Letnik V. V Grorici, rej tudi politično jednaki . . . od todi konstitucije, ki si jo je izmislil -liberalizem, da bi vtešil revolucijo iz francoske, kjer so po odstopu Napoleona oblažiIi cesarstvo s konštitucijo, ali ustavo že 1. 1. S14.. Ta ideja politične jednakosti se je po bliskovo širila po vsej zapadni Evropi. 1S14 v Siciliji iu na Španskem; 1814 na Moravskem; 1815 v Luksemburgu; 1818 na Bavarskem in Badenskem : 1820 v Neaplju ; 1S22 na Portugalskem : 1830 v Belgiji; 1849 v Nemčiji; 1850 na Pruskem; 1849—60 v Avstriji i. t. d. povsodi izimši Ruske. Tako se j« revolucijska ideja o politični jednakosti vsa,j deloma zvršila in povzakonila, liberalna ideja o verski slobodi iu jednakosti je bila že preje ponekodi od 1848 pa je povsodi istotako povzakonjena . . . treba je sedaj le še zvršiti gospodarsko revolucijsko plat. Liberalizem. Revolucija z leta 1793 je namreč v gospodarskem oziru ostala le na pol pota. Proglasila je sicer boj proti cerkvenemu premoženju in plemiškim veleposestvom in ga tudi z večine resnično ugrabila — ukradla pravnim posestnik om; tudi se je vojskovala proti starim zadrugam, stanovskim korporacijam in sploh skupni lasti in proglasila neomejeno slobodno obrt, slobodno kupčijo, ali glKle na kapital in bogastvo posamnikov, — kapitalistov meščanov, ni ničesar ukrenila. V tem je bila revolucija nedosledna in se je na gospodarskem polju prelevila iz revolucijoname v kapital/stično stranko, ki je pod zaščitništvom cezaropapizma vršila svoje razdruževalno delo. V par desetletjih je takorekoč osamila posamne stanove, osamila tudi v stanovih in poklicih posamnika . . in člove- ško družbo .... izročila na milost in nemilost denaija. Na gospodarskem polju je na celi črti zavladal kapital, ki si je vsužnil delo . . . čast, poštenje, marljivost. Dandanes vse le proizvaja denar, vse le dela — če-tudi ne dela — kapital ozir. kapitalist. Pravi delavci od kmeta in obrtnika pa do zadnjega tvorniškega dninarja so le njegovi sužnji. Človeška družba pa se je v teh par desetletjih ponekodi že do 1848 razdelila v dva taborja v — kapitaliste in nemanice. To razdruženje in ločenje človeške družbe pa se zlasti od 48 leta sem vrši in prehitro zvi šuje v vseh evropskih državah, če izvzamemo Rusko. Par deset tisoč razkošnih, lehkoži-vih bog&tincev in pa milijoni ubožcev, revežev, ki komaj životarijo in večkrat pri najbolji volji niti dela ne dobe in zdravi umirajo . . . vse to pa je obudilo novo stranko ki teži do ateizma t j. družbe brez Boga: brez javno priznane cerkve, brez javno priznane vere, ker vse je kapitalistično - liberalna država, v raznih „kulturnih“ bojih pregaujala, pa vendar le trpela, ponekodi celo premalo pritiskala; dalje do republike, t. j. države Imez cesarja in všakoršnega plevništva in do gospodarske jednakosti. Socijalni demokrati. V verskem in političnem oziru sta si torej kapitalistična buržoazija in soci-jalna demekracija kakor dvojčeka, eden manj, drugi pa bolj drzen in dosleden ; v gospodarskem oziru pa je kapitalista samo samoljubje. Raje žrtvuje načelo — o gospodarski jednakosti katero je nekoč tako pozdravljal, kakor pa da bi se sam sklonil in se ločil od svojih kupov in kuponov v prilog družbi . . , socijalni demokrat pa je v tem oziru dosleden. Povsodi jednakost zakaj ne tudi gospodarska jednakost “? Za-to pa hoče socijalna demokracija odpraviti vse lastinske razlike, vsako zasebno last vse izročiti ednemu edinemu vele kapitalistu državi, ki bo vse skupaj, veleposestnik, velefabrikant, veleindus-trijalec, velekmet, itd. Vsi državljani pa bodo uživali od skupnega državnega premoženja vsak po meri, kolikor ga je 011 pomnožil