Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za' četrt leta K 10-—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“,. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 32.
V Ljubljani, četrtek dne 8. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Manjši boji v Italiji In Albaniji.
Dunaj, 7. avgusta. (K. u.) Uradno.
V	Italiji topniški boj in spopadi patrulj.
V	Albaniji so bili odbiti italijanski sunki zahodno Berata. V zgornji dolini Devolija smo dosegli nadaljnja napredovanja.
Šef gen. štaba.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
6. avgusta.
Na asiaški visoki planoti in ob Grappi kakor tudi ob spodnji Piavi je bilo delovanje sovražne artiljerije nekoliko živahnejše. Naše bate-terije so odgovarjale sovražnim baterijam točno in učinkovito. Zadele so važna sovražna središča in so raztreščile neko municijsko zalogo ob spodnji Piavi. Angleški in naši oddelki so vznemirjali na poizvedovanjih sovražne črte na asiaški visoki planoti. Z otočkov na Piavi so pripeljale izvidne patrulje nekaj ujetnikov. Vremenske razmere so pospeševale zračne operacije. Šest sovražnih aparatov in priveznih zrakoplovov so sestrelilUnaši in zavezniški letalci.
Nemško volno poročilo.
Sovražnikovi napadi se radi nemških protisunkov ne morejo razviti.
Berolin, 6. avgusta. (K. u.) Uradno.
Večerno poročilo.
Nič novega.
Berolin, 7. avgusta. (K. u.) Uradno. *
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Število ujetnikov iz včeraj§njih'bojev]severno Somirm se je zvišalo na 220. Angleški protinapad južno ceste Bray—Corbie se je zrušil pred našimi novimi črtami. Poizvedovanje je bilo na obeh straneh Lyse in ob Avri posebno živahno. Severozahodno Montdidierja se sovražni delni napad v našem ognju ni mogel razviti.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
V	jutranjih urah delni napadi ob Vesli. Vzhodno Fismesa smo pri sunku čez Veslo zajeli ujetnikov. Zvečer silovit ognjeni boj, ki so mu na obeh straneh Braisne in Bazochesa sledili močni sovražni napadi. Bili so zavrnjeni deloma v ognju, na nekaterih mestih v protisunku.
v. Ludendorff.
Krajevni podatki.
Mesto Braisne leži ob Vesli in ob železnici Soissons—Fismes—Reims, nekako sredi črte Sois-sons—Fismes; vas Bazoches istotako. Ob Vesli in isti železnici, 8 km jugovzhodno Braisne ali 4 km zahodno Fismes. Pri Bazochesu se združi z imenovano železnico proga Paris—Reims, ki pride od Pariza čez La Ferte Miion, ozir. čez Chatea--Thierry in čez La Fere en Tärdenois.
Uradno poročilo nemške mornarice.
Napad nem. zrakoplovov na angleško vzhodno obal.
Berolin, 7. avgusta. (K. u.) Uradno.
V	noči od 6. na 7. avgust je uspešni voditelj naših zračnih napadov, fregatni kapitan Strassen z eno naših letalskih skupin ponovno zelo poškodoval vzhodno obal srednje Anglije z dobro učinkujočimi bombnimi napadi na Boston, Nor-wich in utrdbe ob izlivu reke Gumber. Najbrž je pri tem našel s hrabro posadko svojega vodilnega zrakoplova junaško smrt Vse druge zračne ladje, ki so se udeležile napada, so se vrnile kljub močnemu protinapadu brez izgub in poškodb. Poleg njihovega skušenega padlega voditelja so deležni uspeha posebno poveljnik zrakoplovov, korvetni kapitan v rez. Proelle, kapitanski poročniki Zae-schmer, Walther von Freudenreich in Dose s svojimi hrabrimi posadkami.
Šef adm. štaba mornarice.
*
* *
Obstreljevanje Pariza.
Bern, 7. avgusta. Zaifth ponovnega obstreljevanja Pariza, pravi francosko časopisje, da sedaj pač Nemci ne morejo trditi, da obstreljujejo mesto iz vojaških ozirov. To delajo sedaj le, da na pariško prebivalstvo vplivajo moralno.
Odstop admirala Holtzendorffa.
Berolin, 7. avgusta. „Deutsche Tageszeitung“ se obširneje bavi z odstopom admirala Holtzendorffa., Njegovo imenovanje je povzročil Bethman-Hollweg kot protiutež proti Tirpitzu. Poznejša zgodovina bo ugotovila, da Holtzendorff ni znal pridobiti tiste veljave, ki ji gre. Mornarica pozdravlja njegov odhod in gleda z zaupanjem na novega šefa.
Naprej po poti močL
Berolin, 6. avgusta. „Saale Zeitung“ je dobila od sedaj imenovanega šefa admiralnega štaba
admirala Scheera sledečo brzojavko: Korakajmo I dalje po potu moči, potem bo naša bodočnost varna pred britansko lakomnostjo in maščevalnostjo. Nemec je predober, da bi postal angleški hlaptc. Admiral Scheer.
Foch — francoski maršal.
Pariz, 7. avgusta. Vojni svet je imenoval Focha francoskim maršalom.
Izgube Avstralcev.
Berolin, 7. avgusta. „Beri. Tgbt.“ javlja iz Haaga, da je vrhovni poveljnik avstralskih čet rekel, da je več avstralskih bataljonov prenehalo eksistirati. Več bataljonov čaka ista usoda. Osem odstotkov avstralskega prebivalstva je pod orožjem, med temi je 49.000 mrtvih in 133.000 ranjenih.
Za mir.
Bern, 7. avgusta. Marcel Cochin piše- v „Humanite“, da je sedaj pač že prišel čas, da bi se dalo napraviti mir. Vedno jasneje se kaže, da se vojska ne da odločiti z orožjem. Nemci so dosegli v marcu velike vojaške uspehe; a francoska ofenziva od 15. julija jim je pokazala, da se sile vedno izenačujejo in spravljajo v ravnotežje. Zadnje vojaške antantine uspehe bi bilo treba izkoristiti.
