Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske RAZVOJ BABIŠTVA SKOZI ČAS BLED, 28. SEPTEMBER 2023 ZBORNIK PREDAVANJ STROKOVNEGA SREČANJA DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV GORENJSKE RAZVOJ BABIŠTVA SKOZI ČAS: Zbornik predavanj strokovnega srečanja, Bled 28. september 2023 Urednica: Alenka Bijol Programsko organizacijski odbor: Alenka Bijol, Zorica Panić, Nina Trifoni, Zala Marn, Erika Povšnar, Saša Matko, Tanja Podlipnik, Mateja Bahun Izdalo in založilo: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske, Kranj, 2023 Oblikovanje: Antus d.o.o., Jesenice Elektronska izdaja publikacije je brezplačno dostopna na htt ps://www.dmsbzt-gorenjske.si/ Za vsebino prispevka, točnost podatkov in jezik prispevka v celo� odgovarjajo avtorji prispevkov. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 158777347 ISBN 978-961-94658-5-1 (PDF) VSEBINA Samostojnost babic skozi okular socioloških teorij profesionalizma izr. prof. dr. Ana Polona Mivšek .............................................................. 4 Zgodovina babištva na Slovenskem Gordana Njenjić, dipl. bab., mag. zdr. nege ......................................... 14 Postal bom oče, kaj pa sedaj? Samir Muminović, dipl. zn. .................................................................. 16 Delo in vizija babic v babiški ambulan� Zdravstvenega doma Kranj Vanja Škoda, dipl. bab. ........................................................................ 25 2 Zdrava nosečnica vodena v babiški ambulan� Splošne bolnišnice Jesenice Silvija Kovačič, dipl. bab. ...................................................................... 34 Spremljanje fi ziološkega poroda Sabina Oblak, dipl. bab. ....................................................................... 38 Spremljanje zdrave otročnice na babiškem oddelku Barbara Sfiligoj, dipl. bab. .................................................................... 47 Delo patronažne medicinske sestre na terenu Ana Sajovic, dipl. m. s. in Nika Kokl, dipl. m. s. ..................................... 53 3 SAMOSTOJNOST BABIC SKOZI OKULAR SOCIOLOŠKIH TEORIJ PROFESIONALIZMA INDEPENDENCE OF MIDWIVES THROUGH THE LENS OF SOCIOLOGICAL THEORIES OF PROFESSIONALISM izr. prof. dr. Ana Polona Mivšek, dipl. bab. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta polona.mivsek@zf.uni-lj.si IZVLEČEK Uvod: Avtonomija je eden glavnih elementov starega profesionalizma. Pomeni popolno neodvisnost stroke. Namen prispevka je opredeli� značilnos� oz. podelemente avtonomije, in glede na njih, analizira� stanje babištva v Sloveniji. Metode: S pregledom literature družboslovnih baz podatkov (SAGE, JSTOR, DOAJ, CSA Sociological abstracts), smo opredelili značilnos� profesionalne avtonomije. Izborni kriterij za vire je bil angleški jezik, vsebinska primernost, ne glede na starost referenc, saj so bili elemen� profesionalizma opredeljeni že desetletja nazaj. Rezulta�: Ključne značilnos� avtonomnos� profesije so: neodvisnost pri rekru�ranju članov, avtonomija v izobraževanju, samostojnost za podeljevanje licenc in pri odlo- čitvah o njihovi obnovi oziroma odvzemu, neodvisnost pri presojanju članov o kakovos�njihovega dela ter morebitnemu sankcioniranju, poli�čne odločitve o področju dela, samostojna presoja o številčnos� članov na trgu dela in odločitvah o ekonomskih vidi-kih profesije. Diskusija in zaključek: Kljub temu, da babiška stroka nima vpliva na rekru�ranje novih članov, lahko vpliva na število vpisanih študentov. Na področju samostojnos� v izobra- ževanju so se razmere v preteklih desetletjih izboljšale. V smislu klinične avtonomije, pa je potrebno razmere izboljša�, predvsem v smislu jasne razmejitve kompetenc na področju dela v pre-, ob- in po-poporodni obravnavi, na podlagi usposobljenos�, pridobljene z izobraževanjem. Ključne besede: jurisdikcija, monopol, samoregulacija, babištvo ABSTRACT Introduc�on: Autonomy is one of the key elements of old professionalism. It means complete independence of the profession. The aim of this manuscript is to define main elements of autonomy and define them in accordance to Slovenian midwifery. 4 Methods: Via literature review of humanis�c databases (SAGE, JSTOR, DOAJ, CSA Sociological abstracts), we have iden�fied main features of professional autonomy. Inclusion criteria were: English language, content relevance, independently of the publica�on year since basic a�ributes of professionalism were defined decades ago. Results: Key characteris�cs of professional autonomy are: independence in recru-itment of future members, autonomy in educa�on and awarding members with cre-den�als in order to enable them to carry out professional ac�vity (gran�ng, renewal and withdrawal of licence), independence in judgment members' professional work and sanc�on of their devia�ons, autonomy in poli�cal decisions with regard to professional ac�vi�es, decisions of abundance of members and decisions on economic aspects. Discussion and conclusion: Despite the fact that midwifery profession does not have jurisdic�on in recrui�ng new member, s�ll regulates the abundance. In sense of autonomy in the field of educa�on of midwifery, posi�ve changes were achieved in the past decades. More improvements are needed on the field of clinical autonomy. This can be achieved with clear demarca�on of competencies on the field of pre-, intra-and post- partum care. The decision on scope of prac�ce should be made based on qualifica�ons, gained during the study. Keywords: jurisdic�on, monopoly, self-regula�on, midwifery UVOD Avtonomija je eden glavnih elementov profesionalizma. V svoji osnovi to pomeni, da je poklic popolnoma profesionaliziran le takrat, kadar je stroka neodvisna od sorodnih poklicnih skupin (Fleming, 1998). Samoregulacija sega na vsa področja – od izbora in rekru�ranja novih članov v poklic, do izobraževanja, podeljevanja licenc, nadzora kakovos� dela članov in nenazadnje sankcioniranja neprimernega vedenja oziroma neželene dejavnos�. Samoregulacija temelji na strokovnih kompetencah (Fournier, 1999); torej na predpo-stavki da imajo le člani poklicne skupine dovolj specifičnega znanja in spretnos� ter poznajo specifične vrednote in filozofska prepričanja profesije, da lahko poučujejo, presojajo, ocenjujejo, nagrajujejo in nenazadnje kaznujejo člane, ki ne delujejo v skladu s principi poklicne skupine. Kompetence, na katerih temelji avtonomno delovanje, člani profesionalne skupine prejmejo tekom visoko specializiranega izobraževanja, zato je ključnega pomena, da študijske programe (in znanje) kreirajo, podajajo in evalvirajo pripadniki stroke/profesije. Tekom izobraževanja se študen� namreč ne učijo zgolj bazičnih strokovnih vèdenj in prak�čnih spretnos�, pač pa so (v prikritem kurikulumu) posvečeni in indoktrini-5 rani tudi v vrednostni sistem profesije. V času študija torej oblikujejo profesionalno iden�teto, za kar je ključno istovetenje z modeli lastne stroke v procesu profesionalne socializacije (Pavlin, 2007). Izjemnega pomena je torej, da so učitelji (in v primeru babištva tudi klinični mentorji, ki pokrivajo polovico učnih ur izobraževanja) močno pripadni stroki in so zgled strokovnjaka, saj so študentom model/ideal. Avtonomnost v izvajanju in presojanju strokovnega dela, ki so jo zaradi kompeten-tnos� zmožni le strokovnjaki poklicne skupine, na nek način dela profesijo nedotaklji-vo za laike in ostale (tudi sorodne) poklicne skupine; to jim zagotavlja monopol, jurisdikcijo nad dejavnostjo, vpliv in torej nenazadnje tudi družbeno moč. V izogib zlorabe te moči, je nujno, da ima profesija trdno e�čno jedro. Zgolj obstoj kodeksa e�ke ne zadostuje, zato Eve�s (2003) piše o novem elementu profesionalizma – reflek�vni praksi; ponotranjeni e�ki članov, ki zagotavlja da strokovnjak vedno dela v dobro družbe in