ozir. pridobil. Kdor je torej pazno prečital ta sestavek mi bo priznal, če trdim : lz humanistov-umskih demokratov — so se porodili verski demokrati; iz teh pa meščanski demokratje (kapitalisti), ki so provzročiii v zvezi s salonskimi demokrati „ftaniazoniu francosko revolucijo. Iz nje in iz starega cesarskega absolutiz-se je porodil moderni liberalizem, ki je le nedosledna vsestranska revolucija. To )evolucijo pa se ustijo skrajno dosledno izvršiti tudi na gospodarskem polju naši novi radikalni verski in politični liberalci in gospodarski revolucionarji — Socijali:i-dem''kratj« — Vederemo ! Slovenci, bodimo v resnici Slovenci ! Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. I. Vesel Koseski. Kedarkoli se spomnim ravnokar navedenih, važnih 111 pomenljivih besed našega nekedaj tako slavljenega in plošno čislanega pesnika, vselej me prevzame dvoje občutkov: navdušenje in žalost. Tako se godi, menim, vsaj z ozirom na prvo čustvo, s vsakim vnetim rodoljubom; vsaj jaz si ne morem misliti zavednega slovenskega srca. katerega bi ne navdušile te prelepe besede. In kako tudi ne? Poglejmo! Sicer malo. t.»da krasno in veličastno je milo s o vensko ozemlje. Ljubke doline in prijazne ravnice s pisanimi travniki in logovi se vrste druga za dru- L 1 S T E K Politiško-iiarodne celice. 17 Zadnjič smo rekli, dane bode miru in ljubezni med nami, dokler ne bode na podlagi postave zagotovljen vsakemu narodu narodni obstanek. Tako postavo namerava predlagati nemško katoliška ljudska stranka v državnem zboru. A kdo se najbolj boji te postave? Naši sodeželani — Italijani. Pa, kako je to mogoče? Saj je te dni tržaški ital. poslanec Hortis v drž. zboru izjavil, da Italijani goje najgloblje sočutje z vsakim proganjanim, in da komaj pričakujejo dneva, ko z’uvlada pravica. In vendar jfe ravno isti poslanec kmalu potem in ravno tatn rekel, da Italijani ne morejo pritrditi predlogu za iz-danje jezikovne postave, češ, oni ne morejo pričakovati, da bi se postopalo ž j njimi nepristransko! dokler ni nade, da bi izvrše.vatelji postave dali zagotovilo, da se bodo vedli po postavi nasproti narodnostim, in to le v toliko, dokler se ne pokaže, da dejanska potreba zahteva drugače. Kdor zna, pa zna. Ta mož zna v resnici govoriti tako, da samemu sebi ne veruje. Kako hočemo še' le od njega pričakovati, da bode drugim veroval. Mi Italijani, pravi Hortis. gojimo najgloblje sočutje z vsakim proganjanim, mi komaj pričakujemo dneva, ko se bode delila enaka pravica vsem narudmn. Kaj je resnica? je vprašal Pilat Kristusa. Kaj je pravica? vprašamo mi H01- tisa. Po njegovem mnenju je pravica to, da za Italijane ne sme veljati jezikovna postava, da oni morajo imeti predpravico: biti — izven postave, ali celo nad postavo. Predno Italijani pritrdijo predlogu jezikovne postave, govori dalje omenjeni go ; mej njimi se dvigajo k nebu holmi in griči z belimi cerkvami in gradiči, strmi hribje in visoke gore, mej katerimi žubore bistri potoki, šume mogočne reke, buče slapovi in se zrcalijo mična jezera. Vse to prepletajo rodovitna polja, prijazne vinske gorjece in mogočni gozdi. Na jugu izpira morje materi Sloveniji podnožje, na severozahodu jo pa meje visoke, nedostopne skalne čeri ; na južnem Goriškem in v vipavski dolini (da zamolčim v potujčevalnih valovih pojemajočo Benečijo) vlada toplo južno podnebje, a komaj pol stopinje zemljepisne širine proti severu kraljujeta večni sneg in led gori na sivem očaku Triglavu, ki „Proti jasnemu nebu kipi velikan, Kaj delajo, gleda, sinovi.