francoski vohuni so imeli nalogo zbirati tudi informacije o organizaciji alžirske osvobodilne frante, ki ima nekatere urade v Tunisu.
V Tunisu obtožujejo Francijo, da je njen namen znova pridobiti zgubljene pozicije v Tuniziji, s francoske strani pa obtožujejo Tunizijo, da obnavlja «svojo staro komedijo*; razume se, da pri tem mislijo podporo Alžir-cem.
Toda poleg tega so se med Francijo in Tunizijo odnosi zaostrili tudi v zvezi z razvrednotenjem franka. Znano je, da tunizijska vlada noče prilagoditi paritete svoje valute s frankom. Dalje je še nerešen spor o francoskem tehničnem sodelovanju, o zaplembi francoskega imetja, zlasti veleposestev, in končno spor zaradi vojaških oporišč.
V takem napetem ozračju se je predsednik francoske vlade Debre vrnil iz Alžirije v Pariz. O sporu s Tunizijo bodo verjetno govorili na jutrišnji seji vlade.
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 9.5, najnižja 0.1, zračni tlak 1029,8 se dviga, veter 9 ton severovzhodnik, vlaga 14 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.4.
Tržaški dnevnik
Dan«, ČETRTEK, 12. tebruarja
Damijan
Sonce vzide ob 7.14 in zatone od 17.25. Dolžina dneva 10.11. Lu®“ vzide ob 9.11 in zatone ob 22 w. Jutri, PETEK, 13. februarja
Katarina
Za tržaško, goriško in videmsko pokrajino
Nov zakonski načrt za slovenske šole
Predložili so ga komunistični poslanci parlamentu
Tiskani urad tržaške KPl sporoča;
«Poslanci Vittorio Vidali, Raffaele Franco, Beltrame, De Grada, Roffi in drugi so pred dnevi predložili poslanski zbornici zakonski osnutek za juri-dično ureditev šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom na tržaškem področju ter v goriški in videmski pokrajini-	, .
Zakonski osnutek sloni na načelu, da je treba odpraviti kakršno koli diskriminacijo na škodo državljanov zaradi njihove pripadnosti ali etničnega izvora. Vpisovanje in obisk učencev v šolah s slovenskim učnim jezikom ^morata biti urejena na isti način, ki velja za druge javne šole, državne in izenačene, brez nobene diskriminacije med italijanskimi državljani, brez državljanstva in tujimi državljani, na podlagi prostovoljne izbire staršev ali varuhov učencev, ker je to osnovna, demokratična in človečanska pravica državljanov. (Clen J. in 2.).
Vsi členi zakonskega osnutka so v skladu z zamislijo enakopravnosti državljanov v in
ne slovenske skupnosti z italijansko večino.
Člena 3.. in 4. zakonskega osnutka sta sestavljena z namenom, da se ugodi specifičnim zahtevam slovenskega šolstva in v skladu z usmeritvijo, ki jo morajo imeti državne šole. Cl. 5. do vštevši 14. pa obravnavajo ureditev pravnega položaja vodilnega osebja, šolnikov in pomožnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom. Ti členi upoštevajo tudi izredne ukrepe, ki jih bo potrebno izvesti v določenem časovnem roku zaradi posebnih razmer, ki so nastale v zapletenem obdobju na področju javnega šolstva v treh prizadetih pokrajinah. Poleg tega upoštevajo predvidoma tudi, kolikor je mogoče, bodoče potrebe in potrebno ter primerno sestavo bodočih kadrov šolskega osebja.
Zakonski osnutek poudarja zahtevo, da se slovensko šolstvo organično vključi v državni šolski aparat, in predvideva za šolnike pravni položaj, način za sprejem in imenovanje, ekonomsko in skrbstveno ureditev, tako, kot jih
sklopu družbe in državne j imajo njihovi kolegi na ltali-skupnosti italijanske republi- janskih šolah, ke ter v smislu sožitja majh-1 Za pravično m sprejemlji-
			
Sinočnje Matteottijevo predavanje
Ostra obsodba Saragatove
kolaboracionistižne
Poslanec Matteotti je dejal, da je PSI spo-sobna sprejeti vodstvo italijanskega socializma
vo osebno sistematizacijo sedanjih i)čiteljev in profesorjev slovenskih šol, ki predstavljajo z nekaterih vidikov svojega službovanja formalno raznotero telo, poudarjajo predlagatelji zakonskega o-snutka nujnost, da se določi enakopravnost in enakovrednost določenih dokumentov, doseženih v službi in v študiju ter usposobljenostnih dokumentov.
Zakonski osnutek teži za tem, da bi zagotovil tudi slovenskim šolam didaktično, pedagoško, rekreativno in podporno učinkovitost, ki ne bo manjša kot v drugih šolah, kakor tudi da bodo slovenske šole mogle doseči enake praktične smotre kulturne in strokovne vzgoje. Zakonski osnutek teži tudi za tem, da bi mogel šolski pouk zajeti zgodovino in razne panoge kulturnega življenja slovenskega naroda ter prav tako, da omogoči spoznavanje italijanske literature, za primemo spoznavanje italijanske kulture, ne na račun pouka drugih predmetov, zlasti tujih jezikov, ki morajo biti zastopani v enaki meri, kakor so v dr-žavnih šolah. (Clen 3. in 4.).
Za dosego teh ciljev poudarja zakonski osnutek potrebo, da se ustanovijo primerne šole in univerzitetne katedre za strokovno pripravo bodočih predavateljev na učiteljiščih ter srednjih in višjih šolah, ki jih bodo morali poučevati v slovenščini znanstvene, filozofske, umetnostne in praktične predmete. Ustanoviti bo
potrebno tudi izpitne in dode-ljevalne komisije za določa-
Včeraj je prispel v Trst poslanec Matteo Matteotti. Na sedežu športnega krožka «In-ternazionale« se je sestal s pristaši samostojnega gibanja socialistične iniciative, ki ga je ustanovila v nedeljo v Rimu bivša socialdemokratska leva struja. Kqt smo že poročali, so pristaši tega gibanja izstopili iz Saragatove stranke. Med njimi sta tudi bivša tržaška člana centralnega odbora PSDI prof. Lonza in prof. Dulci. Oba sta tudi izstopila iz tukajšnje socialdemokratske federacije, ki sta jo po zadnjem kongresu vodila.
Na sestanku, ki je trajal pozno v noč je najprej govoril Matteotti. Poudaril je, da je bilo nujno zapustiti PSDI, ker v tej stranki ni več zajamčena demokracija, ki bi omogočila manjšini, da svobodno deluje. Dejal je, da je treba delovati izven stranke, če ni mogoče delovati v njenih vrstah. Matteotti menč da je neapeljski kongres PSI dokazal, da je bil demokratičen, in dodal, da če bi Saragat govoril v Neaplju tako kot je govoril v palači Barberini, ko se je ločil od PSI, bi ga sedaj označili za pristaša Vecchiettija. Priznal je da je večina v PSI demokratična in da ja PSI v Neaplju dokazal, da je sposoben sprejeti vodstvo italijanskega socializma. Napadel je Saragata, da je v zadnjih letih nazadoval s svojo politiko in da je PSDI postala navadna kolaboracionistična stranka KD. Hkrati pa je zavrnil Sa-ragatovo obtožbo, da je alni-ziativa# odrekla zvestobo stranki, in ugotovil prav nasprotno, da je bila stranka tista. ki se je odrekla zvestobi svojim socialističnim načelom.
V razpravi so govorili o najrazličnejših vprašanjih, ki so v tesni zvezi z bodočimi odnosi »Iniziative« s PSI. Obenem pa so poudarili da sinočnje zborovanje nima nič skupnega z zborovanji, ki jih bo priredilo novo vodstvo federacije v prihodnjih dneh, da se med članstvom razčistijo odnosi do Saragatove PSDI in do novega avtonomnega gibanja socialistične iniciative.
 «» —-
akcije, ki edino lahko pripomore. da se izvedejo ukrepi, ki bodo dovolj učinkoviti, da se vsaj omili kriza v večini panog tržaškega gospodarstva. Pričakuje se, da bo do tega sestanka med sindikalnimi organizacijami prišlo še ta teden, čeprav vlada v sindikalnih krogih manjši optimizem glede stvarnih ‘rezultatov razgovorov.
Nova delavska zbornica pa e za danes sklicala sindikalno zborovanje, ki bo na Trgu pri Sv. Jakobu od 16.45 in n« katerem bo govoril tajnik Ar-turo Calabria. V primeru slabega vremena bo zborovanje Ul. Madonnina št. 19.
DZ še ni odgovorila na poziv
Nova delavska zbornica-OGIL je objavila lepak, v katerem z obžalovanjem ugotavlja, da Delavska zbornica-OISL do tedaj še ni odgovorila na poziv na sestanek, kjer naj bi se dogovorili o akciji za zaščito tržaškega gospodarstva. Ta poziv je poslalo tajništvo Nove delavske zbornice že v ponedeljek preteklega tedna in dobilo takoj odgovor, da bo o pozivu razpravljal izvršni odbor Delavske zbornice. Ta odbor se je sestal v petek zvečer in objavil o zaključkih daljše dvoumno poročilo. V poročilu naimreč po eni plati ugotavljajo kritičen tržački gospodarski položaj, istočasno pa je tudi govora apolitičnem izkoriščanju«, kar pomeni slabo prikrit napad na drugo sindikalno organizacijo Vendar pa poročilo zaključuje da je odbor pooblastil tajni' itvo, da pokrene vse potrebne korake za obsežno akcijo v obrambo tržaškega gospodarstva.
Od tega sestanka je minilo sedaj že dovolj dni in že običajna vljudnost zahteva pravočasni odgovor. Tu pa ne gre samo za vljudnost in za odnose med sindikalnimi organizacijami, temveč za zaviranje
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
nje mest v natečajih. Vse te komisije bo moralo sestavljati ne samo poklicno kvalificirano osebje, pač pa bodo člani teh komisij morali tudi popolnoma obvladati slovenski jezik zaradi svoje naloge. (Clen 7.).
Predlagatelji zakona se v obrazložitvi osnutka sklicujejo na resolucijo poslanca Vidali-ja glede pravne ureditve slovenske šole od 29. oktobra 1958 (ki jo je prosvetni minister sprejel kot priporočilo) in na zakonski osnutek, ki ga je v pretekli zakonodajni dobi predložil tedanji minister za prosveto Paolo Rossi, ki pa je bil tgko diskriminacijski, da ga je vse slovensko prebivalstvo odklonilo.«
Objavljamo gornje poročilo s pripombo, da ne razpolagamo s celotnim besedilom tako važnega zakonskega osnutka, da bi mogli objektivno presoditi, ali je o skladu z upravičenimi zahtevami, ki so jih postavili slovenski šolniki. Sodeč po poročilu kaže, da je temu tako. Ko prejmemo besedilo ga bomo takoj objavili.
iitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniimiiiiiiiiMiiiiMi
Važno za hotelirje in lastnike javnih lokalov
Razpisan natečaj za izboljšanje zdravstveno-higienskih naprav
Za izboljšanje naprav v hotelih 3. in 4. kategorije ter gostinskih obratih in kopališčih je predvidenih 3,500.000 lir nagrad
Pokrajinska turistična ustanova je v sodelovanju s tržaško hranilnico razpisala natečaj za gostinska podjetja, ki bodo v občutni meri izboljšala svoje sanitarno-higienske naprave. Natečaj se nanaša na hotele 3. in 4. kategorije, prenočišča in javne lokale ter nadzorovane acampinge« na naslednjih področjih: V tržaški občini v Barkovljah, Sv. Križu. Miramaru in Grljanu od železniške proge proti morju. V devinsko nabrežin-ski obči.ii v Sesljanu, Devinu in Stivanu. V miljski občini v Miljah in ob obali do obmejnega bloka Sv. Jerneja.
Natečaj predvideva dve kategoriji. V prvi kategoriji bodo nagradili hotele, penzione n prenočišča, v drugi pa javne lokale, kopališča in »cam-pinge«. Za obrate prve kategorije bodo podelili naslednje nagrade: 1. nagrada 7(10.000 lir. 2. nagrada 500.000 lir in štiri nagrade po 200.000 lir. Za drugo kategorijo pa bodo podelili: 1. nagrado 400.000 lir, 2. nagrado 200.000 lir in štiri nagrade po 150.000 lir vsaka. U-pravni odbor turistične ustanove pa bo povrhu razdelil še več manjših nagrad v skupnem znesku 300.000 lis'.V celoti znašajo nagrade 3.500.00U
lir.
Lastniki ali upravniki pod; jetij ki bi hoteli sodelovati
že med prevozom. Identifikacija mrtvega mladeniča pg je bila precej težka; v njegovih žepih so mu našli dve osebni izkaznici: eno na ime 27-letnega Danila Hrvatina s Trga della Valle 1, drugo pa na ime njegovega brata Josipa iz Ul. Molin a vento 33. Kdo je bil torej mrtvec? Brata sta si bila namreč zelo podobna.
Zagonetko je rešil pokojnikov brat, ki je prisotnim izjavil, da je mrtvec Danilo.
Kakor so ugotovili karabinjerji iz Doline, se je Danilo Hrvatin vsedel včeraj kmalu po 19. uri na svojo vespo in se odpravil po cesti proti mestu Vozil pa je le kakih 500 mešrov, ko ga je verjetno zadel močan sunek burje. To je povzročilo, da je Hrvatin morda tudi le za trenutek izgubil oblast nad vozilom, kar pa je vseeno zadostovalo, da je treščilo in izrulo obcestni kamen in se nato zvrnilo skupno s šoferjem na tla.
pri tem natečaju, morajo to
sporočiti do 28. februarja 19» s priporočenim pismom na posebnem 'obrazcu, ki ga bodo prejeli pri turi»tičiw ustanovi. Pri natečaju bodo Upoštevali zboljšave, ki bodo napravlje-
ne od 1. marca do 30 junija Ustanova bo nudila interesentom vsa nadaljnja pojaanila in tudi tehnične nasvete za «’ vedbo izboljševalnih del.
Smrtna nesreča sinoči pri Dolini
Ko je rešilni avtomobil privozil včeraj zvečer okoli 20.30 v bolnišnico, so se zdravniki znašli pred mrtvim mladeničem. Smrt je nastopila verjetno zaradi notranjih poškodb
Nove cene za cepivo proti poliomielitisu
Uradni list republike objavlja sklep medministrskega odbora za cene, ki je določil nove cene za prodajo naslednjih vrst cepiva prpti- poliomieli-tisu: Behrir\^wetke ampula 1 kubični centimeter 750 lir, Pittman Moore 1 kub. cm 750 lir, 3 kub. cm 1.560 lir, 9 kub. cm 4.600 lir; Weyth 3 kub. cm; 1.560 lir; Lilly 1 kub. cm 750 lir, 9 kub. cm 4.600 lir; parke-Davis 1 kub. cm 750 lir. 3 kub. cm 1.560 lir, 9 kub. eni 4.600; Co.Tnaught 1 kub. cm 750 lir, 1Q kub. cm 5.100 lir: Berna 1 kub.cm 7S3 lir, 10 kub. cm 5.100; RIT 0,5 kub. cm (ena doza) 750 lir, 4,5 kub. cm (9 doz) 4.600 lir, 1 kub. cm 750 lir, 9 kub. cm 4.600; Polivirin Glaxo 1 kub. cm 750 lir, tri ampule po 1 kub. cm 1.560 lir, šest ampul po 1 kub. cm 3.100 lir, ampula 10 kub.cm 5.100 lir.
Vse te cene bodo pričele veljati 16. februarja. V veljavi pa ostanejo cene cepiva ISI, ki so bile določene 21. novembra 1958.
Danes pri Sv. Jakobu zborovanje CGIL
Danes ob 16.45 bo na trgu pri Sv. Jakobu javno zborovanje, ki ga organizira Nova idelavsika zbornica - CGIL v zvezi s kritičnim položajem in številnimi odpusti v ladjedel-niški industriji in drugih podjetjih ter splošnim kritičnim tržaškim gospodarskim položajem.
Posledice komitarske uprave tržaškega Rdečega križa
Že tako maloštevilno osebje RK nameravajo skrčiti z novimi odpusti
Zaradi nezadostnega števila uslužbencev mora bolnik čakati tudi pol ure, da pridejo ponj z rešilnim avtom - Nekaj ugotovitev
Mnogokrat se zgodi, da mora bolnik čakati dvajset minut in včasih celo pol ure od trenutka telefonskega poziva, dokler ne pride ponj avtomobil Rdečega križa. Prišlo je že do številnih pritožb, vse pa do sedaj ni nič pomagalo.
Osebje RK upravičeno ugotavlja, da odgovornost za tako stanje ni mogoče naprtiti njemu, temveč gre izključno na račun direkcije. V Trstu je namreč 9 rešilnih avtomobilov, od katerih pa uporabljajo sedaj samo tri, ker za ostale ni dovolj osebja. Tu tiči torej razlog, da mnogokrat celo v primerih prometnih nesreč ni na razpolago avtomobila RK in da se imajo številni bolniki zahvaliti za takojšnjo pomoč samo osebni požrtvovalnosti dežurnega zdravnika, ki skupaj z bolničarjem s svojim lastnim avtomobilom odhiti na mesto nesreče. Medtem časom pa je seveda prisiljen rešilno postajo zakleniti.
Tako se je tudi primerilo, da je Tržaška hranilnica podarila Rdečemu križu moden pc, odlično opremljen rešilni | avto, ker je pač ugotovila, da
je reševalna služba nezadostna. To pa seveda ni nič pomagalo in stoji avto zaradi pomanjkanja osebja v garaži. medtem ko se RK v nujnih primerih zateče na pomoč k policiji.
Osebje RK je upravičeno že večkrat protestiralo proti takemu stanju, zlasti ker mu preti stalna nevarnost odpustov. V tej zvezi ugotavlja esebje RK naslednje:
1. Pred tremi leti je bilo pri tržaškem RK zaposlenih 175 oseb, sedaj pa komaj 71, med katere je vključeno tudi upravno osebje in uslužbenci ravnateljstva.
2. Skoro vsi uslužbenci so-pri RK že od deset do dvajset let in niso zaposleni v taki obliki, kot to določa zakon. Zaposleni so kot dnevni-čarji in jih kot take lahko brez težav odpuste.
3. Ravnateljstvo RK ni plačalo socialnemu zavarovanju pravilne prispevke (razlika znaša okoli 18 milijonov), tako da dobe upokojeni uslužbenci RK znatno nižjo pokojnino, kot bi jim pripadala.
4. Kaže, da ravnateljstvo pripravlja nove odpuste in da
Ob prisotnosti množice vnetih častilcev pusta
V	__
Včeraj popoldne v Skednju in Boljuncu žalostno slovo od letošnjega pusta
V Skednju je bilo toliko ljudi, da so stražniki komaj vzdrževali red - V Boljuncu je pust pred sežigom zapustil doto
Po raznih zabavah in veselem razpoloženju so se častilci pusta včeraj dostojno in skesano poslovili od njega in ga z vsemi ceremonijami spravili na drugi svet, v pričakovanju, da se bo čez leto dni spet vrnil.
Kot običajno, sta bila glavna pogreba v Skednju in Boljuncu. Skedenjci pač ne popustijo, čeprav se do zadnjega zdi, da ne bo nič. Tako so ljudje do zadnjega ugibali, če se bodo Skedenjci sploh pokazali z večjo prireditvijo; a so vse presenetili že na milj-skem karnevalu
Včeraj se je v Skednju zbrala velika množica meščanov, domačinov in okoličanov, ki so že pred napovedano uro potrpežljivo čakali, da bi lahko videli pustov pogreb. Po starem običaju so pusta popoldne postavili na pare «V bužis, da so ga lahko prišli kropit zlasti ožji sorodniki, njegovi svojci in od žalosti potrta vdova. Pa je bil pust le nekaj ur na parah. Približno ob 15. uri so ga položili na tovornik, in sicer na podstavek, na katerem je bila prej «ameriška» raketa. Za pogrebnim vozom je šla vdova, črno oblečena ter vsa objokana. Za njimi pa vedno več pogrebcev, ki so krenili po glavnih ulicah proti pokopališču. Na čelu povorke je jahal na malem belem konjičku zamišljen dečko; godba na pihala, ki je za pustna dni igrala vesele koračnice, pa je tokrat igrala izključno žalostinke. Vsi so seveda imeli na rokavih črne trakove v znak globoke žalosti.
Po glavnih uticah, koder je šel žalni sprevod, se je nabrala taka gneča ljudi, da je stražnikom komaj uspelo vzdrževati red. Ko pa je pogrebni voz prispel na določen kraj blizu pokopališča, je bilo tam ljudi kot mravelj in kmalu bi podrli pusta, voz, vdovo, godbenik« in stražarje.
Žalni obred je bil selo kratek. Pusta so sneli z mrtvaškega voza m ga položili na tla. Godba je zaigrala žalo-stinko, vdova je padla v nezavest in v hipu je bilo pusto-vo truplo v plamenih.
Do zadnjega ni bilo gotovo, če ga bodo sežgali, obglavili ali spustili v zrak. Sirile so se namreč govorice, da ga bodo spustili v zrak, kot ameriško raketo; kaže pa. da jim to iz »tehničnih razlogov« ni uspelo, kakor ni uspela marsikatera ameriška raketa. Zaradi tega so enostavno uporabili vžigalice in vprašanje i« bilo rešeno. Starejši Skedenjci in Skedenjke so bili sicer
bolj zadovoljni, ker so se I predati v družinsko upravo,
«i1<i/?ji dni' Var Vi i nnmpniln m nnuonn nd.
spomnili na svoje mlade dni; mladina pa bi bila bolj zadovoljna, če bi pust zletel * nebo.
To bi bilo veselje, če bi polet škedenjskega pusta v rte-mirje uspel, saj bi se potem lahko kosali z Amerikanci m Rusi. Prav gotovo bi si pust izbral za svoje enoletno bivališče Mars ali Venero. Ce bi medtem tja prispeli Amerikanci ali Rusi, bi pač morali ugotoviti, da so planet že. pred njimi zasedli Skedenjci s svojim pustom.
Za zgodovino naj omenimo, da so škedenjskega pusta upepelili včeraj točno ob lb.45-V Boljuncu pa so ga zažgali, seveda sna gorici», točno ob 18. uri v spremstvu žalostnih svojcev in ob zvokih žalostink boljunško-dolinske godbe na pihala. V Boljuncu pa je pust zapustil svojim dragim tudi bogato dediščino. Q tem bomo obširneje poročali v nedeljski številki.
Spet novi odpusti
Tiskarsko podjetje «Carlo Glessich« je včeraj sporočilo sindikalnim organizacijam, da bodo odpustili šest delavcev, ki so zaposleni v papirnici. Sindikalne organizacije se bodo tem odpustom uprle in bodo zahtevale sklicanje sestanka na Združenju industrijcev.