njenih posameznikov. Namen prispevka je opredeli� značilnos� profesionalne avtonomije (po teorijah profesionalizma) ter jih analizira� v odnosu do babištva v Sloveniji. Cilj je opredeli� �sta področja avtonomije, ki potrebujejo nadaljnji razvoj. METODE S pregledom literature s področja profesionalizma smo želeli opredeli� glavne zna- čilnos� avtonomije stroke in jih v nadaljevanju primerja� z razmerami v babištvu v Sloveniji. Uporabljena je bila literatura s področja teorije profesionalizma in profesionalizacije; ne glede na starost, saj so bile osnove profesionalizma postavljene že desetletja nazaj. Za iskanje literature so bile uporabljene družboslovne baze podatkov SAGE, JSTOR, DOAJ, CSA Sociological abstracts. Uporabljeni prispevki so bili izbrani na podlagi vključitvenih kriterijev: celoten pri-spevek, angleški jezik prispevka, vsebinska ustreznost (opredelitev elementov avtonomije stroke). V končnem je bilo v namen analize elementov avtonomnos� stroke analiziranih 8 virov. REZULTATI Neodvisnost stroke oz avtonomija pomeni, da se pripadniki poklica samostojno odlo- čijo in formirajo pravila svoje dejavnos�, jih uzakonijo in spoštujejo. Ustanovijo strokovno združenje, ki regulira dejavnost članov, obenem pa tudi skrbi za ekonomske in poli�čne interese stroke v odnosu do države in sorodnih poklicev (Pahor, 2006). Cilj lobiranja strokovnega združenja je doseči monopol nad določenim področjem dela; 6 to pomeni, da so pripadniki stroke edini, ki ponujajo storitve na trgu dela, saj so za to delo najbolj kvalificirani, zato jih kot eksperte dojemajo tudi laiki (torej družba) in država (Abbo�, 1988). Ko govorimo o neodvisnos� stroke, imamo največkrat v mislih samostojnost v od-ločanju in v dejavnos�; v primeru zdravstvenih poklicev torej klinično neodvisnost. Vendar pa je ta le vrh ledene gore. Ne�leton (1995) piše še o poli�čni in ekonomski neodvisnos�; da ima stroka moč nad zakonskimi odločitvami, kadar se sklepa o njeni dejavnos� ter ima zmožnost nadzora nad financiranjem svojih ak�vnos�. Cilj je torej popolna samoregulacija in monopol nad področjem dela, ki pa nista mogoča, v ko-likor profesija nima neodvisnos� v vseh fazah procesa izoblikovanja svojih članov in strokovnih odločitev. Predpogoj za monopol nad strokovno ak�vnostjo je oblikovanje kriterijev o tem kdo sploh ima kompetence in pooblas�la, da lahko izvaja določeno strokovno dejavnost. Sem v prvi vrs� spada predpis o formalni izobrazbi, ki jo morajo dosega� eksper� in v nadaljevanju tudi predpis, kako vzdržuje svoj status (Freidson, 2001) (v primeru zdravstvenih poklicev torej ohranjanje in obnavljanje licenc za delo). Stroka je torej avtonomna šele, ko lahko nadzira vstopne kriterije (in posameznike, ki vstopajo na podro- čje dela profesije) ter samostojno oblikuje standarde prakse (Kaplan Daniels, 1971). Pomembno je, da stroka tudi nadzira številčnost svojih članov; število strokovnjakov na trgu dela ne sme bi� preveliko, saj bi bila v tem primeru stroka razvrednotena. Spet pa jih ne sme primanjkova�, saj v tem primeru njihovo delo začnejo opravlja� manj kvalificirani (Abbo�, 1988); funkcijo nadzora številčnos� strokovnjakov za stroko opravlja fakulteta, s premišljeno in strateško določenimi vpisnimi pogoji. Fakulteta tudi predaja znanje, ki je abstraktno in specifično in ni dosegljivo posame-znikom, ki niso člani profesije. Prav zato je nujno, da študente poučujejo pripadniki stroke in ne ostale poklicne skupine. V sklopu izobraževanja strokovnjaki namreč ne pridobijo zgolj tehničnih informacij, pač pa oblikujejo tudi stališča, iden�teto in medsebojne povezave (Pahor, 2006). Akademiki tudi ustvarjajo nov znanja (Macdonald, 1995), zato je za stroko obstoj lastne raziskovalne in izobraževalne ins�tucije nujen, saj skrbi za napredek profesije. Pomembna ins�tucija, poleg izobraževalne, ki ureja, ohranja in promovira stroko ter lobira za poli�čne interese članov, je strokovno združenje. To je organizacija, ki oblikuje strokovne standarde po katerih se presoja kakovost dela članov, ima oblikovan sistem notranje medsebojne kontrole ter krepi poklicno iden�teto in pripadnost (Hampton in Hampton, 2000). Njegova skrb je tudi sloves stroke v družbi (Hampton in Hamton, 2004). 7 DISKUSIJE Babištvo ima jasno definirane kompetence (ICM, 2019), na podlagi katerih naj bi doseglo jurisdikcijo za fiziološko nosečnost, porod in puerperij. Dodatno tudi direk�va EU jasno opredeljuje minimalna področja dela babic (European Commission, 2005), kar naj bi bila jasna legalna podlaga za monopol na tem področju. Vendar pa v Sloveniji babice še vedno ne opravljajo samostojno vseh dejavnos�, ki jih zanje predpisuje Evropa (Mivšek et al., 2015). Avtonomija kot element profesionalizma slovenskega babištva, je bila v študiji, izvedeni leta 2010 slabo ocenjen element (Mivšek, 2012). Razlog �či verjetno v tem, da se v nacionalnem pogledu pristojnos� na teh področjih dela prepletajo z ostalimi, sorodnimi zdravstvenimi poklici – medicinskimi sestrami in zdravniki, t.j. ginekologi porodničarji (Mivšek et al., 2021), kar je rezultat sprememb zdravstvenega sistema iz preteklos� (Mivšek, 2015). V kliničnem smislu so se avtono-miji v babištvu še najbolj približale samostojne babice, ki babiško obravnavo izvajajo izven javnega sistema; na domovih žensk, kjer odnose in medosebne relacije formirajo izven sistemske ureditve in hierarhije zdravstvenih poklicev. Glede na t.i. »klinično avtonomijo« je babištvo zaenkrat še v slabem položaju, vendar pa, kot predstavljeno zgoraj, je pojem avtonomija stroke preplet in odraz številnih dejavnikov/elementov. Zato je potrebna bolj podrobna analiza. Eden od elementov avtonomije je avtonomija v rekru�ranju in izobraževanju članov. Izobraževanje babic v Sloveniji ima dolgo tradicijo (Petročnik et al., 2021), vseeno pa se je na univerzitetni ravni, kar je po kriterijih profesionalizacije �sta raven, ki daje podlago za profesionalizem, začelo šele leta 1996. Samostojen in lasten oddelek za babištvo je bil formiran z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo (Skoberne & Skočir, 2003). Sprva so študente babištva izobraževali zdravniki in medicinske sestre, vendar pa je, kot že povedano, ključnega pomena, da babice izobražujejo babice (Mivšek, 2012). Od ene učiteljice babištva v letu 2004, je danes kadrovsko oddelek prerasel v rela�vno samostojno enoto s sedmimi učiteljicami babištva. S spremembami študij-skega programa, ki so v postopku akreditacije, kurikulum postaja vse bolj osrediščen na bazične babiške kompetence, veščine in znanja pa podajajo v osnovi učitelji babi- štva; ostale poklicne skupine so zgolj podporni. Velik korak k osamosvajanju stroke v izobraževalnem aspektu je bila tudi ustanovitev lastne katedre, ki skrbi za razvoj stroke in raziskovalno dejavnost. Slednje omogoča ustvarjanje novega, stroki lastnega znanja, ki daje profesiji podlago za spremembe v praksi (Pavlin, 2007). Čeprav je rekru�ranje članov, to se pravi prijava na študij babištva urejena centralno (preko Visokošolske prijavno informacijske službe) in stroka torej nima neposrednega vpliva na izbor, je izobraževanje novih pripadnikov stroke vse bolj neodvisno od sorodnih poklicev. S tem se gradi tudi profesionalna zavest posameznikov in krepi občutek pripadnos�. Profesionalizem namreč pomeni močan občutek poklicanos� poklicu. Stro-8 kovnjaki obču�jo zadovoljstvo in ponos, da opravljajo svoje delo (Rainey, 2005), kar jih loči od članov poklicnih skupin in/ali obrtnikov. Ni nujno, da je nagrada za uspešno opravljeno delo finančna. Čeprav je opravljanje profesionalne dejavnos� sicer bolje finančno vrednoteno kot opravljanje poklica, je več vredna čast in prepoznavnost (Swick, 2001). Zaključimo torej lahko, da je babiško izobraževanje v preteklih dveh desetletjih nare-dilo ogromen korak v