Ljubljana, ponedeljek 22. septembra l94l-XEt Cena 70 cent Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-28 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima fUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Urednidtvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj- — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—» Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano Dnjepr je zaključena S padcem Kijeva in Poltave je izgubila sovjetska vojska svoja najvažnejša oporišča - Posledice tega poraza bodo zelo dalekosežnega pomena za nadaljnji razvoj položaja na vzhodni ironti Vzhodna fronta, 21. sept. s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča: Bitka za Dnjepr je dejansko zaključena. Boji, ki so še v teku, se nanašajo na operacije za uničenje sovjetskih sil, ki so ostale obkoljene, in na razpršitev drugih sil, ki so izgubile vsako zvezo z obkoljenimi sovjetskimi armadami. Maršal Budjonij je izgubil na Dnjepru velik del svojih velikanskih sil, Ce hočemo stvari čim objek-tivneje presoditi, je potrebno reči, da reke usodi Budjonijevih armad niso bile naklonjene in da so bili Dnjestr, Bug, Desna in Dnjepr veliki maršalovi sovražniki. Najlepše pa je to, da je Budjonij največji udarec dobil ob najmanjši teh rek, ob Desni. Južni odsek, kjer so nemške sile zapo-čele bitko za Dnjepr, je bil zelo obsežen: razprostiral se je od Brjanska do Gomela, od Gomela do Kijeva in je od Kijeva šel vzdolž vsega dnjeprskega toka do Herso-na. Nemške sile so zasedle najprvo Cerni-gov, nato so prestopile Desno v smeri Ko-notova. Po zaključku te sijajne operacije so druge nemške sile vzdolž Dnjepra prečkale to reko skoraj istočasno na severoza- padu Kremenčuga. Te sile so se usmerile najprvo proti vzhodu, potem so se pod zaščito levih pritokov Dnjepra napotile proti severu m se združile z drugimi oklepnim! divizijami, ki so prihajale s severa v smeri Poltave. Na ta način se je ustvarila velikanska vreča, v kateri so bile obkoljene vse štiri znamenite Budjonijeve armade. Ko se je sovjetsko poveljstvo zavedlo nemškega manevra, je bilo že prepozno. Sovjetske sile so se skušale osvoboditi ognjenega kroga, ki jih je obdajal, toda prvi uspeh tega početnega manevra za umik je bila obkolitev Kijeva po nemških silah. Tisti vodni toki, ki so nemškim četam toliko rabili kot zaščita bokov njihovih kolon, so bili naravne ovire za umik sovjetskih čet. Sovjetske sile so zašle dejansko v sredino ruskih voda in nemškega ognja. Na dolnjem Dnjepru so medtem druge nemške sile prekoračile na raznih točkah reko in ko so premagale sovražni odpor, so začele pohod proti severu, vzhodu in jugu. Omenjeno je bilo, da je smatrati bitko za Dnjepr že za zaključeno. Potrebno pa je dostaviti zavoljo objektivnejše ugotovitve, da se bodo posledice novega sovjetskega poraza pokazale v kratkem. >va In Poltave Izgledi pQ zlomu sovjetskega odpora v Južni Rusiji Z vzhodne fronte, 21. sept. s. Na gradu v Kijevu vihra nemška zastava, kakor beleži včerajšnje posebno vojno poročilo. Kijev in še pred njim je padla Poltava. Obe mesti sta bili že prizorišči zgodovinskih dogodkov. Sedaj je z njima združena nova velika zmaga žive in silne moči nove Evrope. Zavojevanje Kijeva in Poltave pomeni dve sijajni fazi bitke na Dnjepru. Iz borbe je bil izločen nov odporni vozel, ki ga je hotela Moskva skupaj z Petrogradom in Odeso držati. Petrograd in Odesa se bosta še lahko upirala, ker imata mnogo vojnih potrebščin in mnogo živeža. Toda v vojni proti Rusiji Petrograd in Odesa nista odločilnega pomena. Kvečjemu lahko služi njuna obramba propagandnim svrham Velike Britanije, ki bo izkoristila žrtve braniteljev obeh mest. Kijev in Poltava sta dve mesti manjšega pomena, toda zmaga v zvezi z njima je velika. V južni Rusiji je bil strt odpor in to pomeni, da se bo lahko zrušil eden izmed najvažnejših stebrov sovjetske vojaške organizacije. V oblast Osi in njenih zaveznic lahko preidejo ogromne zaloge vojnih potrebščin in naravnega bogastva vzhodne Ukrajine. Prav ti strateški vidiki obeležujejo ogromni pomen nemške zmage na Dnjepru. V Moskvi pa tudi v Londonu so se hudo uračunali. Sodili so, da so pohodi na Poljsko, na Norveško, v Belgijo, Nizozemsko in Francijo, proti Jugoslaviji in Grčiji oslabili nemške oborožene sile, omejili njihove vojne potrebščine, omajali njihov duh, tako da bo sedaj laže spraviti Nemčijo ob tla. Po londonskih in moskovskih računih naj bi se bila ogromna ruska vojna sila borila proti znatno oslabljenemu nasprotniku. Toda nemške letalske oborožene sile so že takoj v prvih tednih pohoda proti Rusiji pokazale, kakšna je njihova moč, in nemška vojska je dosegla za povrstjo velike uspehe. Vse to je bilo dokaz, da sta se Moskva in London v svojih računih popolnoma zmotila. Komentarji nemškega tiska Berlin, 21. sept. s. Ves nemški tisik se ba-v5 še nadalje z zmagovitimi dogodki na ukrajinski fronti in z zasedbo dveh otokov v Finskem zailivu, pri čemer poudarja pomen teh dogodkov za bodoči razvoj vojne v Rusiji. »Borsenzeitung« podčrtava, da predstavljajo pcsebni komunikeji nemškega vrhovnega poveljstva isto toliko udarcev proti anglosaškemu javnemu mnenju, ki se je dalo kakor drugekraiti zazibati od londonske propagande. V tem oziru podčrtava člankair, kako majhni so upi A ng losa sov, ki so jih gojili glede druge proti nemške fronte, ki se je ustvarila s tako zvano »non-stop ofenzivo«-. Ta bi morala oflajšati pritisk nemške letalske sile na vzhodni fronti, da bi se zakasnila rdeča katastrofa Isti list piše, da preračunjeni molk nemškega vrhovnega poveljstva nikoli še ni bi'1 tako zlata vreden kakor ob tej priliki, zato ker je pomanjkanje vesti o operacijah pcvzročilo v sovjetskih poveljstvih nesdgumost in zme-io, ki se je končala nazadnje s popolnim zlomom nasprotnikovega načrta. V tukajšnjih političnih in novinarskih krogih poudarjajo, da je z novimi zmagami že stopil v akcijo nemški načrt, da bi se uničila sovjetska organizacija in z njo morebitna obnova grožnje proti Evropi. Nemški načrt se razvija po dalekcvidn'h smernicah, ne oziraje se na prostor in čas ter se ne ^>mejuje samo na zasedbo mest ali važni položajev. Ta načrt je že ob cilju. Podčrtavajo nadalje, da pozni letni čas ne bo mogel zadržati odločilnih akcij, to je v najširši meri dokazala lansko zimo vojna na Finskem. Listi ironizirajo izjavo, ki jo je podal pred indroja-" dreti krni Beaverfnook, po kateri naj bi ameriški oklopni vozovi, ki so še v deilu, prispeli še pravočasno za obrambo Kijeva. Zaskrbljenost v Londonu Stockholm, 21. sept. s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« Viklund poroča, da je razvoj vojne na južni fronti z zasedbo Kijeva povzročil veliko nevoljo in skrb v britskih uradnih krogih. Začenjajo se kritike proti sovjetskemu vrhovnemu stanu, ki ga obtožujejo, da ni znal pripraviti uspešnejšega odpora ter se otvarjajo diskusije glede pomembnosti britske pomoči Rusiji. »Daily Herald« poziva vlado, naj nujno poskrbi za odpošiljatev večje pomoči, ali pa, če to ni mogoče, naj javno razloži, zakaj je bila dosedanja podpora Rusiji tako nezadostna. Ker Rusi še nadalje zahtevajo pošiljke materiala, bi se morale britanske industrije po londonskem listu usposobiti čim prej, da bi lahko ustregle povečanim zahtevam. List »Star« objavlja članek vojnega ministra Margessona, ki se bavi z možnostjo nemške invazije v Veliko Britanijo. Minister piše, da je Hitler na bregovih Rokavskega preliva in v Franciji ostavil toliko oborožene sile, da mora biti Velika Britanija stalno budna. Londonski dopisnik »Dagens Nyhetera« sklepa iz tega, da za bližnji čas ni pričakovati britskih iniciativ na vzhodnem odseku, ker strah pred nemško invazijo še ni ponehal. Po drugi strani Angleška v sedanjem položaju ne bi mogla ničesar ukreniti, ker ji primanjkuje tonaže in ji to onemogoča vsako ekspedicijo. Kako je bil zavzet Kijev Berlin, 21. sept s. Poluradna nemška agencija je objavila, da maršalu Budjo-niju ni uspelo spremeniti Kijev v kup razvalin. Nemške divizije, ki so prišle z juga, so po dveh dneh ostrih bojev predrle utrdbeni pas. Te divizije pripadajo vojski feldmaršala generala v. Reichenaua. 13. septembra so se nemške tete srečale 200 kilometrov vzhodno od Dnjepra, 17. septembra pa se je začel koncentrični napad na Kijev. V jutru 19. septembra so v napadu zavzel citadelo, arzenal in številne vojašnice. V teku dne so zasedle drugega za drugim razne mestne predele. Sovjetske vojaške oblasti so mesto usposobile, da bi se upiralo od hiše do hiše. Metalci min, protitankovske pasti, žične ovire, minska polja, strojniška gnezda, mali topovi in širno omrežje strelskih jarkov v zvezi z utrdbicami naj bi omogočili odpor do skrajnosti. V^ te priprave pa so postale brezpomembne zavoljo hitre akcijr nemških čet. Bombe m Moskvo in Odeso Berlin, 21. sept. s. Nemška pcflslužbena agencija je objavila, da so Sovjeti v petek izgubili 87 letal. 35 jih je bilo sestreljenih v letalskih spopadih, 13 od protiletalskega topništva, ostala pa so bila razdejana na posameznih letališčih. Nemške letalske srile so tega dne hudo bombardirale vojaške objekte v Moskvi. Dosegle so velik uspeh. Bilo je mogoče ugotoviti veflike požare v sredi ruskega glavnega mesta. Druge skupine nemški bojnih letal so učinkovito bombardirale pristaniške naprave v Odesi in oblegane sovjetske čete Končno so tega dne nemška letala izredno hudo napadla tudi Petrograd. Bombardirala so postojanke sovjetskih čet v mestu. Hudo so bila zadeta skladišča vojaških potrebščin in postojanke protiletalskega topništva. Izbruhnilo je mnogo podarorr. Poleg tega pa so nemški bombniki na vsej vzhodni fronti v sodelovanju z vojsko neprestano napadali sovražne topniške postojanke, utrdbe, trenske kolone, oddelke tankov in motorzu-anih čet. Več sto tankov je bilo uničenih. Sovražniku je bilo pri-zadejanih tudi mnogo zgub. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. sept. (DNB). Vrhovno poveljstvo oboroženih sil je objavilo naslednje vojno poročilo: Na južnem krilu nemške napadalne fronte je bilo doseženo Azovsko morje. Pogoje za to je ustvarila Infanterijska divizija s svojim junaškim podvigom, ki ji je uspelo v najtežjih okoliščinah izvojevali prehod čez široki dolnji tok Dnjepra v bližini Beri-slava, 60 km severnovzhodno od Chersona. Kljub vsem protinapadom je prehod tudi trdno obdržala. Uničevanje sovražnika, ki je obkoljen v prostoru vzhodno in južnovzhodno od Kijeva, se nadaljuje. Nemški oddelki, ki so v smeri od zapada vdrli v Kijev, so v smeri proti vzhodu prekoračili Dnjepr tn so se združili s četami, ki so prodrle preko Desne in napadale v smeri od severa. Hudi prodorni sunki sovražnika so se izjalovili, število ujetnikov in plen stalno naraščata. Skupine vojne mornarice so prodrle globoko v Finski zaliv; ojačile so zaporno minsko področje in zaščitile operacije, ki so se začele v svrho zavzetja baltskih otokov. Letalske sile so severnozapadno Krima potopile eno stražno ladjo, eno topničarko, kakor tudi tri trgovinske ladje s skupno 10.000 tonami, in z bombami zadele neki sovjetski torpfcdni čoln. V borbi proti Veliki Britaniji so jake le talske sile v pretekli noči z bombami težkega in najtežjega kalibra bombardirale pristaniške in oskrbovalne naprave v Sout-hamptonu. Zadeta so bila skladišča, doki in vojaške naprave v mestu, tako da je nastalo razdejanje. Opažena je bila vrsta večjih požarov. Druga bojna letala so napadla več letališč, kakor tudi pristaniške naprave v južni in vzhodni Angliji ter so severnovzhodno od The Washa potopila 4000-tonsko tovorno ladjo. Neka druga večja trgovinska ladja je bila poškodovana. Nad Kanalom so angleške letalske sile izgubile včeraj o priliki nekega brezuspešnega letalskega napada 39 letal. Od teh so sestrelili lovci 35, mornariško topništvo pa 4 letala. Dve nemški letali se pogrešata. V severni Afriki so nemška bojna letala razdejala britansko šotorsko taborišče pri Tobruku. V pretekli noči so se sovražna letala pojavila nad severno ln severnozapadno Nemčijo. Le posamezna letala so prodrla do Berlina. Bombe so povzročile neznatno škodo v stanovanjskih okrajih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili tri britanske bombnike. Brezuspešni poskusi Berlin, 21. sept. s. Sovjetske čete, ki so jih obkolile vojne sile v bližini Dnjepro-vega loka, so skušale včeraj ponovno pre-dreti nemški obroč. Na nekem kraju se je pognalo proti nemškim postojankam več eskadronov konjenice. Vsi konjeniški napadi pa so bili krvavo odbiti. Moskva priznava padec Poltave Bern, 21. sept. s. Moskva je včeraj zjutraj priznala, da je prejela vesti iz Kijeva, da so nemške čete prodrle preko Poltave proti vzhodu. Španska divizija ostane na fronti Madrid, 21. sept. s. Predstavnik zunanjega ministrstva je zanikal vesti, ki so jih objavile neke tuje agencije o povratku »Modre divizije« na špansko in je izjavil, da bo ostala v Rusiji do popolne izvršitve naloge, ki ji jo je odkazala domovina, to je do uničenja boljševizma. Isti predstavnik je izjavil, da sta med ruskimi ujetniki, ki so jih ujeli Finci, dva 161etna španska mladeniča, ki so ju Rdeči evakuirali v Rusijo. španska vlada je ukrenila vse potrebno, da bi se ta dva mladeniča vrnila v domovino. Uspehi finskega letalstva Helsinki, 21. sept. s. V zadnjih 48 urah so finski lovci in protiletalsko topništvo sistematično uničevali sovjetske letalske sile. 18. septembra so finski lovci v vzhodni Kareliji sestrelili 4 velike sovjetske bombnike novega tipa in 2 sovjetska lovca. Naslednjega dne je prišlo do spopada nad Lempaalajaervijem na Karelski ožini. Skupina finskih letal je odločno napadla 5 sovjetskih bombnikov ter je 4 sestrelila. Tudi poslednje sovjetsko letalo je bilo zajeto. Nad Preaaso v vzhodni Kareliji je skupina sovjetskih letal naletela na 2 bombnika in 5 lovcev. Oba bombnika in dve lovski letali sta bili sestreljeni. Končno je protiletalsko topništvo na Karelski ožini v petek sestrelilo eno sovjetsko lovsko letalo in dva bombnika. V celoti je bilo sestreljenih 17 ruskih letal, medtem ko na strani finskega letalstva ni Uk> ■NI tUmm Un nuovo duro colpo a Malta Attiviti di artiglierie in Africa settentrionale — Due velivoli nemici abbattuti H Quartter Generale delle Forze Armate comunica in data di 21 settembre il seguente bollettino di guerra n. 474: A Malta durante la notte sul venti 1'avia-zione ha bombardato imnortanti basi aeree. Sui fronti terrestri delI'Africa settentrionale attivita di artiglierie. Nella zona di Bardia la difesa contraerea ha fatto preei-pitare in fiammc un apparecchio nemico. Automezzi britannici sono stati efficace-mente mitragliati dai nostri velivoli a raid- est di Sollum. L'awersario ha compiuto altra incursione silila citta di Tripoli. In Africa Orientale attivita di elementi avanzati. Nel Mediterraneo un bombardiere inglese č stato abbattuto da unitži della B. Marina. Hov hud udarec Malti Topniško delovanje v severni Afriki — Dve sovražni letali sestreljeni Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 21. septembra naslednje 474. vojno poročilo: Na Malti so letala v noči na 20. bombardirala važna letalska oporišča. V severni Afriki delovanje topništva na kopnem. Na področju okrog Bardije je protiletalska obramba sestrelila sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo. Naša letala so južnovzhodno od Soluma s strojnicami učinkovito obstreljevala brlt-ska motorna vozila. Sovražna letala so znova napadla mesto Tripolis. Na Sredozemskem morju so ladje Kr. vojne mornarice sestrelile en angleški bombnik. Zmaga ©si je temelj bodočnosti Bolgarije »Zmaga Osi je nad vse gotova", je izjavil predsednik bolgarske vlade Sofija, 21. sept. s. Ministrski predsednik Filov je podal snoči naslednjo izjavo: Položaj Bolgarije glede na inozemstvo je zadovoljiv. Zunanja politika, ki nas je po zedinjenju postavila ob stran sil osi, bo zagotovila naši deželi prospeh na vseh področjih narodnega življenja. Bolgarija bo vzcvetela. Zmaga Osi je nadvse gotova. Ta zmaga, ki je že omogočila zedinjenje bolgarskega naroda in ki kuje našo jutrišnjo usodo, je osnova politične in kulturne moči Bolgarije. Iz tega razloga mora končno zedinjeni bolgarski narod smatrati delo Osi za svoje lastno delo. To prepričanje mora biti značilno za odnošaje vseh Bolgarov do osnih sil.« Berlin, 21. sept. s. Kar se tiče izmenjave not med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo, piše »Politisch-diplomatische Korrespon-denz«, da so se v Kremlju hudo razočarali spričo okoliščine, da se Bolgarija ni priključila Sovjetom, marveč se je postavila na stran evropskih dežel, ki hočejo ustvariti nov red v Evropi. V Moskvi so si domišljali, da bodo lahko z Bolgarijo postopali tako kakor z baltskimi državami, da bodo dosegli oporišča v Varni in Burgasu in da bodo od tam lahko prodrli na preostali del Balkanskega polotoka, tako da bi si lahko tam uredili novo oporišče za svetovno revolucijo. Korespondenca razpravlja o angleških, sovjetskih in ameriških mahinacijah, ki naj bi Bolgarijo ločile od njenih prijateljev in zaveznikov ter obsoja delovanje skritih sil v deželah osi, ki se je pričelo, čim se je pričela majati stvar Moskve. Tako obeležuje delovanje severnoameriškega diplomatskega zastopnika v Sofiji Earleja. Korespondenca opozarja končno, da hočeta Roosevelt in Churchill podpirati Sovjetsko zvezo do zadnjega in da sta pripravljena zaradi svoje univerzalne nadoblasti pristati na to, da bi Sovjeti preplavili stari svet. Bolgarski kmetijski minister na Dunaju Sofija, 21. sept. s. Kmetijski minister Kušev je odpotoval včeraj na Dima j, kjer bo zastopal Bolgarsko ob otvoritvi dunajskega velesejma in kjer bo imel važne razgovore z gospodarskimi voditelji Nemčije in z zastopniki drugih dežel, ki prlpa^ dajo trojnemu paktu. Moskva neprestano izziva Bolgarijo Sovjetske mine v bolgarskih vodah predstavljajo novo kršitev bolgarske nevtralnosti Sofija, 21. sept. s. V noči na soboto se je v luki blizu Burgasa potopila bolgarska ladja za prevažanje blaga in potnikov »Rondina«, ki je izpodrivala 6000 ton. Naletela na sovjetsko mino. To je že druga bolgarska ladja, ki se je potopila v takih okoliščinah. Spričo tega je jasno, da Sovjetska zveza izziva Bolgarijo. Očitno so Sovjeti minirali nekatera področja bolgarskih voda na Črnem morju. Polslužbeni »Dnes« komentira to novo rusko prekršitev bolgarske nevtralnosti in očita Kremlju hkrati, da hoče izzvati ko- munističen upor v Bolgariji. Tudi drugi listi z ostrimi besedami obsojajo poskuse Sovjetov, da bi se vmešavali v bolgarske notranje zadeve. Snoči je bil obnovljen službeni komunike, ki pravi, da so pri potopitvi paraika »Rondine« izgubili življenje štirje člani njegove posadke. Komunike ugotavlja dalje, da je tudi parnik »Sipka« že 15. septembra v bližini Balčika naletel na sovjetsko mino. Pozneje so našli tam okrog še več drugih min sovjetskega izvora. Ponesrečeni angleški letalski napadi Včeraj je bilo nad Kanalom sestreljenih 38 letal Berlin, 21. sept s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo snoči naslednje posebno vojno poročilo: V soboto, 20. septembra popoldne, so se ponesrečili napadi angleških letalskih sil nad Kanalom. Sovražnik je utrpel hude izgube. Nemški lovci so v srditih letalskih spopadih, kakor kažejo dosedanji podatki, sestrelili 35 angleških letal. Dve naši letali se pogrešata. Nadalje je mornariško topništvo sestrelilo 3 britanske bombnike. Na ta način so se izgube sovražnika povzpele na skupno 38 aparatov. Eksplozije na angleških ladjah pred Gibraltarjem Tanger, 21. sept s. Snoči se je ▼ zunanji luki Gibraltarja nenadno potopila 8000- tonska angleška petrolejska ladja. Na ladji je nastala eksplozija. Malo kasneje je na neki drugi 15.000-tomski tovorni ladji nastala silna eksplozija, zaradi katere je bila ladja hudo poškodovana. Bilanca nemškega protiletalskega topništva Berlin, 21. sept. s. V mesecu avgustu Je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo skupaj 714 sovražnih letal. V vsej tej vojni je sestrelilo v celoti 3480 letal. Potopljen švedski parnik Stockholm, 21. sept. s. švedskav lada je objavila, da je bil potopljen 1999tooski švedski parnik »Skani«. Vsa posadka, ki je štela 24 mož, se je rešila. Visoko odlikovanje Rim, 21. sept. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog prosvetnega ministra podelil nacionalnemu svetniku Chlodelliju, generalnemu direktorju radijske ustanove EIAR zlato svetinjo za zasluge na področju narodne prosvete. Chiodelll je bil odlikovan za svoje delovanje na področju italijanske šolske radiofonije. Enako je bil odlikovan z zlato svetinjo italijanski veleposlanik v Berlinu Dino Al-fleri. Odlikovanje mu je bilo podeljeno zaradi njegovih zaslug, ki si jih je pridobil na polju umetnosti s svojim uspešnim delovanjem pri Zavodu fašistične kulture v Milanu, ki ga je ustanovil in vodil, in z flrgartgadjo ragpta»e fašistične Akademik Filippo Bottazza f Lecce, 21. sept. s. V Disu je umrl italijanski akademik Filippo Bottazzi. Ugledni mojster fiziološke vede se je rodil v Disu 1867. Leta 1893. je doktoriral v medicini 5» je začel svojo kariero šolnika 1896 v Firencah. 1902 j« postal redni profesor vseučilišča v Genovi, 1905 pa v Napolju, kjer je bil tudi ravnatelj fiziološkega oddelka zoološke postaje. Med svetovno vojno je kot fiziolog sodeloval v italijanskem znanstvenem odboru za prehrano, po vojni je ustanovil razne znanstvene ustanove. Njegova dela s fiziološkega področja 80 datai biologiji nora tamptai Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. septembra. Današnjo nedeljo zjutraj se je Ljubljana zbudila v tipično jesenski dan. Nad mestom in pokrajina je ležala gosta megla, ozračje pa je b?lo mrzlo, da hlad še tja do opoldanskih ur ni popustil. Včeraj smo imeli izredno lep, sončen, pa tudi topel popoldan. Lepo vreme je zvabilo na tisoče Ljubljančanov, da so že včeraj pohiteli iz mesta na oddih, in vlaki v vse smeri, zlasti proti Dolenjski, pa tudi Notranjski, so bili dodobra nalloženi. Tisti, ki že včeraj niso utegn;li z doma, so jim sledili davi, tako da je bilo na glavnem kolodvoru zjutraj nadvse živahen vrvež. Skromnejši popotniki, ki ne morejo v daljave, pa so se zadovoljili z izleti v bližnjo okolico. Dopoldne in popoldne je po gozdovih okrog Ljubljane mrgo-9e!o sprehajalcev, ki znajo v današnjih časih družiti koristno s prijetnim: nabirali so gobe, s katerimi nas narava to jesen sicer ni bogato obdarila, vojni časi pa narekujejo čim večje zanimanje zanje. Gobarska strast je še znatno porasla, odkar sta mojster An-te Beg in njegov mlajši z improvizirano razstavo užitnih in neužitnih gliv na živilskem trgu začela nazorno poučevati ljudi, kako se tej reči streže. Izvolitev Lade na dijaškem sejmu Sicer pa je čas od sobote do ponedeljka siromašen, kar se kronike tiče. Včeraj popoldne so na? srednješcilci prinesli nekaj živahnosti v življenje sicer tihega vai-e pogreznjenega mesta. Na dijaškem sejmu, ki bo letos menda najdaljši, kar jih pomnimo. — začel se je razmeroma zgodaj, ker je bil prvotno že za jutrišnji dan napovedan pri-četek šole, in bo trajal skoraj tia do 6. oktobra, ko se po novem začne — so imeli fantje in dekleta svoj direndaj ŽiPca jim ni dala miru, da bi čakali zaključka, in so kar za včeraj popoldne razglasili volitev tradicionalne »miss dijaškega sejma«, so tokrat za spoznanje prekršili tradicijo, da so svojo »miss« krstili po starodavni bc>ginj; lepote za Lado. Zanimanje za stvar je bilo precejšnje, za uro ali dve je na i nn on mnmili - V .T' _ , mešanem doublu sva z go. Ezo dobila vega opravka. Ponoči pa so morali mestni reševalci prepeljati v bolnico 311etno ženo trgovskega potnika Marijo Draganovo, sta-nujočo v Cankarjevi ulici 3. Včeraj je jedla gobe, ponoči pa so se pokazali znaki zastrupitve. Kakor so ugotovili zdravniki, pa obolenje ni nevarno. Dva obiska zdravstvene avtokolone Stopiče, 21. septembra V petek je prispela v Stopiče pod vodstvom direktorja g. dr. Alda Duceja sanitetna avtokolona in se ustavila pred župno cerkvijo. Z avtokolono je prispelo šest zdravnikov-specialistov (internist, dentist, okulist, otorinolaringolog, rentgenolog in pediater) ter šest asistentk, ki so imeli v dveh moderno opremljenih avtobusih nameščene vse potrebne zdravniške aparate in instrumente. Pri prihodu avtokolone so bili zbrani vsi krajevni veljaki, šolska mladina z učitelj-stvom in številno prebivalstvo, ki je prihitelo celo iz najbolj oddaljenih krajev na brezplačni zdravniški pregled. Takoj so pričeli zdravniki v vseh oddelkih s pregledom prebivalstva, ki se je vršil ves dan in kateremu so se poleg šolske mladine podvrgli tudi številni odrasli. Posebno popoldne je bil naval prebivalstva, a zdrav-nki so z občudovanja vredno vztrajnostjo zmogli ogromno delo. Pregledanih je bilo skupno 2.170 oseb — odraslih in otrok. Tako je bilo v dveh dnevih samo v občini šmihel-Stopiče skupno Izvršenih 4.729 pregledov, kar znači preko polovice prebivalstva. Po končanem pregledu se je kolona vrnila v Novo mesto, kjer je prenočila in v soboto zjutraj odpotovala nazaj v Ljubljano. Ljudstvo je s hvaležnostjo spremljalo človekoljubno delo avtokolone in je posebno hvaležno njenemu še- partnerja v Sadi in Zucchinijevi; oba in vsak zase sta bila močnejša od naju in tako je sledilo neizogibno slovo tudi v mešanem doublu. V moškem doublu so mi prireditelji dali partnerja, precej šibkega Agazzija in tako sem se moral tudi v doublu že po tej igri vsaj oficielno posloviti od terenov. Na poti v Varese smo se za hip ustavil v Milanu — bili smo tudi pri federaciji in na krasnih prostorih tamkajšnjega teniškega kluba — in se potem naglo udomačili v novem svetu. Turnir, za katerega je bilo prijavljenih veliko število igralcev raznih kategorij, je nekoliko trpel zaradi precej močnega vetra zadnjih dveh dni; sicer pa je po obsegu precej prekašal onega v Salsomaggioru. V singlih sem prebrodil prvi dve koli in priromal do tretjega, kjer sem zadel na zelo močnega Bossija, igralca, ki je bil še letos v državni reprezentanci. Kljub temu, da zaradi pomanjkanja turnirske rutine vendar nisem čutil one prave sigurnosti, sem se dobremu nasprotniku postavil temeljito v bran. Po dolgotrajnem naporu me je slednjič le izločil po dveh setih s 6 : 4 in 11 : 9. V mešanem doublu sva z go. Mai-reovo nelahko dobila partijo proti dvojici Chitarin - Bianchi, v naslednjem srečanju ps naju je dobila v roke dvopca Rado - T.Tanfredi :n morala sv? položiti crožje. Bolj ali prav za prav najbolj uspešen je bil moj debut v moškem doublu, kjer sva s Chitarinom — to je bil odličen partner — čisto gladko izločila prav dobro dvojico Rado - Folli v dveh setih (6 : 2 in 6 : 4), za njima pa sva se v semifinalu sestala z drugo garnituro — Cucellijem in Del Bellom. dvema »asoma« torej, pred katerima sva morala kloniti brez popusta. Rečem, da sem bil v tej igri skorajda obupen; grešil pa sem pred njo. da se nisem zaradi hladnega vetra prej sam nekoliko rp^Pibal na terenu. Storili smo vse, kar smo mogli — to velja v enaki meri za go. Maireovo in za oba mnogo obetajoča juniorja Luckmanna in Perlesa — toda pristavljam takoj, da nam letos vse preveč manjka turnirjev. Brez turnirjev pa so uspehi proti nasprotnikom, kakršne smo imeli priliko sreča-vati — čeprav tudi ti niso v formi, kakor smo si predstavljali in prav gotovo niso nepremagljivi— čisto izključeni. Naše gostovanje v Državi nam je nudilo diagocent vpoglede v italijansko teniško življenje in nam dalo priložnost, da smo se sestali in seznanili z mnogimi športnimi tovariši, ki si vsi žele čim prejšnjega oživljen j a športnih stikov z Ljubljano. Enega izmed najboljših, odličnega Cucellija, imamo Ljubljančani v neposredni bližini, doli na Reki, in govorili smo skoraj resno o tem. da bi nas prišel slej ali prej obiskat. Takšno gostovanje bi seveda dvignilo zanimanje za tenis v Ljubljani, nam pa bi nudilo krasno priliko, da bi na svojih tleh zaigrali s partnerjem mednarodnega imena. Pred povratkom smo bili še v Trstu, kjer smo na hitro govorili tudi o revanž-nem dvoboju, ki smo ga še dolžni Trža-čanom za nastop, ki so ga oni izvedli pred meseci. Načeloma so vsi navdušeni za ponovni dvoboj, odvisno pa je od nekaterih formalnosti, ali bo srečanje vendarle izvedljivo pred zaključkom letošnje sezone. V nekaj vrstah