To je ž.e drugi napovedan odpust delavcev v tem tednu, saj smo včeraj poročali, da je podjetje »Colombin«, ki izdeluje zamaške in druge izdelke iz plutovine v žaveljskem industrijskem pristanišču, bilo prisiljeno napovedati še deset novih odpustov, medtem ko so deset delavcev odpustili v ponedeljek.
 «»--------
kar bi pomenilo množične odpuste in v praksi pravo likvidacijo Delavskih zadrug Spor se je takrat tako zaostril, da je prišlo do učinkovite in e-notne protestne stavke, ki je komisarje prisilila, da so se premislili.
Na današnjem sestanku bodo razpravljali v prvi vrsti o zahtevi sindikalnih prsdetavet zahtevi sindikalnih predstavnikov, da Delavske zadruge prevzamejo ponovno v neposredno upravo mesnice in da zaposle osebje, ki so ga odpustili. Poleg tega bo govora o prejemkih in starostni dobi za tiste uslužbence, ki so jih lansko jesen odpustili in nato ponovno sprejeli na delo, vendar ob znatno slabših delovnih pogojih. Obsežna pa bo zlasti razprava o predaji določenega števila prodajaln v družinsko upravo, vendar tokrat po določilih zakona, tako da bo šlo za omejeno število prodajaln, ki so po svoji prirodi za to primerne. Verjetno bodo razpravljali tudi o položaju v podjetju «Centralvi-no», kjer še vedno veljajo odpusti za vse zaposleno osebje.
namerava odpustiti dva šoferja, čeprav je že sedaj stalno v garaži 6 avtomobilov zaradi pomanjkanja osebja.
Približno pred mesecem dni je začel upravljati tukajšnji odbor RK komisar, ki ga je poslal centralni odbor iz Rima. Osebje je pričakovalo, da bo prihod tega komisarja pomenil, da se bodo pričela zgoraj navedena vprašanja reševati. Zgodilo pa se je prav obratno m komisar je napovedal nove odpuste, ker je po njegovem mnenju v vsakem rešilnem avtomobilu dovolj en šofer in po en bolničar, kot je to v drugih italijanskih mestih.
Osebje RK pa k temu pripominja, da je topografski položaj Trsta bistveno drugačen, ker so ulice po večini zelo strme, tako da mora ostati šofer skoro vedno v avtomobilu. Drugačne so tudi navade prebivalstva, ki počaka bolničarje RK, da odnesejo bolnika iz postelje do ceste in do avtomobila, medtem ko v drugih mestih bolnika že družinski člani prinesejo do ceste.
Napovedani odpusti bi torej resno prizadeli ne samo prizadete uslužbence (ki zaradi starostne dobe ne bi mogli dobiti službe v drugih upravnih ustanovah), temveč celotno prebivalstvo.
Poleg tega uslužbenci ugotavljajo, da v Trstu vzdržuje rešilno službo edino Rdeči križ in, da ni ne «zelenega križa« niti «belega križa« odnosno drugih organizacij, ki obstajajo v drugih mestih. Za. to pričakujejo, da bodo oblasti intervenirale in rešile vsa vprašanja, ki zanimajo uslužbence RK.
V obratnem primeru pa nameravajo pričeti z ostro protestno akcijo in, če ne bo drugače, proglasiti tudi protestno stavko.
Nezgodi na delu
Na Uradu za delo sestanek glede Delavskih zadrug
Danes dopoldne ob 10.30 bo na uradu za delo sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in člani komisarske uprave Delavskih zadrug, na katerem se bodo nadaljevala pogajanja o ureditvi vrste nerešenih vprašanj. Kot je znano, je prišlo v novembru in v začetku decembra do o-strega spora med uslužbenci in komisarsko upravo, ker so nameravali večino prodajaln
Pogled na množico, ki se Je zbrala v Skednju ob sežiganju pusta.
Med razkladanjem gradbenega materiala s tovornika pred vojašnico finančne straže, ki jo gradijo na Pesku, je 35-letnemu Milanu Ražmu iz Gročane 34 padla iz rok cementna cev in mu priletela na levo nogo. Zaradi poškodbe in verjetnega zloma se bo moral mož zdraviti 20 do 30 dni na ortopedskem oddelku.
Tudi 32-letnemu šoferju Al-fiu Faimanu iz Ul. del Bosco se je pripetila nezgoda med delom v novem pristanišču, kjer je pomagal nakladati zaboj na prikolico tovornika. Med delom je izgubil ravnotežje in je padel z dveh metrov višine na tla. Njega so sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh na I. kirurškem oddelku.
iiialiiiiiiiii m miniti.m ii ii i II1111 ii ii 111111II tuaii 11111II ■ ■ i ii 111111 ■ 111 it i ii ■ 11 m i ii i ii im ■ii»iiiH«r.l
Pred obiskom poslanca Fascettija
SNG
v TRSTU
V soboto 14. februarja ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU
premiera
MADEŽI
NA SONCU
drama v treh dejanjih
Napisal LEOPOLD LA-HOLA, prevedel VITOMIL ZUPAN, režiser JOŽE BABIC, scenograf inž. arh. NIKO MATUL.
Nastopajo Rado Nakrst,
Julij Guštin, Štefka Drol-čeva in Modpst Sancin.
Krstna uprizoritev
Prodaja vstopnic od danes dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15/11.
V nedeljo 15. februarja ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRI2U
MADEŽI NA SONCU
PROSVETNEGA
DRUŠTVA
■IVANA CANKARJA*
RADIO TRST
12.10 Tretja stran; 1640 'P kitarist Bruno Tonazzi; 17.4» stanek s Franicom Russom i«1
anoiicK o r i
govim orkestrom; 18.15 «En°. ,
fonoteki«; 19.30 Odmevi
V IOIl<OLeKl»; 13. ou	— - j
Broadwaya — George Fey» 91 klavirju.
II. PROGRAM
13.00 Pin-g-pong: 14,00 Gie° Ut- ob dveh; 16,00 Tretja 9U*j
17.00 Koncert operne glasbe .“v, 2 v epi e na vrtnica — siciHJ®11 legenda.
RADIO KOPER j. Poročila v Italijanščini: 1«"
17.15, 19.15, 22.30.	„	„«
Poročila v slov.: 7-30,
15.00	m-5.00-6.15 dn 7,00-7.15 Prenos W
7.15 Glasba za dobro jutro;J i. Glasba po željah; 13.40 KnjJSj ska univerza; 13.50 Igrajo v«; dečki; 14.00 Glasba po zeo* 14.40 Zabavali' vas bodo Cvestežar, Duo s Kvarnera, , Holmjec, Ivo Robič in Man*.
Dančuo; 15.20 Slovenske naroči*' 15.40-17.00 Prervos RL;_ 17.00
z orkestrom Horst VVende;
19.00
Odlomki iz oper; I9.uv melodije; 19.30-22.15 Prenos 22.15 Rwš Norvo in njegov ster; 22.40 Glasba za lahko v
SLOVENIJA 327.1 m, 202.1 m, J«-*,M, Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, «■ 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	«■
22 00, 22.55.
5.00-8.00 Dobro jutro!; 8.*v;,, beni album — E. N. R*?!.ijg: Vesela uvertura — A. Lortz ^ Baletna glasba iz opere . tesar — C. Saint-Saens: Ha*
Se — A. Dvorak: Slovanska^, sodija št. 2 v g-molu; 8.40	^
pisi in spomin: — Rodoljnn ^ lakovič: Hiša solza —Tjit-Narodne v priredbi Silva »jj šeta; 9.20 Kar radi poslušate,‘n Solistične skladbe lsaaca
za. Cordoba iz «Spanskih — Sevilla — Malaguena spana«, šest listov iz -e 10.40 Francoske in Italijan*^
pevke; 11.00 Arije iz oper pojo naši solisti; H*' gar-daja za cicibane: a)
ber.a slikanica« — otroške P*®? pojo zbori in solisti; 12.00 jj trami v veselem ritmu; ^1S Majhni zabavni ansambli; ^
vabijo na
ki bo v nedeljo dne 15.2.1959 ob 16. uri v dvorani na stadionu ■Prvi maj*
Na programu so: «PISANI PRIZORČKI«, PEVSKI ZBOR in BALET.
WVWWWWWWVWA
U A. D I O
J
ČETRTEK, 12. februarja 1939 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-
obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Vzgojna načela pri ljudeh In živalih«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture- 12.55 Orkester Armando Scla-scia; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Z začarane police: Edvard Martinuzzi: »Trmoglavka«; 18.10 Brahms:	Trio
št. 1 v H-duru; 18.45 Poje Mathč Alterj; 19.00 Sola in vzgoja: »Današnji mladini manjka splošne izobrazbe«; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.15 Ker-neve, Berlioove in Porterjeve melodije; 21.30 »Potovanje na mesec«, radijska zgodba, ki jo je napisal Charles Ohiilton; 22.15 Simfonični koncert, ki ga vodi Pietro Argento — Respighl: Starinske pesmi In plesi, prva suita; Ghedlni: Nočna glasba; nato orkester C ar men Cavallaro; 23.30 Polnočna glasba.
Ugibanja	o
predsednika IRI v Trst
Njegov obisk naj bi bil tudi v zvezi z vprašanjem modernizacije naprav ILVA in a krizo v tržaški ladjedelniški industriji
V soboto bo prišel v Trst i znano, bo prvo veliko splavi-poslancc Fascetti, predsednik šče v ladjedelnici Sv. Marka IRI, in se bo tu razgovarjal s I prazno v juniju-juliju, drugo
predstavniki oblasti in gospodarskega življenja. Njegov o-bisk je uradno napovedan v zvezi z imenovanjem novega predsednika Tržaškega Lloyda Ferrante Capponija, Ker je zaradi starosti dosedanji predsednik admiral De Courten odstopil.
Vendar pa dobro obveščeni krogi trde, da je njegov obisk v zvezi zlasti s položajem v tržaških ladjedelnicah in v ILVA, ki jih IRI ni vključila v štiriletni načrt investicij, O tem obisku je bilo prvič govora, ko je bil v Rimu predsednik tržaške trgovinske zbornice in je imel med drugim tudi daljši razgovor s predsednikom IRI. Takrat je bilo objavljeno poluradno dokaj optimistično sporočilo, da IRI ne bo dopustila likvidacije tržaške železarne ILVA.
Iz neuradnih virov sč sedaj čujejo vesti, da proučujejo določeno modernizacijo nuprav v ILVA po tipičnem sistemu koncentracije proizvodnje. Po teh vesteh naj bi to pomenilo okrepitev proizvodnje surovega železa z obnovitvijo naprav (za kar naj bi porabili 4 milijarde) in istočasno likvidacijo ostalih obratov — jeklarne in valjarne.
V tej zvezi je značilno, da prav proti takim nameram obširno in dokumentirano protestira načrt za obnovo naprav v ILVA, ki ga je pripravila tržaška trgovinska zbornica v sodelovanju strokovnjakov podjetja. Strokovnjaki namreč ugotavljajo da bi to pomenilo stvarno uničene podjetja, ker bi postalo neekonomično.
Razumljivo je, da je ta o-bisk tudi v zvezi s krizo v tržaških ladjedelnicah in zlasti z ostro krizo, ki je že na vi-
piinom
diku v obratih CRDA. Kot je I pomagala,
pa proti koncu leta in da za sedaj ni na vidiku nobenih novih naročil,
 «»-------
Samomor s
Okoli 13. ure so z rešilnim avtom z vso hitrostjo pripeljali v bolnišnico 45-letnega En-rica Colauttija iz Domu* -Ci-vica 3. Zdravniki so pristopili k njemu, da bi mu nudili potrebno pomoč, a mož je ni bil več potreben; malo prej je izdihnil.
Smrt je nastopila zaradi zadušitve z gorilnim plinom. Kakor so ugotovili policijski organi, gre za samomor. Niso pa znan( razlogi, ker Colautti ni pustil nobenega pismenega obvestila.
Colautti je bil brez dela in si je služil vsakdanji kruh z igranjem mandoline po javnih lokalih. Pustno noč je preživel po lokalih in zabaval druge ter se je vrnil šele o-koli 10.30 zjutraj domov. V svojem revnem stanovanju, sestavljenem iz ene same sobe, je bil sam, ker sta žena in hčerka odšli zjutraj na delo. Tedaj je mož iz obupa snel gumijasto e*v iz zidna pipe in odprl plin. Vsedel se je na posteljo in mirno čakal, da ga plin umori.
Kmalu po poldnevu je prišla k njemu njegova tašča, ki mu je po navadi prinašala kosilo. Toda mož ni odgovarjal več njenim vprašanjem; sedel je sključen na postelji in je bil tik pred smrtjo. Tašča je prosila za pomoč vratarja hiše, ta pa je poklical osebje Rdečega križa ki so ga zaradi resnega stanja nemudoma odpeljali proti bolnišnici. ?.nl mil tudi hitrost bolničarjev ni več
Sirite
DNEVNIK
PRIMORSKI
iiiiiiiiiiiMimminmiiimMiiiiniiituiiiiiiniMi
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 11. februarja se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrle so 4 osebe, poroke ni blilo nobene, UMRLI SO: 57-letna Maria Plz-zignach por. Crlsa, 75-letna Justina Vatovec vd. Mianl, 70-letna Maria Gherbetz, 63-letni France-sro Ravalico.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranet;
»taroechi« . . » .		106	165	141
»rdeče«	•	65	129	106
»more« , s . , . ,	•	94	141	129
»svetle« 			•	38	88	68
limone 			,	82	106	94
mandarini I. . .	,	106	153	129
mandarini II, . .	,	47	94	71
jabolka:				
»abbondanza« I.	,	35	47	35
»nbbundanza« II.		18	32	24
«deiizia» 1. . . .	,	82	118	106
»delitla« II. ...	,	47	65	53
»imperatori« I. .	,	59	94	82
»imperatori« II.		29	47	41
hruške 			94	141	129
hruškice ...	,	41	71	59
zelje 	c	,	85	76	71
cvetača z listi .	•	29	88	71
ohrovt	-	35	59	53
cikorija				12	53	47
repni vršički . .	»	59	82	71
čebula 			•	24	41	35
koromač . . . . ,	•	35	76	59
razna solata ,, ,	»	66	375	150
krompir ...» s	1	29	56	37
zeleni radič • • >	•	187	237	225
rdeči radič . • •	»	250	475	375
zelena				82	180	160
šp-nača 		.	112	270	175
črnske duhovne pesmi	k
tet »Jubilee Singers«;
douar.d Lalo: Španska .,5|'^fi!
(solist violinist Jascha
simfonični orkester RCA y j dirigira William Steihberg), ^je Skladbe slovenskih avtorjev Mariborski komorni zb°T’-\iš Sprehod po fonoteki zabavne , be; 17.10 Melodije za vasi u^m
lzc; ii.iv mcivuijc	»ihV	l®1
spored priljubljenih sklaoon ^ Četrtkova reportaža; 18.I*	vi-
ka v ritmu: 20 00 Četrt«”
ka v ritmu; 20.00 čer domačih pesmi M ničtiI Dana	I
sodelujejo: solisti Dana ‘T"iw Boško Lukeš in Tone venski oktet, Mariborski ^ zbor in instrumentalni an
Ljubljanski komorni zbor, L ster RTVL in pianist Marii* te.W dopivec; 20.50 Tema: sodo JI1 ^ l,f ma nifp-rarna čvidaia)!	MO
nna (literarna oddaja), — oV Brahms:	Trio	v	B-duru^„	(e
i aunis; i i io v	3	I
zvajajo violinist Isac bi.__.5ti1) r st Pablo Casals in P |
usi raoio v.dsais — v,	[,
Myra Hess); 22.15 Po sve«	|lei
23.10 Koncert orkestra	^
filharmonije pod vodstvom ^ Leskovica — Alojz .SjTjcr^ F 1 Glasba za godala; V „rk<^ Koncert za violino id (solistka Jelka Stanič).
TELEVIZIJA rerč^ 1
14.00 Šolska ura; 17-00 y gtah I   ročila; 1845(1^1»,
20.00 KJST* ‘
tl
oddaja; 18.30 Poročila; in novi šport- 20.00	0*
oddaja; 20.30 Poročila) nehaš ali nadaljuješ: “JCipvreP*' Como show«; 22.40 Te 23.00 Poročila.
IJl
tl
k
Excelsior. 15.00: «Nevarn«	pi
ske žene«, S. Košema, • vatori, D Gray.	mrtvtP
Fenice 15.00: »Goli W ‘Vir A. Ray, C. Robertson, color.	.-ud V
Nazionale. 15.00: »Grešn1** U| A jeans«, M. Čarne, P- ^
Arcohaleno 16.00: »VI Douglas, T. Curtis, -* technicolor.	„urin»l»'-£
Supercinema. 15.30: »Vi*1'1*^ Douglas, T. Curtis. •• technicolor.
Fllodrammatico. 15.00: . .a mi Je nebo«, L. De	^
Grattaclelo. 16.00: noč«, Jean Gabi-n, Nab^i Cristallo. 16.00: »V vojni«, R. Wagner, u- ^ J. Hunter.	.	ce5*!.!
Capitol. 16.00:	te*11"
(Sissi - tretji color.	-ta	^
Asira Roiano. 16.30:	a
E Feuillere, N. B«®'® Alabarda. 16.00: «Ura *• p« tar »tl smrt«, L. Hari?«' Addams.
'0
pred ^
Ahtebarani. 16.00:
J. MoCrea, G. 1 a,b° ’	,1
i' 1 r	Gl	V
color.
Ariston.
Gardner, S6ewart
uaionci, cr-c..--- . -0.
doletnim prepovedan ([) jj^
Aurora. 16.00:
19.00
«Gostitna 6. sreče«, t* p 9(
Garibaldi 16.00:	0d
ljube«, A. Ciiariello,
G fč*
Ideale. 16.00: «»rava*Jfr' . V j J. Collins, techo^ret^VH Impero. 16.00: «l^‘^ranL 1 gn<i Bergman, G.	dgPri
'j*
k
p,
m color.	o-irncia*' ' -9,
Halla. 16,00: »Valena Montiel.
Večina blaga*« prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
Valute
i Milan		Kini
Zlati funt 1	5873.—	6.150 —
Marengo	4.550,—	4.700 —
Dolar . « t	622 —	624 —
Frank franc.	122.—	125.—
Frank »vicar.	143.73	144.23
Sterllng ; .	1.725 —	1.730 —
llltiar ,	73 —	76 —
Šiling ,	23.75	24,25
Zlato i i .	10S~	709 —
Zah, n. marka	14l.—	149 —
*” I* L1
Momici.	iiana,
Moderno. 16 00 *V, ,1, Ir * f ( da«, Marion Mfcha	M
ter, H. Kroger * v J/ L« S. Marco. 16.00: «Sa“5' M*47
lu», R. Castellani,
C. Grec«. C„nce v -» Savona 16.00:	»K0
Pat Boone. , rek' 151P Vlale. 15 30: »Most 0',|)Iie»'	.
VV Holden, A. GU‘n - r nlčolor.	1fi0o; *v'	«
Vittorio Venelo. 1®-"“ jj, zna brali«. ,r;ra5{a 1* Helvedcre. l5-^°'hllicol°r,aiJl)^ Libanona« Techn nad»0jM 21.00: »Odneha* ali {1 BrtjK
V*
Marconi. 16,00: na«, G. LotlobU*	«, ■
De Ftllppo. „ 0 v*fl>’.jl Masslmo. 16.00; «0 „	T
Taylor, D, K*Tr' --Vzt^et-Novo cine. 16.00. Gna" a Rio Grande«,	.M
Mlller	,	ait	n»8 . J*
21.00: »Odnehaš a' no5
Orteon, Ifc.OO.Hiabn^r Russel, Jeff bb*" ta«i«*
Radio. 16.00: «T*t "'dl-
S. Kosclna, A. ^
M,1'J--ka»-(Si»i'-
1	♦(‘P'**
Europa: *5‘.va‘ «ric** Volta: »Usoda <e**
mam
VAJENCA za
Iščem. Klun J<>al'Pl
štev, 2.
k-j '&S
Najnovejšo K MK)
faškega Plsat*$N$Jf* Pahorja:
PEKLA S^ki W
dobil* * TJ FT»nt
gami, U1 5 ,'.792 41. 20, tel 6,7
t)
MANUEL komrow
Tl
1
1
Immastnem dvorcu Fon-»ni p.w’ v nePosredni bli-livnim ' leii na svileni v„J,v stekleni omari-t>nrH?,0nov klobuk. To v.. v hsti klobuk, ki ga na , Napoleon, ko Klin?Vratku 2 Elbe po-ojijk« svo?° zbirajočo se mil V0Jsko’ kl io je na-k h> na ^ater/oo. Toda tre* pre(i mnogimi 1»-lBy**ot sto leti --ki spremlja-ib .h. dvorec velike sku-p<< obiskovalcev.
c 5 pLed to stekleno orna-j ir„P,em zgodovine je onsfci t nt Mal mlad za-lis	2 dežele. Ona je
\inJ flei, z zardelim
*
» a**-
■ap.
oto-9.»
-Mr
o.ii eflir niit
•fr
ati*'
t.
sKi» O*
H*
jSt1 , & 12.« 12«
■vic
■ fr mi)1
*:
M,
13.« P°i*
»5! .ni-
H
H.n
K
ve
&.
lOf?1
Sr ?n on je bil krnečih p) Qni od nekod iz
iroc„ anc»7C. Si/a s£a na
\Zn Potovanju.
kricn. J? Pred stekleno ' oviia!?na si ?e med Pr' Pa o k Plsane trakove, L «.e ouljiZ t) črni /c/o-telil zardela obraza oirn/nj pordele roke so 2ielo ?e-v steklu.
' felesi Ju' ,fcot bi se n?u' s/a ’ Prav tako, le * l t 0710 nedeljo, Hi J°ieželski duhovnik Heje ® Hijima in brbral tr„ °enega obreda. SJJ t>il največji člo-, «a» — j-e rekla ona 1 )p „ te bil velik človek. ■ K česa
sveta.»
A to
■!	~	vladar	sko-
% SVeta'
<VeL pQčiva v miru.*
2if n° ie. težko biti ce Prjjji e du bi mi to "opir-irl P7'et,sč popisane-/n . m »»s£»w za bra-
vse
* ihnr le- kot jeseni. «.'1 kn mo opreti v hi-
"te skr£°Staia listic su' V'e !p Wceno- Bi« ce-
V kn-Zlii prav nie Pri
kaj
ne?*
Botovo ne, Emile.
h l¥°tovo zelo napor■
?Kr» « «i *
vse, karkoli bi i"* lHimTniUr ni Prišlo ni-bi ti /etos
'■toseb* d°končati kur-H J 0 ne zaradi onih sn^T10 jih imeli s
^ Vseh za Vln°, ki tiradi n ?traneh puščali ni Jeipj1. nesrečnih u-. «■
zelp» ’ nesrecnu ? Va rlavi- Toda... „ h, e nrnS ni «eba, da t -use Papirje. 11ln »«e Laj na PO-Pirjib k tfa\knr mu preosta-
«5
^rnTe^ tofbi' k,1 telo iZ TJ Prost°rl
■%fye6bi t“ Stan°m' la t>» tJJj bi se upira-
S?