smislu osamosvajanja in avtonomije ter napredovalo v smislu akademizacije. In čeprav v kliničnem smislu babištvo še ustvarja svoj avtonomen prostor v sistemu zdravstvenega varstva, lahko rečemo, da napreduje. Nekateri trdijo, da bodo babice težko dosegle avtonomijo znotraj ins�tucij, ki jih vodi medicina (Pahor, 2006); torej porodnišnic in zdravstvenih domov. Babištvo namreč ne želi, da ga opredeljuje medicina (Macdonald, 1995), a čeprav ima jasno opredeljeno področje dela, ostaja problema�čen njegov odnos do porodništva (Abbo� & Meerabeau, 1998), saj babice v primeru zapletov potrebujejo interveniranje zdravnikov. Brez kontrole nad lastno dejavnostjo, t.j. klinične avtonomije, pa poklic ne more posta� profesija (Freidson, 2001). V odnosu s porodništvom je ovira predvsem kulturni vidik medicinske dominance, ki medicino opredeljuje kot avtoriteto, katera določa kdaj je nekaj patološko/nenormalno (Gabe et al., 2004), s tem pa opredeli tudi kdaj je nekaj normalno (fiziološko) in potemtakem babiško. Po diplomiranju koordinacijo stroke prevzame strokovno združenje; v primeru babi- štva Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije oz. znotraj slednje – Strokovna sekcija medicinskih sester in babic. Že analiza imena tega združenja je problema�čna, saj v imenu na prvo mesto postavlja sorodno poklicno skupino, ki je obenem zaradi nejasne delitve kompetenc na področju pred-, ob- in po- porodne obravnave tudi konkurenčna in med njima obstaja konflikt interesov (še zlas� na področju poporodne obravnave otročnic in novorojenčkov po odpustu iz porodnišnice). Babiško združenje naj bi na državni ravni lobiralo za poli�čne interese stroke (Abbo�, 1988); torej naj bi se borilo za bonitete babic, kar pa se trenutno v realnem pogledu, npr. v pogajanjih z Ministrstvom za zdravje RS, največkrat izkaže, da so babice omenjene le kot privesek številčnejše in zato poli�čno močnejše zdravstvene nege. Strokovno združenje je �sto, ki v nadaljevanju kariere članov babištva evalvira njihovo strokovnost in podaljšuje licence; omogoča torej regula�vo za jurisdikcijo na tem področju. Podaja tudi usmeritve za zaposlovanje, pri čemer ponovno prihaja do izraza mešanje kompetenc na področju zdravstvene in babiške nege. Nobenemu deloda-jalcu ne pride na misel, da bi na mesto zdravnika zaposlil zobozdravnika, čeprav sta oba končala medicinsko fakulteto, medtem ko babico brez pomislekov nadomes�jo z medicinsko sestro (Mivšek, 2012). To kaže na dejstvo, da se meje dominantne skupine (npr. zdravnikov v zdravstvenem sistemu op.av.) redko ogrožene, medtem ko so meje 9 podrejenih skupin pogosto na udaru. Ni torej čudno, da se je veliko babic v študiji o profesionalizmu izreklo, da se ču�jo profesionalno ogrožene – tako z vidika medicine kot tudi zdravstvene nege (Mivšek et al., 2021). Odločitev o tem kdo je najboljši strokovnjak za področje fiziologije reproduk�vnega varstva bi moralo temelji� na analizi študijskih programov, vsebin, znanj in veščin in torej kompetenc, ki jih diplomant pridobi v času izobraževanja. »Moč za jurisdikcijo navadno izvira iz delovnega okolja in se preko miselnos� javnos� pretvarja v zakonodajo; moč za uvajanje sprememb nad jurisdikcijo pa navadno izvira ravno na nasprotnem koncu – v zakonodaji ter se preko javnos� (uporabnikov) uvaja v delovna okolja« (Abbo�, 1988, 33). To torej pomeni, da je nujno uzakoni� dejavnost babic (babiški zakon), seveda pa je pred tem potrebno jasno razmeji� kompetence s sorodnimi poklicnimi skupinami. Ob tem mora zakonodaja upošteva� tudi preference uporabnikov. Raziskave kažejo, da slovenske uporabnice še ne vidijo babice kot strokovnjakinje za fiziološko nosečnost in puerperij (Mivšek & Vermeulen, 2023). Stroka mora torej gradi� tudi na prepoznavnos� in kredibilnos� v odnosu do klientov. ZAKLJUČEK Zaključimo lahko, da je glede na definirane elemente avtonomije babištvo v zadnjih desetletjih, ko se je raven izobraževanja povzpela na univerzitetno, doseglo rela�vno avtonomijo na področju edukacije, medtem ko se v kliničnem smislu in z aspekta ekonomske in prave avtonomije še razvija. Nujno se je tudi zaveda�, da morajo za avtonomijo bi� pripravljeni člani poklicne skupine prevzema� odgovornost za samostojno delo (Fleming, 1998). V študiji o profesionalizmu večina diplomiranih babice želi več odgovornos�, vendar pa sorodne poklicne skupine (predvsem porodničarji) vidijo stvari drugače (Mivšek et al., 2021). V novejši literaturi o profesionalizmu (Eve�s, 2003) je veliko govora tudi o medpoklic-nem sodelovanju; da monopol nad področjem dela za novodobne stroke ni več klju- čen. Potrebno pa se je zaveda�, da je za medpoklicno sodelovanje vedno potrebno sodelovanje enakovrednih partnerjev. V tem pogledu je na medsebojnih odnosih v zdravstvu potrebno še veliko naredi�. LITERATURA • Abbo�, A., 1988. The system of the professions. London: University of Chicago press. • European Commission, 2005. Directive EU 36/2005/ES. Available at: h�p://www.ccbe.eu/ fileadmin/user_upload/NTCdocument/02005L0036200701015_1190190901.pdf 10 • Eve�s, J., 2003. The sociological analysis of professionalism: occupa�onal change in the modern world. International sociology, 18(2), pp. 395-414. • Fleming, V.,E.,M., 1998. Autonomous or automatons? An explora�on through history of the concept of autonomy in midwifery in Scotland and New Zealand. Nursing ethics, 5(1), pp. 43-51. • Fournier, V., 1999. The appeal to professionalism as a disciplinary mechanism. Social review, 47(2), pp. 280-307. • Freidson, E., 2001. Professionalism: the third logic. Cambridge: Polity press. • Hampton, D.,L. & Hampton, G.,M., 2000. Professionalism and the nurse-midwife prac��oner: an exploratory study. Journal of the american academy of nurse practitioners, 12(6), pp. 218-25. • Hamton, G.,M. & Hamton, D.,L., 2004. Rela�onship of professionalism, rewards, market orienta�on and job sa�sfac�on among medical professionals; The case of cer�fied nurse- -midwives. Journal of business research, 57, pp. 1042-1053. • Interna�onal Confedera�on of Midwives (ICM), 2019. Essential competencies for midwifery practice. Hague: ICM. • Kaplan Daniels, A., 1971. How free should professionals be? V: Freidson, E., ed. The professions and their prospects. Beverly Hills: Sage Publica�ons. • Macdonald, K.,M., 1995. The sociology of the professions. London: SAGE publica�ons. • Mivšek, A.,P., 2012. Proces profesionalizacije babištva v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV. • Mivšek, A.,P., 2015. Mee�ng the challenges of midwifery educa�on in Slovenia: historical overview. MIDIRS, 6(4), pp. 19-22. • Mivšek, P.,A., Hundley, V., van Teijlingen, E., Pahor, M. & Hlebec, V., 2021. Slovenian midwifery professionaliza�on: Percep�on of midwives and related health professions. European Journal of Midwifery, 5: pp. 1-10. doi:10.18332/ejm/137664. • Mivšek, A.,P., Pahor, M., Hlebec, V. & Hundley, V., 2015. How do midwives in Slovenia view their professional status? Midwifery, 31(12), pp. 1193-1201. doi: 10.1016/j.midw.2015.08.008 • Mivšek, A.,P. & Vermeulen, J., 2023. How do Slovenian women perceive midwifery competencies - Pilot study using the Slovenian version of midwifery profiling ques�onnaire (Mid-ProQ). Midwifery. 118, pp.103601. doi: 10.1016/j.midw.2023.103601. • Ne�leton, S., 1995. The sociology of health and illness. Cambridge : Polity Press. • Pahor, M., 2006. Medicinske sestre in Univerza. Domžale: Izolit. 