Kratko o hrvatskih atlet h Hrvatski atletiki letos ne cvetejo rožice in karkoli smo čitali o njej, vse so bile samo tožbe in obžalovanja, zakaj se atleti niso bolj intenzivno lotili dela, in pa obujanja spominov na one lepe čase, ki so jih doživljali nekoč. Konec preteklega tedna in v nedeljo so imeli hrvatski atleti svoj najvažnejši nastop, in sicer za državno prvenstvo posameznikov. Vreme je precej pokvarilo prireditev, v ostalem pa tudi atleti sami niso mogli pokazati več kakor povprečnega. Izmed rezultatov, ki so nam razpoložljivi za enkrat, kažejo to že nekateri naslednji: Na 100 m je zmagal Gal iz Osijeka z 11.4 pred Urbičem z enakim časom in Dre-milom z 11.5. V metu krogle je samo Ha-škovec Miošic dosegel izid preko pričakovanj, in sicer z znamko 13.52. Na drugem mestu je bil Rastič s precej krajšim metom na 12.83 m. V teku na 800 m je bila borba zelo razburljiva ter se je nazadnje po dramatičnem finišu med Flassom in Srakarjem končala s časom 2:05.1 v korist slednjega. Skakalci v višino so se držali še dovolj dobro in so trije od njih preskočili višino 170 cm. Prvenstveni naslov je dobil Ivanuš od železničarja. Metalcem kladiva se je poznalo, da jim je manjakalo treninga. Naslov prvaka je bil priznan Purhoviču iz Concordije s 44.76 m. V skoku v daljino se je pojavil na startu samo eden boljših, in sicer Urbič, ki je dosegel prav pomembno znamko 6.95 m. medtem ko je prišel drugi, Gal, že samo na 6.38 m. V štafeti 4 X 100 m so zmagali železničarji s precej skromnim izidom 47.1. Na ostale izide in na splošni vtis tega prvenstva se bomo lahko še povrnili. V nogometnem življenju Hrvatske 4e od pretekle nedelje zabeležiti naslednje glavne izide: Gradjanski je ▼ ponovni tekmi za hrvatski pokal zmagal nad Concordijo čisto zasluženo s 6 : 2. Na tekmi je bilo vendar enkrat — nad 4.000 gledalcev. Za tekmovanje v državnem nogometnem razredu so se po prvih izbirnih tekmah kvalificirali za nadaljnje igre moštva Bate iz Borova, Hajduka iz Osijeka in Hrvoja iz Banjaluke. Najboljši rezultat nedavnega atletskega prvenstva na Norveškem je dosegel Olaf Sunde, ki je zalučal kopje do 61.08 m in postal tako že desetič zaporedoma norveški prvak v tej disciplini. Na fiveiskem so imeli nedavno veliko atletsko prireditev v N&sterasu, na kateri se je posebno uveljavil sprinter Strandberg na progi 100 m s časom 10.6, ki je najboljši, kar jih je bilo letos na tej progi doseženih na Švedskem. Tudi njegov čas na 200 m (21.9) Je bil odličen Tudi med metalci kladiva imajo Švedi zelo dobre moči. Na enem zadnjih mitingov v Goteborgu je Erikson z znamko 56.66 m dosegel nov državni rekord v tej stroki. Razpis damskega in juniorskega atletskega prvenstva — v soboto in nedeljo 27. in 28. L m. v Ljubljani Slovenska lahkoatletska zveza v Ljubljani razpisuje damsko ln juniorsko prvenstvo, ln sicer damsko prvenstvo za soboto dne 27. t. m., Juniorsko pa za nedeljo dne 28. t. m. Tekmovanje bo za obe prvenstvi na letnem telovadišču v Tivoliju s pričetkom obakrat ob 16.40. eTkališče ima štiri nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski Spored tekmovanja za damsko prvenstvo je naslednji: tek na 60 m, 100 m, 80 m zapreke, skok v višino in daljino, met diska, krogle in kopja ter štafeta 4x100 m. Vsaka atletinja lahko starta v treh disciplinah in štafeti. Spored tekmovanja za juniorsko prvenstvo: tek na 100 m, 300 m in 1000 m, štafeta 4x100 m, tek 110 zapreke, skok v daljino, višino, met krogle, diska in kopja. _ Vsak atlet lahko starta v treh disciplinah in štafeti. Vrstni red disciplin in časi bodo objavljeni naknadno. Prijavnina znaša za vsako tekmovalko in tekmovalca po 1 liro v vsaki disciplini, v štafeti dvojno. Nagrade: Vsaka prvoplasirana atletinja ozir. atlet prejme v trajno last plaketo, obenem pa dobi naslov prvaka v dotični disciplini za tekoče leto. Tekmuje se po mednarodnih pravilih in po pravilih in pravilnikih SLAZ Pravico nastopa imajo atletinje in atleti, člani klubov SLAZ in tam verificirani. Prijave je poslati obenem s prijavnino najkasneje do srede 23. t. m. na naslov tajnika g. Župančiča Miljutina, Ljubljana. Tavčarjeva št. 3. Kasneje dospele prijave se ne bodo upoštevale. ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Seja sekcije bo jutri (v ponedeljek) ob 16.30 v prostorih na stadionu. Ker je zadeva nujna, naj se seje sigurno udežele vsi gg. člani. Tajnik. SK Ilirija (hockey sekcija). Upravni odbor poziva člane hokejske sekcije, da se zanesljivo udeleže sestanka v torek 23. t. m. ob pol 19. uri v tajništvu. Dnevni red: razgovor o pripravah za bodočo sezono. Dotrpela je naša ljubljena mati, svakinja, teta in sestra, gospa Frančiška Godec, vdova Pogreb bo v torek 23. septembra 1941 ob 15. uri iz kapele sv. Petra oa Žalah na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. septembra 1941 JANEZ in FRANCE — sinova in ostalo sorodstvo. f Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra soproga, zlata mamica, hčerka, sestra in svakinja, gospa Danica Pavicic rojena BUČAR soproga slaščičarja poklonila svoje mlado življenje na oltar materinstva. Pogreb drage, nenadomestljive je bil v četrtek, dne 11. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica št. 1, na tukajšnje pokopališče. KRANJ, dne 9. septembra 1941. JOSIP PAVICIC — soprog; MARIJA BUČAR — mati B02IDARA in PETER — otroka; MICI BUČAR, sestra Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 TeleSon 36-92 i ~ jflUlflTiiiSii ••••••••■•■•■•■ •■•■■■•■■■■•••■i ••••••■■••aaa ■■•■•••■■•■a« ••••••■■•■••• ••••••■■■•••a MiaitiiMin •■(■•■•••(•■i •■•••••■•••■a ••■•■•■■■■••a ••■•••••••••a • ■•••ttaaai« ••••••■•aaaaa ••••■•••■••■a •■••••(••••M •■■••••••■M* • ••••••••MM (■••••(••••M • ■••■••••••M •■■•aaaaaaaaa ■■•■•■■•■•■■a • •■••••aaMM ••••••■••■•■a imaaaaaaaaa •■•••■••aaa«« oaaa (■••••••»MM • •l aa ••■■*•■•••••• •(((•(••••••a •(•••••••aaaa ••■•■••■•■•aa •••■••••••••• ••••••••••••• ••••■■•■•■•aa ••••■•■■■•■•a ui aaaaauta ••■«■■■■■■•■■. (•••••■■■••■•i {•••■•••••••i. ••••■■•••■■■■t •••■■■■•••■••i »•••aaaaaaaai laaanaaaaaaai (■■■•■•■■••••i SSaMaaaaaaar •■•■•■•■••■■■t »•••aaaaaaaai Frutta e mtHoni a Merano Sadje in milijoni v Merami Nel piu suggestivo degli ambienti fra il lu»-sureggiante raccolto delle sue frutta, Merano vedra svolgersi il 12 ottobre il Gran Premio a ostacoli, collegato con la Lotteria di Merano, che sorteggera fra i possessori di biglietti circa cinque milioni di premi. Anche tu puoi partecipare a questa festa e andare incontro alla Fortuna comperando un biglietto. Acqui-stalo pero subito. — La chiusura vendita e imminente. V najprivlačnejši okolici Metana, v vsem ral-košju njegove sadne trgatve, bo 12. oktobra dirka z zaprekami za Veliko Nagrado, združeno v Metansko loterijo, ki bo podelila med lastnike srečk kakih pet miliionv premij. Tudi ti se lahko ude'ežiš tega praznika in greš naproti sreči, če kupiš srečko. Kupi pa jo takoj, zaključek prodaje je pred durmi. IH!»!f!l Pod grozdnimi policami Takrat so bili šele poskusi žicanja. Ko nama je z Dušanom zmanjkalo na Sušaku denarja, sva se začela pomikati ob obali proti jugu. Robutala sva sladko in kislo grozdje ter smokve, da nama je enkrat celo kri tekla iz ustnic. Oprema je bila preprosta: v svoj vetrni jopič sva zložila Dušanov suknjič, brisači in še drug pribor, kozarec, ki se ne ubije, in še razne drobne potrebščine ter dve konzervi, najin zaklad. Potem sva zvezala to culo z jermenom in jo menjaje se nosila v roki. Sonce ni več tako žgalo, ko je ležal pod nama Bakarski zaliv, obsut s peščico hiš. Na drugi strani so grozdne police pokrivale pobočja. Tistikrat sva jih videla prvič in sva bila sila navdušena. Spustila sva se po pobočju in stopila v svobodno kraljevsko mesto Bakar. Ko da bi bila sanjala o srednjem veku, se nama je zdelo. Ozke kamenite ulice, debeli, sivi, stari zidovi, gradič z močnimi rešetkami v majhnih oknih, stara cerkev s starimi spominskimi ploščami. Sploh pa vse te hiše v Primorju: kot da bi se z zadnjimi močmi oklepale strmih pobočij in se trudne naslanjale druga na drugo. Pri cerkvi sva odložila culo in se razgledala. Na ograjenem prizidku, do katerega držijo stopnice in ki služi obenem kot balkon, je stalo dekle. Posmejala sva se ji; mogoče se ni mogla premagati in se je zasmejala tudi ona. Vprašala sva jo nekaj brezpomembnega — morala sva nekako začeti — in ona je odgovorila. Res, prav ko v srednjem veku bi lahko bilo, če bi dekle zalivalo rože in si zraven mogoče pelo še pesem o ptici, ki prinaša pismo ljubega, vojskujočega se na tujem za križ in cesarja. Ali pa če bi pela vsaj pesem, v kateri fant vabi ljubico v čoln, veslat na morje. Toda bilo je nekaj, kar je sila motilo romantiko: V rokah je držala čevelj in s krtačo pribijala omajano peto. No, takole prikrajšajo popotnika še za tisto romantiko, ki niti ne bi nič stala. * Zvečer so pred hotelom ob morju igrali dijaki. Gospoda v belih oblekah je plesala. Midva, žicarja, sva bila na zidanem rtiču, ki služi za tovorjenje in pristajanje. Sedela sva na nizkem stebru, za kakršne privezujejo ladje. Bilo je precej otrok, deklet ln fantov in tudi starejših. Poslušali so brezplačno godbo. Nekaj parov je začelo celo plesati. Dve dekleti sta plesali z dvema majhnima deklicama. Z Dušanom sva nekoliko gledala, potem pa izrabila priliko: zaprosila sva ju za ples in se predstavila. Moja je bila Mary. Ko sem jo vprašal po tistem »y«, je naštevala razne ne vem kakšne vzroke, toda svetoval sem ji, naj se kliče kar po domače: Marica. Hitro je prišla ura, kakor pač hitro mine vse, kar je prijetnega; spremila sva ju domov. Z Marico sva stopala po kamenitih, temnih in tesnih ulicah ter po stopnicah, katere postanejo popotniku v primorskih mestih kmalu sila zoprne. Marica je stanovala v hiši, ki se je lepila od treh najviše na pobočju; do nje so držale nešte-vilne stopnice. No, ta Marica je imela polna lička in močno spodnjo ustnico, ustvarjeno za poljub. Tudi nekaj drugih deklet — Dragica, Vida in Tatjana — ki jih poznam, imajo polna lička in močne spodnje ustnice. Ne vem, ali je naključje ali zveza med polnimi lički in močnimi spodnjimi ustnicami, ustvarjenimi za poljub. Ko sva se poslovila, mi je pokazala najbližjo pot domov, šel sem. Na vogalu je stala svetilka, sosednja ulica pa je bila čisto temna. In ne vem, kako in zakaj me je obsedla neumna misel — ni se odmaknila, popolnoma me je prepričala: »To dekle te je izvabilo v past. Misli, da si bogat tujec in da imaš pri sebi denar. Tam v oni ulici te čaka v temi njen pajdaš, udaril te bo s kolom po glavi in oropal. Nikar ne hodi tod, pojdi d»igod!