“ Zlasti so pa tri po vesoljnem svetu sloveče znamenitosti, katere je podelila milost božja samo naši domovini. Komu je neznamo čudovito cirkuiško jezero, na čigar prostoru ondotui prebivalci v teku leta orjejo, sejejo, žanjejo, kosijo, ribarijo in po trdnem ledu vozijo ? Kedo še ni občudoval največega podzemeljskega čuda mogočnosti božje, čarčbne postojnske jame, kamor prihajajo v obilnem številu tujci iz vseh krajev sveta ? In kaj naj rečem o podobi raja, dičnem Bledu? Opevali so ga in še opevajo, opisovali so ga in ga še opisujejo veljavni možje, pa naj bi se drznilo popisati ga moie okorno, nezmožno in nespretno pero? Vesele se ob njegovih bregovih in na njegovih bistrih valčkih vsako leto tisoči tujcev, pa naj bi se moje srce ne radovalo o spominu na njega ? Saj : „Kedo bi pač se ne zavzel O čaroviti tej lepoti ? Kako naj duše čist vesel O čudu tem se ne poloti ?“ (S. Gregorčič) In glej ! To prelepo zemljo je dal Stvarnik v last krepkemu, nadarjenemu, dobremu in krotkemu ljudstvu, ki se ponaša z dolgo vrsto slavnih mož na vseh poljih znanosti in umetnosti, ljudstvu, ki govori mili, bogati in jedrnati slovenski jezik. I11 tega rodu sinovi smo tudi mi. tega naroda sin sem tudi jaz. Pa naj bi me ne navdale s prisrčnim veseljem, opravičenim ponosom in vneto navdušenostjo pesnikove besede : Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos?*1 * * * Da pa bomo v resnici polni odločnega narodnega duha in ognjevite navdušenosti za domovino in njene svetinje. se moramo, prad vsem otresti vsega tujega ki nam je v premnogih ozirih neizmerno škodilo, a prav nič koristilo. Tujščina se nam vriva in vsiljuje povsod ; spodriva naše domače šege in običaje, (kje je narodna noša ? sv. Miklavž se opušča, a poslanec, hočejo imeti zagotovilo, (la bodo izvrševatelji te postave le njim -- Italijanom — delili vse pravice. Slovencem in Hrvatom na Primorskem pa (kajti le te je imel pred očrni, ko je one besede izustil) le v toliki meri, kolikor se bo njim primerno zdelo, in dejanska potreba drugače ne zahteva. Oh ubogi Slovenci in Hrvati, ako bi bili Italijani poverjeni jezikovno postavo izvrševati! Potem bi gotovo dejanska potreba vedno drugače zahtevala. Ako bi Slovenci zahtevali slov. šol, bi Italijani odgovorili, da teh dejanski ni treba, ker slovenski otroci lahko itali-jansae obiskujejo. Ako bi Slovenci ali Hrvati tirjali, naj se jim slov. uraduje, bi dobili odgovor, da je to dejanski od več, kajti Slovenci in Hrvati razumejo tudi italijanski jezik, in ako ga morda še ne razumejo, naj se mu priučijo. Zahteva pa, da se morajo uradniki učiti jezik naroda, kateremu uradujejo in s katerim občujejo, ni pravična in ni dejanski potrebna. Ako bi Slovenci in Hrvati prosili, naj se ima ozir na njih gmotno stanje, naj se pospešujejo njih gospodarska podjetja, kakor: posojilnice, trgovske in obrtne zadruge, bi se jim rekalo od italijanske strani: čemu to?, dejanska potreba tega ne zahteva. Saj imamo posojilnic, denarstvenih zavodov, trgovskih in drugih zadrug še preveč. Ako Slovenci in Hrvati potrebujejo denarja, naj se le poslužujejo že obstoječih naših bank; ako hočejo svoje otroke izučiti v obrtnijskih in trgovskih strokah, naj jih pošiljajo v dejanski vže ustanovljene naše zavode. Čemur denar trositi brez potrebe? To bi bilo Italijanom sveta pravica, katero komaj pričakujejo, da se jim uresniči. To je 0110 njih liagloblje sočutje z vsakim proganjanim. A mi se jim prav lepo zahvaljujemo za tako sočutje. Kajti ako umijemo in izginemo kot narod, ne potrebujemo več njih sočutja. Da pa Italijani na Primorskem že- vpeljuje se nemški Christbaum), utihota-plja se v politiko (liberalizem), razjeda družinsko življenje (socijalna demokracija), okužuje celo leposlovje „ (misel slo-bodna, cinični, podli realizem) in nam kvari