11 • Pavlin, S., 2007. Vloga znanja pri profesionalizaciji poklicev. Ljubljana: Znanstvena knjižnica FDV. • Petročnik, P., Mivšek, A.,P., Skubic, M., Prelecm A. & Stanek Zidarič, T., 2021. Izobraževanje babic: 25 let v mozaiku profesionalizacije poklica. Obzornik zdravstvene nege, 55(3), pp. 144-147. • Rainey, K.,T., 2005. Approaches to professionalism – a codified body of knowledge. Proc. IEEE International professional communication conference. Minneapolis: IEEE. • Skoberne, M. & Skočir, A.,P., 2003. Izobraževanje babic v evropski uniji evropske in svetovne težnje za kakovost v babištvu. Obzornik Zdravstvene Nege, 37(1), pp. 13–21. • Swick, H.,M., 2001. Professionalism: a key to weathering the storm. Obsetrics and gynaeco-logy, 98(1), pp. 156-60. 12 ZGODOVINA BABIŠTVA NA SLOVENSKEM Gordana Njenjić, dipl. med. ses. - babica, mag. zdr. nege UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, gordana.njenjic@hotmail.com Formalno babiško izobraževanje za Kranjsko deželo se je začelo leta 1753 v Ljubljani, po naročilu cesarice Marije Terezije. V času pred formalnim izobraževanjem babic je bila izobrazba babic zelo skromna in pomanjkljiva. Ženske, ki so imele veselje do tega dela so lahko postale babice na dva načina. Prvi način je bil, da so obiskovale zasebne tečaje pri všegarjih, to so bili magistri oziroma učitelji porodništva, okrožnih, deželnih in mestnih zdravnikih in jih spremljale pri porodih. Na tak način so pridobile nekaj prak�čnega in teore�čnega znanja, da so potem lahko pri svojih učiteljih naredile izpit. Drugi način je bil, da so lahko brez kakršnega koli znanja pomagale pri porodih ali pa so spremljale babice, kot njihove po-močnice. Na tak način so dobile prak�čno znanje. Ko so ču�le, da to zmorejo, so se prijavile k izpitu pri zgoraj navedenih všegarjih in zdravnikih, ki so jih izpraševali. Od tu naziv »izprašana« babica. Vse te izprašane babice je moral potrdi� deželni urad, v glavnih mes�h pa zdravstvena komisija. Od tod naziv »potrjena ali aprobirana« babica. Po tem so te potrjene babice še »v persego vzete« in je dobila naziv »zaprisežena« babica, da bo delo vestno in odgovorno opravljala. Na tak način so ženske postale babice še v času, ko smo že imeli babiško šolo. V letu 1812 je oblast prepovedala všegarjem in zdravnikom izobraževa� in izpraševa� babice (Lavrič, 1953). Anton Makovic je bil krščen 11.1.1750 leta v Kostanjevici na Dolenjskem. Kdaj je umrl se samo domneva po zapisih. “Nikjer ni enega spomenika ali stezice, ki bi se imenovala po njemu” je pred 70, le� zapisal prof. Lavrič. Sam si je postavil spomenik leta 1782, ko je izdal prvo knjigo in leta 1788, ko je izdal drugo knjigo o porodništvu. Makovic je bil prvi učitelj na babiški šoli, ki je poučeval babištvo v slovenskem jeziku. Čez stoletja se je izobraževanje babic spreminjalo. Največ krat je bilo izobraževanje v nemškem jeziku, ali pa celo deljeno: zimski tečaji v nemščini, poletni v slovenščini. Prva porodnišnica v naših krajih se omenja v Ljubljani. Lokacija porodnišnic in najdišnic v Ljubljani se je veliko spreminjala, s tem tudi lokacija babiške šole, ker sta vedno hodili z roko v roki. Za izobrazbo, vzgojo in predvsem za prak�čno delo babic je bila pomembna šolska babica. Prva šolska babica je bila Uršula Lajer, ki je nastopila službo 16. 2. 1789. 13 V nadaljevanju bo na kratko opisana lokacij porodnišnic v Ljubljani s tem pa tudi delovanje babiške šole. Delovala je v meščanski bolnišnici, ki je stala na mestu današnje vile Kresije naspro� Filipovega dvorca čez cesto takoj čez Tromostovje levo. V letu 1789 je bil odprt poseben oddelek porodnišnice in najdišnice (Lavrič, 1953). Pred tem so babice pridobivale prakso na terenu pri porodih na domu. Po zapisih se domneva, da je to bila ena sama soba s š�rimi posteljami. Med drugim je zapisano, da je to prva porodnišni-ca na slovenskem ozemlju. Tam so bodoče babice pridobivale prak�čno znanje. V letu 1809 se je porodnišnica in najdišnica preselili v stavbo, ki je stala v Marxovem parku pred današnjim sodiščem na Dalma�novi ulici. Prvotno je porodnišnica imela 6 postelj za nosečnice, porodno sobo s 3 posteljami in eno večjo sobo z 12 do 14 posteljami za ot-ročnice. Zraven sta bili še dve manjše sobi za 1. in 2. letnik učenk babiške šole (Gradišek, 1973). Takrat so potekali tako imenovani tečaji za babice, ki so potekali različno dolgo. V letu 1870 je Alojz Valenta preuredil porodnišnico, ji dodal še nekaj prostora in ji dodal še postelje za ginekološke bolnice. Takrat je Ljubljana dobila prvo žensko kliniko, ki se je takrat imenovala “Frauenklinik”. Med potresom leta 1895 se je stavba porušila in je bila prisiljena dela� v barakah na tej lokaciji. Naslednje leto se je ginekološki in porodniški oddelek preselil v 3. paviljon deželne bolnišnice, kasneje splošne bolnišnice na Zaloški ces�. V potresnem času sezidana bolnišnica je bila za ta čas najsodobnejša. V tem času je Alfred Valenta (sen.) rešil prostorsko s�sko s tem, da je za paviljonom 3. prizidal še eno stavbo. Babiška šola se je preselila v te prostore. Po prvi svetovni vojni je bil za profesorja teore�čnega in prak�čnega porodništva na babiški šoli ter hkra� za primarija ginekološko-porodniškega oddelka deželne bolnišnice v Ljubljani imenovan Alojz Zalokar. Profesor Zalokar je kmalu sprevidel, da so prostori premajhni in neprimerni. Zbral je sta�s�čne podatke in argumente in jih predložil na ljudsko zdravstvo v Beogradu, ki se je tudi odločilo za nakup primernejših in večjih pro-storov. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev kot kupec sklene pogodbo 16. oktobra 1921 za posestvo ob Stari po� 3, sedanji Šlajmerjevi ulici. Posestvo z vrtovi in veliko bolnišnično poslopje je do tedaj služilo ustanovi za neozdravljive. Prostori v tem poslo-pju še zdaleč niso bili primerni za ginekološko-porodniške pacientke. Začela se je velika prenova poslopja primernejšega za ginekološke in porodniške oddelke. Za novoustanovljeno samostojno Porodniško kliniko in bolnišnico za ženske bolezni je za predstojnika bil imenovan profesor Zalokar, kot tudi za ravnatelja babiške šole. Prve porodnice in ginekološke bolnice je začela klinika sprejema� 23. januarja 1923. Slavnostno je klinika odprta 20. marca istega leta. Kliniko je odprl profesor Andrija Štampar iz Zagreba, kot zastopnik ministrstva za ljudsko zdravstvo v Beogradu. Prof. dr. Alojz Zalokar je bil zelo razgledan in vpliven, pomemben za napredek stroke. Sočasno je bil ravnatelj babiške šole, ki je imela šolske prostore z internatom v sami 14 stavbi porodnišnice. V podstrešju je bil internat, učilnice pa različno po hiši. Prof. dr. Zalokar je bil en glavnih predavateljev in vzgojiteljev v babiški šoli in vseh organizi-ranih dopolnilnih tečajih. V tem obdobju učnih knjig ni bilo, vsa predavanja si je bilo treba zapisova� (Jarnovič, 1979). Prihaja do druge svetovne vojne. Ob ustanovitvi OF (Osvobodilne fronte) se takoj vsi zdravniki, babice in del drugega osebja ak�vno vključi. Bolnišnica za ženske bolezni je tako postala eden izmed pomembnih stebrov OF in važna baza par�zanske zdravstvene službe (Gradišek, 1973). Tukaj se je zbiral in pripravljal sanitetni material za par�zanske bolnišnice obenem pa je hiša bila varno zavetje številnim ak�vistkam in par�zankam pred okupatorjem. Po osvoboditvi je bil prvi predstojnik prof. dr. Pavle Lunaček – Igor, in to od leta 1945 do leta 1955. Prof. dr. Lunaček predlaga gradnjo babiške šole z internatom na vrtu porodnišnice. Želel je pridobi� več kadra pa tudi prostora za pacientke v obstoječih prostorih. Pri gradnji so zopet pomagali vsi zaposleni, gojenke, ki so že hodile in novovpisane v šolo pa tudi sam ravnatelj prof. dr. Lunaček je sodeloval. V letu 1950 je bila zgrajena Babiška šola z internatom, ki še danes stoji na Šlajmerjevi ulici 3A. Prostori v prvem nadstropju so bili namenjeni za bivanje in spanje učenk, spodaj so bile učilnice, imeli so tudi kuhinjo in je-dilnico, s tem, da so dežurne učenke prinašale hrano iz Leonišča in jo samo razdeljevale v šoli. Režim v šoli in internatu je bil strog, določen z mnogimi pravili. Ob večjih posegih in dogajanjih ponoči so bile gojenke celo zbujane, da bi opazovale določene posege (Jarnovič, 1979). Od leta 1944 do leta 1977 je Babiško šolo vodil in predaval porodništvo prof. dr. Vito Lavrič. Svoje življenje je posve�l ginekologiji in porodništvu, predvsem pa razvoju Ba-biške šole v Ljubljani. Leta 1949 je izdal svoj prvi učbenik za babice (Kralj, 2004). V letu 1984 so zadnje gojenke, kot smo jim še vedno rekli, končale š�riletno babiško šolo. Po tem času je družba postala deljena. Izkazali so se različni predlogi po potrebi in načinu izobraževanja babic. S tem je tudi bilo prekinjeno izobraževanje, ki je trajalo od leta 1753. Z napori in podporo tedanje poli�ke in določenih podpornikov v družbi babiško izobraževanje se nadaljuje v letu 1996/97 in to na visoki strokovni stopnji izobraževanja. Fenomen tega izobraževanja je, da pri nas na naših tleh je prvič v zgodovini dovoljeno, da se na tem področju izobražujejo tudi moški, tako dobimo izobraženo diplomirano babico/babičarja. 