Stokholm, 7. avgusta. V nedeljo se je vršilo v Stockholmu fh v mnogih mestih Švedske polno shodov, ki so demonstrirali zä mir.
*
Kaj morajo povrniti Nemci?
London, 6. Avgusta. Na neko vprašanje je izjavil lord Robert Čecil, da sicer ne ve natančno, koliko davka so Nemci naložili Belgijcem, ve pa, da so „odrli“ Belgijce najmanj za,93 mil. funtov šter-lingov. Ta vsota se bo pri določitvi odškod line upoštevala.
Zapreke do miru v angleški luči.
Bern, 6. avgusta. (K. u ) „Daily News“ pripominjajo k. pismu Lansdownea : Njegov povda-rek za izvidom možnosti miru se vedno bolj odobrava. Smuts kakor tudi Kühlmann sta enako.odklonila možnost odločitve le z orožjem. Enkrat se morajo začeti pogajanja. Temelj pogojev antante pa mora bili jasna ponudba gospodarskega miru, v slučaju da Nemčija sprejme pravične zahteve: izročitev Alzacije-Lorene ter vzpostavitev Belgije.
Nasprotno pa piše „Daily Mail“: Novo pismo Lansdownejevo more povzročiti le zmedo. Edini predpogoji miru so — kakor smo že večkrat povedali — da se umaknejo Nemci na svojo zemljo in povrnejo povzročeno škodo. Bržko bo Lans-downe'o tem prepriča! Viljema H. in Hindenburga, lahko govorimo o miru.
Angleški delavski minister za zvezo narodov in revizijo mirovnih ciljev.
London, 6. avgusta. Reuter poroča: Zastopnik delavcev v vojnem kabinetu Barnes, je izvajal v nekem govoru v Cämbrioge, da je za sprejem Nemčije v zvezo narodov, ker bi izključitev te države pomenjala le nove ne važnosti in bi ogrožale bodoči mir. Barnes je predlagal, naj se vrši v Haagu medzavezniška konferenca, ki naj se je poleg zastopnikov vlad, udeleže tudi zastopniki narodov. Udeleže naj se je zastopniki organiziranega delavstva, cerkve in trgovine iz Amerike, Francije, Italije in drugih zavezniških držav. Na tej konferenci bi mogle revidirati vlade svoje mirovne cilje. Jaz sem siguren, je rekel Barnes, da taka konferenca ne bo izključila nobene dežele, ako ni v vojni z aliiranci. Za ureditev spornih vprašanj, ki se morajo rešiti le sodnijskim potom, naj bi se ustanovil sodni dvor, za proučevani ljudskega blagostanja in za uvedbo delne razorožitve pa preiskovalpa komisija. Slednjič bi utegnili sestaviti še medzavezniško komisijo, da preišče in prouči na podlagi narodne enotnosti narodne teritorialne razmere v svrho ureditve narodnih mej.
Italijani zaupajo v svojo ,pravično stvar/
Lugano, Glasom Italijanskih listov je naslovil angleški kralj kralju italijanskemu povodom 4. obletnice vstopa Anglije - v vojno telegram, v katerem še enkrat potrjuje neizpremenljivo nakano britanske države, posvetiti vse svoje energije zmagovitemu končanju vojne. Kralj izraža zaupanje, da zora zmagovitega mira ni več daleč.
V svojem odgovoru izraža italijanski kralj neomajno zaupanje v zmago zaveznikov, ki ga je angleški kralj iznova pokazal in ki ga deli z njim on, italijanska at mada in mornarica ves italijanski narod.
Mi zaupamo v zmago, končuje kralj, ker imamo zaupanje v pravičnost svoje stvari in sposobnost in lojalno ec’inost zaveznikov.
Italijani ne vedo ničesar o mirovnih željah.
Lugano, 7. avgusta. „Idea Nazionale“ izjavlja: Ne moremo razumeti, kaj je mislil Lloyd George v svoji z besedo, da je Nemčija pred šest meseci predlagala antanti mir, ki ga antanta odklonila. Pred šest meseci je Wilson v svoji poslanici kongresu postavil štiri točke, a tako splošno, da se jih ne da smatrati kot poskus kakega pogajanja. Drugače pa bi bili samo že poskusi fran-
j coskega majorja Armanda in angleškega generala Smutsa, ki pa so ne glede na druge znake le delni poskusi, izvršeni brez sodelovanja italijanske vlade.
Ameriška propaganda za vojno.
Načelnik ameriškega oficijelnega tiskovnega urada George Creel je utemeljeval svoj kredit od 2 milijonov dolarjev v finančnem odseku: Potrebujemo pol milijona, da prebujamo prebivalstvo. V ta namen je razširil tiskovni urad nad 25 milijonov brošur v 7 jezikih in bo nadaljeval svoje delo poslej v šoli. 200 tisoč dolarjev je treba za patriiotično propagando med priseljenci. 200 tisoč dolarjev veljajo vojni filmi. 250 tisoč dolarjev velja izdaja vojnih poročil, katere razširjamo v 110 tisoč izvodih. 40 tisoč veljajo govorniki. Tiskovni urad razpolaga s 4 tisoč možmi, ki govore na 5200 krajih, povsod pa4 minute. Poleg tega dela 9000 govornikov brezplačno za tiskovni uiad. 25 tisoč dolarjev velja pisava patriotičnih člankov, katere' piše 100 prvovrstnih pisateljev v 175 listov vsak dan na prvo stran.“
*
Ženske se bojujejo.
Bern, 7. avgusta. Došle so vesh, da nameravajo nekatere antantine armade pozvati ženske v večjem številu. Na Angleškem že deluje 300 letalk, v Ameriki pa je armadnemu vodstvu na razpolago že cel armadni zbor.
< Rastoč nemir.
Bazel, 7. avgusta. „Morningpost“ javlja s fronte na Francoskem: Še vedno konstatiramo rastoč nemir na fronti. Ne vemo še, so-li to ukrepi za izmeno čet ali pa priprave za novo ofenzivo.