« Stal sem delj časa, misel me je še vedno tlačila. Naposled sem se opogumil ln odšel po temnih ulicah in stopnicah. Drugi večer sem ji pravil to neumno misel. Smejala se je, jaz pa sem jo prekinil: poljubil sem jo. Ampak čisto drugačna dekleta so tukaj. Bolj živa in vroča so ko naša. Naša podajajo roko tako hladno, največkrat samo konec prstov. Tukaj pa stisnejo človeku roko dostikrat tudi z obema. Seveda, saj je pa tudi čisto drugačno scnce. Nekoč sem se pogovarjal s staro, škrbasto Primorko o njihovih dekletih. »Eh, nič ni čudnega,« je dejala, »da so tako vroča. Vroče sonce jim pripeka na lobanjo in vnema možgane in kri. Saj niso same krive. — Sonce, sonce ...« * V »Ferijalcu« sta bila nastanjena še dva tovariša, Zagrebčana, prikupna dečka. In smo skupno z njima utrdili, da so tiste grtzdne police le zato, da izzivajo popotnike in žicarje. Popoldne smo odšli na obisk. Plazili smo se med trtami, previdno, da se ne bi rušilo kamenje. Nanosili smo v Dušanovem suknjiču grozdja na travnat košček zemlje, polegli in zobali v miru, se gledali, mežikali in smejali. »Baje imajo v Bakru še prav posebne staroveljavne zakone, po katerih vtaknejo robutarje toliko časa za zapahe, dokler ne mine trgatev. — Lepo bi bilo, če bi prišel zdaj čuvaj,« sem opozarjal družbo na nevarnost. »Eh, pa onda kaj! Kaj se ti ne voliš ba-štat5 (tepsti) ?« je vprašal mlajši Zagreo-čan. »Pri nas smo vajeni tega.« >0e pride, ga bomo premlatili ko konja. Saj smo štirje«, je dodal starejši hladno. Ko je Dušan pozobal zadnji grozd in vrgel ostanek v grm, je prišel čuvaj s puško na rami in z volčjakom poleg sebe. Pozdravili smo se, on nas je gledal pisano, mi njega milo. Stežka smo se dvignili in šli. * Zvečer sta prišli Marica in prijateljica, ki je imela od zobobola zateklo lice. Dušan je bil besen, Zagrebčana pa sta ostro gledala, ker jima je bilo všeč eno in isto dekle z malo poševnimi očmi in mirnim, sem javim glasom. Z Marico pa sva sedela ob morju, luna je sijala na vso moč, menda je bila polna, če se ne motim. Pihal je lahen vetrc, ki je gnal pred seboj neštevilne valčke. Ne vem, zakaj, toda kadar zapiha ob morju tisti lahni večerni vetrc, se zmeraj spomnim na dom in nisem vesel. Nekoč, ko smo šli s telovadnim učiteljem na izprehod, smo se menili o svetu. Jaz sem pripovedoval, kako sem z borimi šestimi kovači prepotoval velike razdalje in morje. Učitelj pa me je obdolžil vagabund-stva. — Ne vem. mogoče si je mislil o meni celo, da mi je popolnoma vseeno, naj umrem na tujem ali v domovini. — Jaz da sem potepuška narava in da mi ni mar doma, jaz, ki me že takle lahen večerni morski vetrc žalosti, ker me vleče domov. Res, zmotil se je učitelj, prav za prav, krivico mi je storil. * Nebo je bilo posuto še z zvezdami, ko sva bila z Dušanom že na poti. Tudi hladno je bilo, — pihal je tisti hladni vetrc — zato še nisva imela cule, drobnarije so bile spravljene po žepih. Na robu mesta je v majhni hiši brlela luč. Dražil naju je vonj po sveže pečenem kruhu; bila je pekarna. Vstopila sva in povedala, kako in kaj pa zakaj in kam. »Izvolite,« nama je ponudil mojster še vročo štruco. »Hvala lepa. Zbogom.« Prelomila sva štruco na pol, da se je hladila med potjo. Doma ni takale štruca prav nič posebnega, tedaj pa sva jo nosila ko zlato. Ko se je shladila, sva jo jedla po koščkih. Dušan je imel že močno raztrgane Čevlje; sploh pa edine. Oba sva se sezula, da bi štedila, ampak tudi pesek je ostrejši tukaj, neusmiljeno je rezal v podplate. Potrpela sva, misleč, da se bova privadila. Pa se nisva; obuti sva se morala. Potem sva splezala čez kamenite ograje. Grozdje je bilo še kislo, šla sva više in plezala še čez mnogo ograj in trnja. Cim više, više k soncu, tem zrelejše je grozdje. Dobila sva debelo ko majhni orehi in sladko. Prvič je bilo, da sva videla krvavo-rdečo zarjo, ki je ležala nad belimi kame-nitimi griči. Res je, da sva bila že sita, ampak prepričan sem, da bi bila navdušena nad tako lepoto tudi lačna. Cesta je ves čas držala tik morja, potem, ko je zavila v Bakarac, sva se odcepila še midva na pešpot, ki drži v Kraljevico. Vzšlo je sonce in zavezala sva culo. Na visoki, nad morje nagnjeni lestvi z ograjenim odrom na vrhu je sedel starec, naslonjen na ograjo. Bila je vrsta na njem, da opazuje, kje se gibajo ribe in ali jih je toliko, da se izplača povleči mrežo. Prav tak se je zdel starec, ko da bi dremal. »čiča, kaj še delaš? Saj vemo, da s^iš!« sem mu zaklical. Malomarno in nejevoljno se je ozrl, potem se je spet zamaknil v morje. Kako se maje tista lestev, če stopa človek po njej! Ko sem bil na vrhu, me je bilo strah, tako globoko spodaj je ležala morska gladina. Prozorna je, toda jaz nisem videl rib pod njo. Ribičeve stare oči pa razločijo vsak mig ribe s plavutmi. Tudi ponoči jih vidi, ko se jim pri premikanju svetlikajo luskinasti trebuhi. Tiste pešpoti ne bom pozabil; bila je tik morja ob belih skalah. Kot lepa pot na vrtu, posuta s peskom, je bila. Na čereh se je zažigal in ugašal majhen svetilnik. Tako se ugaša in zažiga noč in dan. Sonce ni bilo več tako skromno, ko sva prišla v počitniški dom. Tukaj se ne branijo žicarja za kakšen dan, dva. Lepo so naju sprejeli in pogostili. Rekli so nama, da sva suha ko trske. Opoldne se je vsulo drobiža za mize. Kričali so in se prerivali. Nekateri teh fantov so se že preobjedli, bili so puntarski in metali so obed v morje. »Prokleti pamži, nama naj jih dajo v roke«, sva godrnjala z Dušanom. Potem so začeli nositi na mizo še kose lepo zapečenega in sladkega riževega zavitka. Z Dušanom sva čakala ko volka. Vsak je dobil velik kos, tudi midva. Toda oči so bile požrešne, premalo jim je bilo to, hotela so še. Nekateri so pojedli le pol, nekaj pa se jih sploh ni dotaknilo zavitka; tisto sva pobrala midva. Ko so videli, da Sončno nedeljsko popoldne je bilo. Sedel sem na pečinah ln se sončil. Venomer sem gledal po zalivu, ali se bliža kaka jadrnica ali čoln. čakal sem Marico, ki Je obljubila, da bo priveslala, če bo dobila večji čoln, ker se v majhnem, ki ga prevrne morski pes ko igračko, ne upa na morje. Po zalivu so križarile jadrnice ln se premikali čolni z letoviščarj? ln domačini, ki so si zaželeli nedeljskega oddiha. Jaz pa sem čakal, upal in bil prepričan. Oh, tisto čakanje na obali! Prihaja ladja, vedno je večja, že se razločijo ljudje na njej, nato vržejo vrvi na kopno, se zasidrajo, spustijo pridvižni most in potniki izstopajo. Na obali čakajo v upanju in strahu. Izkrcavajo se še zaostali potniki;' na obali še vedno upajo. Nato pridejo častniki in kapitan ter prosti mornarji, ki gredo veseli v krčme ali k ljubicam; čakajoči pa se razidejo ne vem kam, prepričani, da pridejo njihovi pač naslednji dan. Nekoč sem bral lepo zgodbo o moren materi, ki Je čakala ob vsakem sončnem zahodu na obali svojega edlnca. Dvajset let ga je čakala. In vsak večer, ko se je vračala sama domov, je bila prepričana, da ji bo padel naslednji večer prav gotovo okoli vratu. Jaz sem čakal le en popoldan; bil sem Zicar. L Jenko Igorov. Kako je nastal časopis Nekaj zanimivosti o rojstvu in rasti sedme sUe sveta LUBLANSKE N 0 V I Z E JANN. FRIDR. EGERG A, VSrfdo 4. dan profenza Nro. i. • * »* • * « Je &afha savr?lav Se terga kej nit ? Moj fofed kaj dfla ? Sim barat sh? lit • • • 4 • • • * AI vumnofti jraajo Po fvfjti kej veih Al drujga kej snajo, &6 hrofhke tisti pczu S Malokdo ve, da je bil Gaj Julij Cezar, veliki rimski državnik, vojskovodja in zgo-dopisec, tudi utemeljitelj novinstva. Dotlej je bila v Rimu navada, da so objavljali samo debatne zapisnike iz senata na lesenih tablicah, prevlečenih z mavcem, ki so jih razstavljali na javnih prostorih. Cezar pa je zbral veliko število sužnjev, ki so iz dneva v dan zapisovali in v neštetih izvodih razmnoževali vse, kar dandanes razumemo kot vsebino dnevnika: vojna poročila, poročila o cirkuških igrah in drugih javnih prireditvah, novice iz družbe in literature, pa v današnjem smislu. Redno je začel izhajati šele leta 1351., a šele kakšnih 500 let pozneje je postal dnevnik in v novejšem času so vsi njegovi uredniki — šest po številu — postali stalni člani akademije znanosti. — Pri Nemcih so se prvi početki časnika pojavili na koncu srednjega veka. Bogati trgovci, ki so imeli obsežno korespondenco z daljnimi kraji, so svojim pismom