'V
ecn»"
-<
ti>
s;
r-
1^»*’
p>*e
*v*
>
rp1’’
s>c>> b(i\rtena!i0lgem molku Ačirekla: ^bS>i t r“!a se bo-
■J*' „r%ri preio , Vorec’ Pre-.tč i. bii. ii l-i., st vonnv-
ves dan
JNe Žtnrt Ues dan" Pa' K[j bi'l°da če bi ti bil ^ 'p niti r^a to dopu-Jinit, ' besede bi ne K? bi h J°ti temu.* ki' ®Pra« a» Maria?* k. * fcuhi We' Nadzira-J? ti ;n in pazila,
V te1.*«)«.»
«Da, rekel sem bil tako, Marta, toda jaz sem mislil nase in ne na Napoleona. Za njega je to bilo lahko, ker je vedno... no, on je vedno delal samo velike stvari... on je bil general. Generalu pa je lahko storiti vse.
«Oh je bil zelo hraber in zato...*
«In zato ga ti ljubiš.* «Tudi tebe ljubim, Emile. Želim si, da bi tudi ti bil velik človek in da bi ljudje varovali tvoj klobuk in pada ne bi bil cesar.*
Emil je bil ljubosumen na Napoleona. Neprestano je skozi okno vagona gledal zelena polja in dolge vrste visokih jablan. Zvečer sta bila že na kmetiji.
Ponoči, ■ ko sta ležala v postelji in težko sopla, je ona zašepetala: «Joj, Emile; kako lepo je biti spet doma.*
On ji je stisnil roko. tMenda mora biti zares zelo težko živeti v dvorcu,* je dodala.
Spet ji je stisnil roko.
«ln tako žalostno.*
«Misliš na klobuk pokojnega cesarja?* — ji je sunil joko stran.
«Ne, Emile, mislila sem le na neke neumnosti. Imam le rada, Emile.*
Objela ga je in on ji je poljubil oči, mesnata lica in rdeče vlažne ustnice — vlažne, kot je vlažna zemlja, ko pade nanjo rosa.
In Napoleon se ni nikoli več vrinil med njiju. Le enkrat en samkrat se je bil spet pojavil med njima. To se je zgodilo približno leto zatem, ko je Emile postal ponosni oče s|na.
«To je najlepši otrok,* je rekel oče.
In ona ga je po ščegetala pod brado in rekla: «Da-la ga bova na razstavo... v stekleno omarico.*
Nato sta prebrskala po vseh imenih starih kraljev in cesarjev, kolikor sta se jih mogla spomniti, toda v njunih kmečkih ušesih je vsako ime tvenelo tuje in tožno.
Grozdje je bilo že zrelo in na posesttru je bilo mnogo, mnogo dela. Kljub temu sta v prostih urah vedno mislila in razglabljala o Napoleonovem klobuku v stekleni omarici.
Na koncu pa sta svojemu sinčku vendarle dala ime Jean.
m
— Ara, Mihec, ke pust je pasau jen ke zdj smo u posti. De ne boš kej govoru kakšne- naumnosti!
i— Ti, Jakec, vsako toliko prideš ven ses tem, de «zdej se pej ne smej govort naumnosti.i) Jest ne znam, kej te tu tolko skrbi! Sej prfina drugi, ke jemajo veliko besedo, neč ne bacelirajo, kadaj je pust jen kadaj je post, ma delajo naumnosti kar naprej. Vidi, denmo reč, festivale. Tisti u Sanremi je biu za pust, ma zdej so nardili pej anga druzga u Viareggi, čeprou je post.
— Ja, ma tam se gre za kanconete. Pr tisteh, ke organizirajo tiste festivale, ne moreš p retendirat, de be nardili kašno
kristjanah niso' vsi dakor-do ses tako politiko jen de so tudi tam ani, ke be radi kej nardili za te boge ledi.
— Ja, ja. Sej so letos prfina prprauli otroke, de so praznavali pusta, čeglih so u stareh cajteh bli strašno pruti pusti jen so krčali, de tu je paganski praznik.
— Jest čem reč, de novi cajti se poznajo prfina pr kašne)i demokristjaneh jen de ne bo šlo zmiri po starem.
— Mene se pej zdi, de gre prou zmiri po starem. Vidi, denmo reč, kašen geto ke delajo že an cajt zastran slovenskega jezika. Ce poslušaš njeh, boš mislu, de pade svet, če be Boršti rekli tudi Boršt
pametno, ne za pust ne za post. M a so jen ne samo Moko. Al pej de be se govo-
druge reči, ke so za može jen za velike glave. Taki moremo pej vselih bet kašen bot tudi pametni. Ku, denmo reč, Senji. Zanj je prou pokura, ke se more razbivat glavo za spravet vkep an governo, de be stau pokonci.
— E, kolko governou so že nardili, pej bojo tudi tega!
— Mihec, Mihec, ti vzameš zmiri vse taicu na lahko! Ara, ke demokristjani, za jemet bol gvišen governo, so se zmiri zanašali tudi na PSDI. Ma gl ih zdej so se ti razklali na dva kraja. Pr njeh je blo tudi dosti takeh, ke be se bli radi denli vkep ses socjalistami jen ke so vidli, de Sara-gat touče zmiri svoje jen če bet podrepnik demokristjanou, so se uštefali jen so šli ven. Zdej je postou Saragat taku švoh, de nanka če če, ne more pomagat demokristjanom. Zastopeš zdej?
— Namalo.
— Jen ti rečem še tu, de tudi pr demo-
rilo po slovensko na tribunah, na kamu-ni jen drgod. Nečko zmiri pravejo, de mi znamo oba jezika jen de zatu se nam ni treba tolko silet po slovensko. Jen de je blo zmiri taku.
— Znam, ja. Ma moreš zastopet, de svet gre vselih naprej, magari z veliko fadigo, zatu ke je zmiri preveč ledi, ke be radi, de be ostalo vse po starem. Ma ne bojo ustauli. Jen tudi mi Sloveči bomo pršli, magari počasi, do vseh pravic. Jen če jeh nismo poprej jemeh, neče miga reč, de bo zmiri taku. So pasali cajti, dragi moj!
— Ceš reč, de tudi midva tle na turni bomo lahko govorili po slovensko tudi tabat, ke bojo volitve?
— Se zna. Ma tu, ke si zdej prašau, je taku naumno, de me je žou, ke sm ti odgovoru. S tabo je treba dosti potrpet.
— Ja, vsi taku kunštni ku ti, tudi ne moremo bet.
PO REFERENDUMU	O VOLILN
V
Navidezno napredna Švica
odreka ženskam enakopravnost
  _______________________
Samo v treh od 22 kantonov so se moški volivci izrekli za raztegnitev aktivne in pasivne volilne pravice na ženske
1. februarja je bil v Švici referendum, ki ga je odredila zvezna vlada glede revizije 74. člena ustave, da bi raztegnili tudi na ženske aktivno in pasivno volilno pravico za izvolitev poslancev državnega sveta in poslancev obeh zbornic zvezne skupščine. Referendum o volilni pravici žena je bil za Švico, ki je sicer mana po mrtvilu svojega političnega življenja, važen dogodek, saj je šlo pri tem za možnost, da se razbije ravnovesje pretežno konservativne politike, ki je bistvo švicarske demokracije.
Kljub naporom agitacijskih odborov feminističnih gibanj, ki se zdijo za ostalo Evropo že nekaj popolnoma zastarelega, saj imajo ženske v vseh drugih demokratičnih državah enake politične pravice kot moški, in kljub podpori najbolj uglednih listov, kot sta
na primer. «Neue Zuercher Zeitung« ali ((Journal de Ge-neve», so moški volivci odbili raztegnitev volilne pravice na ženske z močno večino 65 odstotkov glasov (654.924 jih je glasovalo proti volilni pravici žena in samo 323.307 za). Pri tem je treba pripomniti, da je znašala volilna udeležba 66.2 odstotka.
Bitka za politično emancipacijo žena je torej tudi na federalni ravni dosegla neuspeh. Poskus zvezne vlade, da bi prebrodila mrtvo točko, ki jjo predstavlja odpor kantonov in občin, v katerih že 40 let zaman poteka borba za izenačenje političnih pravic o-beh spolov, se je torej popolnoma izjalovil. Toda kljub negativnemu odgovoru volivcev ostaja vprašanje priznanja političnih pravic ženskam še vedno pereče in zvezna vlada dobro razume njegovo važ-
lllinilinilllMIIIIIIIIIIIfllltlllllllllllllllllllllllMIIIItltmtllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllinUIMlIllilllllllllHIIIllllllllllUllllllllIlllIlIHIIIllltlinlltlttllltlllllllllllllllllinilllllllllllllllllllltlllMIlItttlltllllllllllMIHIIIIIilllllltlllllllllllllllllllllllll
ZAKAJ SE FRANCOSKI ČLOVEK ZAČENJA BATI?
Po zajtrku	vaja
«Novi ljudje» so že razpredli morečo mrežo, katere niti drži v rokah ne preveč priljubljeni Soustelle - Gibanje ali str anka ?
/Poseben dopis)
PARIZ, v začetku februarja. — Francosko ljudstvo je zares v «dobrih rokah«. Škandali, ki so na dnevnem redu, dajejo popolno sliko o ljudeh, xi jih neposredno ali posred no vodijo. Debre, ki je šel v Afriko prepričevat Alžirce v «dobre namene« Pariza, je dobil gnile paradižnike, toda tokrat ne od Alžircev, pač pa od tistih Francozov, ki niso zadovoljni niti z De Gaullo-vo politiko in hočejo v skrajno desnico. In vendar kaže, da teh ljudi, teh skrajnežev niti ni tako malo, pa čeprav bi jih bilo preveč, tudi če bi jih bilo malo.
«Zveza za novo republiko« (ZNR) je plod te čudne dru ščine in nekaterih Francozov brez hrbtenice in volje. In ti ljudje danes vedrijo in oblatijo v Franciji, kajti ZNR šte-
je v bourbonski palači 204 poslance, to se pravi več kot polovico vseh poslancev.
Govoriti o škandalih na sedežu ZNR ni prijetno. Posebno ne, ker se ti njih nepo» sredno tičejo. Na njihovem začasnem sedežu, ki jim ga je dala na razpolago družba »Solifrance«, to se pravi družba, ki se ukvarja z velikimi finančnimi investicijami, ki razpolaga in trguje z velikimi gradbišči, ki manevrira z velikimi paketi delnic, ki ima nekak monopol nad vsemi novimi patenti itd. itd., se naj manj govori o škandalih, kajti na njihovem sedežu srečujete le izredno pogumne m-la de gospode svetlih hladnih o-či, ki so povečini ali častniki konjenice ali prosluli parš (znani francoski padalci, ki so si Alžirijo izbrali za svoj fevd). Proti večeru se tu zbi-
<71 ni
ltPieniaiar!a bi vse ono-i7*er- idame- Kot W ktojfP9ritljala poste-
V %	obleke-
V n 20 dom.*
le mirnfa)Lbit\ *&£bi mi
t»emJlnel biti ce' ‘ 1 n~ ,t^mcana, da bi
VSe. kar bi si
kfiHati
‘e taknku m°čan in - sta	rada.*
* Se vendarle
■m VfL °,mare 2 -■ ti ,klobukom in
yio lllVe- T* Ma
ia irJo J10 in dol-B drugemu v
1$
5', <f diJ'
4
* t-
ji)J v
ju*
si>n’
y\
>£
s«
klobuk P°nov
■— i
eon» je re-
<(^ard”?- 0n
h % »»ega Vse°a »ve-
»veta.
*i tManep -i!>, dl trai A a k!°-
jirna 2 »zoo-
V v	tod na
’ POriouno h kL^Oleri a bi vr~
Nap„.
Sl % u .
feVS ???«« v Uho; \:°ki ^no in
l>tw*4nrtp0^e'loi nieno
/v,’. ti / roko: V >honnm^ mor'
■0*5'
|a<lrkgi
Ss
nekaj
V kMkB1 H U?" 9«yarrUge0<>?>
i,	r,°	ta-
&afc0 ve-
težko
g* »‘
kel tako?)
■umnim  ...................
Tudi dom zahteva modo
Ker smo že tolikokrat govorile o večernih, popoldanskih tn športnih oblekah, kot tudi o raznih modnih linijah, bi bil že čas, da spregovorimo vsa] nekaj besed o oblekah, ki tu-di tvorijo našo garderobo, pa čeprav jih ne razkazujemo na cesti. Gre za domače obleke ali halje — pa to ste verjetno že same uganile.
Tudi domače obleke in halje sledijo novim modnim linijam. Mogoče z nekoliko počasnejšim ritmom in večjo u-tperjenostjo, a vendarle jim sledijo. In napak ravnajo one, ki mislijo, da je treba posvečati vso pozornost le oblekam, katerimi te kai.jo v javnosti ter da je prav vseeno. kako to oblečene doma.
Ne bomo pretiravale, če trdimo, da kaže vsaka ženska smisel za eleganco in okus prav z oblekami, ki jih nosi
doma. Zenska, ki drži na svojo eleganco, bo poskrbela, da bodo tudi njene domače obleke, pa četudi enostavne in preproste, vedno okusne in v redu. Tisti, ki svoje domače obleke zanemarjajo in mislijo, da je važno, da so lepo oblečene samo tedaj, ko jih ljudje vidijo, ravnajo po našem mnenju napak. Ni namreč večjega razočaran ja, kot
tične, trpežne in seveda tud i lepe in okusne. Ni potrebno, da bi si jih napravile iz dragih svil, žametov ali volnenega blaga. Za poleti zadostujejo bombažne tkanine, pozimi pa nam bo dobro služila tudi topla flanela ali pa cenejše volneno blago.
Navadile smo se že, da so naše jutranje halje dolge in da so nekoliko krajše le de-
če zalotimo žensko, ki smo jo | lovne, oziroma domače halje.
vajeni ■ videti na cesti vedno v lepih in modemih oblekah, na njenem domu v oguljeni in stari domači haljif ki je že preživela svoje.
Ne mislimo reči s tem, da ti mora vsaka nabaviti vedno nove in celo dragocene domače halje. Ne, to bi bilo nespametno. Domače obleke in jutranje halje morajo služiti predvsem svojemu namenu - - biti morajo udobne, p rak-
Moderen ovratnik »a prve pomladanske kostume.
No, letošnja moda je prinesla tudi v tem pogledu nekaj sprememb. Tako so v modi kratke jutranje halje, ki jih prav zaradi tega lahko uporabimo tudi kot delovne halje. Podobne so navadnim o-blekam, le da so nekoliko bolj ohlapne ter imajo vse velike žepe. Ovratnikov pri modernih haljah skorajda ni. Nekatere so spredaj zapete, druge te zapenjajo na hrbtu ali pa jih oblačimo kar čez glavo. Glavno je, da so napravljene iz živobarvnega blaga, ki bo vplivalo v domačem okolju veselo in prijetno.
Istočasno z jutranjimi haljami so modni ustvarjalci skrajšali tudi pidžame in nočne srajce. Pri pidžamah so se odločiti za tričetrtinske hlače, ker so baje te dosti bolj praktične, moda kratkih nočnih srajc pa se je tako rekoč že uveljavila. Pravijo, da so nad novo modo nočnih srsjc in pidžam najbolj navdušene A-meričank«, M so se rade odrekle dolgim nočnim srajcam tn dosedanjim pidžamam. Tudi nove pidžame in nočne srajce so seveda iz živobarvnega blaga ter je že daleč za nami moda le belih, svetlomodrih in rožnatih srajc. Prav tako niso več v modi čipke in naborki, ki so do sedaj vedno krasili srajce in halje. Cim bolj bodo srajce in halje enostavne, tem lepše bodo in bolje st bomo v njih počutfr-le.
Ce hočete biti res po smodi*, potem ti omislite na primer rumeno pidžamo in domačo haljo iz pikčastega bla-ga v modri barvi ali pa svetlomodro pidžamo in domačo haljo iz rdeče-pikčastegn blaga. Skratka — čim več barv ,in čim več preprostosti,
rajo tudi skupine «dam», ki so oblečene pp najnovejši modi in šele te načenjajo pogovor o kaki pikantni zadevi. Najprimernejši pogovor je seveda pogovor o «roza baletih«, kajti takega «početja» so sposobni le ljudje »preživelega sistema«. O valutnem škandalu se tu ne govori. Tega si niti «dame» ne privoščijo. Ce ga nismo slišali na začasnem sedežu ZNR, smo ga slišali izven sedeža. In ta »pikantnost« je resna pikantnost. Slo je takole:
23. decembra lani je finančni minister Antoine Pinay u-radno objavil dekret v zvezi razvrednotenjem franka. O tem so seveda govorili že prej na seji vlade in na vrhu Zveze za novo republiko, ki šteje 6 ministrov. In določeni francoski finančni in gospodarski krogi, ki so v stiku z vrhom zveze, so bili o pinayevih namerah obveščeni že 16. decembra. Od 16. do 23. pa je minil teden, to se pravi, da so ti ljudje imeli dovolj časa, da so se »organizirali«. Velike količine dolarjev, funtov šterlingov, francoskih frankov, italijanskih lir in druge valute je v teh sedmih dneh brez finančnih prijav prekoračilo meje v to ali ono smer, in to celo po večkrat. Slo je za milijardne vrednosti.
V čem je bila «igra»? Primer: 16. decembra lani ste s 100 franki mogli kupiti na črni borzi 170 italijanskih lir. 24. decembra pa je po razvrednotenju franka 100 frankov veljalo le 100 lir, in tako so pravočasno obveščeni francoski finančniki kupovali z »dobrimi« franki lire m nato z «dobrimi» lirami franke. Račun je zelo enostaven: s 100 franki je najprej kupil 170 lir in čez sedem dni je s 170 lirami kupil 170 frankov. Ce to majhno špekulacijo pomnožimo z milijonom, z milijardo, bomo.videli, da se je špekulacija izplačala. In pu nepotrjenih podatkih, ki pa za gotovo drže, je nekaj o-seb iz krogov vodstva ZNR ali njih prijateljev v pičlem tednu pred božičem ((pridelalo« »samo« 25 milijard frankov.
Pri tej zadevi sta za gotovo imela prste vmes dva ministra, člana vodstva ZNR. In ker jih je v francoski vladi šest, ni težko izbrskati, kdo so. Da bomo bolj točni, bomo navedli imena šestih ministrov, od katerih sta se dva »tako patriotično izkazala«. Sestorica ministrov iz ZNR je sledeča: Mitchel Debre, ki je predsednik vlade, dalje njegova desna roka Jacque» Sou-stelle, nadalje Edmond Mit-chelet, nato še Triboulet, Cor-r.ut-Gentille in Roger Frey, ki je hkrati generalni tajnik ZNR. Ta imena bi bilo dobro zapomniti si, ker jih bomo, žal, v prihodnjih letih pogosto srečavali v kronikah iz Pariza.
Pravzaprav je ta ZNR čudna mešanica Predvsem ni to nobena stranka. Vsaj za sedaj ne. Pač pa neko gibanje, kt je zelo spretno izkoristilo De Gaullovo ime in nezadovoljstvo francoskega ljudstva nad »sistemom«.
Ko smo ob prvem znsetlanju francoske zbornice že dlje
mladih ljudi, med njimi pa tudi nekaj starih bradačev. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da so ti stari bradači čilo in kot na povelje vstajali in kot na povelje ploskali, kot bi bili kje v vojašnici. Med temi je baje tudi neki deveti sin nekega pokojnega pravoslavnega popa, ki si je nadel »življenjsko nalogo«, da bo vso Francijo spreobrnil k pravoslavju, Nekdo drug od 204 «novih ljudi« v bourbonski palači se vsako jutro vadi v streljanju s strojnico. Direktor pariškega tednika «Ex-press« Servan-Schreiber, ki od teh marsikoga pozna, je izjavil, da med novimi poslanci pozna tri ali štiri prave pravcate zločince. Predsednik zbornice Chaban-Delmas je nekak lepotec parlamenta in so mu vzdeli ime «Pin-up pete republike«. Vsekan je na telovadbo. Prej je hodil vsako jutro ■‘elovadit na stadion Jean-Bouin. Sedaj ima na razpolago parke bourbonske palače in vsako jutro ga moremo videti, kako v hlačkah krepi mišice.
Po volilnem uspehu se je vodstvo «gibanja» spomnilo, da bi bilo treba gibanje spremeniti v stranko. Zato so i-menovali posebno komisijo, ki naj izdela «ideologijo» in šest komisij za posamezne ((naloge«. Komisije vodijo sledeči ijudje: politično komisijo vodi Frey, parlamentarno Jac-ques Marette, komisijo za delo z množicami vodi Alex Sanguinetti, organizacijo gibanja ima v rokah Charles Desangages. Upravo vodita Gailhat in Chalandon, propagando' bo pa usmerjal Jean Christian Barbe. Tudi ta imena bi bilo dobro zapomniti si.
Vodstvo ((gibanja« se je dlje časa ukvarjalo z alternativo,
ali naj gibanje ostane organizacija «izbrancev» ali množična organizacija. Prevladala je druga teza in gibanje, kj je v začetku štelo le nekaj z vseh vetrov zbranih oseb, bo še letos štelo 400.000 vpisanih. Cez kako leto jih bo moralo šteti najmanj dva milijona. Tako imajo v načrtu.
In francoski človek s ceste vse to opaža in vidi in o tem razmišlja in pozna tudi vso mrežo, ki jo je novo gibanje razpredlo po Franciji, predvsem po velikih središčih, kjer je, čeprav še ne formalno, imenovalo že svoje «ca-pifabricato«, kot smo jih imeli nekoč pri nas, ko so strankine zaupne osebe nadzirale vsakega stanovalca, vsak njegov gib in premik, vsak njegov stik. In francoski človek se začenja bati, posebno zato, ker ve, da je osrednja oseba, ki vse niti te moreče mreže zbira, sam Soustelle. Marsikateri Francoz je dal svoj glas De Gaullu. naprtil pa si je Soustella, Massuja in to druščino
D F.