jezik. Da pa ne bi kedo očital, da sem črnogledec. poglejmo malo natančneje. Iz tujega se je zanesel k nam laž-n.jivi liberalizem, ki se je kmalu vdoma-čil v višjih krogih, od koder se je hotel polagoma razširjati mej nižje sloje. Toda to ni šlo tako lahko ; ni se mu vse vladalo. Bilo je, hvala Bogu, mnogo mož zdravih načel, plemenitih nazorov in dobrega prepričanja, ki so spoznali smrtni strup pogubnega liberalizma, se mu u-stavljali in upirali. Tako je prišlo — in moralo je priti — do boja, ki se še sedaj ni polegel. Liberalizem je zamoril lepo slogo našega naroda in ga razcepil! Da so bili vsi naši razumniki ostali verni, bi vsega tega ne bilo. Toda dovolj o tem, saj imamo vsi ušesa in oči. — Liberalizmu je sicer že skorej odklenkalo : pojema ležeč v zadnjih vzdihih ; ali že se je oglasilo njegovo še nevarnejše in zlobnejše dete socijalni demokratizem. Ta tuji pritepenec raztega povsod svoje mreže skrivajoč se pod plaščem pravičnosti in ljubezni. Kedor količkaj razsodno misli, se mora čuditi, kako se more za to pošast navduševati zaveden Slovenec, kako se more vneti za svojega najhujšega sovražnika. Da je pa res to, nam kaže njegov nauk. Kaj pa je njegov peklenski ..evangelij" ? Zaklel se je proti vsem oblastim, spodkopava vsako av-ktoriteto, gazi vero in taji Boga. Brez oblasti in ugleda pa ni redu ; brez tega je pa nemogoče blagostanje, nemogoč obstanek ; brez vere in Boga je pa morala nemogoča. Odvzemi pa človeku moralo, poštenje, tedaj imaš žival, krvoločno zver. Liberalizem ja tedaj okužil višje kroge, do nižjih slojev pa ni imel prave moči; česar pa ni mogel doseči liberalizem, to dela socijalna demokracija, ki širi svoje pogubne nauke mej prostim ljudstvom, mej delavci in kmeti. Slovenski narod je pa po veliki večini kmečki narod. Ako se torej socijalna demokracija razširi mej kmetom, ga bo tudi vničila, padel bo. S slovenskim kmetom bo pa izginil s površja tudi slovenski narod. Po njem ne bo več sledu, le spomin bo še oznanjal svetu, da je nekedaj živel. Srce človeku krvavi, ko vse to premišlja in vidi, da so se celo nekateri slovenski vseucililcniki poprijeli socijalne demokracije, da za nj i delajo in na mestu, da bi spolnovali svoje dolžnosti ter si s pridnim učenjem pridobivali znanosti, lij'o našo narodno smrt, tega niti ne tajijo. Da smo mi od njih narodno proga-njani in tlačeni, je tudi znano celemu svetu In vendar se drznejo še trditi, da goje sočutje z vsakim proganjanim. Mogoče, da je goje s katerim drugirft narodom, a s »Slovenci in Hrvati gotovo ne. Pa kje so oni proganjani v Avstriji, katere je imel Hortis v mislih ? Najbrže je mislil na Nemce na Češkem. Torej Cehi da. bi Nemce proganjali in tlačili ! Oh! kako bi bili Čehi veseli, da bi mogli menjati z Nemci t, j. da bi Čehi imeli vse pravice in predpravice, katere uživajo Nemci, in da bi Nemci okusili vsa zapostavljanja, katera morajo prenaša d Čehi. Iatotako želimo tudi mi Slovenci in Hrvati nasproti Italijanom. Z ozirom na vse to kličemo Hortisu in njegovim somišljenikom: Nikar se ne smešite pred celim svetom. 18. Gosp. urednik! V zadnjem Vašem uvodnem članku ste konštatovali in pribijali dejstva in resnice povodom prvotnih volitev za dež zbor na Kranjskem-Vipavskem, katere zaslužijo, da se zopet odbijejo in nekoliko razdrobijo. Res je, da vipavsko ljudstvo v verskem oziru še ni toliko sprijeno, da bi se je moralo imenovati liberalno ali brezverno. Ne, narod ima še vero^ rad posluša svoje dušne pastirje, zvesto spol-nuje svoje verske dolžnosti, a ubog je in zatorej odvisen od bogatinov in kapitalistov. Rad bi hodil za svojim duhovnikom, pa kdo bi mu zameril, ako se ustraši svojega