navadno prilagali vesti o obče zanimivih dogodkih. Te liste so navadno začenjali z besedami: »Von neuer Zeitung weiss ich zu melden. .c ali podobna. Beseda »neue Zeitung« je pr- vsakovrstne nenavadne dogodovščine, ka- votno pomenila novico, od tod pa je v nem- kršne še dandanes srečujemo med zabavnim gradivom v dnevnem tisku. Bil je to prvi dnevnik, ki zgodovina ve o njem, in imenoval se je »Acta diurnia« (Vsakdanji dogoditi). Ker je bil brez konkurence, se razume, da se je naglo razširil po vsem svetu, ki se je takrat zbiral okrog Rima, po južni Evropi ter sosednjih predelih Azije in Afrike. Bil je to hkratu eden najbolj trdoživih listov, kar jih pomni zgodovina, saj je izhajal tja do preseljevanja narodov, to se pravi, okrog pol tisočletja. Velika škoda je, da se ni ohranil noben izvod tega dnevnika, rimski zgolovinarji pa so mnogo črpali iz nama tekne, so prinesli sami. Ampak po- | njega. — Pozneje se je pojavil podoben list žrešne so bile le oči, konec pa je bil tak, da so ostali riževi zavitki pač na najinih krožnikih namesto na njihovih. Potem pa sva se stežka odvlekla v senco na travi. na vzhodnorimskem dvoru v Bizancu, a je kmalu prenehal izhajati. Kitajci so torej v tem pogledu za Rimljani. Njihov list »King-pao« (Novice iz glavnega mesta) je začel izhajati šele leta 911. po Kristusu, a od kraja ni bil redno glasilo ščini polagoma dobila pomen — časopis. Za trgovce so bile te novice velike važnosti. Po njih so izvedeli o razmerah na daljnih trgih, o možnostih nakupa in prodaje, in so jih rali izmenjavali med seboj. Od časa do časa so jih zbirali, urejali in skupno priob-""evali in tako je iz njih nastal skromen začetek periodičnega lista. Kazen trgovine je pač najbolj močna gonilna sila v razvoju dnevnega tiska — žeja po senzacijah, ki živi v širokih ljudskih plasteh. Tako so razburkani časi po odkritju Amerike, časi reformacije in protireforma-cije, uveljavili novo obliko časopisa, list v pravem pomenu besede — letak. Bili so to dogodkov polni dnevi in ljudje so zapisovali sproti, kar so doživljali, na liste, prepisovali in pošiljali okrog. Za naslov so imeli ti letaki po navadi napise: Ena resnična zgodba — Ena čudežna in pretresljiva zgodba in podobno. V Benetkah je prvi list začel lini turni pregled Pred novo sezono v Drami V ljubljanski Drami imajo že nekaj časa dovolj dela in skrbi z novo sezono. Nova sezona nikakor ni tako preprosta reč, kot se morda zdi občinstvu, ki je vse do včeraj radovedno pričakovalo, kaj mu bodo pripravili možje za kulisami. Njihov svet — svet, ki je včasi pravljica in v katerem je drugekrati svet pravljica — je podoben nekaki čarobni kuhinji, kjer pripravljajo veliko sezonsko gostijo. Občinstvo je pri tem kakor tisti gostje, ki poznajo gospodinjo samo tedaj, ko sedejo za pogrnjeno mizo. In niti ne vedo, kaj vse je bilo potrebno, preden se je »sezonska gostija« pripravila. 2e sam repertoarni načrt — sezonski »menu« — je poglavje zase. Takoj za začetek pa je treba pripraviti še vrsto do kraja, izdelanih vprizoritev, zakaj pri simpoziju bistre Muze Talije se presoja sezonski »menu« po hors d oeuvru. Sedaj so vse te zadeve v glavnem opravljene. Repertoarni načrt je objavljen. Kulturni repertoar pa se ni zadovoljil samo s tem, marveč je nekoliko pogledal v zakulisni svet in je hotel ujeti malce več »vonja« iz te čarobne kuhinje. (Kakor vidite, se kulturni reporter izraža v žargonu svojega časa, ki mu je dobro zelje važnejše od razkošnih orhidej). Potrkal je pri ravnatelju Drame, pesniku in dramatiku g. Pavlu Golii prvega dne, ko so se priglaSali novi abonenti. Pokazalo se je, da prvi znaki opravičujejo tudi s te strani neke vrste optimizem. G. ravnatelj je takoj dejal: — Povpraševanje pri blagajni je veliko; lahko upamo, da bo letošnja sezona tekla ugodno. Kajpak, ljubljansko občinstvo, ki je pokazalo prejšnjo sezono toliko hvalevredne naklonjenosti svojemu reprezentativnemu gledališču, ne bo hotelo zdaj odpovedati, tem bolj, ker je visoki predstavitelj naše Pokrajine Eksc. Grazioli velikodušno iz-posloval gledališču vsa sredstva za njegovo nemoteno delovanje in tako rešil njegovo osebje skrbi, ki bi jih lahko prinesle vojne spremembe. Ko je g. ravnatelj Drame potrdil, da bo Drama začela s predstavami v soboto, dne 27. septembra, je pristavil še tole: — Občinstvo bo morda presenečeno, da se bodo začenjale predstave že ob četrt na devetnajsto uro, toda ta ura je neizogibna, če hočemo, da bo lahko vsak gost tudi pri daljših predstavah prišel brez prehitevanja in skrbi še pred 22. uro tudi na periferij-sko stanovanje. Ob jesenskih in zimskih ve čeril se bodo gospodinle z nekoliko dobre volje zlahka prilagodile novemu času. V prejšnji sezoni smo imeli celo v poletnih dneh nekaj razprodanih predstav, ki so se začele ob sedemnajstih. Glede repertoarnega načrta, ki obeta mnoga pomenljiva in lepa dela ln ki je občinstvu znan, ni bilo treba izgubljati besedi. G. ravnatelj je samo pripomnil: — Iz repertoarja bomo skušali dati najboljše, po potrebi pa bomo med sezono nekatera dela zamenjali, če bi se pokazalo, da bi dobili zanimivejša od že napovedanih. Sezona se bo torej začela prihodnjo soboto. Za otvoritev bodo vprizorili dramo Rina Alessija »Katarina Medičejska«. Pisec drame je ugledni tržaški dramatik in publicist ,o čigar dramah je spisal prodorno študijo tudi znani hrvatski pravnik dr. An te Tresič-Pavičič. Dramatska dela Rina Alessija niso imela uspeha samo v Italiji, marveč tudi v tujini; tako so eno izmed njih vprizorili v Pragi, kjer jo je češka kritika sprejela prav ugodno. Naslednja premiera bo v torek 30. septembra in bo prinesla zanimivo delo prezgodaj umrlega slovenskega dramatika Antona Lesk ovca »Dva bregova«. Tretja predstava bo na novo vprizorjeni in opremljeni »Hamlet. Ta Shakespearova višinska tragedija ima v slovenskem gledališču že celo tradicijo in občinstvo jo bo nedvomno uživalo vedno znova. Tokrat bo v naslovni vlogi preizkusil svoj priznani talent g. Slavko Jan. Skušnje za ta dela se že bližajo koncu. Medtem pa v Drami študirajo ie nova dela. Tako pripravljajo za prve tedne nove sezone komedijo znamenitega italijanskega dramatika Pirandella »Nocoj bomo improvizirali«. Pirandello, ki sodi med najznačilnejše evropske dramatike 20. stoletja, je z vsebino in formo svojih dramatskih del že pred leti vzbujal zanimanje in pozornost našega občinstva. Iz Shakespearove nesmrtne, pri nas tako priljubljene za- izhajati aa časa benefiko-turfifee vojne sredi 16. stoletja. BU je pisan na roko, izhajal je enkrat na mesec in potem so ga na javnih trgih brali ljudem. Kdor je hotel poslušati, je moral plačati eno gazeto — majhen beneški denar. Kmalu nato se je na nekem francoskem letaku beseda »gazettec pojavila v pomenu — novica. Dandanes je to francoska beseda za časopis in od Francozov so jo prevzeli tudi Rusi. — V 17. stoletju je bilo konec rokopisnega novinstva. V enaki meri so ga pregnali uveljavljenje tiskarstva in vlade posameznih držav, ki so na roko pisane listke težko dosezale s cenzuro. Dandanes si kajpak novin ne moremo predstavljati brez tiska. Prav o tem, kako je iz starega pisanega lista nastal sodobni tiskani dnevnik, pa nimamo sporočil. Samo to vemo, da je bilo že konec 15. stoletja okrg 1000 tiskam v Evropi Najstarejši tiskani list, ki se je ohranil, je »Strassbur-ger Zeitung« iz leta 1609. Vendar kažejo vsa znamenja, da je to samo poznejši izvod lista, ki je začel izhajati v resnici že mnogo prej. Kmalu nato je Nizozemec Abraham Verhoeven redno izdajal list, ki je včasih obsegal do 16 strani in je bil ilustriran. Na Dunaju so leta 1620. izhajali že kar trije listi. V Ljubljani smo dobili prvi časopis v slovenščini leta 1797., ko je Valentin Vodnik začel izdajati »Ljubljanske novice«. Bila pa je treba še mnogo dela in napora, preden sta se tisk in novinstvo povzpela na današnjo višino, ko se časopisje upravičeno imenuje sedma velesila sveta. Kjer nI tožnika, ni sodnika. Srečnejši je ta, ki daje, nego oni, ki jemlje. Kdor čaka, dočaka. Dobro živeti, srečno umreti, to je hudičn račun podreti. Dosti prijateljev, dokler jedo. Svet — vseh ljudi dom. Adamson e fl gigante — Adamson in velikan kladnice pride takoj na to na oder še »Kar hočete«. Prijetna in presenetljiva novost bo Držičeva komedija »Dundo Maroje«. Avtor te pod vplivom plantovske in italijanske renesančne dramatike nastale komedije Marin Držič je pripadal krogu du-brovniških pisateljev 16. stoletja. »Dunda Maroja« so vprizorili prvikrat L 1550 v Dubrovniku. V predelani obliki je imela ta komedija nedavno na Hrvatskem velik uspeh. Za slovensko vprizoritev je bila prenešena v slovensko okolje tega časa in je dobila naslov »Boter Andraž«. Prof .dr. Mirko Rupel jo je mojstrsko prenesel v jezik, kakršnega je pisal naš največji baročni pridigar Janez Svetokriški. — Prav tako se že pripravlja naše mlade pisateljice in znanstvenice dr. Silve Trdinove drama iz srednješolskega življenja »V provinci«, ki je ob izidu kot knjiga vzbudila mnogo pozornosti Naši ugledni režiserji so si dobro razdelili režijo prvih vprizoritev. »Katarino Me-dieejsko« in »Hamleta« bo zrežiral dr. Bratko Kreft, »Dva bregova« in »Kar hočete« prof. O. Sest, Pirandella in »Botra Andraža« ing. Bojan Stupica, ki se z novo sezono zopet vrača v naše gledališče, Silve Trdinove igro pa Vladimir Skrbinšek. V znamenju dobrih nad in trdnega zaupanja v naše gledališče se gledališki krogi zadostno pripravljajo