 «»--------
Vivien Lfigh nastopi na TV
Vivien Leigh bo sledila zgledu svojega moža Lau-renca Oliviera in bo kmalu nastopila na televiziji v drami ((Družina Anthropus« Tortona Wilderja. Po nastopu Oliviera na televiziji so vprašali Vivien, zakaj ne poskusi tudi ona. na kar je odgovorila: »Ugajalo bi mi. toda doslej mi ni prišla nobena ponudba.« Sedaj so ji ponudili vlogo Sabine v o-menjeni drami.
nost, saj je namreč prav ona s privolitvijo obeh zbornic in z veliko večino državnega sveta dala pobudo za referendum. Referendum je vlada odredila ravno zato, ker je ugotovila, da ne more na podlagi še tako široke razlage člena 74 ustave raztegniti volilne pravice na ženske. Vlada je namreč 22. februarja 1957 predložila zvezni skupščini obširno poročilo, to je pravo belo knjigo, o udeležbi žensk v političnem življenju in je v tej knjigi poudarila nujnost, da se to vprašanje reši, upoštevajoč «načela pravičnosti«, in trdila, da gre v tem primeru za najbolj resen spor v ustavnem življenju države. V beli knjigi je zvezna vlada poudarila, da je Švica razen Lichtensfeina v Evropi edina država, ki odreka volilno pravico ženskam, ki med drugim predstavljajo tudi večino pre. bivalstva, in sicer 52.4 odstotka. To je še toliko bolj osup' Ijivo, če pomislimo na stopnjo socialne emancipacije, ki jo je dosegla švicarska žena na primer v svobodnih poklicih in nekoliko manj tudi na drugih delovnih področjih, kot na primer v tovarnah, kjer se ženska delovna sila nekoliko teže zaposli. Ze dandanes je v Švici nasproti e-nemu in pol milijona delavcev 650.000 delavk; v Zueri-chu pa je razmerje delavk proti delavcem 1:2.
Po drugi strani pa je značilno, da so med samimi ženskami mnenja glede referenduma deljena. Feminističnim odborom, ki so zahtevali priznanje volilne pravice žen skam, so nasprotovali drugi odbori žena, ki so se borile ■za »tatus quo, to je ta omejitev udeležbe žena v javnem življenju na izključno podporne naloge v okviru cerkvenih in dobrodelnih ustanov. Na političnem torišču so samo socialisti in Duttweiler-jevi neodvisneži strnjeno pod pirali zahteve naprednih že-r.a. Katoliški konservativci so jih bolj hladno podpirali in mnogi so jim tudi nasprotova-li. Demokratični liberalci (radikalci) so šli na referendum ločeni, kljub temu da je rahlo prevladovala struja, ki se je na izrednem kongresu sklicanem nalašč sredi januarja, izrekla za revizijo ustave o tem vprašanju. Kot je bilo pričakovati, je najbolj cdločno nasprotovala volilni enakopravnosti kmečka stranka ,ki ima skupno s katoličani pod svojim vplivom najbolj politično in socialno konservativne dele države.
Toda resnica je samo ta, da je ostala pobuda zvezne vlade še edino sredstvo, da bi pritisnili z vrha in spodbujali razširitev volilne pravice na ženske tudi v krajevnem merilu. Referendum 1. februarja potrjuje dejstvo, da se najbolj upirajo politični e-mancipaciji žena kantoni v goratih predelih in na kmetih. Drugačni so odnosi v mestnih središčih, kjer se razlika med številom zagovornikov in nasprotnikov ženske volilne pravice občutno skrčila, čeprav stvari feminističnih gibanj ni uspelo prodreti niti v občini Basel, kjer so prve dni decembra na referendumu v občinskem obsegu priznali ženskam volilno pravico. Značilno pri vsem tem
je tudi to, da so na rofaroa-dumu v vseh nemških kantonih zmagali nasprotniki ženske volilne pravice, medtem ko so v zelo vernih kantonih francoskim prebivalstvom, to je v Ženevi, Neuchatelu in Vaudu zmagali zagovorniki priznanja volilne pravice ženskam.
Čeprav so se samo trije od 22 kantonov izrekli za spremembo ustave, je vendarle nastala v fronti nasprotnikov priznanja volilne pravice ženskam prva vrzel. V kantonu Vaud so namreč hkrati s federalnim referendumom izvedli" tudi referendum o priznanju političniH pravic ženam kantonalnem merilu.
Tudi letos v moški modi ne bo večjih novosti. V modi bodo svetle barve, jope bodo srednje kratke, hlače pa krojene kot že nekaj let sem.
iiiiiiiiiiimiiiiiiuuiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiitiitiiiuiiiitiiiiimiiiimiiMiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Bronhitis ali bronhialni katar
Hladno in vlažno vreme kaj rado povzroča različna vnetja in katarje dihal. Eno izmed najbolj pogostih obolenj di halnih organov je bronhitis. Bronhitis je vnetje sapnika in bronhijev, se pravi cevčic, po katerih prihaja zrak pri dihanju v pljuča. Vnetje ima za posledico povečano izločevanje jluzi, včasih pa tudi gnoja. V začetku obolenja peče bolnika v prsih izza prsnice, pozneje pa pride do suhega kašljanja, ki je trdovratno V akutnem stadiju obolenja je pogosto povišana tudi telesna temperatura. Ko kašelj čez nekaj časa ((dozori«, začne bolnik izločevati sluz, kl je pomešana z gnojem. Ce je izkašljevanje zelo težko, najdemo v sluzi tudi kri. Kri lahko pride razen iz sapnika tudi iz nosa in žrela, kajti tudi tu je sluznica vneta in lahko krvavi, kar pa ni nič nevarnega. Količina izpljuvka je različna, pri otroku izpljuvka skoro ni, saj navadno ves izpljuvek pogoltne. Zaradi tega ni čudno, če prt otrocih, (i imajo bronhitis, kaj rado
časa akreditirani novinarji • pride do najrazličnejših prestopili v bourbonsko palačo, h-avnih motenj -uio obstali. Veliko je bilo tu I Vzrok bronhitisu je največ-
krat prehlad, ki je posledica
gripe ali pa okuženja s klicami, ki so sicer normalni gostje dihal. Bronhitis pa je tudi lahko posledica draženja dihal s prahom ali z raznimi kemičnimi Snovmi. Za bronhitisom obolijo najbolj pogosto ljudje, ki stalno žive v za-prtih prostorih, dalje tisti, ki stalno dihajo skozi usta ter slabotni in rahltičhi otroci,
Ce bronhitis pravilno in pravočasno zdravimo, mine v enem do dveh tednih. Ce bolezen traja več kot mesec dni, gre za kroničen bronhitis, ki je trdovratna in reanejša bolezen. Vedeti moramo, da je vsak dolgo trajajoči brohialni katar sumljiv na tuberkulozo ali na vnetje pljuč. Sčasoma lahko pride tudi do razširjenja pljuč in tedaj govorimo o pljučnem napihu ali emf ize-
frlU.	. H
V akutnem stadiju zdravimo bronhitis tako, da pijemo topel čaj in vzamemo dva do trikrat na dan po eno tableto aspirina in ležimo, dokler 1-inamo povišano temperaturo. Bolečine v prsih omilimo, če inhaliramo toplo vodo ali topel slezov čaj. Ko kašelj »dozori«, jemljemo zdravila xa
izkailjevanje in razne sirupe, ki jih predpiše zdravnik. Pri kroničnem bronhitisu se moramo ogibati nazeba ter vsega, kar draži pljuča, zlasti dima in prahu. Priporočljiva je tudi sprememba zraka. Kdor ima pogosto bronhitis, si mora dati pregledati nos, saj so razne motnje pri dihanju skozi nos čest vzrok bronhitisa.
Dr. S. B.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pri uresničevanju svojih načrtov boste naleteli na nekatere nepričakovane ovite.
BIK (od	21.	4.	do	20.	5.)
Ukvarjate se z vprašanji, ki pa jih z lastno močjo ne mo-itte rešiti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V vaših poslovnih zadevah izbirajte previdno sodelavce, RAK (od	23.	6.	do	22.	7.)
Ne strašite	se težkoč.	Ne	za-
govarjajte človeka, ki ga ne cenite mnogo LEV (od	23.	7.	do	22.	8.)
Odložite pusto delo, ki ga boste težko dokončali danes.
DEVICA (od 23. 8. do 22. J.) Imeli boste pri1;ko delati s človekom, ki vas bo naučil nekaj novega.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nepričakovan in nadležen obisk vam bo preprečil dokončati nujno delo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne delajte načrtov, ne da bi upoštevali svoje finančne možnosti.
STRELEC (od 23, 11. do 20. 12.) V vaših poslovnih zadevah boste dosegli uspeh KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Doživeli boste duševni nemir, čeprav ne bo nobena stvar motila vašega običajnega življenja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Doživeli boste zanimivo srečanje, ki bo pospešilo uresničevanje vaših načrtov.
RIBI (od 20. 2. do 20. 8.) Neka oseba vam bo izpovedala svojo ljubezen na popolnoma nepričakovan način.
Brez besed
Gor!ško-beneški dnevnik
Vesti iz doberdobske občiae
Več vesti govori v prid
skorajšnje elektrifikacije Dola
Župan pri prefektu zaradi pristojbine za vodo ■ Prihodnji mesec bodo otvoriii se dve delovišči
Prejšnji teden je bil dober-dobski župan Andrej Jarc pri goriškem prefektu dr. Nitriju. Spremljala sta ga tudi dr. Sir-tori in Bressan, predstavnika Vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija. Z vladnim predstavnikom so se pogovorili o pristojbini za vodo, ki jo konzorcij namerava vpeljati v Doberdobu in na Poljanah, odkar je prevzel preskrbo prebivalstva z vodo. Vse kaže da bo cena za kakšnih 30 lir pri kubičnem metru nižja kot je bila doslej. Ker konzorcij nima pravice, da bi si s prodajanjem vode ustvarjal dobičke, se bo cena vode ravnala po stroških, ki jih i-ma konzorcij z upravljanjem
vodovoda.
Pred dnevi je pisal dober-dobski občinski upravi senator PSI inž. Solari. Občinskim predstavnikom je sporočil, da se je pobrigal, kako je z vprašanjem elektrifikacije Dola. ter izvedel, da bo po vsej verjetnosti v programu javnih del nove vlade tudi elektrifikacija zaselkov v Dolu. To vprašanje je bilo predmet županovih razgovorov na enem izmed prejšnjih sestankov z dr. Nitrijem. Tedaj je prefekt navedel izjave ministra za javna dela Tognija, da bo vprašanje čimprej zadovoljivo rešeno.
Iz vsega tega lahko povzamemo, da se doberdobska občinska uprava zelo zavzema, da bi dosegla elektrifikacijo številnih zaselKov vzdolž državne ceste po Dolu, kar ni
samo ena izmed najvažnejših zahtev doberdobske uprave, ampak tudi vroča želja vseh Dolanov.
Drugega marca bosta pričeli delovati dve delovišči, od katerih bo vsako zaposlilo 20 delavcev za dobo treh mesecev. Brezposelni delavci, ki bodo dobili zaposlitev v teh deloviščih, bodo popravljali ceste v Doberdobu in po Dolu. Po dosedanjih predvidevanjih se bo delovišče v Jamljah, kjer gradijo novo cesto po starem delu vasi, zaključilo 26. t. m.
Natečaj učiteljev
Danes dopoldne bodo tudi v Gorici osnovnošolski učitelji pisali pismeno nalogo v okviru natečaja za prosta službena mesta. V goriški pokrajini se za 95 mest poteguje 764 kandidatov. Izpit je v prostorih učiteljišča S. Slataper in liceja Duca degli Abruzzi.
V spomin na pokojno Gio-vanno Valentinuzzi je družina darovala 1000 lir za zavod Contavalle.
IZ TRZICA
<Esso Portorico» odplula v Benetke
Ima 85.000 ton in je namenjena prevozu petroleja in utekočinjenega plina
Včeraj je odplula v Benetke največja turbocisterna, ki je bila zgrajena v tržiških ladjedelnicah. Ladja «Esso Por-torico« je ob 7. uri zapustila Pancan in se bo vrnila v soboto; 28. februarja jo bodo izročili lastniku. Ladja izpodriva 35.000 ton ' in je namerjena prevozu petroleja in u-tekočinjenega plina. Zgrajena je bila v največjem tržiškem doku.
22. februarja bodo splavili ladjo #Esso Svitzerland«, ki je prav tako namenjena prevozu petroleja in utekočinjenega plina.
* * *
Državna posojilnica je odobrila posojilo 12 milijonov lir za ureditev dveh cest, ki vežeta Čedad s furlanskimi kraji med Krminom in Vidmom
			
iiiiimiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii*
Pismo iz Nove Gorice
Vlečnica na Lokvah zgrajena za otvoritev je potreben-sneg
Dolga je 310 metrov z višinsko razliko 85 m, hitrost 2,70 m na sekundo
V nedeljo bo na Lokvah • ce bo zapadel tako zaželeni sneg — stekla prva smučarska vlečnica na Primorskem. Zgrajena je bila na pobudo komisije za smučanje pri o-krajni zvezi društev ((Partizan«.
Z zgraditvijo vlečnice so Lokve, ki so bile že do sedaj zelo vabljiva točka za smučarje in turiste, postale še bolj privlačna turistična in zimsko - športna postojanka za vse tiste, ki si žele nena-
  mu.,lil,  ...murnu....................................................
Med županstvom in INGIC
Podpisan sporazum o pobiranju trošarine
Ustanovi INGIC bodo dobili dostojnejše prostore
Med predstavniki goriške občine in ustanovo INGIC je bil podpisan sporazum, na podlagi katerega je bila podeljena INGIC pravica pobiranja trošarine na področju goriške občine. Za občino so bili prisotni župan dr. Bernardis, odbornik za finance dr. Galla-rotti, tajnik dr. Palin ter predsednik goriškega urada INGIC Grandis. Ustanovo INGIC je predstavljal sam predsednik general Norcen ki je med svojim goriškim bivanjem obiskal podružnice INGIC
po ostalih občinah. Znano je, da pobira INGIC trošarino skoraj po vseh občinah naše pokrajine.
V kratkem bo ustanova dobila nove prostore, ki bodo bolj v skladu z njeno nalogo — goriški občini izterja u-stanova s pomočjo trošarine večidel občinskih dohodkov. Urade bodo opremili z novimi pisalnimi in računskimi stroji, že sedaj pa ima ustanova na razpolago pet motociklov in avtomobil 1100 za nadzorstvo nad pobiranjem trošarine
porno smučanje, sankanje in sploh razvedrilo na snegu. Na x,okvah je namreč zelo veliko terenov primernih za smučanje. Smučišča so tako rekoč po želji: taka, ki zahtevajo solidno obvladanje »dilc« pa tudi smučišča z zelo milimi nakloni, primerna posebno za ctroke in začetnike, katerim se ni bati, da bi se na takih terenih poškodovali. Prav ta raznolikost smučišč, njihova bližina, lahek dohod in urejena preskrba v hotelu »Polda-noveca, dajejo Lokvam, temu lepemu kraju sredi Trnovskega gozda, prednost pred drugimi smučišči na Primorskem.
Nova vlečnica je dolga 310 m in doseže višinsko razliko 85 m. Smučarje, ki so do sedaj morali najprej dobro pešačiti, da so se lahko spustili bo vlekla s hitrostjo 2,70 m na sekundo po pobočja najboljšega smučišča v bližini planinskega hotela. To kaže, da bo lahko zvlekla vsak dan precejšnje število smučarjev.
Otvbritev vlečnice, ki bo, če bo zapadel sneg (v obratnem primeru bo otvoritev odložena na pozneje), bo združena z okrajnim smučarskim prvenstvom v vseh disciplinah. V bodoče pa organizatorji vlečnice predvidevajo, da bo na Lokvah še več smučarskih tekmovanj, predvsem sindikalnih. Pa tudi obisk smučarjev in ljubiteljev belih poljan iz zamejstva se bo gotovo povečal, saj so Lokve tako Goričanom
kakor Tržačanom najbližja »■■■■•■••■■■•■•■■»••■■(■•■■■■■••o....................................................................................    mn......umnim...........
Gospodarski odnosi med Italijo in Avstrijo
Zaradi naraščajočega modernizirati cesto Avstrija-Trbiž
zimsko - športna in turistična postojanka, dosegljiva najbolj oddaljenim v dobri uri vožnje z avtomobilom.
J. J.
Najdba orožja pri Štandrežu
Orožniki iz Standreža so našli pri kraju Boschetta in v bližini železniškega nasipa 20 -.očmh bomb. Orožje je bilo še uporabno in pripada vrsti crožja, ki so ga uporabljali med prvo svetovno vojno.
 « »____.
SPOZNANJE MINISTRSTVA ZA POLJEDELSTVO
Učinkovitost raketne obrambe proti toči
Ministrstvo za poljedelstvo je na podlagi dobrih izkušenj, ki jo je pokazala raketna o-bramba pred točo, odredilo, da bo pomagalo povečati . število raketnih postaj v vinorodnih krajih, da se prepreči gmotna škoda na kulturah. Do sedaj še ni znano, na kakšen način namerava ministrstvo pomagati vinogradnikom.
IZ BENEČIJE
Promet na bioku Stupica
Cestni promet predstavlja hudo konkurenco železniškemu
V mesecu januarju je bil tudi na mednarodnem bloku Stupica v Benečiji velik promet. S potnimi listi je šlo čez blok 126 italijanskih državljanov ter 96 inozemcev, in sicer Jugoslovanov, Avstrijcev, Nemcev, Francozov, Angležev in Amerikancev. Z jugoslovanskim avtobusom, ki vozi na progi Čedad—Tolmin, se je 1 pripeljalo 760, odpeljalo pa I 717 potnikov, z italijanskim | avtobusom se je pripeljalo 166, odpeljalo pa 77 potnikov.  «»------------------
Zaradi izredno naraščajočega cestnega tovornega prometa po tržiški cesti so se pristojni krogi zavzeli, da bi se pospešilo z modernizacijo te važne prometne žile, ki je najvažnejša med Avstrijo in Italijo. Cesta je na nekaterih krajih zelo ozka in polna o-vinkov ter predstavlja zapreko za hiter promet.
Med Avstrijo in Italijo je zelo velik promet z lesom, pločevino ter sadjem in zelenjavo. Večji del tega blaga prihaja s tovorniki do trbiškega kolodvora, kjer ga preložijo na železnico, da ga z njo pripeljejo do kupca. Na trgu pred kolodvorom je na desetine tovornikov, ki prihajajo iz najrazličnejših delov Evrope, da prepustijo državnim železnicam dobavljanje blaga kupcem. Veliko tovornikov ima tablico z napisom TIR (mednarodni blagovni prevozi po cestah) Tovorniki, ki so o-premljeni s to tablico, imajo na podlagi mednarodnega spo-
razuma iz leta 1952 pravico, da prečkajo lahko več državnih mej, ne da bi bilo blago podvrženo carinskemu pregledu. S tem se skuša doseči hiter prevoz blaga in znižanje njegove cene.
Modernizacija ceste v okviru načrta za gradnjo avtomobilskih cest Trst, Benetke, odnosno Videm, Trbiž, Avstrija, ter ureditev carinskih uradov na bloku v Trbižu, bi lahko zelo ugodno vplivala na cest-n blagovni promet. To delo je prav tako potrebno, kot predvidena modernizacija tr-biške železniške proge.
e—«» -
Seja
pokrajinskega odbora
Po skoro dvomesečnem odmoru se bo prihodnjo soboto 21. t. m. ob 16. uri sestal pokrajinski svet. Tako so odločil* na torkovi seji pokrajin-
skega odbora, ki j« bila v to-ljinskih uslužbencev in o pomoči umobolnim in nezakonskim otrokom, za katere skrbi
rek.
Odbornik za zdravstvo prof. Marin je prikazal potrebo, da dodele nove stroje pokrajinskemu zavodu za higieno in profilakso in je ugotovil, da bo potrebno napraviti potrebne korake z (drugimi pokrajinskimi upravami Treh Benečiji za boljšo zdravniško oskrbo.
Odborniki so med drugim razpravljali tudi o nekaterih priboljških za nekaj pokra-
pokrajinska uprava.
Nato so odborniki odobrili manjše izdatke za nekatera javna dela in za naročilo na nekatere strokovne revije in časopise.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 16. uri, najnižjo pa —6 stopinj ob 7. uri.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: «Obrežje treh kitajskih bark«, D. Wilms in J. Gavin, barvni film.
VERDI. 17.00: «Sinovi Gingis Khana«, dokumentarni film o Srednji Aziji v barvah.
VITTORIA. 17.15:	«Severoza-
padni konjeniki«, J. Wayne in Mac Laglen, barvni film.
CENTRALE. 16.30:	»Veliki
koncert«, Galina Ulanova In Maxim Mihajlov, barvni film.
MODERNO. 17.00:	«Johnny
Concio«.
 ............................................................................                 Hlinili
Strašna prometna nesreča pri Krminu
Trije Avstrijci mrtvi četrti pa hudo ranjen
Včeraj popoldne se Je pri Krminu zgodila strašna prometna nesreča, pri kateri so izgubili življenje 3 avstrijski turisti, četrti pa Je bil hudo ranjen.
Avstrijski turisti so bili na kratkem obisku v Gorici, potem pa so se z avtom, katerega Je vozil 62 let stari in-dustrijec Karl Kappeler u Lendorfa na Koroškem, odpravili proti Vidmu. Pri nadvozu pri Krminu Je avto. ki Je vozil s precejšnjo hitrostjo, nenadoma zašel na levo stran ceste in ko Je izril nekaj obcestnih kamnov, Je treščil v drevo, kontno pa se zvrnil v obcestni Jarek.
Iz ostankov avtomobila so prvi reševalci potegnili truplo Kappelerja in 46 let stare Tekle Amabatter por Steiner iz Baldramdorfa. ki Je sedela poleg šoferja. Na zadnjih se-
dežih pa sta sedela njen mol Franc Steiner, star 57 let, ter 44 let stari trgovec Franz Lambreiter, oba iz Lendorfa, ki sta bila hudo ranjena in so ju zaradi tega z nekim zasebnim avtom takoj odpeljali v goriško bolnišnico. Lambreiter. ki sl Je pri nesreči prebil lobanjo, Je kmalu po prihodu v bolnišnico umrl, medtem ko so Steinerja sprejeli s pridržano prognozo na kirurškem oddelku, kjer so zdravniki ugotovili, da ima prebito lobanjo.
Po ureditvi formalnosti, ki Jih predpisuje zakon, so trupli Kappelerja in Steinerjeve prepeljali v kapeio na krminskem pokopališču. Čeprav točni vzroki nesreče še niso znani, pa domnevajo, da Jo je pripisati nenadni slabosti šoferja. ki Je v trenutku izgubil oblast nad vozilom.
Vozni red vlakov
na postaji v Gorici
ODHODI
Proti TRSTU: 0.15 (D), 5.54 (A),	6.50	(A),	7.48	(D),	8.07
(A), 8.49 (D), 10.52 (D), 14.03 (A),	15.41	(A),	16.15	(DD), 18
iti 41	(A),	20.04	(A),	21.16	(D).