15 VIRI IN LITERATURA • Lavrič V. (1953). 200 let Ljubljanske babiške šole (1753-1953) • Kralj B. (2004). Ob 250-letnici Babiške šole v Ljubljani – zgodovinski oris. (Online). Dostopno na: h�ps://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/ar�cle/view/2477 1.4.2023 • Gradišek, A. (1974). 50 let klinične bolnice za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani. Obzornik Zdravstvene Nege, 8(1), pp. 41–42. • Jarnovič, N. (1979). 24 let glavna medicinska sestra klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani: razgovor z viš. med. sestro Marijo Drnovšek. Obzornik Zdravstvene Nege, 13(4/5), pp. 283–288. 16 POSTAL BOM OČE, KAJ PA SEDAJ? I'M GOING TO BE A FATHER, NOW WHAT? Samir Muminović, dipl. zn. OZG OE Zdravstveni dom Kranj, Center za krepitev zdravja Kranj samir.muminovic@zd-kranj.si IZVLEČEK Očetovstvo je kompleksna in nenehno spreminjajoča se vloga, ki vključuje ljubezen, skrb in ak�vno vključevanje v otrokovo vzgojo. Ponuja priložnost za osebno rast, močne povezave in skupno odgovornost pri vzgoji naslednje generacije. Vpletenost moškega partnerja med nosečnostjo se lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so indivi-dualne okoliščine, kulturni vpliv in osebne odločitve. Ključnega pomena je prizna�, da je vsaka nosečnost in dinamika para edinstvena, kar vodi do različnih ravni vključenos� in podpore. Učinkovita komunikacija, medsebojno razumevanje in spoštovanje drug drugega so ključnega pomena za vzpostavitev podporne in nagrajujoče vloge za moškega partnerja med nosečnostjo ženske. Vključeni očetje prispevajo k otrokovemu razvoju z zagotavljanjem različnih perspek�v in s�lov starševstva, kar vodi do boljših kogni�vnih, čustvenih in socialnih veščin pri otrocih. Poleg tega angažirano očetovstvo koris� samim očetom, saj spodbuja čustveno vez, osebno rast in zadovoljstvo. Ključne besede: očetovstvo; Couvade sindrom; porod in starševstvo ABSTRACT Fatherhood is a complex and ever-changing role that involves love, care an ac�ve involvment in the child's upbringing. Despite the opportunity for personal growth, strong connec�ons and shared responsibility in raising the next genera�on. The male partner's involvment during pregnancy can vary depending on various facors such as in-diviual circumstances, cultural influence and presonal choices. It is crucial to recognize that every pregnancy and dynamic is unique, leading to different levels of involvment and support. Effec�ve communica�on, mutual understanding and respect for the other are key to establishing a suppor�ve and rewarding role for the male partner during the woman's pregnancy. Involved fathers contribute to children's development by providing different perspec�ves and paren�ng styles, which leads to be�er cogni�ve, emo- �onal and social skills in children. In addi�on, engaged fatherhood banefits the father himself by promo�ng emo�onal bonding, personal growth and sa�sfac�on. 17 Key words: fatherhood; Couvade syndrome; childbirth and paren�ng; UVOD Prihod novorojenčka je vesel dogodek, vendar lahko obema staršema prinese vrsto čustev in skrbi. Medtem, ko se veliko pozornos� posveča materinim izkušnjam, je pomembno prizna� in razume� strahove, ki jih lahko imajo očetje med procesom noseč- nos� in poroda. Očetovstvo je proces. Bi� oče je izkušnja, ki vključuje vlogo in odgovornost pri vzgoji in skrbi za otroke. Njihova naloga je, da igrajo ključno vlogo v otrokovem življenju, saj prispevajo k njihovemu telesnemu, čustvenemu in socialnemu razvoju. Tradicionalno so bili očetje obravnavni kot glavni hranilci družine in »disciplinatorji« v družini. Vendar se je koncept očetovstva s časom razvijal in vloga očetov je postala bolj raznolika tudi z vidika vključenos� v življenje otroka in družine. Danes mnogi očetje ak�vno sodelujejo pri negi in vzgoji otrok, saj prevzemajo naloge, kot so hranjenje, kopanje in igranje s svojimi otroki, pa tudi sodelujejo pri njihovem izobraževanju in ga podpirajo na čustvenem počutju. Pomen vključenega očetovstva je bil prepoznan v rezulta�h raziskav, ki so pokazale, da imajo otroci z vključenimi oče� običajno boljši kogni�vni razvoj, čustveno regulacijo in socialne veščine. Očetje lahko zagotovijo drugačen starševski s�l in perspek�vo tako, da uravnotežijo vlogo matere in ustvarijo bolj raznoliko in bogatejše okolje za otroka. Namen prispevka je prikaza� in utemelji� pomen uvedbe delavnice »Oče na prehodu v starševstvo« kot del programa Priprave na porod in starševstvo. NOSEČNOST IN PARTNERSTVO Vloga moškega partnerja med nosečnostjo ženske se lahko razlikuje glede na posame-zne okoliščine, kulturne dejavnike in osebne preference. Nosečnost in rojstvo temeljito posežeta v življenje para in družine. Z nastalimi spremembami prihajajo negotovost, težave in problemi mladih staršev (Povšnar, 2009). Pomembno je vede�, da sta vsaka nosečnost in dinamika para edinstvena, stopnja vključenos� in podpore pa se lahko razlikujeta. Komunikacija, medsebojno razumevanje in spoštovanje potreb in preferenc drug drugega so ključni za vzpostavitev podporne in izpolnjujoče vloge za moškega partnerja med nosečnostjo ženske. OČETOVSTVO Vloga moškega ni le partnerska pač pa tudi starševska. Jelenko Roth (2022) navaja, da očetovstvo ne nastopi z uro rojstva otroka ampak se skrb za potomca začne že med nosečnostjo. Očetovstvo je večplastna in razvijajoče se vloga, ki zajema ljubezen, skrb in ak�vno sodelovanje pri otrokovi vzgoji. Je priložnost za osebnostno rast, ustvarja-18 nje globlje povezanos� in skupne odgovornos� za vzgojo naslednje generacije. Izkušnje starševstva koris�jo tudi vključenim očetom. Z otroki imajo možnost razvi� močno čustveno vez, kar lahko pozi�vno vpliva na njihovo lastno počutje in osebnostno rast. Očetovstvo je lahko vir veselja, izpolnitve in osebnega zadovoljstva. Vendar je pomembno vede�, da se očetovske izkušnje lahko zelo razlikujejo glede na kulturne, socialne in indi-vidualne dejavnike. Nekateri očetje se lahko soočajo z edinstvenimi izzivi in ovirami, kot so ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, družbenimi pričakovanju ali ome-jenimi sistemi podpore. Bistveno pri vsem skupaj je spodbuja� vključujoča in podporna okolja, ki cenijo in spodbujajo sodelovanje očetov v življenju svojih otrok in družine. DISKUSIJA Delavnica »Oče na prehodu v starševstvo« Ma�, ki pričakuje otroka, je deležna mnogih oblik pomoči, podpore in pozornos�. Ker je očetu ponudeno mnogo manj, se je v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, organizacijski eno� Zdravstveni dom Kranj (OZG OE ZD Kranj) v le�h od 2015 do 2020 v sklopu programa Priprave na porod in starševstvo pojavljala ideja o vključevanju teme bodočih očetov pri prehodu v starševstvo. Zamisel za podporo očetom je izvirala iz dejstev, da so bili takratni programi namenjeni predvsem nosečnicam. Bodoči očetje so bili prisotni