Turčijo hočejo pognati v revolucijo!
Bern, b. avgusta. „Bund“ poroča: V svojem zadnjem govoru o sovjetski republiki je Ljenin povdarjal, da je predpogoj za zmago ruske revolucije, da se vzdigne delavstvo celega sveta. Kakor se poroča iz Moskve, se je v četrtek vršila v mohamedanskem komisarijatu sovjetske vlade konferenca turških socijalistov. Smatra se, da je smoter te konference organiziranje levo stoječih socijalističnih mohamedanskih čet in pritegnitev turškega proletarijata k temu mednarodnem delavskemu gibanju. Med turškim proletarijatom je treba začeti energično agitacijo, da se vrže turško buržoazijo in kapital. Glavno torišče naj bo v Mali Aziji, Kavkazu, Turkestanu, Arabiji in Egiptu. „Pravda“ upa, da se bo zbudil duh organizacije v nižjih turških slojih.
Japonski nastop.
Začetkom petega vojnega leta je antanta spravila na pozorišče svojo zadnjo rezervo, Japonce. Japonci so se dolgo obotavljali, da aktivno posežojo v boj. Sprva so se zadovoljevali bolj z lepimi dobički, katere jim je vrgla dobava municije in druzega vojnega materijala. Ko je pa postal angleški, ameriški in domači velekapitalistični pritisk le prevelik, se je japonska vlada vdala. Prve japonske čete so došle že na rusko zemljo v Vladivostok.
Japonci in Amerikanci nastopajo v Aziji so-lidarrto. Ta solidarnost naj pokaže svetu, da ni med Japonsko in Ameriko nobenega nasprotja. Mogoče je to za moment res, ampak za kako dolgo? Bržkone samo za tako dolgo, dokler se bo dal zadovoljiti ameriški in japonski kapitalizem na tuje stroške, to je na stroške Rusije. — Lepega dne bo pa prijatelj od danes rekel svojemu tovarišu: Prijatelj, kar jemlješ ti, je za tebe preveč, daj mi več 1 Prijatelj od danes bo postal jutri sovražnik.
Japonci in Amerikanci so poslali slične izjave na ruski narod, da mu nočejo škodovati, da priznavajo nedotakljivost ruskega ozemlja in da hočejo samo Čehosiovake ubraniti pred nasiljem avstrijskih in nemških vojnih ujetnikov in vpred boljševiškimi četami. O nevarnosti, ki preti Čeho-slovakom od ujetnikov, doslej nismo slišali; kako nevarna je pa Čehoslovakom boljševiška rdeča garda, pa kažejo imena Samara, Jekaterinburg in druga mesta, kjer so Čehoslovaki boljševike pregnali in ne nasprotno! Obe izjavi, ameriška in japonska, nam potrjujeta staro pravilo, da kdor hoče vojsko, še nikdar ni prišel v zadrego zaradi moralnega plašča, s katerim je svoje nasilje pred svetom poskušal opravičevati. Tako so delalijvsi osvojevalci, ki so še v resnici opirali na moč in voljo po gospodstvu, na zunaj pa na pravico-
Japonski nastop je posledica gospodarske okrepitve Japoncev. Na Japonsko so se stekali lepi ruski, francoski in angleški milijoni, ki leže tam mrtvi. Kapital mora pa delati, mora krožiti, mora nesti obresti, visoke obresti. Zato mu je pa potrebno torišče, kjer lahko neomejeno gospodari, da se izživi. Tako torišče si išče japonski kapital v bogati Sibiriji in v še bogatejši Kini. Dokler bo svet stal pod vlado kapitala, bo vedno ena kapitalistična skupina skušala izpodriniti drugo. Res, da bodo nastajali presledki, dokler
namreč eni skupini zadostuje njej odkazano okrožje; kakor hitro pa kapital dovolj naraste, da mu je eno okrožje premajhno in delokrog preozek, takrat začne siliti v drugo. Takrat začno časniki zopet pisati o interesnih sferah, o mirnem pronicanju, o kulturnem delu, ali pa o samodoločbi narodov in o boju za pravico in resnico. Tako kakor sedaj.,
Kapitalistična nasprotstva in konkurenca bo vedno užugala nove boje in nove zaplete. V kapitalističnem sestavu sedanjih a.lijiranih dežel leži tudi kal bodočega razpada antante in početek novih bojev. Samodoločba narodov tra taki kapitalistični podlagi, kakor jo oznanjajo sedaj angleški in ameriški državniki, ki ustvarjajo svoja tarifna okrožja in tako polagajo temelje novim velikim svetovnim zapletom, ne bo prinesla svetu zaželjenega večnega miru in ne bo okrepila duha miru in spravljivosti, pač pa bo človeške strasti, katere poraja lov za denarjem, na novo podžgala.
V r. Vzroki japonskega nastopa in najnovejše izjave vodilnih mož antante nam kažejo, da se staro pravilo, po katerem v politiki odločuje moč, ne pa pravica, še vedno krepko drži na površju. Mi -govorimo vedno o pravici in želimo, da pride čas, ko bo odločevala pravica, toda ta čas je še daleč. Tudi zaključek prvega dela svetovne vojske ne bo priboril pravici zmage; treba bo še nadaljevanja, kakor vse kaže.
*
Zločin nad človeštvom.
„Echo de Bulgarie“ piše ob nastopu petega vojnega leta: Antanta nas ne more niti poraziti niti tudi samo ustaviti. Vse, kar zmore, je k večjemu, da podaljšuje vojne. Vojno podaljševati v njeni sedanji fazi, pa je zločin pred zgodovino in narodi. Antanta mora biti zato kaznovana. Mi in naši zavezniki bomo v vojni kakor doslej tudi nadalje vršili svojo dolžnost do miru in se bomo neomahljivo borili dalje kakor bomo tudi pripravljeni za mirovna pogajanja.
Miliukov in kadetie.