Proti VIDMU: 4.50 (A), 6.31 (A), 7.51 (A), 9.04 (DD), 9.37 (D), 10.513 (A), 13.03 (D), 13.44 (A), 15.3» (A), 17.30 (A), 18.57 (A), 20.05 (D), 21.31 (A), 22.56 (A).
PRIHODI
Iz TRSTA:	4.49	(A),	6.2«
(A), 7.46 (A), 9.02 (DD), 9.35 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13.42 (A), 15.37 (A), 17.2« (A). 18.55 (A), 20.01 (D), 21.29 (A), 22.55 (A).
Iz VIDMA; 00.14 (D), 5.52 (A),	6.48	(A).	7.46	(D),	8.05
<A>, 8.47 (D), 10.50 (D). 14.01 (A),	15 36	(A),	16.14	(DD),
18.39 (A), 20.02 (A), 21.14 (D).
Taka izpričevala odločno odklanjamo!
MATERI E - PREDMETI
CImm per le quali ti atteftna li voto
Razred za katerega volja ocena
Beu^ionc ................. ............
Verouk
Comportamento, educazione morale c civžle
Vedenje, nravna in državljanska vzgoja
IEducazione fisica . .  ............  ..
Telesna vzgoja
Lingua italiana........................
Italijanski jeiik
Lettura, ecrittura ed altre attivita
espreaaive ..................... ,,
Branje,pisanje in druge vaje v izražanju
I.ingua alovena  ......................
Slovenski jezik
Aritmetica 4 geometri«..............
Računstvo in geometrija
Storia, geografi« e gcienze ..	.
-Zgodovina, temljopie in \prirodozntistvo
2 C/OdoVi.Hci, ier*lj e.p)s, JJigegno, recitazione e canto ....
Risanje, recitacija in petje
Recitacija in \p£tjc
Attivita manuali e praticne............
Ročno delo in vaje
Asaenze eiustifjrate
7	ce
■/■oniiid« opravičen
n/
ene
J2.0S
tanki
A 88 -Zai
senze ingiustificate .	.	,	/	<
neopravičeni izoizatKl
■oni dr neopran cent-
tutu
tutte
tutte
II. III. rv. V.
I. II
r.ii.
J_ III. IV V.
tutte
iv.
v.
III. IV. v.
tutte
I.
tnmeitrr
tromzaefje
Firma del genitore Roditeljev podpis
1.
2.
3.
trimeatre
tromesečje
trimestre
tromesečje
trimeatre
tromesečje
Si atteata che 1’
Izjavljam
, d^u
' a Innu
učenj!1
Xc
(D
(J)
•tat  promoaa...
■AaaA ” tposob ^ da prestopi
alla (3)
claaae
razred
ha com pleta to gli atudi del ....
tutu
tot te
—_ —--------------  ciclo
dopolnil ‘	 -	 stopnjo
osnovne šole
LA COMMISSIONE KOMISIJA
Kot smo že včeraj poročali, je šolski skrbnik po nalogu prosvetnega urada sporočil predstavnikom Odbora za slovensko šolo, da se izpričevala ne bodo ponovno tiskala, češ da so napake malenkostne ter da se lahko popravijo s peresom. Danes objavljamo »fac similea osnovnošolskega izpričevala, kakršno naj bi bilo s popravki. Naj bralci sami presodijo, če se ta kos popackanega papirja lahko smatra za uradni dokument?!
Naloga učitelja je. da vzgaja in pripravlja otroka v življenje. Dandanes pa mora učitelj izvrševati skoraj v večji meri uradniško kot pedagoško delo. Vpisnice, kronike, učni načrti, dnevniki, šolske knjižnice, šolske kuhinje, kolonije, zdravniški pregledi, šolske kino predstave, poročila, statistike. izpričevala in ne vem še kaj — so vsakdanje interno delo učitelja, ki ga postopoma spreminja v. uradnika. Da bo mera polna, pa mu naložijo še izpolnitev takih izpričeval, ki jim še najboljši sta-tističar ne bi bil kos. Kar poglejmo!
Učitelji so prejeli v začetku šolskega leta vpisnice ter navodilo da sestavijo urnike po določenem učnem načrtu. Iz priloženega posnetka je razvidna razvrstitev predmetov, po katerih se mora učitelj strogo ravnati. 23. decembra lani so učitelji uradno zaključili prvo tromesečje ter so napisali ocene učencev na določeni strani vpisnice, ki je -delno razv,dna iz manjšega posnetka. Izpričevala bi moral izpolniti med božičnimi prazniki, a ker so bila še v tiskarni. so zadevo odložili za nedoločen čas (kot da bi se izpričevala ne mogla tiskati pravočasno!).
Zadnje dni januarja so učitelji končno prejeli od svojih didaktičnih ravnateljstev izpričevala z nalogo, da jih nemudoma izpolnijo in izročijo staršem na vpogled. Toda kakšna zmeda! Kako izpolniti ta uradni akt. ko je grupacija predmetov popolnoma drugačna kot v vpisnici. Kako si je mogel prosvetni urad dovoliti, da je sredi šolskega leta tako samovoljno spremenil razvrstitev predmetov in kar je še huje. ne da bi pravočasno obvestil učitelje.
Ako bralec primerja posnetek vpisn.ee s posnetkom izpričevala bo ugotovil naslednje razlike:
1. da je slovenščina zapostavljena s tem, da so jo postavili za italijanščino in kar na šesto mesto ter da se ocenjuje šele v tretjem, četrtem in petem razredu. Mar se u-čenci ne uče materinega jezika tudi v prvem in drugem razredu? V vpisnici pa so učitelji beležili ocene za slovenščino v vseh razredih. Torej:
naj prenesejo iz vpisnice oceno iz slovenščine za prvi in drugi razred? Da je slovenski učni jezik postavljen za italijanščino, je kričeča krivica, ki je Slovenci ne moremo trpeti. Ko so predstavniki Odbora za slovensko šolstvo in-terpelirali dr. Udino, zakaj so zapostavili materin jezik s tem, da so mu prisodili šele šesto mesto v izpričevalu. se je ta izgovarjal, češ da so se zmotili ter da ni bil njihov namen zapostavljati slovenskega jezika. Obljubil je, da bo v novih izpričevalih ta krivica popravljena. Mar niso čudne take napake? Vrhu tega je na dano obljubo kaj kmalu pozabil!
2. Učitelji so ob zaključku prvega tromesečja beležili v vpisn.cah eno samo oceno za vedenje, nravno, državljansko in telesno vzgojo. V izpričevalih pa bi morali pisati eno oceno za vedenje, nravno in državljansko vzgojo ter drugo oceno za telesno vzgojo. Mar bi morgli prvotno oceno raz-polovitit...
3. Italijanščina je na četrtem mestu in pred slovenščino. Zakaj? Italijanščina je na slovenskih šolah drugi učni jezik in kot tak mora slediti materinemu jeziku/
4. Na petem mestu izpričevalu je predmet: branje, pisanje in druge vaje v izražanju, ki se ocenjujejo samo v prvem in drugem razredu. Zanj so učitelji izvedeli iz izpričeval. Prej ga sploh niso poznali.
Niti rubrika v vpisnici ga ne upošteva. Kako naj ta predmet učitelji redujejo? Za kateri jezik naj pride v poštev ta predmet? Za slovenščino ali za italijanščino? Sledeč logiki, pripada italijanščini, ker v izpričevalu pride takoj za njo.
5. Učitelji so redovali v vpisnici zemljepis in zgodovino z eno samo oceno, priro-doznanstvo pa ločeno. Izpričevalo pa upošteva za vse tri predmete eno samo oceno. Kaj naj napravi učitelj? Ali naj napiše v izpričevalu srednjo oceno, n. pr.: Ce je nekdo prejel v zgodovini in zemljepisu creno|7 ter v prirodoznanstvu oceno 5, bi moral sedaj imeti v izpričevalu oceno 6. Prvič bi vpisnica ne odgovarjala izpričevalu, drugič bi učenec ne bil več negativno ocenjen, kar bi vzgojno škodilo in obenem bi statistike za prvo tromeseč.
sestavili in odposlali na didak-itelji napišejo v izpričevalu?
4! Am n %,n«,nntnl	n	A	A/Irtn.	I	Tnvnuinann	rlntmlimA	v
tična ravnateljstva, ne odgovarjale več. Druga velika napaka, ki se ne sklada niti z učnim načrtom, je ta, da pri-rodoznanstvo kot predmet v tretjem razredu ne obstaja. Ko bo prejel učenec tretjega
na katero mesto v izpričevalu I je, katere so učitelji že davno
Tttm mi Cnčinah
predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob lt. uri tlniversal cinemascope barvni film:
ZAKON PUŠKE »
■$$
*.v
Igrajo:	FRED	MACMURRAY, JOAN WELDON
in JOHN F.RICSON
Tekoča številka
Verouk
Nravstvena in telesna vzgoja
Slovenski jezik stvarni pouk
Italijanski
jezik
Zgodovine in zemljepis
Prirodoznan-stvo in higiena 1
Računstvo in geometrija
Ročno delo
!|s
Risanie In lepopis
Pelje
Tako so razvrščeni predmeti v osnovnošolski vpisnici.
razreda izpričevalo, bo imel tudi oceno v prirodoznanstvu, katerega se sploh ni učil!
6. Na devetem mestu- v izpričevalu so združeni risanje, recitacija in petje. V rubriki v vpisnici pa so učitelji ocenili risanje in lepopis z eno oceno, recitacijo skupno z učnim jezikom ter petje zase. Katero oceno naj sedaj uči-
Upravičeno s6 dovolimo podvomiti v legalnost takih izpričeval. Vsakomur je znano, cla mora vsak uradni akt, ki ga izda katerikoli urad, odgovarjati internim aktom, ker edino ti so originalni in pristojni za morebitno preveritev.
Da ne govorimo še o slov-niških in tiskovnih napakah, ki bi jih morali učitelji popravljati s črnilom. Popravki so lepo razvidni v priloženem posnetku.
Mar to pristaja tako važnemu aktu?
Tako izpričevalo je le verno... izpričevalo sposobnosti upravljanja slovenskih šol sedanje šolske oblasti!
Znižan odstotek davka na poslovni promet
Finančno nadzorništvo sporoča. da so z ministrskim dekretom od 15. decembra 1958, ki je bil objavljen v Uradnem listu vladnega komisariata 12. 1.1950, znižani nekateri odstotki IGE, ki se jih plačuje enkratno. S tem dekretom se je znižal odstotek od 12 na 10 za surogate kave domačega in od 7 na 5 tujega izvora, od 11 na 9 odst. za les domačega in tujega izvora, od 8 do 7 za tramove in deske vsake dolžine, od 9 do 8 za samo obtesan les in od U do 9 'za neobdelan les. Poleg tega je raztegnjen posebni sistem plačevanja «una tantum«, ki je že obstajal za polenovke, tudi na posebno pripravljene ribje konzerve (filetti).
VPRAŠANJ* IN ODGOVOl
Neka mati tarna, do da pomagala svojimi 0 ma pri učenju, a le r* zaposlena, živčna in ** Odkar obiskujeta red (eden je D osnovne, drugi v !■ 1W. industrijskega tečaja), premalo sposobna, da W pri učenju pomagala <* tudi slabo napreduj*®! štruktorja pa jima ne ^ priskrbeti, ker nima st* čeprav ve, da je znaar nes bolj potrebno Hkrati pa žena pravi, at ta otroka preveč učeni1-ša, kaj menimo o te"1' Odgovor: Vprašanje P pri učenju, pa naj osnovnošolsko ali Pa s
šolsko učenje, je
zelo
Po
vzgojno poglavje. - . jj nju mnogih staršev, m) mladina vse naučila n1 izvršila v šoli. To “ zelo idealno in men* vsestransko zaželeno. A pozna učni ustroj ve. * bili za to potrebni P1" ti-le pogoji:	drugačen
načrt z bolj sodobni® živim vzgojnim smob lesno in duševno doW vita in dobro vzgoje11 .učne",,
dina ter v vzgojno-' gledu brezhiben učile*)
S tem pa je že re<* je učenje samo v so ših razmerah nemoč 1 roma nezadostno.
Sicer pa kaj P°meI''1£ učenje? Ali je morda
rp sp ftlrnlr nauči le
če se otrok nauči -	■
pravilo ali pesmico te* izpraševanju nestrpno , Ali pa če se pri tgOJ zemljepisni, prirodop’ . drugi lekciji dobro 0 ^ mu to znanje že teden izpuhti? Resni™ vilno, rekli bi življenj- f « nje pomeni čut dolžno ca do dela, staršev, skupnosti. V ta n>j j) moral biti učenec P1^, resnično prisoten, raz hovno spremljati in iCc sodelovati; na kratk°-razumno osvojiti. A dovolj. Snov si je *re osvojiti.
To učen je bi se P ^ moralo vršiti v *° ’ jj pod nadzorstvom vz* da se starši
Vemo.
da smo od tega se. ^ daljeni. Znanje, ki s1., ■ dina pridobi v žoh-pri domačih mladina normalno ^ zdrava, če je pri P i ljiva in ima dobr^^ lja (profesorja), ho ^ sposobna samostojno domače naloge. ^ S tem pa ni r * staršem (ali drug1 skim članom ni otroku nikoli in nlllJ ^ gati. O, pač! Mora®0y drug1*1 F
magati, a v dru Otrok naj ima za ^* J) ločen prostor, Pr,.tnj it mir. Ne bodimo S1 _ jjll
h,
vozni, če on
uči pesmico, ki 1°
deklamiral, če ohn^ljS1 nas kaj .
ono snov, _
Vzemimo si ne**L<l 7 vsako toliko preg1 * I če naloge. Površno^ ^ no	napisano	nalog
še enkrat. Cc s71°nai1^ v prvi mladosti	J
red, snago, točnos^. ^
čut	odgovornosti 1	-e	t
do	dela itd.,	če se	u	1
rej	temeljito	s^’’	<
mi	činitelji,	ki
govem življenju	ft
membno vlogo, a M da bo svoje šolsk^ samostojno in hr« moči.	_.	.	ufe11
V
Glede preobili™ ,](J povemo, kar je _ _
n.--	-	.	„•
krat naglašeno: ® p vi je preveč, drug ^ oziroma je sploh j,i menimo, da znam
preveč.
			
i«.......
Izpred prizivnega sodišča
S prizivom dosegel zn
in priznanje pogojnosti
* -  —— 	- ■	y
V Vidmu so ga zaradi prevare in ponarejevanja podpisov o
li na 1 leto zapora, tržaški sodniki pa so kazen znižali 7.» ^
«Smo pri 25. žrebanju natečaja abonentov Radia C. I. Sreča vam je naklonilo majhno darilo...« — je bila vsebina pisma, ki so ga številni meščani Vid m 4, Verone in tudi Milana našli v nabiralnikih poleg vrat stanovanja.
Pismu pa je sledilo drugo z bonom za nakup s 50-odstot-nira popustom nogavic vrste SOD, vendar le proti plačilu 375 lir, ki bi jih morali s čekom poslati na določen naslov.
Teh pisem je le mnogo krožilo po deželi, a le tri osebe iz Verone so nasedle in plačale. Ena od teh, in sicer Pia Mortignani je hodila od trgovca do trgovca z bonom, a nihče ji ni hotel dati nogavic. Zato se je pozanimala pri RAI, a tu je zvedela, da o zadevi ne ve nihče ničesar.
Seveda so karabinjerji, katerim je bila poverjena naloga, uvedli preiskavo in ugotovili, da je pisec pisem 29-let-ni Mario Dri iz Vidma. Moža so zasačili v Milanu, kjer je krožil po mestu s 750 že pripravljenimi bon! za razdelitev naivnim osebam. Sicer Dri ni hotel in tudi ni mogel tajiti prevare, vendar se je skušal rešiti obtožbe z izgovorom, da je nameraval naroči-
ti	pri	neki	milanski	tovarni
zadostno količino nogavic, ki bi	jih	nato	dostavil	osebam,
ki	so mu z	denarjem	odgovorile na	pisma. Med preiskavo
pa je prišlo tudi na dan, da je razposlal pisma že 81 osebam in kar je najhuje, da je ponaredil podpis neke ženske na čekih.
Novembra 1957 je moral Dri pred videmske sodnike pod obtožbo prevare, poskusne prevare in ponarejevanja pod-pisov. Glede na to, da je zelo malo ljudi nasedlo in tudi zaradi dejstva, da so prevarane osebe utrpele res neznatno škodo, so ga obsodili le na leto dni zapora in & tisočakov globe, ki bi jih moral plačati skupno s sodnimi stroški.
Da ga ostra obsodba ni zadovoljila, je povsem razumljivo: zato je Dri vložil priziv, ki ga je rešil gotovega zapora. Tržaški prizivni sodniki so mu nekoliko znižali kazen, in sicer na II mesecev zapora ln 4000 lir globe, kar zadostuje, da si je Dri pridobil pravico do pogojnosti kazni za dobo petih let Pod pogojem seveda, da ne bo v tem času prišel več navzkriž s zakonom.
Preds. Fulco, tož. Santona-staso, zap. Zanetti, obramba odv, Bjattino,
Carmelo kolice Messine
195°; f Je|
bruarskega dne
presenečenjem z
tila proti njem0 . ba zaradi Prl*aS,-f t1
Tožbo je viožil gr ni-
ške zavarovalni™ ^(1,^ ^
vani, ki je
priP0
uh dobil za z*'' |ju<* ji
sr?1**
Rossito j- f,; obtožbo ter j* r Je dolžan *aV*[i.Mi', ■ za katero ga ^l j*t
if*
stitve. To )« ” plače in ker « v *
družinskih rarlo*",
mov v MessinO' |jUb i rediti zadeve. fil bo denar P°
telegrafsko P0?"
pil* *
u. bo P.ov«11- o, y to storil, ni zn. tei je, da je piova«11 njen denar. #o\J Morda «e J« ^ tem rešil nadaU *j I? sti, pa čeprav tegniti sodni f p*/ t. .e ni	k°nčal*	p/j	*
ker k« je	sodni*	r	»	q
prosti! obtožbe-	l	Ji
Sodnik	(
ti, zap. SC*** v Morgeta,
DNEVNIK
— 5 —
12. februarja 1959
Zastopstvo opozicije v odborih Emisijah in javnih ustanovah
Udv?*ltL?biinsk‘ svet je na i katerr, ■ sPTejel resolucijo, »»m t»Je “Pozicijskim skupi-»«ooWfnana pra«»ca da so n JS??. • upravnih svetih kr v u. 'h občinskih ustanov Krcnk i dTKB,h javnih usta.
Yp**toZ*einaimenUie
iitiL3LnajvažneiŠi sklep po-občinjL.; ra®®* W B“ Je sedanji s !«m i. ? , sed“J sprejel, odpravi,' b,l“. t,,a3 formalno Pojiciji,? diskriminacija o-Phčhaiil, ,liuP,n,. te skupno t« t.y. Ja3° v občinskem sve-
^lT'nHkratl PO le bil nopoi,i odpravljen tudi mo-io <€ T4 1 demokristjanov, ki #!Posrsrf0„ **da) vedno upirali C, * nfTnu nadzorstvu opo.
Maikik **m v upravah ob-*•» »utanov.
j’ da jo bila vsaj Odpravljena diskri-kif “ . »Pozicijskih skupin,
» Predin*01 re,°^uc'ia’ kl 30
M „'d|a»al* demokristjani,
, ItnCf1 Popoln
0#i
)li
It
ltt in	—»a v tem po-
tsriio., , sta3a še vedno ne-!‘«ti ll - bodo tejub sklepu !*dete Vlqarske skupine pri-Ptivšom * nevarnost izvira ‘Hel n„v\'* Sovora, ki ga je ^“Pino elntk demokristjanske
It odkntVeiovalec Stopper, ko >no„j dejal «da je na o-^djen„ ove resolucije zagost n,n*1*Vc^tev predstavni-"^lonip skib skupin, te so 'J h* S ** občinskemu odbo-na tiste
8	ki 30 Pripravljeni
ti zla.,- ^[n trenutkih podprejo, jn krščansko demokraci. '4 J,oIinCer- na Va liberalca, It, 2at 8n na df. Agnelet-*a«tali j so . tudi upravičeno *io|(n„, mi o iskrenosti delt J“inskega predloga, ki o spremeni v navadno za veliko večino opo-ličiV,'- 3kuPin. Ta nevarnost i°lUCij;s^n delu sprejete reki j, ’. kjer je rečeno da iil'tki[,lanje teaa načela ob-'ateInit	p°°blašča komisijo
Pfedskupin, da določi astavu,ke za ,’volltevi,
.fotna, da so demokrist-
It ži!i in^L.•S0 res°lucijo predlogo d„'J.e bila sprejeta z ve-i,r Je *°*’ ?trenieH doseči to, c Snjihov svetova-slUttie	^!jub temu pa o-
,j ‘lavno predvsem dej-jVtl1 tieni0KC. občinski svet tudi it'! ^nal kr'3tjanskimi glasovi el ^Pico ?oz‘cijskim skupinam M bjcnili’	50 zastopane v u-
5Vet ‘b ’n komisijah Piortp Ustanov. To načelo s® b° 0 hiti spoštovano in te» „	večina	svetoval-
"iti, Hn , činskem svetu bra-
r>'-tho? *>° tudi dejansko u res-
i^s ig ,	.
,a tlfri miajo stranke od-M 2 PR[
in PSDI) skup-
®neletto^ra^ci. Tolloyem in A-absolutno večino in
iaiil,
i0”	komisiji	načelni-
r - ,l111 tdi odločijo, kar se “»Vj. 0da r‘ted obravnavo ,e,,ioičrafnt.resoiuciji je social. " ir svetovalec prof. tl*	,Qn° poudaril, da je
fcristin , p‘na podprla de-I Pota j resolucijo z na-pt-ed„a sc. omogoči izvoli-i^ieij.L. vnika kakršne koli y*’ da e skupine. Omenil je ."'toDni Se ne strinja z nekim ,5^istin (mislil je na de->iJa J111 Stopperja) da re-'dnaJ^či izvolitev zlasti
trenutno nobene nevarnosti, da bi prišlo do diskriminacije enih ali drugih predstavnikov v občinskem svetu. Tudi s pomočjo dveh liberalcev, Tollo-ya in dr. Agneletta Krščanska demokracija ne bo mogla vsiliti svoje volje in se bo morala v komisiji načelnikov skupin podrediti večini. To velja seveda samo v primeru, da se ne bodo demokristjani povezali z misovci.