predvsem z vidika spremljevalcev, vsebine prilagojene ženski in posredovane v večinskem deležu z ženskega vidika. Moški predavatelji so bili namreč izjemno redki. Na podlagi strokovnih (predvsem tujih) spoznanj in zaznanih potreb očetov smo pričeli razmišlja�, da bi vsebine dopolnili tudi za moške in z vidika izobraževalnih potreb moškega, kot enakovrednega udeleženca programa. Pri tem je bilo pomembno, da vlogo vodje oz. izvajalca delavnice prevzame moški ter, da tudi samo srečanje vodi moški in, da so vsebine predstavljene iz »moškega vidika«, skozi oči moškega in ne ženske oziroma bodoče mame. Srečanje bi bilo namenjeno samo bodočim očetom, kjer bi skozi interak�vni pristop in s pogovorom lahko pridobili čim več informacij, znanj ter izkušenj v medsebojnem pogovoru z osebo, ki je ves ta proces že doživela in je za to področje tudi ustrezno strokovno izobražena. Kadrovska s�ska in kasneje tudi epidemija Covid-19 sta realizacijo načrta prestavila na leto 2022. Takrat je bila tema Oče na prehodu v starševstvo vključena k predavanju oziroma delavnici Komunikacija med partnerjema. Delavnico izvaja diplomirani zdravstvenik, ki je tudi oče dveh otrok. Trenutno izvedba poteka na daljavo, kar pomeni, da so na srečanju prisotni pari, ki temo poslušajo od doma. Tako so bili narejeni prvi koraki in pridobljene prve izkušnje, ki jih bomo s pridom uporabili v nadaljnjem doseganju ciljev, ki smo jih zastavili. To pomeni prehod v izvedbo izkustveno naravnane delavnice v živo s skupino bodočih očetov. Prihodnji izziv s katerim se bomo soočili v letošnjem koledarskem letu. 19 V trenutno potekajoči izvedbi delavnice v uvodu bodočim staršem predstavimo pas� in težave s katerimi se lahko soočajo v času nosečnos� ter pomen in prednos� prisotnos� obeh partnerjev v tečaju Priprave na porod in starševstvo. Pri tem niso pomembne le vsebine programa, pač pa možnost, da se partnerja o vsebinah, ki sta jim oba prisluhni-la tudi pogovorita. Bodoči očetje si navadno želijo pridobi� podatke o poteku poroda, spozna� spretnos� za podporo med samim porodom, dobi� uvid v to, kako bo rojstvo otroka vplivalo na življenje para in se pripravi� na prihod otroka ter skrb zanj (Drglin, 2011). Waren (2020) ugotavlja, da moški danes igrajo bistveno vlogo pri predporodni negi, sami pripravi na porod in starševstvo in nenazadnje tudi pri samem porodu. Kljub temu, da temu ni bilo vedno tako, je danes nekaj povsem običajnega vide� podobe moških pri porodu medtem, ko svojim partnerkam masirajo spodnji del hrbta. Od no-vopečenih očetov se tudi pričakuje, da bodo ak�vni skrbniki ne samo v prvih dneh, tednih in mesecih otrokovega življenja, ampak tudi kasneje. Ker je očetovska vloga v današnjem času še vedno dokaj nejasna in problema�zirana, je kratko predstavljena vloga očeta skozi zgodovino. V preteklos� je bila vloga očetov zelo spremenjena, saj sta bili vsa vzgoja in nega otroka usmerjeni predvsem na matere (Fojkar, 2021). Očetovstvo in njegove značilnos� pa so se tekom zgodovine spreminjale, vendar se bistvene spremembe, ki jih zaznavajo raziskovalci družin, pojavijo okoli 80-ih let 20. stoletja, v obdobju pozne modernos�. V omenjenem obdobju sociologi oblikujejo termin fenomen novega očetovstva ter tudi stare značilnos�, ki se pojavijo v malo preoblikovanih oblikah reference. Relevantna značilnost očetovstva v pozni modernos� je očetova ak�vna ali pasivna vloga v življenju njegovih otrok (Grahek, 2014). V zadnjih desetletjih se je tako spremenila struktura in dinamika družin, očetje so vse bolj vključeni v skrb za otroke. Vse več je tudi raziskav o odnosu med očetom in otrokom, ki dokazujejo povezavo med kakovostjo vključenos� očeta v skrb za otroka ter otrokovim telesnim in duševnim razvojem (Jelenko Roth, 2022). Prehod v očetovstvo je lahko pospremljen z mešanimi občutki, kot so nejevernost, an-ksioznost, strah, nesigurnost poleg sreče, vznemirjanja, veselja in ponosa. Pozi�vna čustva so običajno povezana s tem, da bodo moški postali očetje, nega�vna občutja pa se lahko pojavijo, če se pojavijo težave v nosečnos� in če obču�jo strah pred nega�vnim izidom za mamo in otroka (Trivič, 2017). Fojkar (2021) navaja, da si bodoči očetje lahko pomagajo pri prilagajanju na novo življenjsko obdobje z vključenostjo v nosečnost in rojstvo otroka. Zaradi omenjenih občutkov, s katerimi se srečujejo bodoči očetje, se v nadaljevanju delavnice pogovarjamo o sprejemanju nosečnos� ter o tako imenovanem sindromu »Couvada«, sindromu »očeta v pričakovanju«. Couvada je pogost, a slabo ra-zumljen pojav, pri katerem bodoči oče med nosečnostjo doživi somatske simptome, za katere ni priznane fiziološke podlage (Klein, 1991; Piechowski-Jozwiak & Bogousslavsky, 2018).). Avtorji med simptomi navajajo prebavne motnje, povečan ali zmanjšan ape�t, povečanje telesne mase, drisko ali zaprtje, glavobol in zobobol. Fojkar (2021) dodaja 20 na seznam težav bodočih očetov tudi nihanje razpoloženja. Začetek Couvada sindroma se običajno prične pojavlja� v tretjem gestacijskem mesecu s sekundarnim porastom v poznem tretjem trimesečju. Viden je kot izraz soma�zirane tesnobe, rivalstva med psevdo bratom ali sestro, iden�fikacije s plodom, ambivalence glede očetovstva, izjave o očetovstvu ali zavis� ob porodu. Simptomi na splošno izzvenijo s porodom (Klein, 1991; Piechowski-Jozwiak & Bogousslavsky, 2018). V nadaljevanju delavnice nadaljujemo s porodom, kjer poudarimo, omenimo in se pogovarjamo o prisotnos� občutka »neznanja« pri moških ter skrivanja njihovih občutkov ob samem porodu. Številni očetje si želijo bi� prisotni ob porodu, pri rojstvu svojega otroka, a ne vedo oziroma si ne predstavljajo, kakšna je njihova vloga v porodni sobi (Drglin, 2011). Med porodom je tudi za porodnico pomembno, da ima podporo s strani oseb, ki jim lahko največ zaupa, ki jih bo znal/a pomiri� in jim da� pozi�vno mo�vacijo za uspešen porod (Grahek, 2014; Bezeljak, 2018). Očetova izkušnja med porodom je transforma�vno potovanje, polno čustev – od strahu, presenečenja, do neizmernega veselja. Od predporodne faze do ak�vnega sodelovanja pri porodu in naprej imajo očet-je priložnost ustvari� močno vez s svojim partnerjem in otrokom. Bezeljak (2018) navaja, da očetje, ki sprejmejo svojo vlogo podporne prisotnos�, lahko znatno prispevajo k pozi�vni porodni izkušnji in splošnemu dobremu počutju nove družine. Med samim po-rodnim procesom so vse prevečkrat samo opazovalci in niso ak�vno vključeni v sam porod. Za očetovo pozi�vno porodno izkušnjo je pomembno, da so ustrezno pripravljeni ter, da se ču�jo opolnomočene. V kolikšni meri bo oče sodeloval pri porodu je odvisno od njega samega. Na vključenost vplivajo njegovi občutki glede nosečnos�, otroka, par-tnerke, kako ak�vno je bil vključen že med samo nosečnostjo, od samega partnerskega odnosa, osebne življenjske izkušnje ter od splošnega pričakovanja para (Drglin, 2011). Takoj po rojstvu lahko očetje doživijo široko paleto čustev in reakcij. Ker se od očetov tudi po porodu pričakuje, da bodo negovali in skrbeli za otroka, si le-� želijo, da bi bili bolje pripravljeni na življenje po rojstvu otroka (Trivič, 2017). V delavnici se zato v nadaljevanju pogovarjamo o sami vlogi moškega po porodu. Ta lahko krene v dve smeri: očetje se lahko odmaknejo in so samo opazovalci, lahko pa se ak�vno vključijo in sodelujejo pri vsem, kar se dogaja v povezavi z novim družinskim članom. V prvem primeru se moški po rojstvu poču�jo izključene iz odnosa s svojo partnerico in so mnenja, da je vsa pozornost usmerjena na dojenčka, prilagaja� in podreja� se začnejo potrebam samo matere in kasneje družine. V drugem primeru je njihova vloga ak�vna, tvorna vključenost v dogajanje je vir samozaves� in zadovoljstva. Ak�vno vključevanje očetov v vzgojo, nego in skrb ima pozi�vne učinke tako na očete kot tudi na matere. Vse skupaj spodbuja osebno rast in osebni psihološki razvoj. Večje vključevanje očetov v skrb za otroka in družino pozi�vno vpliva tudi na otrokov socialni in kogni�vni razvoj (Humer, 2022). 