Kakor poročajo „Izvestija“, kroži po Moskvi letak, kjer beremo Miljukovo izjavo o njegovi politiki v Ukrajini, zaradi katere so Miljukovu očitali izdajstvo. Miljukov je odgovoril:
„Za izdajstvo je potreben predmet, katerega naj izdam. Predmet izdajstva bi bilo edino Rusija. Rusije pa danes ni več. Govoriti bi se dalo o izdajstvu, če bi še trajala vojna z Nemčijo; je pa z brestovskim mirom končana. Juristično torej ni ne objekta ne subjekta za izdajstvo. Res .je, da sem bil vedno anglofil; a še v večji meri sem zastopal državno misel. Kdor je pa za državo, more poznati danes samo eno dolžnost, stvaritev velike, nedeljive Rusije kot velesile,
Iz lastne moči si Rusija ne more pomoči. Upanje na entento ni upravičeno. Politika prejšnjih zaveznikov proti sovjetski vladi je bila vedno dvorezna: na eni strani je niso priznali, na drugi so pa le vzdrževali zveze ž njo.
Dvoreznost se kaže zlasti v operacijah ob murmanski obali. Ententa je jasno pokazala, da zasleduje le egoistične cilje. Zasedli so murman-sko železnico, ki je zgrajena s francoskim in angleškim denarjem; za Rusijo jim ni veliko mar. Tako je nastala situacija, v kateri lahko računamo samo na pomoč Nemčije.“
Ne vemo, če je Miljukov res tako govoril. Ta denar je kova znanega. Zanimiva.je pa vsebina le.
. *
Čehoslovaki zmagujejo.
Tuji živelj med Čehoslovaki.
Stockholm, 7. avgusta Boji, ki so se vršilf severno od Nikolajevska Usurijskega, 80 kilometrov severozapadno od Vladivostoka, so trajali 48 ur. Boljševiki, katerim so se priklopili rdeči gardisti, kmetje in delavci, so se končno morali umakniti premoči Čehoslovakov. Izgube so bile na obeh straneh velike. Čehoslovaške čete tvorijo le mali del Čehoslovakov, drugi sb vsi Francozi, Angleži, Japonci in Kitajci. Za postojanke pri Yarvaropolu so se hudo borili, zmagali so pa le Čehoslovaki.
Berolin, 7. avgusta. „Vossische Ztg.“ javlja, da je knez Jusupov mlajši, ki je bil pobegnil po umoru Razputina iz Rusije v Perzijo, kjer je služil z velikim knezom Pavlovičem v ruski armadi, dospel v Ufo, da se ponudi Čehoslovakom.
Sovjetske čete počasi prodirajo. — Boljševiki v nevarnosti. — Omsk politično središče Rusije.
Moskva, 6. avgusta. (K. u.) Neko poročilo Trockega se glasi, da proti Čehoslovakom poslani oddelki skrajno počasi prodirajo. Vsled nedelavnosti in odpornosti protirevolucijonarnega dela železničarjev in sabotaže preti sovjetom nevarnost. Komisar za časopisje je odredil, da se mora v vseh mestih ustaviti meščansko časopisje. — V Omsku se zbirajo odlični ruski strankarski voditelji ter bo Omsk začasno politično središče za vso Rusijo.
„Domovina je v nevarnosti“.
Kodanj, 7. avgusta. V imenu vlade sovjetov je izdal ljudski komisar Urenjev vsem sovjetom proglas, da je radi napredovanja Čehoslovako in
antantinih armad domovina v nevarnosti. Sovjeti naj torej takoj vse urede, da zberejo revolucionarne sile in jih pošljejo na novo fronto. Državi se zdi potrebno poudariti, da jej grozi od strani reakcijonarcev nevarnost. Sovjeti so pred svetom in zgodovino odgovorni, da vsak stori svojo dolžnost.
Arhangelsk, 7. avgusta. Prošlo noč so zasedli boljševiki, ki jim je došla pomoč, Čakogoro pri Arhangelsku, a so bili pognani od bele garde. Zapadno in istočno Arhangelska je buknila v več okrajih revolucija proti boljševikom.
Bern, 7. avgusta. Češki socijalistovski časopis „Pondely” zaznava, da se bori proti Čeho-slovakom, boljševikom na čelu, bivši avstrijski narednik. V miru je bil med voditelji čeških socijalnih demokratov, a v Rusiji se je pridružil boljševikom kot prepričan pnstaš. Njegovo četo tvori 3000 nemških in avstro- ogrskih vojnih ujetnikov.
Aretacije odličnih antantarjev v Moški.
Moskva, 6. avgusta. (K. u.) Po poročilu „Iz-vestija“ je bilo včeraj v Moskvi aretiranih nekaj odličnih zastopnikov angleške in francoske buržoazije. V zvezi s prodiranjem Angležev in Francozov v murmanskem ozemlju so bili včeraj aretirani tudi nekateri francoski in srbski oficirji, katerih delovanje se je zdelo sovjetski vladi sumljivo.
Nlžij Novgorad, 5. avgusta. Agentura javlja, da so zaprli 400 gardistov in 400 drugih ljudij, ki so se javili pri francoski misiji za odhod v Francijo, ker so sumili, da hočejo podpreti proti-revolucijonarno gibanje.
Telesna straža za Lenina in Trockega.
Dunaj, 6. avgusta. Ko je Ljenin obiskal novega nemškega poslanika, so bile vse ulice, koder se je vozil, zastražene z vojaštvom, ki ni pustilo nikogar v bližino. Bil je prizor iz nekdanjin carskih časov. Lenin in Trockij sta se iz strahu pred zarotniki obdala z močno vojaško stražo, ki ju spremlja na vseh potih in straži noč in dan njuna stanovanja.
Masaryk potuje v Rusijo.
Moskva, 6. avgusta. „Izvestja“ javljajo, da je Masaryk dospel na svojem potovanju v Samaro v Vladivostok.
Ruski cesarjevič — umorjen?