Dosedanje izkušnje nas učijo, da je treba biti zelo previdni do demokristjanskih obljub. Bivši župan Bartoli je leta 1956 ravno tako načelno priznal, da imajo opozicijske skupine pravico biti zastopane v upravah občinskih ustanov. Ko pa je bilo treba izvoliti upravno komisijo Ace-ga ta je Bartoli to obljubo prelomil in nastali so incidenti, ki so postopoma povzročili razpust občinskega sveta. Dolžnost sedanjih občinskih svetovalcec je, da se izognejo ponavljanju dosedanje demokristjanske politike. To jim bo uspelo, če se bo večina zavedla, da je treba napraviti konec demokristjanskemu monopolu v vseh javnih ustanovah.
O V nedeljo bo delegacija sindikalnih predstavnikov Nove delavske zbornice-CGTL položila venec na grob žrtev stavke iz 1902. leta.
O Finančno nadzorništvo o-pozarja trgovce, da zapade 28. februarja rok za prijavo za plačevanje IGE.
■»Komunist* dalje ugotavlja, da se je na kongresu govorilo samo deklarativno o odnosih med socialističnimi državami kot da je v teh odnosih vse v redu in da je bilo v redu. Molčali so o vseh neprijetnih spominih in dogodkih v nekaterih socialističnih državah.
Obtožbe, da se je Jugoslavija tudi Okregala z državami socialističnega tabora za račun ameriških imperialistov, niso mogle vreči sence na jugoslovansko politiko, temveč na avtorje takih trditev, ki še sami ne verjamejo v to. kar trdijo. Ni potrebno nobenega dobronamernega človeka prepričevati, da sta Jugoslavija in Zveza komunistov Jugoslavije za enotnost socialističnih držav in vseh naprednih sil, toda smatramo, da je neoto-hodno in realno, da se-ta enotnost uresniči na določenih marksističnih načelih, to je, da se uresniči enotnost enakopravnih. Samo taka enotnost je lahko stvarna in trdna in predstavlja činitelj kohezije socializma.
Vujanovič nadalje ugotavlja, da je Hruščev na kongresu izpopolnil, povezal in sistematiziral vse tisto, kar je bilo rečeno v gonji klevet, falzifi-katov in žalitev proti Jugoslaviji in da so v protijugoslovanskih izpadih na kongresih sodelovali tudi nekateri . zastopniki drugih socialističnih držav in komunističnih partij. Se pred kongresom in na samem kongresu so skušali pri-
Grozno odkritje v nekem stanovanju v Trevisu
Ogljikov dvokis je uničil štiri življenja: očeta,	matere^8-mesečnega
Očetov brat je prišel pogledat, kako je z bolnim otrokom, in se je ponudil, da bo on pri njem bedel namesto staršev, ki so že prejšnjo noč prebedeli Plin se je razvijal ob gorenju peči na tekoči plin
Antonio Segnl moli ali jamstvo za sestavo najboljše vlade.
Protislovja v obtožbah1
Jugoslavije na XXI. kongresu KP SZ
(Nadaljevanje s 1. strani.)
skupin, ki so "honv odboru. Dejal je. da
.Phj,	“ skupina ravnala
SiZT0 in da ne bi te-
n°beno opozicij-iNl	\10- Podobno je zo-
L^iit rat republikanski od-li j°. °ni Cpp’’ .k* dejal, da }° rv3e,nePristransko ravna-J«e Sp i opo?iCi3steh skupin. tli	,°*ta ti dve straiiki
%
“"»jih
obljub, potem ni
TREVISO, 11. — Preteklo noč je gorilni plin zahteval v Trevisu štiri smrtne žrtve. Zastrupitvi s plinom so podlegli; zavarovalni uradnik Lui-gi Amadio, star 28 let, njegova 26-letna žena, njegov sin Stefano, star osem mesecev, in brat, star 31 let.
Davi ob 7. uri je neki drugi Amadiov brat šel na Ama-idiov dom, da bi napravil i-njekcijo nečaku Stefanu, ki je imel pljučnico. Brat je dolgo časa zaman pritiskal na zvonec. Ko je videl, da se nihče ne oglasi, je vdrl v stanovanje ih je takoj zavohal smra<^ po plinu ter stekel v spalnico svojih sorodnikov, ki pa jih je našel že vse mrtve.
Iz prvih ugotovitev oblasti je razvidno, da je treba pripisati nesrečo ogljikovemu dvokisu, ki se je razvil v sobi, kjer je vso noč gorela peč na tekoči plin. Starši so že prejšnjo noč prebedeli pri bolnem otroku, ki ga je preiskal zdravnik in priporočil
IllVIIIItlllIIIllllt•!!tlllllllffIIIIIVVIIIlttI
najmanj 20 stopinj toplote. Zato so nesli v sobo plinsko pečico, ki je gorela yes dan in tudi zvečer. Okrog polnoči je prišel obiskat družino Amadiov brat Tarcisio, ki se je hotel prepričati o stanju nečaka. Ker je videl, da so starši utrujeni, se jg. .ponudil, da bo bedel pri otroku1. Medtem pa se' je zrak . Sušil in polnil z ogljikovim dvokisom. Nesreča je hotela, da je tudi Tarcisio na stolu zaspal, tako da so do jutra vsi štirje umrli.   «» —
Posledice tornada
ST. LOUIS, lit — Med ruševinami hiš, ki jih je posul «tornado» ki se je zdivjal nad St. Louisom, so našli še dva mrliča, in tako se je število žrtev — po uradnih podatkih — dvignilo na 21. (To je kakih 10 manj kot so javljala včerajšnja poročila.) Sedem o-seb pa še vedno niso našli. Od 300 ranjenih so morali 70 oseb spraviti v bolnišnico.
.............. Materialna škoda tega tor-
naj bo v prostoru," kjer bo ’ nada se ocenjuje na 12 milijo-
Iz koprskega okraja
^ločene minimalne odkupne cene ** večjo kmetijsko proizvodnjo
Ve za Dan mladosti v Kopru - Izdelan zemljevid Kopra in predme-osnovi sprememb v zadnjih letih - Občni zbor <Svobode>
V0 ožifi?rejel Predl°e od' > i	i gradbenih okoli-
j[ h*ili r, 11 testnih naselij v A u 8kih ^ Za tista področja
^>iodbl,lnih °hfin' k)er
I. S l*wVi4(n» 10 d0 15 letih 1, , P1> Stadnja raznih ob
Kf Vi* iZVa1tan°Var,jskih posl°'
^ W* Ut«^ niem tega odloka, <(*. ^ °1l 0 °')en z zveznim za-iS(,’švbni!'acionalizaciji stavb
1j0 H	bodo	da'
;ii l|iri8)^oinosti za izgrad-industrijskih
^ ®njskih objektov. t»°lem»tiki
'hn*1)! Lb* temeljito pomeni-k *^eSa 0prs'tpga občinskega
kmetijstva
SV hu b.°ra'
’*d"tn v'
'tnjpiVrt«. le proizvodnja
Ugotovili ■ n,:.'1 ’8n' dosežen re-elc vina m sad-
I
SŽ tpo^,n in krme (delno tla, 9. K 'adanske suše) za-
>WeD.-.bnrt0
!|l l d".!*.",0, DOdo vs0 pozor-11 Povrtnii
inarstvu
'k^*tii ',V rR"tlinam, saj so S«, b«tiQg0,tlni P0*!0!'- Pr»d'
SfciM kiju *>vedli n« Širših 'H ,°Viij 8'oboko oranje, si
Si! ?»b»vip.itetn.a 'em*n.a
1 več umetnih
!>■ rebr
tkko' *' mnogo obetn-'nienovanega po-S 'h y “»delovanja med S I'amr. 1lugftm' Zadruge
k>«
ireč
zagotovile kme-
1» t^,b<t odkupne cene, 'tjJbadhi,■' ***• ds bodo kme
“i SUte*le k V^J' pr™-
ti>	V	/vezi	so „d'
*« a.nrlP
podietjcm, J*3o z živilsko pre.
delovalno industrijo (Fructus, Vino in Delamaris), naj aktivneje vplivajo na kmetijsko proizvodnjo Več ko bo pogodb, manj bo nevarnosti, da ui proizvodnja nihala, saj bo proizvajalcu zagotovljeno, da bo pridelek prodal po primernih cenah.
Na seji so tudi govorili o komasaciji in arondaciji zemljišč. Stvar dobro napreduje in kažejo kmetovalci precej zanimanja za to, da bi večje komplekse zemlje smotrneje izkoriščali.
* * *
Za Dan mladosti pripravlja, jo v Kopru večje število kvalitetnih prireditev. Tako bo 23 maja zvečer na Trgu revolucije v Kopru uprizoritev Kreftove Velike puntarlje, naslednji dan dopoldne bo na i-stem mestu razstava prosvetne dejavnosti okraja, zvečer pa bo program, posvečen dogodkom, ki so v zvezi s 40-letnim delom Komunistične partije Jugoslavije. Kakor smo zvedeli, bo pripravil dramatizacijo znanega upora v Marezigah proti fašističnemu nasilju pisatelj Vasja Ocvirk. Izvajali pa bodo verjetno člani amaterskega odra koprske Svobode.
* * *
Redne letne konference je opravilo v koprski občini že r.ad dve tretjim osnovnih organizacij Zvezč komunistov. Na konferencah sprejema članstvo razne obveznosti v okviru priprav za proslavo
40-letnice KP Jugoslavije. Število članstva se je povečalo za okrog 100. Sprejeli so predvsem mlade delavce.
* # *
Komisija za določanje ulic in uličnih imen v Kopru je zaključila z delom. Tehniki, zgodovinarji in jezikoslovci so izdelali zemljevid Kopra in predmestij ter vnesli vse spremembe, ki so nastale v zadnjih letih H Kopru spadajo odslej tudi predmestja Semedela, Škocjan in Salara, mesto samo pa šteje 1203 hišne številke. Zdaj bodo pripravili tudi nove ulične napise in hišne številke. Pri poimenovanju ulic je komisija upoštevala vse lokalne značilnosti preteklosti in sedanjosti, kakor tudi prihodnost glede na razvoj pristanišča in industrije.
* * *
Koprska «Kvoboda» je te dni polagala redni letni obračun svojega dela. Največ u-spehov je imel lani moški pevski zbor pod vodstvom prof. Lovca, ki se je močno uveljavil tudi v republiškem merilu. Uspehe so imeli tudi Hmaterski oder, godba na pihala, folklorna skupina, tam-buraški orkester in lutkovni oder. Manj uspehov pa sta i-mela sekcija za izobraževanje in upravni odbor, ki je premalo skrbel za razširitev članstva in za koordinacijo dela med sekcijami Letos bod„ odpravi teh pomanjkljivost' posvetili vso pozornost.
—an
nov dolarjev, kar je okoli 7 in pol milijarde lir..
Krajevni urad Rdečega križa je javil, da je 1400 ljudi ostalo brez strehe, ker so njihove hiše porušene. Tornado je poškodoval okrog 4000 poslopij.
Gosta megla v Milanu
MILAN, 11. — Vso noč in vse do davi je bil Milan in velik del padske nižine zavit v meglo, ki je bila tako gosta, kot še nikoli letos. Mnogi vlaki so prispeli na cilj z zamudo od 10-15 minut. NajveČje težave so imeli na tovornih postajah. Tudi cestni promet je moral biti počasnejši, pogosto je bilo treba sestaviti konvoje 50 ali celo 100 avtomobilov in nato polzeti s hitrostjo 6 kip na uro.
 «»——.
Pojasnjen grozen zločin?
MILAN, 11. — V enem izmed številnih prekopov med Milanom in Lodijem so lani julija našli truplo brez glave in brez nog, ki ga ni bilo mogoče identificirati in prav nič se tudi ni izvedelo o zločincih, ki so zagrešili grozno dejanje. Danes popoldne pa so po ukazu sodišča v Lodiju a-retirali Anno Amazio iz Milana in njenega ljubimca Lut-gia Danzija. Ona ima 28, on pa 37 let. Aretirali so še tri druge osebe.
Ugotovilo se je, da 1« u-morjeni 36-letni Giulio Masss-ro, mož Anne Amazio. 2ena je s pomočjo svojega ljubimca moža umorila in potem sta ga vrgla v neki prekop, preiskava je sedaj zaključena, toda aretiranci so pr; prvih zaali šanjih vse odločno zanikali.  «»——
«Distan(!an» namesto
«Hansa Hedtofta»
KOPENHAGKN, 11. - Danska vlada je sklenila da se bo plovba med Dansko in Groenlandijo to zimo nadaljevala kljub temu, da je prišlo do katastrofe nove ladje «Hans Hedtoft«. Vendar pa se potniki obveščajo, da bodo potovali na lastno odgovornost. Deset potnikov se je prij;*ilo za prvo prihodnjo pot ladje «Dlstandan», ki bo jutri odpotovala proti Groenlandiji namesto ponesrečene ladje »Hans Hedtoft«.
Vas v nevarnosti pred skalami
2ENEVA, 11. — Na sestanku, ki mu predseduje načelnik ministrstva za javna dela je v Vierge v teku proučevanje ukrepov, ki naj preprečijo, da ne bi velikanska masa skal treščila na naselje Herbriggen, kar bi nujno povzročilo pravo katastrofo. Razmere postajajo nevarne tudi za sosedne vasi, kajti skalnati pIhz bi mogel zajeziti številne vodne tokove
v dolini in s tem povzročiti poplavo. Pilot Hermann Gei-i-^er je s helikopterjem prele-lifVel področje in ugotovil, da se je razpoka razširila in da se masa skalovja začenja udirati. Po mnenju nekaterih tehnikov pa nevarnost ni tako pereča, pač pa bo postalo kritično, ko bo začelo deževati. Posamezne skale tega skalnatega plazu so velike kot petnadstropna hiša. 250 prebivalcev Her-briggena je vas izpraznilo, toda nekateri so se danes vrnili, ker se ne morejo ločiti od svojih domov.
Zastrupljeno ozračje nevarno za
LONDON, 11. — Vsaik Londončan vdihne na dan toliko dima, kolikor bi ga udibnil, če bi pokadil 100 cigaret. Tako p,še v reviji #Medical Press« znani kancerolog prof. Pybus. Ta pravi, da je ozračje j velikih mest prenasičeno s plinom benepirenom. Zastrupljenost ozračja je torej mnogo bolj nevarna za raka na pljučih kot normalno kajenje. (Seveda je še huje, če tem domnevnim sto cigaretam dodamo še 30 ali 40 pravih cigaret).
Zagonetni operiranec kirurga Olivecrone
STOCKHOLM, 11. — sloviti švedski kirurg za možgane O-livecrona se je vrnil iz Kaira, kamor je v vsej naglici odpotoval pretekli petekj da bi operiral neko osebnost, za katero se pa ne ve, kdo je, pa čeprav menijo, da je šlo za
neko Egipčanko iz višjih krogov. Prof. Olivecrona je reikel, da je operacij« normalno uspela.
Žandarji aretirali
vesele gasilce
DUNAJ, 11. — Gasilska četa iz Au am Leithagebirge (J-užna Avstrija), ki- jo je sestavljalo 45 članov, je slavila zadnji dan pusta v neki gostilni. To svoje slavje so veseli gasilci hoteli podaljšati vse do naslednjega dne. Toda edini žandar tega naselja je hotel, da bi gasilci spoštovali umik, ki je bil določen. Ko ob 5. zjutraj gasilci niso hoteli odjenjati, je žandar poklical pomoč iz okoliških krajev in ko so prišli žandarji na pomoč, so se jih štirje gasilci lotili. Vse štiri so žandarji aretirali in prijavili sodišču; v protest proti temu pa so ostali gasilci zagrozili, da ne bodo gasili- požara, če bi do njega prišlo.
 «»-------
Četrta odprava SZ na Antarktiki
MOSKVA, 11. — Sovjetska agencija TASS javlja, da je četrta sovjetska antarktična odprava odpotovala z oporišča Mirni proti oporišču Komso-molskaja. 12 članov odprave računa, da bo v letih 1959-60 prispelo do magnetskega in zemljepisnega tečaja in morda tudi do tako imenovanega nedostopnega tečaja. Odprava nosi s seboj veliko znanstvenih instrumentov in radiood-dajnik.
kriti dejstva o hitrem gospodarskem razvoju Jugoslavije, čeprav je dejstvo, da je tempo razvoja industrijske prpiz-. vodnje v J-ugoslaviji zadnja leta hitre.iii od planiranega tempa v sovjetskem sedemletnem načrtu. V obravnavanju odnosov do Jugoslavije, je vse polno protislovij. V isti: sapi se govori da «stališče Ju-; goslavije diši po dolarjih« in o možnosti sodelovanja z Jugoslavijo «v borbi proti imperializmu«. Med poplavo žalitev se izražajo prijateljski občutki do jugoslovanskih narodov in komunistov «herojev ilegalne in partizanske borbe«, čeprav sovjetski voditelji dobro vedo, da so ti heroji ilegalne partizanske borbe prav tisti vodeči kadri ZKJ, ki jih napadajo kot imperialistične agente in sovražnike socializma.
Na kongresu so govorili tudi o izolaciji Jugoslavije. Toda če . je Jugoslavija res izolirana, zakaj je potrebno toliko vpitja in pozivov na borbo proti »jugoslovanskemu revizionizmu«, kateremu je, kot se trdi, prizadejan odločilen udarec?
«To, kar oni Imenujejo »Jugoslovanski revizionizem«, poudarja »Komunist«, ne le da ni revizionizem, temveč sploh ni jugoslovansko. To je nekaj, kar je nujno in ki zakonito izhaja iz družbenega razvoja socializma in ki se javlja nekje hitreje in nekje počasneje v vseh državah in delavskih gibanjih. To pa se ne more izolirati niti - likvidirati. To dokazujejo tudi dejstva, da medtem ko toliko vpijejo proti »jugoslovanskemu revizionizmu«, istočasno pod pritiskom življenjskih potreb sami prihajajo do nekaterih grešnih »revizionističnih idej«, o potrebi decentralizacije države, o sprejemu delovnih ljudi v upravo gospodarstva, o demokratizaciji raznih družbenih področij; dalje; da je nemogoče — kot so to zamislili nekateri na Kitajskem — skočiti iz polfevdal-nega stanja v komunistično družbo itd. itd.«
«Cim prej bodo razumeli da je zakonitost nujna, ugotavlja «Komunist», tem bolje bo zanje in za socializem, kajti nespoštovanje določenih zakonov gibanja družbe vodi v nevarnost izolacije od lastnega ljudstva tiste, ki bi želeli izolirati tako imenovani »socialistični revizionizem«. To se je že enkrat v najostrejši obliki pokazalo v nekaterih socialističnih državah, ki so doživele težke pretrese in krize«.
»Komunist« na koncu ugotavlja, da je Hruščev na kongresu navajal znana Marxo-va in Leninova stališča, o neizbežnosti .socialistične ,(lobe v prehodu v komunizem (kar je indirektna I^ritika, kitajskih poskusov' o čfireltt1;
fričtin ' pre h tlet u v komunizem) in navaja besede Hruščeva o izumiranju države in potrebi postopnega prenosa državnih funkcij na družbene organizacije in druge organe. «Taki pogledi o vprašanjih razvoja socialistične demokracije in vlogi države, poudarja «Komunist», pomenijo napredek v smeri opustitve starih stalinističnih tendenc o državi«.
(iPolitika« prav tako v daljšem članku analizira poročanje dopisnikov češkoslovaških listov akreditiranih v Beogradu in ugotavlja, da češkoslovaška dopisnika v Beogradu ne gledata resnice in dejstva, temveč da gresta samo za tem, da zadovoljita potrebe protijugoslovanske gonje, ki se vodi proti Jugoslaviji iz Prage »Politika« z dejstvi in dokazi pobija trditve češkoslovaških dopisnikov in ugotavlja, da sta dopisnika . Rohan in Vaclik prekršila moralne norme, ki veljajo v novinarstvu in da zavestno sodelujeta v akciji zastrupljenja odnosov med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
B B
 «»-----
Ciper
neodvisna
republika
(Nadaljevanje s 1. strani)
Čeprav uradno poročilo ne omenja, na kakšni podlagi je
Miilititiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiif m iitiKiitiiiiii n um mn iiiiiiKi iiimii m iiiima mn |||||||,||||a||||||,|,|V|,„||||
Mnogo ranjenih in aretiranih med pustovanjem v Caracasu
Do incidentov je prišlo, ker policija po odredbi občine letos ni dopustila stare navade metati vodo na mimoidoče
CARACAS, 11. — Na pustni torek je v Caracasu prišlo do več incidentov in edino to je označevalo pustni dan, kajti sicer ni bilo letos v načrtu nobeno pustno slavje. Do incidentov je prišlo na raznih točkah prestolnice med skupinami »metalcev vode« in policijo,, kateri je bila poverjena naloga, da uveljavi odredbo občine, s katero je občina za letos prepovedala med pustom metati vodo na mimoidoče, kot je to že v stari navadi. V predmestju Caracasa so skupine mladeničev, ki so pripravile škafe1 vode in kamenje, prišle v stik, s policijskimi agenti, ki so uporabili solzilnc bombe, da so se mogli izviti iz obroča. En policijski avtomobil pa so mladeniči prevrnili in zažgali.
Po poluradnih vesteh je bilo na pustni torek v teh incidentih ranjenih kakih sto oseb,
prvih incidentov je prišlo na trgu «E1 silencio« kjer je policija morala klicati na pomoč nacionalno gardo. Slednja je uporabila orožje in tedaj je množica vdrla v trgovine in začela razbijati izložbe in ropati. Do podobnih incidentov je prišlo tud' drugod. Policija je aretirala kakih sto oseb in po njenih izjavah je med temi precej bivših kaznjencev, ki so ščuvali množico. Po drugih vesteh pa naj bi za temi neredi stali tudi političn. nasprotniki sedanjega predsednika Romula Betancourta.
Smrlnosl zaradi tbc se zmanjšuje
ŽENEVA, 11. — Iz statističnih podatkov, ki jih je zbrala
od katerih^ nekatere težje. Do svetovna zdravstvena organizacija, se je število smrti za-rabi tuberkuloze v dobi med 1952 in 1957 zmanjšalo za 50 odstotkov. To zmanjšahje — kot pravijo strokovnjaki — je treba pripisati predvsem vedno večji uporabi novih zdravil, med katerimi sta predvsem streptomiem in zdravilo «1NH«.
V 40 deželah, koder je organizacija zbirala podatke, je smrtnost zaradi tuberkuloze najnižja na Irskem, kjer se je odstotek smrti zaradi tuberkuloze zmanjšal od 13.5 v letu 1952 na 4.3 v letu 1957 na sto tisoč prebivalcev. Najvišji odstotek pa so zabeležili v Hongkongu s 1026 primeri
leta 1957. V Italiji se je odstotek smrtnosti zaradi tuberkuloze v istem razdobju znižal od 27.7 na 20.6.
bil sporazum sklenjen, piše grški tisk, da bo Ciper postal neodvisna republika. Po nekaterih vesteh, ki prihajajo iz krogov turške delegacije, predvideva načrt o neodvisnosti o-toka naslednja določila; 1. Velika Britanija se bo odpovedala suverenosti nad otokom.