za novo sezono. Ne dvomimo, da se bo njihovo navdušenje — tolikanj potrebno v sedanjem času — prijelo tudi občinstva in zagotovilo naši Drami dovolj abonentov in razprodane večere. Ob 400 letnici nesmrtnega Paracelza Utemeljitelj sodobne medicinske znanosti je bil koroški rojak Un chirurgo medioevale al lavoro — Srednjeveški kirurg pri delu Zanimive, včasih pustolovske, a skorajda zmerom nedoumljive se nam zde osebnosti mož, ki so oblikovali zgodovino in vodili svoje narode k napredku. Takšen je tudi lik velikega Paracelsa, ki je na prehodu iz starega v novi vek polagal temelje modernemu zdravilstvu in čigar 400-letnic ^ smrti se te dni spominja kulturni »vet. Pot do doktorskega Iclobuka Malokdo ve, da je bil Paracelsus prav za prav koroški rojak. Izhajal je sicer iz znamenitega starošvabskega rodu Bomba-artov Hohenheimskih, katerih fevd je bil med najstarejšimi v virtemberški grofiji. Njegov oče, ki je bil učen zdravnik, se je naselil v Puščavi, znanem božjepotnem kraju ob Zilji. Tam se je Paracelsus rodil 17. decembra 1493. Njegovo pravo ime je bilo Filip Avreol Teofrast Bombast pl. Hohenheimski, ime Paracelsus pa si je pozneje sa,m nadel. Svoja mlada leta je preživel v Beljaku, kamor je 9-leten prišel z očetom, ki je tam ostal 32 let kot zdravnik. O njegovi študijski dobi življenjepis ne ve natančnejših podatkov. Osnovo zdravniškega znanja je brez dvoma dobil pri svojem očetu, s kemijo pa se je do neke mere seznanil v laboratorijih bližnje topilnice srebra, v katerih so pridno gojili ne le metalurgijo, temveč tudi alkimijo. Od kraja se je mladi učenjak tudi sam vnel za »sveto vedo«, vendar je imel dovolj kritične samostojnosti, da jo je kmalu zavrgel. Vročekrvneže, ki so se na vse krlplje pehali za tem, da odkrijejo kamen modrih, je prostodušno imenoval norce, ki mlatijo prazno slamo. Pozneje je študiral na nemških in francoskih univerzah, doktorski klobuk pa si je pridobil v Ferrari. Bil je torej akademsko kvalificiran v pravem pomenu besede, toda njegovi stanovski tovariši so mu v poznejših letih pogostokrat odrekali doktorat. Učil se je pri pametnih m Žeja po znanju in spoznanju pa mu tudi potem še ni dala miru. Prepotoval je domala vse evropske dežele, bil je v Španiji, na Portugalskem, Angleškem, Poljskem, v Litvi, na Madžarskem, Hrvatskem, v Dalmaciji, Franciji, na Nizozemskem in Danskem. Njegovi nasprotniki so mu tudi njegovo veselje do potovanja očitali, on pa jih je zavračal: »Ce celo fant napravi dolgo pot, samo da pride do ljubice — kako naj bi se strašil poti, kdor si je za ljubico izbral umetnost ali vedo? Kdor hoče preštudirati naravo, mora z nogami prelistati njeno knjigo. Vsaka dežela je list v knjigi narave.« Toda na svojem potovanju po svetu ni opazoval samo narave, temveč je neumorno zbiral znanje in izkušnje, ki so si jih bili drugi pridobili. »Na vseh koncih in krajih sem vneto in marljivo povpraševal,« pravi sam o sebi, »pa ne samo pri doktorjih, temveč tudi pri brivcih, pa-darjih, učenih zdravnikih, babicah, rokohi-trcih, alkimistih, po samostanih, pri plemenitih ln neplemenitih, pri pametnih in preprostih.« S predanostjo, ki bi se površnemu opazovalcu lahko zdela znak pustolovca, se je udeleževal bitk. Pri tem pa je mislil samo na to, kako bi si pridobil čim več ročnega znanja v naravstvu. Zato se je udeležil vojn na Beneškem, Nizozemskem in Danskem. Zdravnik In kemik Z ostrim pogledom genialnega raziskovalca je družil modro potrpljenje, ki je potrebno za vsako ostro opazovanje. V ničemer pa ni pokorno posnemal starih metod, temveč je zajemal iz živega vira praktičnega izkustva in je na kemičnem področju prišel do dognanj, ki so bila daleč pred njegovim časom. Paracelsus je odkril cink in je prvi opisal to kovino po njenih specifičnih lastnostih. Njegovo načelo je bilo, da ni smisel kemije, izdelovati zlato, temveč zdravila — in s tem je otvoril razdobje medicinske kemije. Kot zdravnik je bil hkrati kemik in s tem gledanjem in ravnanjem je prevrnil srednjeveški sistem sokov, ki je po tako preprostem in vendar tako fantastičnem receptu lečil človeštvo izza Hipokratovih dni. Zavrgel je nauk o štirih elementih, ognju, zraku, vodi in zemlji in o štirih sokovih, koleri, flegmi, krvi in melanholiji, ki da tvorijo življenje. Kot praktičen kemik je z reagenčnimi sredstvi proučeval funkcije človeškega telesa. Se večjega pomena kot kemik pa je bil Paracelsus za zdravilstvo kot biolog in patolog. Postavil je temeljno načelo, da bolezni nastajajo na podlagi napačnega poteka kemičnih procesov v človeškem organizmu. Med padarji in zdravniki Bil je komaj 33 let star, ko je zaključil svoje romanje po svetu ter se nastanil v Strassburgu, kjer si je pridobil domovinsko pravico in pristopil k cehu kirurgov. Takrat so ranarji (kirurgi) in pa lekarji (zdravniki) predstavljali še dvoje stanov, ki sta si bila med sabo pogostokrat hudo v laseh. Ranarstvo je bilo takrat še skoraj povsem v rokah padarjev in brivcev, ki so se ukvarjali z lečenjem vseh mogočih ran, turov, zvinkov, lomov kosti itd., med njimi pa so se uveljavljali še specialisti za posamezne vrste operacij. Kanarski ceh je bil po svojem družabnem položaju zato daleč za stanovi učenjakov, ki pa so bili pogostokrat prav zaradi svoje knjižne učenosti še dalje od resnice in življenja in so prvim pogostokrat delali veliko krivico. V to starinsko idilo je Paracelsus posegel z naukom, da je kirurgija enakovredna po-sestrima ostalemu zdravilstvu, saj se dajo pogostokrat tudi razna kirurška obolenja lečiti namesto z nožem z medicino. Ta trditev je dvignila pravi vihar med pripadniki cbeh zdravniških panog: lekarji so z gnusom zavračali misel, da bi jih bilo mogoče prištevati tolpi padarjev in mazačev, ranarji, ki jim. je sicer laskalo, da jih Paracelsus povišuje na stopnjo zdravnikov, pa so se upravičeno ustrašili, da jim nova medicina odnese staro obrt. Na vrhuncu S tem se je Paracelsus postavil v sredo bojnega ognja, v katerem je bilo razumu težko ohraniti postojanko. Po vsej deželi se je začel plaz javnih disputov, ki pa niso imeli drugega namena, kakor da drznega učenjaka oklevetajo in osmešijo. Nastala je prava povodenj pamfletov, ki so možu jemali dobro ime. Sredi te besedne in papirnate vojne je bil Paracelsus poklican v Basel, kjer je nevarno obolel G. For-ben, »kralj tiskarstva«, čigar podjetje je zalagalo in izdajalo tudi dela velikih humanistov. Ftrben je slišal o sposobnostih »čudodelnega zdravnika« in ga je poprosil nasveta, preden je dovolil domačemu kirurgu, da mu odreže nogo. Paracelsus je bogatemu tiskarju rešil ud, ta pa mu je v znak hvaležnosti izposloval v mestnem senatu, da je bil imenovan za mestnega zdravnika, obenem pa je dobil profesuro na vseučilišču. Tu je veleum našel šele pravo poprišče svojega dela in se je z vso vnemo vrgel v borbo proti lažni knjižni učenosti, nevednosti, pa tudi korupciji, ki je cvetela, kjer sta ji prvi dve rahljali tla. Obračun z nevednostjo Pri nekem predavanju je dal dela starega Galena (okrog 170 po Kr.), ki je do takrat veljal kot nedotakljiva avtoriteta v medicini, javno sežgati. A kakor staremu, preživelemu slovstvu, tako ni z zasmehom i a preznom prizanašal svojim tovarišem na visoki šoli, ki so še zmerom tavali v temini starega veka. Na zunaj je svoje omalovaževanje do njih izkazoval na ta način, da ni maral nositi tradicionalnega zdrav- E. Justin: I medici — Zdravniki niškega odela. Njegovi tovariši so ga zba-dali zato, češ, da ga ni mogoče ločiti od navadnega voznika, on pa jih je zavračal, da skušajo s svojo paradno uniformo zakriti le svojo golo nevednost. Prav tako se je sporekel z lekarnarji, ki so v tisti dobi čez vsako mero pretiravali svojo učenost. Takrat je bila navada, da se je s posameznim receptom predpisovalo do 60 me-dikamentov. Pri predavanjih je zavrgel latinščino, ki se je takrat edina zdela vredna, služiti vedi, in je poučeval v materinščini. Tako so bila njegova predavanja dostopna tudi laikom, s čimer se je Se boij zameril zdravniškemu cehu, saj je po mnenju tovarišev na ta način le »vulgaliziral« učenost. Na poslednjo pot Njegov nemirni temperament mu ni dal, da se ne bi nazadnje zameril še samemu mestnemu senatu s pamfletom in grozil mu je proces, ki se mu je pa izognil s tem, da je u bežal. Spet je romal po južni Nemčiji, Švici, Avstrijskem, a čeprav nI premogel sobice, kjer bi se lahko v miru posvetil svojemu delu, ni opustil svojega literarnega dela. Nazadnje se je vrnil v Beljak, pa tudi tam ni našel miru. Leto dni pred zgodnjo smrtjo je prejel povabilo sol-nograškega nadškofijskega upravitelja, naj se preseli v Solnograd. Tu je dne 24. septembra 1541, še ne 48 let star, zatisnil oči. Na najlepši način je ostal samemu sebi zvest s tem, da je v testamentu dobršen del svojega premoženja volil »siromašnim in trpečim«. Mesta rastejo iz tal Vtisi s poti od Trapecunta do iranske meje " . _1 A • - _ ___1 * __1 3L 3C _ .. 