Ženeva, 7. avgusta. Rdeči gardisti, ki so čuvali cesarjeviča, so istega ustrelili, ker se ni dal potolažiti nad smrtjo svojega očeta. Sovjetska vlada je pa sklenila razglasiti, da je umrl naravne smrti vsled bolezni, ker niso mogli dobiti zanj pripravnih zdravil.
Nikolaj Nikolajevič postane car? Za boljševiki pride monarhija?
Kopenhagen, 6. avgusta. Domneva se, da bo boljševikom, kojih polom je neizogiben, sledila monarhistična vlada z Nikolajem Nikolajevičem na čelu. To bi bila najhujša reakcija in bi vsaj za sedaj napravila konec ruskemu gibanju za svobodo. Kakor poroča „Pravda“ so odkrili nevarno in razširjeno caristično zaroto ktero vodita v Jaroslavu in Astrahanu dva generala. Re-volucijonarni odbor je permanenten Pripravljajo se izvanredni dogodki.
Stockholm, 6. avgusta. Tiskovni urad ljudski komisarjev poroča, da je veliki knez Mihael Romanov v nekem manifestu izjavil, da hoče v Sibiriji napraviti red. Obdaja ga skupina monarhistov. Ljudstvo mu je sovražno.
Angleži v Vladivostoku.
Vladivostok, 7. avgusta. Angleške čete so se tu izkrcale.
*
Helfferich pozvan v Berlin.
«
Berolin, 6. avgusta. Helfferich je pozvan v Berlin, da ustmeno poroča nemški vladi o položaju v Rusiji.
Politika Nemcev po umorih v Moskvi in Kijevu.
Antanta je upala, da bo p/išlo po umorih v Moskvi in Kijevu do pretrganja odnošajev med Nemčijo in Rusijo ter Ukrajino. Ta pričakovanja pa niso uspela. „N. Fr. Presse“ sledeče precizira s pristojnega nemškega mesta stališče, ki ga zavzema nemška država napram ruskim dogodkom: Nemčija ne misli vsiliti ruskemu narodu kakršnokoli vlado ali vladno obliko. O teh vprašanjih naj Rusija sama odloča. Dočim si prizadeva antanta netiti v Rusiji nezadovoljnost vseh proti vsem, ima Nemčija velik interes in vročo željo, da se Rusija umiri; ker to bi pospeševalo blagostanje Rusije, kar koristi tudi Nemčiji. Nemčija upa, da bo Rusija vedno bolj in bolj spoznavala pomen materijalnih in idealnih skupnih koristi.
Koncesija Poljakom.
Iz Varšave brzojavljajo, da je princ Janusz Radziwill v zadnji seji poljskega mestnega sveta povedal, da je bila poljska vlada oficijalno obveščena, da je sedaj tudi gospodarska in osrednja oskrba južnih krajev kongresne Poljske poverjena generalni vladi v Lublinu. To poročilo pisma Radziwilla je mestni svet sprejel s hrupnim odobravanjem. Zdi se, da se je zadeva glede holmskega vprašanja v toliko izpremenila, da južni rob sedaj upravlja iublinska vojaška vlada. — Seveda bo pa raditega pri Rusinih zopet , ogenj v strehi.
Skrb za invalide kmečkega stanu.
V sedanjih časih je pomanjkanje poljedelcev-delavcev zelo občutno. Skrbeti in delati je treba z vsemi, da, pridobimo našemu ratarju kolikor mogoče veliko delavnih močij, oziroma da mu ohranimo vsaj predvojne delavce. Kakega pomena je kmetijstvo za nas, ni treba še opisati; saj vsak sam vidi in občuti na lastni koži. Malomarnost bi bila, ako bi zanemarjali to vprašanje.
Vsak posestnik kmetovalec mora dandanes skušati več in boljše blago pridelati; to doseže z rza-umnim in intenzivnim obdelovanjem svoje kmetije, za kar pa rabi delavcev. Na tisoče naših kmečkih fantov je na bojnem polju, na stotine jih pride nazaj kod invalidi. Le te je pridržati in vzgojiti za kmečki stan; tem je treba vcepiti zopet ljubezen do rodne grude, do kmečkega stanu in dela. V vseh sosednjih kronovinah se trudijo doseči ta namen. Vojaštvo in vlada podpira z denarjem in prehrano kmetijske invalidne šole in tečaje, uvidevajoč važnost kmetijskega vprašanja. Kako je pa pri nas na Kranjskem v tem oziru?
Imamo invalidno šolo, a le za obrtnike; za kmečke sinove pa ni preskrbljeno. Deželni odbor je dal na razpolago svojo kmetijsko šolo, učna sredstva in pripomočke, kakor tudi učne moči; vse je že pripravljeno za prirejanje kmetijskih invalidnih tečajev, a stvar se je ustavila pred vprašanjem prehrane. Izključeno je, da bi zavod sam zamogel prehraniti invalide tečajnike. Tudi vojaški erar nima, kakor je menda že sporočil deželni komisiji za invalide, za približno 20 do 30 invalidov na Kranjskem, ki bi kot vojaki obiskovali tečaje, potrebne hrane. Sedaj je še od naše vlade odvisno, jeli bode našla potrebno hrano za invalide-vojake, ki so se žrtvovali za domovino. Ako ne bode, potem se tečaji ne morejo vršiti, in invalidi ostanejo naprej v bolnicah seveda pri vojaški hrani, kjer tratijo čas in izgubljajo ljubezen do dela, do kmečkega stanu. Saj vendar ne bode treba drezanja tudi v tej stvari od strani naših poslancev, da se preskrbi kmete-invalide pri nas na isti način s potrebnim podukom in potrebno hrano, kakor je to po sosednjih kronovinah. Z zanimanjem bodemo nadaljni potek tega za nas tako važnega vprašanja zasledovali. Kot kronisti in opazovalci beležimo za danes še sledeče: Po drugih kronovinah dobivajo vodstva invalidnih kmetijskih tečajev ona živila, katerih ne morejo sama preskrbeti, iz vojaških skladišč, oziroma so invalid v bolnicah na hrani. V ljubljanski obrtni invalidni šoli so invalidi na hrani in na stanovanju v vojaški bolnici. Lansko leto se je vršil invalidni tečaj z nemškim učnim jezikom v Kočevju, a hrano je dalo vojaštvo. To so gola fakta.	V.