2. Nova država bo imela tri zakonodajne zbornice:	eno
zbornico bodo izvolili ciprski Grki. drugo ciprski Turki; V tretji zbornici, ki bo upravljala tekoče zadeve, pa bodo Grki in Turki zastopani v odnosu 70 odstotkov za Grke in 30 odstotkov za Turke. 3. Ciprsko vlado bo vodil predsednik, ki ga bo izbrala grška skupnost, in podpredsednik, ki ga bo izbrala turška skupnost. Podpredsednik bo baje imel pravico veta proti vladnim sklepom, ki bi se tikali vprašanja položaja otoka. 4. Policija in sodišča bodo mešana.
5 Na Cipru bosta dve ločeni vojaški oporišči, ki bosta obe pod jurisdikcijo NATO. Prvo oporišče bo izključno britansko, drugo pa grško - turško ali pa angleško - grško - turško.
Po poročilih agencij je sedaj še nerešeno vprašanje dneva neodvisnosti. Grško - turški sporazum predvideva takojšnjo neodvisnost, medtem ko je Mac Millanov načrt določal sedemletno prehodno razdobje.
O tem se bosta grški in turški zunanji minister razgovar-jala s Selwynom Lloydom v Londonu.
Med temi razgovori bodo razpravljali tudi o morebitnem sklicanju tristranske konference med Anglijo, Grčijo in Turčijo in o morebitni u-deležbi predstavnikov ciprskih Grkov in Turkov. Vsekakor bo morala britanska vlada še podrobno proučiti določbe sporazuma, potem ko ga bosta A-verof in Zorlu obrazložila Sel-wynu Lloydu. Pri tem je potrebno sodelovanje več ministrstev (zunanje ministrstvo, obrambno ministrstvo in ministrstvo za kolonije). Se posebno pozornost bo britanska vlada posvetila vprašanju vojaških oporišč in vprašanju «ukrepov proti komunistični nevarnosti«. Sele po nocojšnjih razgovorih med tremi zunanjimi ministri bo mogoče vsaj približno vedeti, ali bo Velika Britanija sprejela grško - turški kompromis. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da za sedaj ni v načrtu nobena konferenca treh in prav tako niso v načrtu nobena pogajanja. Pripomnil je, da ima prihod grškega in turškega zunanjega ministra samo namen poročati angleški vladi o razgovorih v Zuerichu in da ni verjetno, da bodo objavili o tem uradno poročilo. Ni pa izključil možnosti, da bi sporazum bil podlaga za poztiejša pogajanja treh. Kakor je znano, je Mac Millan večkrat izjavil v spodnji zbornici, da bi Velika .Britanija u-poštevala ureditev, o kateri bi se sporazumeli grška in turška vlada Rezerviranost Foreign Officea obrazložujejo s tem, da se važna zunanjepolitična sporočila običajno objavljajo v spodnji zbornici, in tudi s tem, da je potrebno vedeti za podrobnosti sporazuma.
Nr izključeno, da bo angleška vlada, preden dokončno odobri sporazum, zahtevala, naj se vanj vključijo določbe za zaščito njenih interesov. Danes zjutraj so diplomatski komentatorji nekaterih listov govorili o potrebi «jamštev» glede zunanje politike nove ciprske republike. »
Drugo vprašanje je tudi gospodarstvo otoka. V Londonu pa dajejo razumeti, da bo Velika Britanija pripravljena pomagati. Na splošno pa se lahko reče, da ni pričakovati nepremagljivih ovir.
Prevladuje mnenje, da je, borba ciprskega ljudstva in osvobodilnega gibanja EOKA v pretežni meri prisilila Veliko Britanijo, da je že več časa kazala pripravljenost opustiti suverenost nad Ciprom. Poleg tega je Velika Britanija izvršila «strateško revizijo« takoj po neuspelem napadu na Suez. Angleške vojaške oblasti menijo, da je zanje dovolj, če imajo na otoku moderno letalsko oporišče, in sedanji sporazum to upošteva.
Pričakuje se, da bodo desničarski konservativci močno reagirali na sporazum in da ga ne bodo odobravali. Toda vlada lahko računa na celotno podporo laburistični po> slancev. V konservativni stranki sami pa se bo odpor proti rešitvi zmanjšal zarad; bližnjih volitev, pri katerih bodo konservativci s to. rešitvijo imeli sima korist.
Ameriški državni departma je z uradno izjavo izrekel zadovoljstvo nad doletenim spo. razumom. Zngno je, da so ZJDA v zadnjem času močno pritiskale na Grčijo, naj popusti pred turškimi in angleškimi zahtevami
Voditelji ciprskih Grkov nočejo še komentirati sporazuma, dokler ne pove svojega mnenja nadškof Makarios.
Atenski skrajno desničarski opozicijski list «Estia» pa piše nocoj, da je sporazum »slabši od Mac Millanovega načrta«, in dodaja, da je ta načrt nudil vsaj sedemletni napol neodvisen režim in da bi po tem času lahko spet govorili, o priključitvi h Grčiji. List pravi, da sporazum določa režim «sužnosti s turškim kon-dohtinijem na otoku«.
Voditelji ciprskih Grkov o-pozarjajo, da bi utegnile nastati zadnji trenutek ovire, ki bi onemogočile izvedbo sporazuma. Tudi nekateri grŽki listi na otokU opozarjajo na tako možnost. Nacionalistični list «Ethnos» piše: «Ce bo soglasnost, bo Šlo vse dobro Toda če je ne bo, moramo biti pripravljeni, da spet premagamo mrtvo točko, in morda tudi na nove taktike, ki bi jih utegnila Velika Britanija začeti, da bi mi popustili « Isti list omenja tudi možnost, da sporazum ne bi zadovoljil ciprskega ljudstva.
30-letnica lateranskih pogodb
Včeraj je poteklo 30 let od podpisa lateranskih pogodb (med Pijem XI. in Mussolinijem). Obletnico so zlasti slovesno proslavili v Vatikanu in sploh cerkvenih krogih, kar je razumljivo. Mišini so nesli na grob Pija XI. cvetje in tudi to je razumljivo. Sole za to obletnico niso imele pouka in to je manj razumljivo,
50 milijonov vredna Gauguinova slika
Na Gauguinovi pastelni sliki «Stoječi akt (E-va)», ki je razstavljena v »Art Institute« v Chicagu z 200 drugimi u-metnikovimi deli, so na zadnji strani odkrili tri s svinčnikom napravljene slikarjeve risbe, ki so bile doslej neznane. Risbe so datirane s «1892 Tahiti«. Razstavljena slika je last družine Cow-les iz Minneapolisa in je vredna 50 do 60.000 dolarjev. Z odkritjem o-menjenih risb se je nje vrednost povečala najmanj še za tretjino, kar pomeni, da bi bilo treba za sliko okrog 50 milijonov lir.
Večer
Ise Mirande v Beogradu
Na čast Ise Mirande, ki se nahaja v Beogradu zaradi snemanja filma «Konjenik in carica«, bodo jutri priredili v gledališču «Atelier 212» poseben večer, na katerem bodo italijansko u-metnico prikazali kot sli-karico, pesnico in igralko. Razstavo slik Jse Mirande bo otvorila Zora Petrovič, medtem ko jo bo kot igralko prikazal režiser Velimir Stojanovič. Igralka Liljana Markovič bo recitirala nekaj pesmi Ise Mirande, na koncu pa bo nastopila Isa Miranda sama s tremi monologi; avtor enega je Jean Cocteau, ostalih dveh pa ona sama.
Da ne bodo zamenjavali novorojenčkov
Prof. Giovanni Revol-tella je na porodniški klinikj v Padovi uvedel nov sistem za posnemanje odtisov prstov ali dlani pri novorojenčkih, da se na ta način preprečijo morebitne zamenjave. Odtisi se posnemajo na poseben lepljiv trak.
Kraja
avtomobilov v Avstriji se lepo razvija
Od leta 1952 je doživela kraja avtomobilov v Avstriji lep razvoj. Omenjenega leta so u-kradli še samo 102 avtomobila, preteklo leto pa že nad 2.200. Kraje avtomobilov pa se še vedno množe. Skoraj vedno so tatovi avtomobilov razbrzdani mladeniči. Avtomobile prej ali slej najdejo, le za 2 odstotka popolnoma izgineta.
18 milijonov za vožnjo z Zemlje na Luno
Neka britanska agencija je že pričela sprejemati naročila za potovanje na Luno. In že se je tudi javil prvi potnik, neki pariški kemik Steinmetz, Za rezerviranje prostora v »avtobusu« na redni progi Zemlja - Luna je mož plačal 135.000 frankov (o-krog 150.000 lir), vozovnica za tja in nazaj pa to stala 16 milijonov frankov (18 milijonov lir). Računa se, da bodo vsemirska vozila začela voziti po kakih 6 ali 7 letih. Sicer pa ne gre za slabo naložen denar, čeprav je cena za vožnjo precej visoka; vplačan denar za rezerviranje se lahko vsak čas zopet dvigne.
k.
PRIMORSKI DNEVNIK
12. februarja
Od petka do nedelje na progah v Madonna di Campiglio
73 prijavljenih tekmovalcev za veliko kombinacijo «3-Tre»
Večina udeležencev je že zbranih in trenira na smučiščih v Madonna di Campiglio
MADONNA DI CAMPIGLIO, li, Aldo Zulian, Felice de Ni- | spodnjem delu proge Spinale 11. — Udeleženo* *»likega smu- colo, Carlo Senoner, France- j (start na koti 1680, cilj na koti
sco Deflorian, Giuseppe De j 1533, višinska razlika 147 m).
čarskega tekmovanja za veliko alpsko kombinacijo «3-Tre» so že skoraj vsi zbrani v Madonna di Campiglio. Skupno jih je 73.
Zmagovalec «Kandaharja» Avstrijec Karl Schranz je prispel že sinoči skupno z rojakom Gramshammerjem, danes pa sta dopolnila avstrijsko moštvo še Ernst Hinterseer in Hias Leitner. Včeraj popoldne je dospelo tudi nemško mošt vo, proti večeru pa bolgarsko.
Uradni seznam vseh udeležencev je naslednji;
Avstralija: Sepp Stadler.
Avstrija; Karl Schranz, Pep-pi Stiegler, Toni Mark, Pepi Gramshammer, Egon Zimmermann, Ernst Oberaigner, Ernst Hinterseer.
Bolgarija:	Guergiu Dimi-
trov, Guergiu Varošikin, Mi-hail Popanguelov, Petar Po-panguelov.
Finska:	Kalevi Hakinnen,
Eino Kalpala.
Francija: Charles Bozon, Mi-chel Arpin, Francois Bonlieu, Jean Vuarnet, Guj Perillat, Gaston Perrot, George Gaid-don, Leo Lacroix Albert Gačo n.
Zah. Nemčija:	Bepi Ober-
muller, Ludwig Leitner, Benno Franck, Ludwig Nomeyer, Hermann Rauch.
Jugoslavija; Peter Lakota, Janez Sumi, Stanko Klinar, Janko Zugovič.
Nizozemska:	Jacobus Qua-
ring.
Španija; Francisco Vicado-mat, Javier Massana, Filipo Rigat.
Švedska; Beng Blanch Len-nart Fotmejer, Hans Olov Gu-stavsson, John Kallstrom, Goran Jacobsson, Kjel Holmerg, Erland Dahlberg, Lars Volny.
Švica; Willy Forrer, Brupt-bacher Fredy, Adolf Mattis, George Grunenfelder, Jean Luis Torrent, Willy Mottet, Paul Pfosi, Daniel Gerber.
Island; Kristinn Benedikts-son, Arni Sigurdsson.
Italija: Bruno Albertin, Pa-ride Milianti, Italo Pedroncel-
Prato, Riccardo Gluck, Rober. to Siorpaes, Gino Burrini.
Tehničnemu komisarju so na razpolago tudi naslednji italijanski smučarji; Giuliano Tal-mon, Helmuth Gartner, Edoar-do Agreiter, Giorgio Mahl-knecht, Martino Fill, Battista Pordon.
Program tridnevnega tekmovanja je naslednji:
Petek, 13.: veleslalom na novi progi Spinale (dolžina 2430 m, start na koti 2119 m, cilj na koti 1523 m, višinska razlika 596 m).
Sobota,	14..- smuk na pro-
gi Pancugolo (dolžina 3000 m, start na koti 2310 m, cilj na koti 1523 m, višinska razlika 787 m).
Nedelja,	15.:	slalom na
KOŠARKA
Sodnik Luglini iz Tržiča za tekmo Jugoslavija-Grčija
Mednarodni košarkarski sodnik Elio Luglini iz Tržiča je bil določen za glavnega sodnika na tekmi košarkarskih reprezentanc Jugoslavije in Grčije, ki bo v nedeljo v Beogradu in ki bo veljala za pokal evrcpski košarkarskih prvakov.
HOKEJ NA LEDU
OSLO, 11. — Reprezentanca ZDA je premagala reprezentanco Norveške s 7:0 (0:0, 4:0, 3:0).
Sailerjev naslednik Karl Schranz veliki favorit «3 - Tre»    ........................................................................................................................................................
Priprave Triestine za srečanje z Romo
Titularci-juniorji 5:0 v včerajšnji trening-tekmi
Bresolin in Tortul v odlični formi ■ Poskus z Degrassijem na levem krilu
Triestina je včeraj popoldne odigrala na občinsikem stadionu trening tekmo v okviru priprav za nedeljsko interno srečanje z Romo. Nasprotnik titularcev je bilo juniorsko moštvo, ki bo v nedeljo igralo v Viccnzi proti Lanerossiju v tekmi za pokal »E. Di Martino*.
Odigrana sta bila dva polčasa po 35’. Nastopili so vsi titularci razen Del Negra in Cazzamge, k; sta ločeno trenirala ob robu igrišča.
V prvem polčasu sta enaj-storici nastopili v naslednjih postavah:
Športne novice iz Kopra
Važno posvetovanje športnikov za povečanje športne dejavnosti
Ustanovitev sklada za športne potrebe. Popravilo stadiona in gradnja plavalnih objektov. Tečaj za vaditelje Partizana. Priprave nogometašev
KOPER, 11. — V nedeljo dopoldne (15. februarja) bo v koprskem gledališču važno posvetovanje športnikov. Gre za to, da bj nekoliko bolj povečali telesnovzgojno in športno dejavnost, predvsem pa, da bi rešili pereče vprašanje izgradnje športnih objektov v mestu in okolici. Pred dnevi je občinski ljudski odbor sprejel sklep o ustanovitvi posebnega sklada za potrebe teles-novzgojne in kulturno prosvetne dejavnosti. V ta sklad se bad*o stekla sredstva, kijih bodo dobili s povečanjem davka za 10 odstotkov na promet z alkoholnimi pijačami. Računajo, da bodo dobili letno okrog 38 milijonov dinarjev. Nedeljsko zborovanje v Kopru mora rešiti tudi vprašanje, kako bi ta denar najsmotrneje vložili. Vsekakor bo treba del sredstev dati za obnovo koprskega stadiona, ki na nekaterih mestih že razpada. Druga važna stvar pa je ureditev prostora za plavalce, ki jih je v Kopru zmeraj več in ki jim je prav pomanjkanje plavalnih objektov
ovira za nadaljnji razvoj.
• • »
Pred kratkim se je v Kopru zaključil tečaj za vaditelje osnovnih organizacij Partizan. Organizirala ga je o-krajna zveza TVD Partizan, prisotni pa so bili člani številnih društev Partizan in zastopniki nekaterih tovarn. Na koncu so nekateri opravil; izpite in si pridobili naslov vaditelja tretjega razreda. V prihodnje bodo take tečaje organizirali po občinah. Skušali bodo pritegniti čimveč zastopnikov podjetij, kjer zelo primanjkuje ljudi, ki bi znali organizirati sistematično športno življenje med delavci in nameščenci.
• • •
Primorski klubi se priidno pripravljajo za začetek spomladanskega nogometnega prvenstva, Nova Gorica je v nedeljo na svojem igrišču presenetljivo premagala ljubljanski Odred s 3:2, ajdovsko Primorje pa je doma tesno izgubilo z ljubljanskim Krimom (0:1).
—an
Titularci:	Rumich	(Paone);
Brunazzi, Brach; Rimbaldo, Bernardin, Tulissi; Tortul, Bresolin, Massei, Szoke, De-grassi.
Juniorji: Bandini; Carpene-ti, Dudine; Varglien II., Mer-ikuzza, Puia; Scala II., Deros-si, Valentin, Forti, Attilli.
V prvem polčasu so titularci igrali zelo prizadevno in igra je bila obojestransko na zadovoljivem nivoju. V napadu sta se s hitrimi in duhovitimi akcijami odlikovala predvsem Tortul in Bresolin, obramba pa je zadovoljivo o-pravila svoj posel v redkih kritičnih trenutkih.
Titularcf so dosegi; dva gola z Bresolinom, prvega iz gneče pred vrati juniorjev, drugega pa z lepim ogelnim strelom. Zanimivo je, da je trener Trevisan postavil De-grassija na levo krilo.
V drugem polčasu je namesto Degrassija vstopil v igro Santelli, namesto Bracha pa Simoni. Pri juniorjih sta zapustila igrišče Valentin in Forti, katera sta zamenjala Del Bianco in Tenente. Oba igralca sta na preizkušnji pri Triestini, sicer pa sta člana diletantskega moštva Crem-caffe.
Tudi v drugem polčasu je bila igra slična oni v prvem polčasu in titularci so dosegli še trj 8°'e- Najprej je premagal Bandinija, ki je branil vrata juniorjev, Santelli po lepi kombinaciji s Tortulom. Potem je bil uspešen Tortul s silovitim strelom s kakih 10 metrov in končno spet Santelli.
V moštvu juniorjev se je odlikoval Attilli, ki je ponovno začel igrati. Zadovoljil je tudi Puia ter vsa obramba. Bandini je poleg drugih nevarnih strelov ubranil tud’ 11-metrovko.
Glede formacije, ki bo nastopila v nedeljo proti Romi, se trener Trevisan še ni odločil, skoraj gotovo pa je, da ne bo prišlo do večjih sprememb.
DISCIPLINSKI UKREPI
Pique (Udinese) diskvalificiran
med nogometaši A lige dis-
kvalificiran samo Pique (Udinese) za eno . efektivno nedeljo.
Globe moštvom: 100.000 lir
Talmone Torino, Bari in Ata-lanta, 100.000 lir Taranto, 60 tisoč lir Padova in Verona, 50.000 lir Vigevano, 40.000 lir Nov a ra, 30.000 lir Como, Ca-sertana in L’Aquila, 25.000 lir Livorno in Biellese, 15.000 lir Anconitana.
Strogi opomin: Bonifaci (Torino) itd.
Navadni opomin: Pavinato (Bologna), Castano (Juven-tus) itd.
NOGOMET
Trening diletantov
NEAPELJ, 11. — Na igrišču Cral Cirio v Neaplju je bil danes prvi trening južne selekcije diletantov, ki pridejo v poštev za sestavo diletantske nogometne reprezentance, ki bo 19, marca nastopila v Rimu proti diletantski reprezentanci Nizozemske. Trening centralne selekcije bo jutri v Covencianu, trening severne selekcije pa v Monzi.
Trening južne selekcije je nakazal sestavljavcem reprezentance nekaj igralcev, ki bi
Trening tekma vojaške reprezentance
Yojaki-Young Boys 2:1
Zaslužena zmaga v povprečni igri - Med najboljšimi: Mattrel, De Robertis, Carpanesi in drugi
RIM, 11. — Na olimpijskem stadionu v Rimu je italijanska vojaška nogometna reprezentanca odigrala danes popoldne trening tekmo proti švicarski enajstorici «Young Boys» in 30 premagala z rezultatom 2:1 (1:1).
Strelci: v 35’ prvega polčasa Bean; v drugem polčasu v 26’ Bigler (avtogol), v 45’ Meier.
Young Boys:	Eich; Zahnd,
Bigler; Schneider, Hauptli, Schneiter; Spicher, Wechsel-berger, Meier, Allemann, Rey.
Vojaška repr.: Mattrel; Losi, Sarti; Zaglio, Grevi, Carpanesi; De Robertis, Natteri, Uzzec-chini, Pestrin, Bean.
V drugem polčasu so za vojaško reprezentanco vstopili v igro Alfieri, Di Bari, Longo, Bona in Bravi.
Vojaki so v prvem polčasu zadovoljili. Igrali so sproščeno in podjetno predvsem na sredini igrišča in v obrambi. V drugem polčasu so nekoliko popustili in Švicarji so lahko reagirali, čeprav nj.hova i-gra nikoli ni presegala meje povprečnosti tako v manevriranju kot v izvirnosti idej.
Med vojaki so se najbolj od. likovjli Mattrel, Losi in Sarti, Carpanesi, De Robertis, ki je bil najboljši v napadu, m v manjši mer; Zaglio, Pestrin in Bravi. Bean je bil v nekaterih trenutkih izvrsten, na splošno pa povprečen in tudi naiven. Alfieri je bil le malo zaposlen.
Od švicarskega moštva, ki
la lepa in korektna. Raidnički je pred napolnjenim stadionom prikazal pravo ekshibicijo.
BEOGRAD, 11. — Nogometaši beograjskega Partizana ne bodo odpotovali na predvideno turnejo v Anglijo zaradi neugodnih vremenskih razmer na Angleškem. Namesto tega bo Partizan odigral na svojem terenu 25. t. m. prijateljsko tekmo z nogometnim prvakom Poljsike Legijo, Jsi je na treningu v Šibeniku. 15. t. m. bo Legija odigrala tekmo s Hajdukom, 22. t. m. pa z Rijeko.
* * «
morebiti prišli v poštev za končno enajstorico, sicer pa vodi v državnem prvenstvu, se
ni pokazal nič posebnega.
KOLESARSTVO
Inozemske ekipe na dirki po Španiji
MILAN, 11. — V okviru današnjih disciplinskih ukrepov razsodiščne komisije nacionalne nogometne zveze je bil
MADRID, 11. — «Francoz Roger Riviere bo velika neznanka prihodnje dirke po Španiji* je dejal organizator Vuelte med današnjo tiskovno konferenco. Dodal je tudi, da se bodo dirke udeležile razen francoske ekipe «St. Ra-phael-Geminiani* tudi po ena belgijska, italijanska in portugalska ekipa. Belgijsko bo vodil Van Looy, italijansko pa verjetno Gastone Nencini.
Glede španskih kolesarjev se je izvedelo, da bodo Loro-no, Poblet in Bahamontes i-meli vsak svoje moštvo.