21 V zaključnem delu delavnice spregovorimo o pomenu sodelovanja med partnerjema, komunikaciji v času nosečnos� in v času priprav na porod in starševstvo. Poudarimo pomen ak�vnega sodelovanja v delavnicah Priprave na porod in starševstvo. Bodočim staršem omenimo možnost in vlogo v podpori očetov pri odločanju mamic glede dojenja ali hranjenja dojenčka, sodelovanja pri negi otroka, menjavanju plenic in nenazadnje skrbi za dobro domače okolje in udobje mamice in dojenčka. Bezeljak (2012) ugotavlja, da si bodoči očetje želijo bi� s strani babic in ostalega zdravstvenega osebja obravnavni spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Tako se tudi oče poču� sprejet, podprt, vključen, opolnomočen, kar lahko prenaša na partnerko. Očetje izpostavljajo pomen dobre priprave na porod za lepšo porodno izkušnjo obeh partnerjev. Vse to vodi v nepozabno izkušnjo poroda in prehoda v starševstvo za oba partnerja. Ob zaključku delavnice sledi izmenjava mnenj, utrinkov o delavnici. Predstavljene so zgodbe iz vsakdanjika in iz lastnih izkušenj. Ob uvedbi novih programov, vsebin je eno od ključnih vprašanj metodika dela; na kak- šen način, kako poda� vsebino. Pri pripravi in izvedbi sedanjega in še v večji meri prihodnje nadgradnje programa nam izhodišče predstavlja dejstvo, da je učenje v najširšem pomenu besede vedno komunikacijski proces, v katerem je oče enkrat v vlogi učenca in sprejema dane kulturne vzorce, stališča, vrednote, verovanja in prepričanja (proces internalizacije), drugič ga zasledimo v vlogi učitelja (proces eksternalizacije). Oba procesa zasledimo v vsaki interakciji, tudi v skupini bodočih očetov. Namen usposabljanja je, da pomaga očetom razvija� ne le �ste lastnos�, ki jih potrebujejo danes, pač pa tudi Tiste, ki jih bodo potrebovali v prihodnos�. Gre za sposobnost prožnega prilagajanja na nove okoliščine, sposobnost komunikacije, sodelovanja in drugih socialnih spretnos�, občutljivos� za sebe in druge, zmožnost celovitega dojemanja, sinteze in integracije. Gre za zmožnost znajdenja v nepredvidljivih, kompleksnih situacijah, za katere ni znanih rešitev (Povšnar, 2000). Evalvacija delavnice - programa Bodoči starši so z delavnico zelo zadovoljni. Velikokrat po predavanju izrazijo hvaležnost za slišano temo, všeč jim je predstavitev s strani moškega, očeta, ki je izkušnjo poroda že doživel. Vprašanja se največkrat nanašajo na izkušnje, občutke in počutje predavatelja ob prisotnos� pri porodu, glede spoprijemanja in sprejemanja vloge očeta v družini ter počutjem ob sprejemanju očetovske vloge. Za ilustracijo navajamo primer enega od odzivov očeta: “Tema/teme so super, zelo koristne informacije, zanimivo predavanje, ki pritegne. Glede na to, da moški ne rodijo, so tvoja iskrena mnenja res super, še posebej kako si opisal izkušnjo pri porodu, pogled na mater/ženo,... izkušnje na splošno - lepo opisane, nič ni pretirano. Hvala!” 22 ZAKLJUČEK Odločitev za tak način izobraževanja oz. usposabljanja za očetovsko vlogo v OZG OE ZD Kranj tako izvajalci programa Priprave na porod in starševstvo kot tudi udeleženci, ocenjujemo kot ustrezno. Delavnica je vsebinsko in metodološko oblikovana na podlagi potreb staršev, strokovnih in znanstvenih spoznanj ter strokovnih izkušenj izvajalcev. Izkazalo se je, da bodoči očetje nimajo dovolj znanja kako pomaga� ali se ak�vno vklju- či� v proces nosečnos�. Težko jim je izraža� čustva ob partnerkini nosečnos�. Prisotna sta strah in nelagodnost ob prehodu v vlogo očeta. Življenje nas vedno znova postavlja v različne vloge, za katere se v otroštvu nismo usposobili. Moških, ki danes sprejemajo očetovsko vlogo, primarna socializacija ni primerno pripravila na očetovstvo. Nauči� in spreje� morajo nove oblike vedenja, ki bodo prilagojene novim razmeram. Na nas je, da bodočim staršem prisluhnemo, da jim ob pravem času in na pravi način pomagamo, na pravi način pomirimo ter, da jim skozi dejstva dokažemo in pokažemo, da je prevzemaje vloge starša lahko čudovit proces. LITERATURA • Bezeljak, A.,2018. Doživljanje poroda s strani očeta: Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Babištvo, 1. stopnja. • Drglin, Z., Tomšič, S., Mihevc Ponikvar, B., Pucelj, V., Renar, I., Dravec, S., Broder, M., 2018. Povzetek programa skupinske vzgoje za zdravje v nosečnosti »Priprava na porod in starševstvo«. [pdf]. Nacionalni inš�tut za javno zdravje. Dostopno na: h�ps://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/uploaded/program_priprava_na_porod_in_starsevstvo_zadnja.pdf (Dosegljivo 07.07.2023). • Fojkar, T, 2021. Priprava na porod in starševstvo z vidika izobraževalnih potreb bodočih star- šev: Diplomsko delo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. • Grahek, P., 2014. Očetovstvo v pozni modernosti: Prakse očetovanja v zgodnjem otroštvu: Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. • Humer, Ž., 2022. Pomen sodelovalnega starševstva in aktivnega očetovstva; Sodelovalno starševtsvo: različne stroke za skupno dobro; Strokovne smernice. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnos�, pp. 4-9. • Jelenko Roth, P., 2022. Duševno zdravje novih staršev; Sodelovalno starševtsvo: različne stroke za skupno dobro; Storkovne smernice. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socilane zadeve in enake možnos�, pp. 32-40. • Klein, H. (1991). Couvade Syndrome: Male Counterpart to Pregnancy. The Interna�onal Journal of Psychiatry in Medicine, 21(1), 57–69. Dostopno na: h�ps://doi.org/10.2190/FLE0-92J-M-C4CN-J83T (Dosegljivo 07.07.20023). 23 • Piechowski-Jozwiak B, Bogousslavsky J. 2018. Couvade Syndrome - Custom, Behavior or Disease? Front Neurol Neurosci. 2018;42:51-58. doi: 10.1159/000475686. Epub 2017 Nov 17. PMID: 29151091. Dostopno na: h�ps://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29151091/ (Dosegljivo 07.07.2003). • Povšnar, E., 2000. Usposabljanje za očetovsko vlogo: Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana. • Povšnar, E., 2009. Potrebe mladih staršev po učenju komunikacije v šoli za starše. In: Maj-cen Dvorščak S, ed. Medicinske sestre in babice - znanje je naša moč: Zbornik predavanj, Ljubljana, 11.-13. maj 2009. Ljubljana. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; pp. 1-7. • Trivič, T., 2017. Partnerski odnos po rojstvu donošenih in nedonošenih otrok: Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta; 2017. • Warren, J., 2020. Suppor�ng in Their Transi�on to Fatherhood. Journal of Parental and Perinatal Psychology and Health 34 (3), pp. 230-237. 