Hrvatje in Ogrska.
Boj za hrvatske pravice.
Budimpešta, 7. avgusta. V današnji seji ogrske poslanske zbornice je govoril poslanec baron Rajačič o stari osebni zadevi. On je vzpom--nil, da je bil še za časa min. predsednika grofa Tisze izgovorjen proti hrvatskim poslancem sum, da so se oni udeleževali veleizdajske gonje. Tozadevno je bil imenovan neki Pašićev spis, na katerem so baje Hrvatje podpisani.
Hrvatski ban je v saboru poudaril, da je spis ponarejen. Hrvati so zvest živelj in se ne udeležujejo veleizdajskih dejanj. Kar pa se tiče opazk min. predsed. Weckerla v poslanski zbornici o državnih razmerah Ogrske in Hrvatske, je pač njegova izjava v nasprotju s hrvatskimi pravicami.
Govornik protestira tudi proti izvajanjem posl. Barte in pravi, da se bodo Hrvati vedno borili za svoje stare pravice in da se bodo trudili še za nove.
Min. predsednik Weckerle izjavlja, "da je osebna zadeva posl. barona Rajačiča končana, ker mu temeljita preiskava ni mogla ničesar ob-težilnega dokazati. Kar se pa tiče drugih izjav Rajačićevih glede ogrsko-hrvatskega razmerja, pač one niso sposobne, da bi one utrdile sporazum in zgodovinske zveze med Ogrsko in Hrvatsko.
Poročevalec Barta izjavlja, da ne more biti hrvatskega domobranstva (honveda)f ampak samo „kr. ogrski honved“. Opombe Rajačičeve morejo razmerje med Ogrsko in Hrvatsko samo motiti, kakor tudi stremljenje raznih hrvatskih poslancev, ki se trudijo sejati nesporazum.
Posl. Huszar pravi, ,da je svoje dni umor v Sarajevu dokazal, da Narodna odbrana v Belem-gradu ni čisto nedolžna. O tem d uštvu pa so Hrvati izjavljali, da je čisto neškodljivo mladinsko in športno društvo, dočim so dejstva pokazala, da je zelo nevarno. Mnogo Hrvatov je bilo pri njem udeleženih. Nasprotnih dokazov hrvatski poslanci niso nikoli doprinesli.
*
Kruh se podraži.
Dunaj, 7. avgusta. Počenši z 12. avgustom bo dobivala zopet cela Avstrija staro količino kruha. 1260 gramov težek hlebec bo stal IK56v. Žal, da ni mogoče istočasno s količino kruha zvišati tudi količino moke. Z V8 kg na teden za osebo se bomo morali zadovoljevati, dokler ni dognan uspeh mlatve in množina dovoza iz ino zemstva. Zvišanje cene za moko v podrobni razprodaji še ni znano, bo pa menda stal kg moke 1 K 68 v do 1 K 72 v.
Novi skupni finančni minister.
Dunaj, 7. avgusta. Skupni finančni minister postane ali dr. Korber ali pa general Landwehr.
Načrt za ustavno reformo?
Dunaj, 6. avgusta. V parlamentarnih krogih kroži vest, da je ministrski predsednik Hussarek povedal češkim strankam o načrtu za ustavno reformo, kterega sta izdelala član gosposke zbornice prof. Lamasch in poslanec dr. Redlich.
Po domovini.
Ustavimo „Novice“ z jutrišnjo številko vsem onim, ki se na naš opetovani poziv niso odzvali, da žele „Novice“ dalje prejemati. Kdor torej še ni plačal naročnine, naj to takoj stori, ker pa poštna hranilnica sedaj jako pozno dostavlja, naj vsak, ki odpošlje naročnino, tudi na dopisnici javi, da naročnino poravna in da naj se mu zato „Novice“ takoj dalje pošiljajo. Le tako bo mogoče, da „Novice“ tudi dalje redno dobi. Naši dosedanji naročniki naj pa pridobe „Novicam“ novih naročnikov in naj nam pridno dopisujejo!
Neprevidni ljudje. V nekem listu čitamo: Mi vedno smo in ostanemo prepričanja, da za nas ne obstoji vprašanje hrvatskoogrskih odnošajev. Mi verujemo, da se v doglednem času, zajedno s koncem vojne, uresniči naša država vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov i. t. d. — Mi vemo in razumemo, da je pisec teh vrstic hotel izraziti le, kar pravi majniška deklaracija. Izrazil se je pa zelo nespretno. Take stvari bere seveda tudi policijska, vojaška in državnopravdniška cen zura. Ali bo tudi ta hotela razumeti te besede tako kakor mi? Seveda, če se bo policija oglasila, bo pa zopet vpitje:	Šušteršič je kriv! Aii pa
Lampe — eden mora biti! Samo sebe nihče ne vidi!
Deželni predsednik na Gorenjskem. Iz Kranjske Gore nam pišejo: Ekscelenca gospod deželni predsednik je počastil danes v spremstvu gosp. c. kr. okr. glavarja dr. Mathiasa našo občino. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki cerkvene in politične srenje, c. kr. sodišča, zdravstvenega zastopa in šolska mladina. Ogledal si je tukajšnje mesto barak, električno centralo itd. Kranjska Gora je bila v zastavah.
Vprašanje okrožnega zdravnika v Metliki. Raznesla se je vest, da je okrožnim zdravnikom v Metliki imenovani dr. Kučera odpovedal službo. Kakor se nam sporoča, ta vest ne odgovarja resnici, marveč so se storili vsi potrebni koraki, da zavzame dr. Kučera kolikor mogoče hitro svoje novo mesto. Nastalo je tudi radi tega vprašanja neko razburjenje, ker ni bil predlagan od zdravstvenega sveta in imenovan od deželnega odbora dr. Černič. Vzrok se lahko pove, ako bo pa to vsem prav, je drugo vprašanje.