upnika, kateri uad njim zarohni: »ako bodeš s f..... potegnil, pojdeš k njemu'1, naj ti on pomaga, naj ti on da delo in zaslužek1*. In tako revež voli proti svojemu prepričanju ono može, katere mu kapitalist in oderuh narekuje. Tam pa, kjer so poskrbeli, da so narod vsaj nekoliko rešili takih ljudskih pijavk, ali kakor pravite Vi, g. dopisnik, kjer se je zasnovalo socijalno delovanje, tam so zmagali katoliški možje. s katerimi bi o svojem času koristili svojemu rodu, tratijo zlati čas s tem, da kujejo spise, polne demokratičnih huda-' losti, in jih pošiljajo vmazanemu „Delav-cu“. In ti mladeniči bodo pozneje hoteli odločevati javno mnenje našega naroda, bodo hoteli imeti prvo besedo, hoteli bodo biti vodje slovenskega naroda! — Žalostna ti majka, mili naš rod! Zato pa boj proti socijalnemu demokratizmu, odločen boj brez usmiljenja, saj gre za obstanek, za življenje ! Ali pustimo to polje in stopimo korak dalje. Pa prihodnjič! Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor še vedno ni dospel do pravega dela. Nemški kričači ovirajo delovanje z glasovanji po imenih ter na kilometre dolgimi govori. Razbijati pa ne morejo več, ker je zbornično predsed-ništvo odstranilo hrastove deščice, s katerimi so nemški olikanci podpirali svoje dokaze. — Razpravljalo se je o za tožbi ministrov radi jezikovnih naredeb. Nemci so ure in ure kričali o zatiranju nemštva. Dr. Funke je celih G ur govoril o »nezaslišanih*1 krivicah. Zagovarjal se je Badeni sam. Čehi z njegovim govorom niso bili zadovoljni. A pozneje dal jim je Badeni pomirljiva pojasnila. Slednjič je bil predlog, da se ministerstvo obtoži odklonjen s 177 glasovi proti 171. Izid glasovanja je bil radi postopanja, katol. ljudske stranke, ki se je iz strahu pred nemškimi kričači glasovanju odtegnila, zelo negotov. Ko je večina zmagala, so Nemci sramotili one nemške katoliške može, ki so glasovali proti obtožbi. Kršč. socijalisti in soc. demokratje pa so napadli radikalne Poljake, ker so glasovali proti obtožbi. Prišlo je skoro do pretepa. Predsednik drž. zboru je izvoljen. Ker je dr. Ebenhoch opetovano mu ponujamo kandidaturo odločno odklonil, izvolila je zbornica svojim predsednikom dosedajn« ga podpredsednika viteza Da-vid-a Abrahamovicz-a. Prvim podpredsednikom je izvoljen dr. Kramar. Delegaciji pričeli ste dne IG. t. m. zborovati. Predsednikom avstrijske delegacije je izvoljen grot Franc. Thun, ogrske pa grof Szapari. Samo vojne potrebščine znašajo 152,096.088 'gUt. Drag je drag ta-le oboroženi mir! Reško vprašanje. Mažari hočejo Reko popolnoma spojiti z Ogersko državo. Tako hočejo sedaj porotno sodišče z Reke premestiti v Budimpešto. Rečani se temu proti vi jo. Ker pa ljubeznivi Mažari nočejo odnehati odstopil je reški župan Evo vzroka dovolj, da se osnujejo povsod posojilnice, katere kmeta osvobodijo in na lastne noge postavijo. Drugo dejstvo, katero omenjate v vašem članku je to, da so zmagali liberalci pri tej volitvi s socijalne demokra-tiško in nemčursko pomočjo, in da g. Božič vstopi v dež. zboru v nemčnrski klub. To ni nobena čuda. Duobus litigan-tibus tertius gaudet, se glasi latinska prislovica. .Dokler se bodo Slovenci med. seboj prepirali, se bodo vedno naši nasprotniki veseli in — zmagovali. A pride čas, ko pometejo soc. demokratje iz državnega in deželnih zborov najprej slovensko radikalno in ako bi zamogli tudi katoliško stranko. Liberalizem se je preživel, nima več v sebi nekdanje življenske moči, zatorej se mora vmakniti in prostor narediti svojemu sinčeku — socijalizmu. To morda sluti tudi dr. Tavčar. Ker bi pa vendar rad še prvakova! slov. narodu, se brati in veže ž njim s soci-jalizmom, da bi