Kot znano bo na dirki po Španiji od 24. aprila do 10. maja sodelovalo 10 ekip po 10 kolesarjev vsaka.
je pričakovalo več. V obrambi je bilo še razmeroma dobro, popolnoma pa je odpovedalo v napadu.
Vojaška reprezentanca je prešla v vodstvo v 36’ s krasnim golom Beana, ki je poslal v mrežo žogo, ki se je odbila od droga na De Robertisov strel. Kljub pogostim napadom so povečali vodstvo šele v sredini drugega polčasa, ko je Beanov strel preusmeril v lastno mrežo branilec Bigler. Švicarji so dosegli edini gol v zadnji sekundi igre po Me-ierju naravnost iz prostega strela.
MEDNARODNI NOGOMET
Radnicki - Makabi 6:1
HAIFA, 11. — Na gostovanju v Izraelu so nogometaš) Radničkega premagali moštvo Makabija s 6:1 (3:0). Gole so dosegli:	Petakovič,	Ognjano-
vič in Buda po 2. Igra je bi-
ZUERICH, 11. — V četrtfinalu nogometnega tekmovanja velesejemskih mest bo igral Zagreb proti Birminghamu, Roma pa proti zmagovalcu srečanja med Barcelono in Brusljem.
Na pragu nove mednarodne sezone
Pred važnimi odločitvami v jugoslovanskem nogomet;
Vprašanje priprave državne in olimpijske reprezentance
BEOGRAD, 11. — V letošnji sezoni se postavljata pred jugoslovanski nogomet dve veliki nalogi: tekmovanje za neuradno evropsko prvenstvo za pokal tDellomeio in pa pripravljanje olimpijske reprezentance.
Neuradno evropsko prven. stvo je največje nogometno tekmovanje za svetovnim prvenstvom in uživa sedaj velik ugled, čeprav gre komaj za njegovo drugo izdajo in čeprav je lani pritegnilo le manj. ši del evropskih držav. Ze letos pa so potrebna zaradi številnih prijav kvalifikacijska tekmovanja, za katera vlada veliko zanimanje. Razen tega je to tekmovanje zelo važno tudi za ugled posameznih reprezentanc in za njihovo kvo-točijo v svetovnem merilu. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom Unije evropskih nogometnih zvez.
Premajhna aktivnost
Upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je prijavil u-
deležbo Jugoslavije tako na neuradnem evropskem prvenstvu kot na olimpijskem nogometnem turnirju. To pa seveda nalaga zvezi in vsem nogometnim forumom kar naj-skrbnejšo pripravo nogometašev, ki je možna v razmeroma kratkem času, ki je še na razpolago.
To, kar je bilo doslej storjenega, je vsekakor še premalo. Mnogo se je razpravljalo o izkušnjah svetovnega prven. stva, ugotovljene so bile razne pomanjkljivosti in sprejeti številni koristni sklepi strokovnega značaja, toda to je bilo tudi vse. Medtem pa se čas hitro odmika. Spomladanska sezona je že na pragu in z njo tri mednarodna srečanja: z Madžarsko v Budimpešti (na štirih frontah), s ei-co v Lausannu in z Bolgarijo v Beogradu (B reprezentanci v Sofiji). Najvažnejše je vsekakor srečanje z Bolgarijo ki velja za kvalifikacijo za neuradno evropsko prvenstvo.
Naloga zveznega kapetana
Praktično pa se bo nova mednarodna sezona začela 1. marca z gostovanjem Milana proti Crveni zvezdi v Beogradu. Sledil bo četrtfinale tekmovanja za jugoslovanski pokal, 15. aprila pa se bo začel drugi del državnega prvenstva.
Logično je, da bo do skupščine Jugoslovanske nogometne zveze in do formiran ja novega strokovnega organa za pripravo reprezentanc■, vsa teža in vsa odgovornost priprav ležala na ramenih zveznega kapetana Tirnaniča in njegovih sodelavcev. Najnujnejšo rešitev zahteva vprašanje trenerja po ostavki Miloševič a. Trenutno je največ izgledov, da bo to mesto zavzel Milorad Čirič, ki je prost in s katerim so v teku pogajanja.
Brž ko se bo začela nova sezona, bo treba budno spremljati formo posameznih igralcev in bedeti nad njimi. Dobro bi tudi bilo, da bi bile trening tekme kandidatov vsakih 15 dni. Glavna naloga zveznega kapetana pa je vsekakor uvajanje mladih nogometašev in izbira najboljše enajstorice. Za to je potrebna hitra odločitev vsaj v obliki širše selekcije, pri čemer pa bi v času priprav ne smelo priti do stalnega izmenjavanja igralcev, tako da bi proti Bolgarom lahko nastopila mlada in dobro vi-grana enajsterica.
Težka izbira
Mnope izkušnje učijo, ^ da številne izmenjave v moštvu niso koristne. Italijani niso odšli na Švedsko samo zato, ker so v kvalifikacijskih tekmah stalno nastopali z drugimi i-prolei in tudi Jugoslavija bi si iz istega razloga lahko prihranil a marsikak poraz.
Tekmi z Madžarsko in Švico omogočata sestavo končne e-najstorice za srečanje z Bolgari. Izbor kandidatov je težak posebno še zato, ker so se mnogi igralci v prejšnji sezoni tako odlikovali, da bi jih bilo težko prezreti. Iz raznih razlogov pa povzroča izbira i-gralcev za nekatera mesta v e-najstorici še posebno težavo, kot na primer vprašanje vratarja. Ce bi bil Beara popolnoma zdrav, bi o tem sploh ne bilo treba razpravljati. Njegovi morebitni namestniki pa so precej izravnanih moči, čeprav bi utegnil biti še najbolj primeren Radenkovič.
Igralcev je mnogo in med tistimi, ki pridejo vsekakor v poštev, so naslednji:
Branilci; Belin, Sijakovič, Tomič, Crnkovič, Durkovič;
Halfi: Boškov, Krstič, V. P<>' povič, Santek, Tasič, Kalope-rovič;
aimiiiiiiiiimiHiiHiiitmiiiiiiitimiiiitiiHiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiimmiititmiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiMttiiitniiiiiiiiiitinitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiHi
mi
Šah od četrtka do četrtka
Petrosjanu zadostuje remi za osvojitev prvenstva SZ
Centerhalfi:	Zebec,
novič, Crnkovič;
Napadalci: Petakovič,
L ipošinovič, Veselinovič, .. kularac, Mujič, R.
Antič, Jerkovič, Kostic, " lovič, Miloš Milutinovič. .
rr	J____1	ah
V kakšni formi so, lahko igrali, kako
Ijati posebno one, ki
kot Zebtc
n t*
no ne igrajo
brata Milutinovič -7 0 ,,t tem bo moral odločati z ^ kapetan s svojim štabom, ^ bo moral pripraviti . .-e no selekcijo in sestaviti ™ zentanco.
Olimpijsko moštvo
tja Medtfi
Vse do zasedanja	|
>ga olimpijskega komi'^ bo marca v Rimu, ne
status nogometašev-oU---r- lt
nega
bo ■
ne -
■olimPK
Po odločitvi FIFA vice udeležbe na oUmpVs 1(jt turnirju vsi tisti nogo ^ ki so bili prijavljeni 2	1(j
nje svetovno prvenstvo,
M:
zvezi so Italijani že, Pr^(
gali, da bi imela vsa&c ^ va pravico igrati s *a f igralci hoče kar pa ie gf limpijski komite neJ® Ijivo-
Predvideva se, da bo ^ Ijeno nastopanje n0^°Mit šem, ki uradno niso Pr<^ jj ni za profesionalce, da , priporočena izbira mlaj
gralcev. Italijani se Pn^(tf
,r«r
Ijajo na razformiranje - ,lt
C-lige, v kateri igrajo v nem mlajši igralci, med rimi bodo rekrutirali ngjt te za olimpijsko reprez f co. Za Jugoslovane je '° rS) šanje laže rešljivo^ fl,
manjšega števila ura , fesionalcev. Važno pa se upošteva načelo jt mlajših igralcev, poseo ^ ker se je ta poskus v jj, bouriiu odlično °^neSajin ** li0 razlogov, da se tudi_ za ^ pripravi slično moštvo, ^<1 daj pa je glavno, da se ^ začne z delom ker bi se ^1 krepka
odlašanje lahko ščevalo.
U'
Pl, A VANJE
Izvrstna rezultat® Ruuske in Fraserj«*'
16-lSh1
MELBOURNE, 11. cjffi | na ameriška plavallca)oyF,|> Ruuska je preplavala U,) o dov v metuljčkovem j/I P
1’11”5, ki je le z v„tf
*it
času 1’11”5, ki je )<= -v0o; sekunde slabši od sve rekorda Američanke	pie
Ramey. Ruuska, ki .jjj dnevi v Sydneju *J,)n f
v Sydneju svetovni rekord na > c |!' dov s časom 2’40"3, J
J#
časom postavila nov . jjtJ ski in svoj osebni rek<j
časno pa je premaga f veliko rivalko Avstralk ^ verley Bainbridge, kj druga s časom l’W '0«to, j. Na 220 yardov Prv>W zmagala olimpijska P pe'
Teoretična možnost Talja in Spaskega. Keres v sredini, Geler pri dnu
TBILISI, 11. — Sovjetsko šahovsko prvenstvo je tik pred zaključkom. Poleg nekaterih zaostalih partij iz preišnjih kol je treba odigrati samo še zaidnje 19. kolo in SZ bo imela novega šahovskega prvaka.
Zadnjih 5 kol je bilo zelo borbenih. Na vrsti so bila namreč nekatera direktna srečanja med favoriti, od katerih je bil v veliki meri odvisen tudi končni red. Tako sta se v 16. kolu pomerila Talj in Spaski, v 17. kolu pa Spa-ski in Petrosjan.
V vodstvu je slej ko prej Petrosjan, ki je seveda tudi najbližji naslovu, za njim pa se je vrstni red spremenil v toliko, da je Tajmanova zamenjal Talj v družbi s Soa-skim, ki lahko edina ogrozita prvenstvo Petrosjana, vendar 'samo v toliko, da ga uo-hitita. V tem primeru bi bi!
Petrosjanu zadostuje	proti. Glavni favoriti so od 14.
Korčnoju v zaidnjem	kolu	kola naprej dosegli naslednje
namreč samo remi za osvoji- | izide:
zmagala	va	P-,l
in svetovna rekord®,1 jt Fraser s časom 2’1‘ j,, jii*
2”3 slabši od njenega	jt
ga svetovnega reko’'	V
ga je bila America11 Saltza s časom 2’18 »•
tev prvenstva, Talj in Spaski pa bi morala osvojiti celi točki, ker pa imata v zadnjem kolu težka n»sprotnika, jima bo to le s težavo usp:lo. Talj se bo pomeril 7. mednarodnim mojstrom Holmovom, ki je v finalu prikazal izvrstno igro Spaski pa z Averbahom. V središču pozornosti zadnjega kola bodo zaradi tega partije Korčnoj - Petrosjan, Holmov-Talj in Spaski - Averbah, zanimiva pa bodo tudi druga srečanja, ki bodo odločilna za četrto in naslednja mesta. Za Polugajevskega pa je zelo važen izid partije 2 Gelerom, ker ima izglede, da se uvrsti v skupino najuspešnejših u deležer>cev 26. prvenstva SZ.
Petrosjan doslej še nikoli ni bil prvi ne na sovjetskem prvenstvu ne na kateremkoli
potreben dodatni troboj med I drugem močnem turnirju, ved-njimi. Toda v praksi stoje I no pa je zavzemal najboljša stvari le nekoliko drugače. * mesta.
14. kolo: Keres - Spaski remi, Petrosjan - Vasjukov 1:0, Krogius - Tajmanov 0:1, Talj - Gurgenidze 1:0;
15. kolo:	Spaski	•	Lutikov
1:0, Gurgenidze - Petrosjan remi. Furman - Talj remi, Tajmanov - Juhtnam 1:0;
IS. kolo: Polugajevski - Tajmanov 1:0, Petrosjan - Furman 1:0, Talj - Spaski remi;
17. ko!o: Spaski - Petrosjan remi, Tajmanov - Geler 1:0, Nikitin - Talj 0:1;
18. kolo: Petrosjan - Nikitin remi, Talj - Korčnoj 0-1.
VRSTNI RED PO 18. KO LU: Petrosjan 13, Talj in Spaski 12, Tajmanov in Holmov 11,5, Polugajevski 11, Keres in Averbah 10. Korčnoj 9,5, Lutikov 9, Bronstein in Gu-feljd 8,5, Juhtman 8 (1), Geler 7,5 (1), Furman 7,5, Vasjukov in Gurgenidze 8.5, Krogius 6, Nikitin 5,5, Nežmetdi-nov 5.
0'
VESTI IZ RI
NE\V YCXRK, 11; ' ski boksar srednje e je j ltalo Scorticchini, k> 50 , davno vrnil v ZDA, t. m. boril v Madiso1* ji/ Gardenu proti a*e' ^ črncu Aceu Armstrons • riški športni tisk P , jif borbi veliko P0Zjrn°nJ, je pa nobenih progn° ’
♦ • • it
NEW YORK, H-svetovni prvak *!*-,, v( gorije Carl Bobo Ols pl (J
prešel v srednjetezk () ^ riin u lrotori i#»	^	e
rijo, v kateri je „, r.j
zaporedne zmage s — ^0tvt v kratkem boril ,z	■
Calhounom, Dvoboj	i.t’
no v San Franciscu
Uflsovorni	f
STANISLAV	•	A
Tiska tiskarski zavod
V f
STI ANEKDOTE
O H8INRICHU HEINEJU
Nič nam ne more v večji meri omogočiti razumevanja za stvariteljsko podobo slavnih, mož in nam jih človeško zbližati, kakor tisti nešteti drobceni doživljaji in pripetljaji, ki so se o njih ohranili, in ki nam, porojeni iz nekega trenutnega položaja, prikazujejo prebliske njih duha, humorja ali odrezavosti, vedno pa nam zaradi svoje nepričakovane neposrednosti predočujejo nespačeni notranji lik njihove zasebne osebnosti. — V svoji zbirki sAnekdote iz življenja znamenitih mož» je njen avtor, Siegberf. Salter, izdal kot prvi zvezek «Anekdote o Heinrichu Heineju», čiggr 100-letnico smrti je pred tremi leti dne 17. februarja (1856 — 1956) praznoval ves kulturni svet. Nekatere zbranih anekdot je iz tega zvezka povzel in prevedel za bratce našega dnevnika ljubljanski novinar in publicist Robert Pohar.'
UREDNIŠTVO.
starejši brat Maks ni mogel v sebi premagati skušnjave, da bi ne bil v neopaženem trenutku pogumno segel v »ladkorni-oo, z nmglo kretnjo Izvlekel iz nje zadnji košček sladkorja in si ga vtaknil v usta. Harry pa, ki je to neverjetno predrznost brata opazil, je ves prestrašen stekel k materi in vzkliknil:	«Mama,	pomi-
sli, Maks je pravkar snedel, .rešpekt’! — Maks je dobil za plačilo krepko zaušnico, ki se je je vse življenje spominjal z .rešpektom’.*
ni imel pravega razumevanja, niti tedaj, ko je njegovo ime že obdajal sij splošnega priznavanja in ugleda. «Ce bi se bil fant kaj poštenega naučil,* je godrnjal celo v kasnejših letih, «bi mu ne bilo treba knjige pisati!*
našo družino, da ima enega pesnika v svoji sredi!*
Mati malega Harryja — takšno je bilo tedaj njegovo ime — je skrbno vzgajala svoje otroke, tri dečke in eno hčerkico, in jim med drugim zabičevala, da vsebine krožnikov s kakršno koli jedjo ne smejo nikdar popolnoma izprazniti, če bi bili kjer
koli v gosteh. To pravilo je veljalo pri siljenju kave tudi za sladkornico. To, kar je ostalo na krožnikih ali v sladkomlci, so imenovali «respekt». Pa se je nekega dne pripetilo, da so mati in otroci pri nekih znancih na vrtu pili kavo. In tu Harryjev
Harry naj bi bil postal trgovec. Njegov bogati stric, bankir Salomon Heine v Hamburgu, Je tako želel. Po njegovi želji je Harry res pol leta obiskoval trgovsko akedemijo v DUsseldorfu. Tam pa se je tako vneto ukvarjal z vsemi drugimi stvarmi in pri tem tako temeljito zanemarjal spoznavanje skrivnosti med «Ime-ti» in «Dati», da mu je stric navsezadnje omogočil študij prava. Za pesni-in pisateljski talent
ški
nečaka pa ta stric nikdar
Svoj študij je Harry nadaljeval v Bonnu. Tam je dobil tudi svojega prijatelja iz zgodnjih otroških let, Josepha Neunziga. O-ba sta rada obujala spomine na skupno otroško dobo, in Neunzig je nekoč omenil tudi dogodek, ko je Harryju po nesreči povzročil s kamnom hudo krvavečo rano na glavi. Harry pa je k temu ironično pripomnil:	«Kdo
ve, ali to ni bilo dobre! Ce bi mi takrat ne bil zadel pesniške žile in mi odprl glavo, bi morda nikdar ne postal pesnik!* — Njegovo ironično ocenjevanje lastne pesniške dejavnosti se je pokazalo tudi, ko mu je njegov brat Maks nekoč predstavil nekaj otrok svoje muze: «Maks, piši raje prozo! Dovolj nesreče je za
Ko Je svojega bratranca Hermanna Schiffa, poznejšega pisatelja humoresk, nekoč pregovoril, da mu je prebral nekaj svojih pesmic, ga je Heine navdušeno pohvalil z besedami: «Dobro! Prav . dobro! To je najboljše, kar sem v zadnji dobi slišal — seveda z izjemo tega, kar šeni napisal jaz!* — Njegova naraščajoča samozavest se zrcali tudi v njegovem berlinskem ob-išku založnika časopisa ♦Der Oesellschaft.er*, prof. F.W. Gubitza, kateremu je izročil zbirko svojih pesmi z besedami: »Popolnoma neznan sem vam. gospod profesor, rad bi pa, da bi me javnost
Berlin: »O Magdeburgu bi Ti ne vedel povedati nič drugega, kakor da ima mesto krasno stolnico in da trenutno bivata v mestu dva znamenita pesnika, katerih eden je Tvoj prijatelj Heine.*
vašo pomočjo spoznala!*
Nekaj let kasneje je bil Heine krajšo dobo v Magdeburgu. Tam se je sešel tudi s pesnikom in pisateljem Immertnannom, avtorjem «Miinchhause-na». O tem obisku je pisal prijatelju Moserju v
še močneje se kaže Hei-nejevo vrednotenje samega sebe nekako šest let pozneje, ko se ie vnovič si*rl s svojim stricem. Heine je bil vse svoje življenje v denarnih stiskah, v katerih mu je bil njegov bogati stric vedno dragocena pomoč. Ko je napisal tragedijo «Wil-liam Ratcliff*, mu stric ni mogel odreči svojega priznanja. Zato je nečaku, ki mu je rekel, da bi si rad ogledal deželo svojega Ratcliffa, kratko odgovoril: «Pa pojdi tja!* «Ze, ali v Angliji Je življenje zelo drago!* »Saj 3l vendar šele pred kratkim dobil denar!* «2e prav, toda to je bilo za vsakdanje življenjske stroške,* je bil nečakov odgovor. »Za ime Heinejev in za reprezentanco bi pa potreboval kako dobro
kreditno pismo na Rot-schilda.» Tehtnosti te razlage se praktični stric ni mogel upirati, in tako je dobil nečak- poleg prav znatnega zneska za potovanje še kreditno pismo, glaseče se na 400 funtov šterlingov «za reprezentanco* in pa še v toplih besedah sestavljeno priporočilno pismo, naslovljeno na Rotschilda. Strogo pa ga je stric opozoril, da je kreditno pismo le za podkrepitev priporočila, da pa kredita nikakor ne sme izrabiti. Kako pa je bil stric čez nekaj dni presenečen, ko je prejel pri zajtrku od Rotschilda iz Londona dopis, kjer mu ta sporoča, da mu je bilo v veliko veselje spoznati njegovega slavnega in tako ljubeznivega nečaka in da mu je bilo prav v čast, da mu je mogel na predloženo kredijno pismo izplačati 400 funtov ster-lingov. Heine je namreč takoj po svojem prihodu v London predložil Rot-schlldu s priporočilom tudi kreditno pismo in z mirno dušo vtaknil v ž«P izplačanih 10.000 frankov. Stari stric je bil ves divji
in se z glasnim zabavljanjem jezil na Rotschilda in nečaka: «Vrag naj vzame Rotschilda in njegovo veselje pa še čast povrhu, ki jo je imel z izplačilom mojega denarja!* In proti ženi se je buril: »Vidiš, Betty, ta bi me mogel spraviti še na beraško palico!* Hkrati se je takoj pritožil tudi Harry-jevi materi, ki je nemudoma poslala primerno »pohvalo* sinu v London. Ta pa se je takoie odrezal: »Stari ljudje so polni muh. Kar je stric v dobri volji dal, bi bil pri slabi vo'ji lahko spet preklical. Zato je prav, da sem sl pravočasno izbral zanesljivo pot; saj bi tudi stric ne bil nikoli tako obogatel, ce bi se ne bil vedno odločil za pravšnjo pot.* Seveda obračun ni izostal, ko se Je Heine povrnil v Hamburg. Na stričeve očitke o njegovi brezprimerni zapravljivosti pa je nečak ravnodušno skomignil z rameni: »Ves, stric, najboljše, kar je na tebi, je to, da nosiš moje ime!* Nato se je obrni! -in ponosno odšel. Stric pa mu tega o-sabnega nastopa dolgo ni
mogel odpustiti.
I
i t1
Naslednja povsem zanesi j‘v'.
povsem zanesljiv L it ni resnična, vsv s»' n: Prijetno in J if;
n. prijetno in J du s Heinejevi"1, ^ jem. - Ko je
v MUnchenu, j® bavarskem dvom ^ fK
ki je zelo rada vide^ ^ JS menite ljudi $6» S
Gz-a ii» O*	.
menite ijuui -f % Nekoč, ko je končanem °dedy r ti1,J(h
Končanem . q vahno kramlja1" \gfri,,
• ■	■	d,„?.	,A,
ju, je neka — - -	j,,	. •
izrazila zeljo, da	l
ja tako lepih tudi osebno sP	V
bo težko. J*	j«JS «
Sl
lom, naj Hem-j'’1 nu knežne P°^orpi J to na kavo. Dv’Or‘ $
Je naročilo
vil. Heine m«J* ' »Dragi PrlJa{fJijev5V te njenemu kraJ již/
te njenemu kra‘J P*'(fj
vlsočanstvu n1 J} y nejše poklon« ind» M njeni visokosti,^ !.
navajen pni
k,,, •»»
(Nadaljevanj*
V'
'4