Visoko nemško odlikova«Je. Red rudečega orla I. razreda z meči je dobil general pehote Cziczerics pl. Baczany, ki je bil avstrijski vojaški zastopnik pri sklepanju miru v Brestu Litovskem.
Nemško vojno odlikovanje. Cesar je dovolil stotniku 17. pp. Slavomiru Verhuncu, da sme sprejeti in nositi kr. prusko kolajno 3. razr. Rdečega križa, ki mu jo je podelil nemški cesar.
iz trgovske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev veletrgovca Ivana Kneza predsednikom in zidarskega mojstra Ivana Ogrina podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za leto 1918.
Zvišanje poštnih pristojbin. Včeraj je vlada objavila naredbo, o zvišanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin.
Gospodarska informacijska služba v inozemstvu. Primerno gospodarskemu razvoju industrije in trgovine je vlada sklenila urediti gospodarsko informacijsko službo v inozemstvu. Ta naj daje v večji meri vladi in zaÄbnim interesentom poročila, ki trgovskim močem olajšajo in žago' tove pregled čez izvoz in uvoz, tržišča, ter omo-gočujejo zapričeti nove zasebne trgovske zveze. Informacijski urad naj bi Se priklopil zunanjim diplomatskim zastopstvom. Istotako se nameravajo imenovati pdsebni tehnični atašeji.
Cesarjev rojstni dan. Na rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja Karla v soboto 17. t. m. bo v stolnici ob 10. dopoldne slovesna služba božja.
Ustanova za slepe žene In dekleta. Deželna vlada v Ljubljani razpisuje Elizabete Su-pantschitsch-Lugsteinovo ustanovo za slepe žene in dekleta letnih 346 K 70 v. Prošnji je priložiti rojstni list, ubožno spričevalo in spričevalo o slepoti, potrjeno od uradnega zdravnika.
Spored koncerta, ki ga bodeta izvajala danes 8. avgusta večer točno ob poldeveti uri v veliki dvorani hotela „Union“ znana umetnik.: g. Julij Betetto, c, kr. dvorni operni pevec z Dunaja in g. Josip Prochäzka, skladatelj,klav. virtuoz in profesor konservatorija iz Prage, je sledeči: 1. a) R. Straus*: Jutri, b) Brandt Buys: Arija iz opere „Krojač iz Šiške*. (Der Schneider von Schönau.) Poje g. Julij Betetto. 2. a) B. Smetana: Polka v A-mo!u iz „Čeških plesov“. b)Dr. A. Dvorak: „Nočna pot“ 4z „Poetičnih slik“. Na klavir svira g. Josip Prochazka. 3. a) Josip Pavčič; Priplula je pomlad, b) Fran Gerbič: Kam? c) Fran Gerbič: Pojdem na prejo. Poje g. Julij Betetto. 4. a) Liszt: To mora biti čudežno, b) Robert Fuchs: Krasna noč c) Robert Fuchs: Sanje. Poje g. Julij Betetto. 5, B. Smetana: Koncertna fantazija na češke narodne pesmi. Na klavir svira g. Josip Prochäzka. 6. a) Anton Lajovic: Mesec v izbi. c) Josip Pavčič: Dedek Samonog. č) Emil Adamič: Pri studencu. Poje g. Jurij Betetto.
Privatne pošlljatve zavitkov so ustavljene k vojnopoštnim uradom št. 248, 438, 527, 619 in 639.
Smrt. V deželni bolnici je umrla Troha Antonija, bivša delavka v tovarni za lep, doma iz Sela št. 36 pri Ljubljani. — V Ljubljani je umrl Fr. Jona Kranjc, frančiškan, lajik, star 82 let.
Z voza je padla. V nedeljo dne 28 julija t. 1. popoldne je triindvajsetletna Terezija Ogrin, hči posestnika Matevža, iz Drenovega griča št. 9, na vožnji iz Ljubljane proti domu pri Lukovici, padla po nesreči z voza ter se poškodovala po obrazu.
Mlatilnica jo je prijela. V soboto dne 3. avgusta t. 1. zvečer je petindvajsetletno Majijo Mali, deklo pri Ani Dobravec, posestnici na Čer-nučah št. 25, prijela po nesreči mlatilnica za krilo, jo parkrat zavrtela naokrog, vrgla ob tla, pri čemer se je poškodovala na glavi in levi roki.
Hude opekline. V soboto dne 27. julija t. I. je Marija Pajntar, žena bajtarja Tomaža iz Orehka št. 35, prilivala v gorečo svetilko petrolej (bencin), nakar sta svetilka- in steklenica eksplodirali. Pri tem sta zadobili neprevidna Marija Pajntar in njena poleg stoječa hči 13Ietna Marija hude opekline po glavi, prsih in rokah.
Zvišanje krušne kvote na Dunaju. Na Dunaju kmalu uvedejo polno krušno kvoto, v mest nem mlinu je že prva moka iz nove žetve. Tudi bodo baje preskrbeli velike rezerve moke za Dunaj. -- Kot stolica_je Dunaj seveda prvi.
Predsedstvo K. T. D. se je konstituiralo sledeče: Predsednik prelat Kalan, ki je moral izjaviti, da odloži načelništvo S. L. S., podpredsednik kanonik Sušnik, namesto dosedanjega tajnika kateheta Čadeža je bil izvoljen c. kr. gimnazijski profesor dr. Gregor Pečjak in za blagajnika kanonik dr. Ferdinand Čekal.
O vrnitvi beguncev Iz Pulja smo že nedavno poročali; zdaj je dovoljena vrnitev vseh beguncev v Pulj.
V brzovlaku okraden. Krakovskemu trgovcu Spatzu je bilo ukradenih med vožnjo Dunaj— Krakav 100.000 K.