vsaj tako hitro ne zginil z političnega pozorišč.a. Tako si razlagamo mi njegovo strupeno sikanje na slov. duhovščino. Kdor pazljivo zasleduje in premo-truje sedanje socijalno gibanje pri nas na Slovenskem in v celi Evropi, mora priti do zaključka, da v nedaljnem času si bosti stali nasproti le dve stranki: katoliška in soc. demokratična. Na kateri strani bode zmaga, je nam katoličanom jasno. Peklenska vrata sv. cerkve nikdar ne bodo premagala, tudi če dr. Tavčar sto ali še več framasonskih Lož ustanovi. Konečno pa katoliške Vipavce iz srca pomilujemo, da bodo imeli takega zastopnika v dež. zboru, ki je pripravljen vsaki čas svojo vero ravno tako pre-meniti kakor svojo suknjo. To je pokazal pred leti, ko je hotel s ceio vasjo Poddrago i sam prestopiti v zazkolništvo. Punctum ! Resen. s 39. odborniki, le 6. vladnih mamelukov je ostalo v mestnem zboru. Občinstvo je priredilo, burne ovacije odsto-pivšemu županu. To imajo Rečani sedaj za plačilo, da so raje se bratili z Mažari nego z domoljubnimi Hrvati. Deželni zbori prično zborovati dne 15. decembra. Nižje-aystrijski deželni ,zbor je sklican v kratko zasedanje, da^reši vprašanje o deželni zavarovalnici. Vnanje države. Papež je sprejel nemškega državnega tajnika Biilowa. Nemški protestantski listi kličejo grom in strelo, da se drzne zastopnik Nemčije klanjati se vatikanskemu jetniku. Tudi Crnagora postane moderna Kakor poročajo je knez Nikola v Milanu dobil posojilo 1 milijon frankov v zlatu. S tem hoče zidati prvo železnico v Črni gori. Razmere na Grškem so sila žalostne. Tudi v zbornici sami ni miru, ker hoče stranka spodriniti stranko. Opozici-jonalni listi pa so pričeli pisati ne samo proti vladi, mariveč tudi naravnost proti kraljevi rodbini. — Mir s Turčijo še ni sklenjen, in doma tudi ni miru, to je pač žalostno! V Braziliji tudi oblastniki niso varni pred oVožjem anarhistov. Neki vojak je napadel predsednika in ga hotel ustreliti. Ni se mu posrečilo, vendar pa je kroglja ranila predsednikovega spremljevalca. Vojnega ministra, ki je hotel zločinca razorožiti, je poslednji zabodel do smrti. Dopisi. Iz Trsta. Nii, danes bo pa samo dopišček. ne pa velik dopis. Saj veste, da časih mi res ne utegnemo in ima tudi dr. Tavčar prav za -- takrat. Tako danes res ne utegnem, za-to le par vrstic. Zadnji „Amico“, naš stari znanec, žal, ne prijatelj, javka in tarna, da se v Pulju Siri in bahato košati nemščina, v stran devlje in izpodriva italijanščina. Nii, to je res; pa i mi smo pioli „furor-ju“ nemškemu, ki se tako na lihem in brez šuma naseluje v Istri, zlasti pa v Pulju; ali „Amico“ dragi, kdo je kriv takim nenaravnim, kričečim odnošajem v Istri ? Nihče drugi ne, kakor Italijani sami, ki slovanske večine v Tsfri ne samo ne smatrajo več za manjšino, k h kor so to delali svoje (lilij, ampak jo kar naravnost utajujejo — v veliko veselje tretjega, neljubega gosta — Nemca. I „Amieo“ govoreč o gimnaziju v Pulju niti ne črhne, da tam se šolajo — skoraj polovica vseh šolarjev — Slovani ! In mi smo prepričani, da bi v vseli italijanskih Iistih čudno završalo in šumelo, ko bi se-na istem gimnaziju hotelo pravično ugoditi Slovanom v tem, kar za se pravično tirjajo Italijani. Potem pa naj se še kdo čudi, da je tako, kakor bi ne smelo biti v Pulju in drugodi ? Kdo ne ve, da v Gorici životari nemški gimnazij samo ob nestrpnem sovraštvu tamošnjih Italijanašev, ki raje svojo laško kri žrtvujejo nemškemu kulturnemu molohu, nego pa bi delili pravico poduka v svojščini — materinščini s slovenskimi sodeželani ? — Zadnji čas „Eco del Litorale11 piše dostoj-liiše o slovanskih težnjah. „Amico“ pa le prezira in oblastno prezira. Kakor se