4- _ --------1 — — 1 v ^ 1 v Xv, avm n, ■ i rt rt » V prejšnjem stoletju je pristanišče v Trapecuntu predstavljalo glavno nakladalno in razkiadalno postajo tedanjega prometa med Evropo in Azijo. Odkar pa je Turčija izpopolnila svoje železniško omrežje, jc narasel tudi pomen bolj v notranjščine pomaknjenih krajev in od pričetka nemško-ruske vojne je Erzerum postal naj-romemfcnejši vozel trgovinskega prome'.a tega predela. Erzerum je v nekaj tednih doživel nenavaden razmah, hkratu pa je v njem narasla draginja, kakršne doslej v teh krajih še niso poznali. Cene mesa so se dvignile od 5 na 20 piastrov za kg, in medtem ko si dobil poprej 20 jajc za 5 piastrov, moraš danes odriniti piaster za vsako. Tolikšna podražitev se ni pojavila morda zavoljo pomanjkanja blaga, temveč predvsem zaradi rastočega povpraševanja. Obsežno poljedelsko zaledje daje vsak dan dovolj življenjsko važnih živil na trg, tako da si na primer premožne družine v Erzerumu še danes lahko privoščijo funt surovega masla vsak dan. Iz Erzeruma drži cesta skozi staro, dobro obdelano in kulturno deželo, v kateri so nekoč gospodarili Armenci, a so jih pozneje nomadska plemena Kurdov pregnala. še danes naletiš tu na razvaline armenskih cerkva in starih utrdb, ki so jih bili nekoč zdavnaj zgradili Armenci v obrambo važnih prehodov in prelazov. Redko posejane vasi, ki so bile včasih važne karavanske postaje, ostajajo dandanes daleč od prometne žile. Poti, ki so jih včasih opravljale počasne karavane, so se terega bi si v kakšnem švicarskem letovišču lahko privoščil sobo s kopalnico. V gradnji se nahaja nova cesta iz Ka-rakeza preko Ba jazi ta, ki je važno vojaško oporišče, in preko turških carinskih postaj. Kizi-Diza in Gil-Bulak v Bazorgan, ki je iranska obmejna postaja. Pred vojno na tej prog? skorajda ni bilo prometa, zadnja leta pa tod teče glavni del trgovskega prometa med Evropo in Perzijo. V vseh teh krajih, nekoč potopljenih v sen, ki so ga le kcaj pa kraj zmotili kakšni pustolovski romarji, je zdaj razgiban vrvež kakor v kakšnem pristanišču, v katerega parniki neprestano prinajajo in odhajajo. Nemškim trgovcem gre zasluga, da so na tej 800 km dolgi progi organizirali promet, ki gre kakor ura. Ankara in Carigrad Carigrad je bil celih 450 let, od leta 1453. do leta 1919., glavno mesto Turčije. Po Končani prvi svetovni vojni pa je bila za glavno mesto izbrana Ankara, ki leži sredi Male Azije. Ta sprememba se je izvršila v zvezi z nacionalno turško revolucijo, na zunaj pa jo je narekoval tudi izid vojne, ki je znatno skrčil turško ozemlje v Evropi in tako prenesel težišče državnega življenja z balkanskega polotoka v njen azijski del. Dandanes premore Turčija v Evropi samo še 24.000 km2, medtem ko njeno ozemlje v Aziji obsega 739.000 km2. Izmed 16 milijonov prebivalcev Turčije, jih nad 90 odstotkov živi v Aziji. Zato je II I ........... ■a« D panorama del porto a Trebisonda — Pogled na pristanišče v Trapecuntu spričo modernih prometnih sredstev skrčile skoraj na desetino, tako da človek 350 km dolgo progo od Erzeruma do iranske meje odpravi v dveh dneh. Edini kraj na tej progi, ki je vreden omembe, je Ka-rakeze, važna, postojanka za čete, ki se pomikajo proti meji. Da je kraj čez noč dobil svojo veljavo, je razvidno lz dejstva, da v starem naselju rastejo nove stavbe ko gobe po dežju. Med njimi je tudi hotel, pred katerim se vsak večer ustavljajo z balami volne naloženi tovorni avtomobili, avtobusi in zasebni vozovi. Tu se srečujejo potniki in šoferji z vzhoda in zapada, pijo čaj pri vegastih mizicah na terasi pred poslopjem in izmenjujejo med dnevom nabrane novice ired seboj. Ta novi hotel v mnogočem spominja na staromodna gostišča ob prelazih v srednjeevropskih gorah. Skromnejši popotniki dobe zavetja v velikih skupnih spalnicah, obakraj dolgega hodnika pa je še kakšen tucat manjših sob s po tremi posteljami za boljše goste, številni krvavi madeži na stenah so izkušenim popotnikom sicer zgovorno znamenje, da bo treba prenočišče deliti z znanimi drobnimi mctilci nočnega miru, toda pri dolgi poti in velikem navalu je človek nazadnje vesel, da ima vsaj streho nad glavo, in brez besede plača znesek, za ka- Ankara pač daleko bolj prtrodno središče turške države kakor Carigrad (Isrtambul, nekoč Bizanc), ki leži skoraj na meji. Ankara je še povsem mlado mesto, ki je začelo cveteti šele v zadnjih letih. Prebivalcev ima po stanju leta 1939. samo nekaj nad 150.000, medtem ko jih ima Carigrad s svojimi predmestji na evropski in azijski strani Bospora 1,200.000. Smirna je bila s svojimi 160.000 prebivalcev še pred dverna letoma večja od glavnega mesta. Vendar Ankara tako naglo raste, da je S mirno brez dvoma medtem že prekosila. Voda dražja od vina V nekaterih krajih dalmatinske Hrvatske se zlasti v letnem času občuti veliko pomanjkanje pitne vode. Med takšne kraje spadajo zlasti mnoge vasi Bukovice in Ravnih Kotarov. Kmetje tam napajajo živino po poljskih prekopih in mlakah, a kadar dež dolgo odlaša, se ljudstva polašča obup. V takem času morajo kmetie preko-baliti mnogo kilometrov na dan, da pridejo do vode, ali pa jo morajo kupovati. 2e nekajkrat se je pripetilo, da so plačevali po 2 dinarja za majhen lonec vode, tako da je bila voda dražja od vina, ki so ga ti kraji na srečo bogati. Kamni izpod neba Znameniti fizik Hladny je leta 1794. prvi postavil teorijo o kozmičnem izvoru tako-zvanega Palasovljevega železa. Ruski raziskovalec Palasov je leta 1772. pri Krasno-jarsku v Sibiriji našel velik meteorit iz železne rude, ki so ga Tatari v tamošnjih krajih častili kot kvtttnjo, ki jo je bog poslal z neba. Največji meteor, ki ga znanost pozna doslej, je padel leta 1866. na Madžarskem. Težak je bil 293 kg. Sicer pa so meteoriti malokdaj težji od 50 kg. Meteorite smatra znanost kot mase izven zemljekroga, ki povečini prihajajo iz sfer izven sončnega sistema. Na leto beležijo povprečno po tri primere meteoritov, a gotovo jih pade na stotine. Pogostokrat meteorita ni mogoče najti, čeprav je znano mesto, kamor je padel. Tako n. pr. je dne 30. junija 1908. padel ogromen meteor pri Tunguski v Sibiriji, meteor sam pa so našli šele leta 1927. Nogavice Zadnjič sem obiskal prijatelja Riharda v njegovem tusfculu. Kar precej me je povabil, da napraviva poluren izlet do bližnjega kopališča. Slekel sem se, nataknili kopalke in jo ubral za njim, mož namreč zelo hitro hod\ Bcgami, ta izlet je bil zame prava muka! Steza, ki drži do prirodnega bazena, je polna ostrih skal ter kamenja. In sem, pokvarjeno meščansko dete, nevajen hoditi bos, trpel peklenske muke tisto sr-nčno po-pdldne! Ko sem zvečer, ves ranrasikan in poln bolečin, natikal svoje zakrpane nogavice, sem se zamislil... O, nogavica, fina, nežna, prosojna ženska nogavica, kako si prečudežna... kogar ob-jameš, vsega prevzameš — tako poje slovita arija! Ž;vo se spominjam, kako sem pred davnimi leti tihotapi® v svojem štu-dentovskem kovčegu iz Pariza v Ljubljano pet parov takih nogavic, da bi bile našim Evam s carino in trgovčevim profitom vred sploh nedosegljive! Pri pregledu sem jih vse skupaj stisnil v pest — bile so kakor sanje! Nekaj tednov pozneje sem občudoval par teh nogavic na nožicah neke zelo, zelo ugledne dame. Ker sem le preveč zijal vanje, me je dama z nasmeškom vprašala: »Kaj občudujete?« »Nogavice!« sem bleknil tepec nerodni. Užalil sem jo. »Oprostite!« sem hitel popravljati. »Te nogavice namreč poznam ...« »Kaaaj?« In ko sem ji razložil vso stvar, ae ♦e od srca nasmejala. »Vi site bil', junak? Kdo hi sd mislil kaj takega! Vi?« Povabila me je na vermut in še kaj. Da, da, kaj vse ne stori ženska za par finih nogavic! In kakšne kozle streljamo šele mi! Prosojna, svilena nogavica tako čudovito poplemeniti formo; nežne gubice, ki jih stvar ja pod upognjenim kolenom, vzbujajo v človeku — nu, kaj? Honny sort, qui mai y pense! Nikakor pa ne maram ženskih podkolenk — ne, nikakor ne! Pod kolenom stisnejo nogo, koleno nabrekne, čudovita linija je grobo in nasilno pretrgana! Vsekakor pa občudujem kratke ženske nogavice, posebno (poleti) bele, dasi imam siicer proti belim nogavicam pamfcAeke. Hitro se zamažejo. Kakšne čudovite skrivnosti čuvajo rožne nogavice in kakšne izdajajo! Kako ranljive so v svoji nežnosti — prav kakor njih lastnice! Ena sama zankica popusti in — tutto e perdutto' Njega dni so bite ženske nogavioe — tabu. Ce je dama na primer pri skoku čez lužo pokazala nogavico, je bil to že skoraj škandal. Danes temu ni tako. In je prav, da nM Šport je tu opravil pijorrirsko de Jo! Domače, -volnene, debffe, kmečke nogavice niso sicer lepe, toda dobre zoper prehlad in ozebline. Vendar jih tudi nežne dame ne zametu jejo, posebno ne, kadar se odpravijo na smučanje. Kaj pa moške nogavice? Zadnjič sem kramljal ob ča& orvietske kapljice z ljubo znanko o tem ki onem. Govorila sva o dobrem in kvarnem vplivu aflkohoLa. Ker som b» dobre volje in btebetav, sem jo vprašal, afla potzna tisto staro (podarjam: po mojem krivično) uganko: kam zleze vino? Odgovora m poznala in ko sem ga, nerada, povedal, je bila skoraj užaljena. Odgovor je, kakor sem že rekel, ženskam in tudi nam krivičen. Toliko pa je le točen, da noge niso največji kras moža ln jih tudi nobene nogavice ne morejo popSeme-nitTti! Dokm: Mistfim, da se nam §e najbolj podajo pod-kolenke, toda ne vse in ne vsakomur. Tocfi nadkatenke so lepe, toda te spadajo v tekloot Na tarifen jene na vitke noffo bodso-lasega pažeta so gotovo ugajate damam tistih dni. ■M Danes jih vidimo le se v teatru m je hudo, če jih nosi debel tenorist! Klavrn, zelo klavrn je pogled na stare, obnolšenie nogavice. Uporabne ao pa le. Študent j'h sune sestri, od stri že gornji del in si ga preuredi v nočno čepico za frizuro, skopul ja napravi Lz nogavice treeor. Močke nogavice so uporabne kvečjemu sa likanje čevljev, po navadi ostanejo od njih zgoJj duhovi. Ungoje Davorin Ravljen. — ladaja aa Staaho Vinu*. — Sa Narodno tiskarno A. d. kot dal Ja _ JgJ | T jtMjani, t «