Lepa šolska zbirka. Y Jarenini nad Mariborom je dosegla šolska zbirka za osmo vojno posojilo 248 600 K.
Li res kaj dobimo? V „Agr. Tgbl.“ beremo: „Avstrijci so dosegi , da pride žito z Ogrskega iu s Hrvaškega v Avstrijo. Mi nimamo nič proti temu, če se oskrbuje Avstrija s preostanki hrvatskega žita, v tem zahtevamo pa, da pridejo predvsem na vrsto jugoslovanski in slovenski kraji.“,.
Žepna tatvina. Med vožnjo z Opčin v Tr^t je bila ukradena nekemu poročniku denarnica s 3500 K; v nji je imel tudi vsa svoja odlikovanja.
Velika nesreča. 3. t. m. so šli neki rez. praporščak iz Podravelj na Koroškem in dva gimnazijca iz Celovca na Mittagskofel. Naleteli so na nerazpočene granate. Ko so hoteli eno pobliže ogledati, je razpočila in nevarno poškodovala praporščaka, oba dijaka pa težko ranila.
Za 3000 K perila ukradli. Dne 2. t. m. sta prišla v gostilno „Zur steinernen Brücke“ v Mariboru elegantno oblečena desetnik in poddesetnik. Prosila sta prenočišča, plačala v naprej, zahtevala ključ, češ, ob treh zjutraj morata naprej. Zjutraj je manjkala vsa posteljnina in kar je še tkanega; izrezala sta tudi iz težke, usnjate zofe vse usnje. Škode je 3000 K; izginila sta kakor bi se bila v zemljo udrla.
Širom sveta.
Civilna straža. V Brixnu na Tirolskem so ustanovili mestno milico, ki ima nalogo preprečevati tatvine, ki se grozotno množe in pa skrbeti za mir in red po noči. Kako so tirolski Brixenci napredni!
Izdatki finančnega ministrstva. Avstrijski minister financ je glasom proračuna pred 5 leti mogel izdati dnevno 9 milijonov kron, sedaj pa rabi na dan — 67 milijonov. Samo eno četrtino izdatkov krijejo davki, drugo pa si mora izpo-sojevati.
10 sinov pri cesarju. Vdova Zöggeler v okolici Merana ima 10 sinov v vojaški službi. Cesar ji je pok’onil broško in 500 kron kot častni dar.
Tirolski „Volksbund“ je slovesno protestiral proti odloku vlade, da prosluli prof. Edgar Meyer iz Inomosta ne sme več javno govoriti. Naše občinstvo ve, da je prof. Meyer napadal celo cesarsko hišo, vsled česar so mu prepovedali govoriti. Tirolci kličejo sedaj na pomoč poslance in narodni svet, da pride prof. Meyer do — svojih pravic.
Vino v Dalmaciji -nameravajo rekvirirati za armado v množini 20.000 hi.
Nova tvrdka za motorje. S sedežem v Hörbranzu pri Bregenzu se je ustanovila tvrdka z imenom „Zeppelinwerke Österreich“, družba z o. z., ki bo izdelovala motorna vozila vsake vrste in posamezne sestavne dele.	\
Analfabetizem v Bosni in Hercegovini. Šolo obiskuje komaj tretjino vseh šoloobveznih otrok. Pisati in čitati zna le 12°/o vsega prebivalstva, torej je 880/0 analfabetov.
Drobiž.
Malvy — obsojen.
Pariz, 6. avgusta. „Agence Havas“ javlja: Državni sodni dvor v procesu Malvy je sklenil s 96 proti 88 glasovom pretehtati po vrsti sledeča vprašanja: suverenitete sodnega dvora, nekompetentnost sodnega dvora in obtožbene točke.
Pariz, 6. avgusta. „Agence Havas“ javlja: Državno sodišče je obsodilo prejšnjega ministra notranjih zadev Malvya na 5 let izgona.
Pariz, 7. avgust». „Agence^-Iavas“ javlja: V javni seji prebrana obsodba izjavlja, da Malvy ni kriv sporazuma s sovražniki, pač pa je kriv zanemarjanja službenih dolžnostij.
Obtožba bivše carice?
Bern, 6. avgusta. Pariški listi poročajo, da bo ruska vlada obtož la bivšo carico zaradi zvez z umrlim mnihom Razputinom.
Papeževo pismo Ircem.
Lugano, 7. avgusta. „Epoca“ trdi, da je papež poslal škofom na Irskem pismo, ki se bavi z opozicijo irskih škofov in katoliških duhovnikov proti nabiranju rekrutov in proti Angh'ji vobče.
Zvišanje vojaških plač.
Berolin, 7. avgusta. Državni zbor je sklenil opozoriti vlado na zvišanje vojaških plač moštvu. Iz glavnega stana je pa došel odgovor, da je cesar odredil zvišanje plač od 8. avgusta dalje.
Curih, 7. avgusta. Francoski ministrski svet je sklenil' zbornici predložiti zakonski načrt o zvišanju vojaških plač. Stroški bodo znašali nad 700 milijonov frankov letno.
Potop „Poseidona“.
Haag, 7. avgusta. „Korr. Bureau“ javlja, da je parnik „Poseidon“ nizozemske paroplovne družbe, ki je edenjzmed zaplenjenih ladij, trčil z drugim parnikom,4h se potopil. „Poseidon“ je vseboval 1908 brutto-reg. ton in je bil zgrajen leta 1914.
Atentati na ukrajinske ministre.
Lausanne, 7. avgusta Ukrajinski brzojavni urad poroča iz Ukrajine, da je dne 30. julija nekdo poskušal ustreliti bivšega ukrajinskega ministra prometa Putenka. Neznanec je ustrelil na ministra v vozu, a ga ni pogodil.
Smrtna obsodba morilca.
Dunaj, 7. avgusta. Radi umora gospodične Earlove je porotno sodišče obsodilo Emmo Davida na smrt na vešalih, Kurta Frankeja pa z ozirom na posebne olajševalne okolnosti na 15 let težke ječe.