24 DELO IN VIZIJA BABIC V BABIŠKI AMBULANTI ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ THE WORK AND VISION OF MIDWIVES IN THE MIDWIFERY CLINIC OF HEALTH CENTER KRANJ Vanja Škoda, dipl. bab. Osnovno zdravstvo Gorenjske, OE Zdravstveni dom Kranj / Dispanzer za žene Vanja. Skoda@zd-kranj.si IZVLEČEK Babištvo je pomemben del slovenskega zdravstvenega sistema, ki šteje nosečnost, porod in poporodno obdobje za naravni del človeškega življenjskega ciklusa, na katerem temelji zdravje družine oziroma celotne skupnos�. Diplomirana babica kot izvajalka babiške nege se vključuje v zdravstveno dejavnost na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva (primarni, sekundarni in terciarni). Obravnava nosečnic v babiški ambulan�* je strokovna, kakovostna, individualna in časovno ustrezna. Pozi�vna izkušnja z vzpostavi-tvijo babiške ambulante v Zdravstvenem domu Kranj pomeni spodbudo za vzpostavitev babiških ambulant na nacionalnem nivoju, v celotni Sloveniji. Ključne besede: diplomirana babica, babiška ambulanta, babištvo, kompetence ABSTRACT Midwifery is an important part of the Slovenian health system, which considers pregnancy, childbirth and the postpartum period to be a natural part of the human life cycle, on which the health of the family or the en�re community is based. A qualified midwife as a midwife care provider is involved in healthcare at all three levels of healthcare (primary, secondary and ter�ary). Treatment of pregnant women in the midwife clinic is professional, high-quality, individual and �mely. The posi�ve experience with the establishment of a midwifery clinic in the Health Center Kranj is an incen�ve for the establishment of midwifery clinics on a na�onal level, throughout Slovenia. Key words: qualified midwife, midwife clinic, midwifery, competences *termin / izraz babiška ambulanta uradno ni sprejet, ga bomo pa v prispevku uporabili za opis obravnave nosečnice s strani dipl. babice 25 UVOD Diplomirana babica je nepogrešljiva oseba v procesu vodenja in obravnave nosečnic. Ima ustrezno izobrazbo, znanje in kompetence. Pri svojem delu strokovno, čutno in odgovorno daje nosečnici prav �sto, kar ta v tem obdobju najbolj potrebuje. Razvija se odnos, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Nosečnica je zato bolj sproščena, pomirjena in ima občutek varnos�. Tako je najbolje pripravljena na porod in poporodno obdobje. Namen prispevka je s prikazom procesa vzpostavitve ter vizijo razvoja babiške ambulante v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, organizacijski eno� Zdravstveni dom Kranj (OZG OE ZD Kranj) utemelji� pomembnost vzpostavitve obravnav noseč- nic, ki ga izvajajo diplomirane babice v babiški ambulan� na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. DIPLOMIRANA BABICA Diplomirana babica je oseba, ki je uspešno zaključila javno priznani študijski program babištva, ki temelji na osnovnih kompetencah The Interna�onal Confereda�on of Midwives (ICM) za babiško prakso in standardih ICM za izobraževanje babic; je vpisana v register zdravstvenih delavcev, je pridobila licenco za opravljanje babiške dejavnos�, uporablja strokovni naslov babica in dokazuje usposobljenost za izvajanje ba-biške prakse (Poklicne ak�vnos� in kompetence v zdravstveni in babiški negi, 2008). Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnos� (2020) diplomirano babico opredeli kot osebo, ki je zaključila triletni ali 4600 ur trajajoč študij s teore�čnim in prak- �čnim izobraževanjem, in je vpisana v register izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter ima veljavno licenco. Diplomirana babica je prepoznana kot odgovorna in zanesljiva strokovnjakinja, ki dela v partnerstvu z žensko, jo podpira, neguje, ji svetuje med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Ima pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji in izobraževanju ženske, družine in širše družbene skupnos�. Sodeluje pri pripravah na odgovorno starševstvo. Lahko deluje na domu, v skupnos�, v bolnišnicah, na klinikah ali v zdravstvenih domovih (ICM, 2017a). Kodeks e�ke za babice Slovenije je namenjen vsem babicam kot pomoč pri obliko-vanju e�čnih vrednot poklica in kot vodilo pri vsakodnevnem reševanju moralnih in e�čnih dilem (Kodeks e�ke za babice Slovenije, 2014). BABIŠTVO Babištvo je poklicno področje, ki obravnava ženske med normalnim, fiziološkim po-tekom nosečnos�, poroda in poporodnega obdobja ter obravnavo novorojenčka in 26 dojenčka s ciljem, da se ohrani oziroma doseže najboljše zdravje družine. Vključuje mul�disciplinaren pristop saj pri svojem delu posega in sodeluje s strokovnjaki drugih poklicnih področij kot npr. reproduk�vnega zdravstvenega varstva, porodništva, gine-kologije, neonatologije, zdraviliške dejavnos�, javnega zdravja, socialnih ved, e�ke in podobno (Kompetence in poklicne ak�vnos� izvajalcev v dejavnos� babištva, 2021). Babištvo je pomemben del slovenskega zdravstvenega sistema, ki šteje nosečnost, porod in poporodno obdobje za naravni del človeškega življenjskega ciklusa, na katerem temelji zdravje družine oziroma celotne skupnos�. Diplomirana babica se kot izvajalka babiške nege vključuje v zdravstveno dejavnost tako na primarni kot tudi sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva (Poklicne ak�vnos� in kompetence v zdravstveni in babiški negi, 2008). Filozofija babištva temelji na dejstvih, da sta nosečnost in porod normalna, fiziološka procesa, da sta nosečnost in porod temeljna izkušnja, bistvenega pomena za žensko, njeno družino in skupnos� ter da so babice najustreznejši strokovnjak v obravnavi žensk v času nosečnos�, poroda in poporodnega obdobja (ICM, 2014). V Sloveniji predstavlja podlago za kakovostno izvajanje reproduk�vnega zdravstvenega varstva Pravilnik za izvajanje preven�vnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št.39/23), ki je osnova babiškega dela. Namen preven�vnih pregledov v nosečnos� je ak�ven zdravstveni nadzor nosečnic in ploda (ocena tveganja za neugoden izid nosečnos�). V času nosečnos� je treba opravi� deset sistema�čnih pregledov, tri ultrazvočne preiskave, ki so del sistema�č- nega pregleda in pregled zaradi presejanja za kromosomopa�je pri plodu ter izvaja� individualna svetovanja. Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog v času do 12. tedna nosečnos� in opredeli stopnjo ogroženos� nosečnos�. Pri ogroženih nosečnicah se za nadaljnje spremljanje poveže s sekundarnim centrom. Ponovni sistema�čni preven�vni pregledi so okvirno v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnos�, in jih opravi izbrani ginekolog. V 20. − 21. tednu nosečnos� se opravi ultrazvočni pregled in usmerjen pogovor z nosečnico. Preostalih pet sistema�čnih pregledov pri zdravi nosečnici z nizkim tveganjem za zaplete v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnos� opravi diplomirana babica ali diplomirana medicinska sestra, ki sme samostojno opravlja� delo v zdravstveni dejavnos�. Če v ginekološkem �mu ni zaposlene diplomirane babice ali diplomirane medicinske sestre, ki sme samostojno opravlja� delo v zdravstveni dejavnos� oziroma zdravstvena ustanova nima ginekološko-porodniške referenčne ambulante, opravi tudi te preglede ginekolog (Uradni list RS, št.39/23). Ponovni preven�vni sistema�čni pregledi nosečnic obsegajo: pregled zdravstvene dokumentacije, osebno in nosečnostno anamnezo od zadnjega pregleda, presejanje za depresivne in anksiozne motnje, odvisnost in nasilje v družini (enkrat v drugem in 27 enkrat v tretjem trimesečju), ginekološki pregled po presoji, merjenje oziroma ocena ras� maternice, snemanje plodovih srčnih utripov s kardiotokografom oziroma CTG aparatom (po strokovni presoji, v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili), merjenje telesne teže, krvnega tlaka, laboratorijske preiskave: urin (beljakovine, sediment – v 24. tednu in nato pri vsakem pregledu, če je urinokultura pri prvem pregledu v no-sečnos� nega�vna), hemogram še dvakrat v nosečnos� (Uradni list RS, št.39/2023). Plačnik storitev je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pri eviden�ranju in obračunu zdravstvenih storitev v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja sledi� navodilom ZZZS, ki so opredeljena v Navodilu o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov (ši-frant 14 ZZZS/15.21). V navodilu so pojasnjena pravila in postopki uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno s pravili, ki veljajo za tuje zavarova-ne osebe. Opisana so pravila in obračunavanje storitev in materialov po posameznih dejavnos�h; storitve v ginekologiji na primarni ravni pod šifro 306 007. Količniki za šifriranje opravljenih storitev v babiški ambulan�: K1017 – Sistema�čni obisk nosečnice pri sestri (1,1 točke, zahtevnost: NE) K1016 – Ponovni sistema�čni pregled nosečnice (3,7 točke, zahtevnost: DA) K1045 – Pregled pred cepljenjem v DŽ (2,5 točke, zahtevnost DA) K1046 – Cepljenje v DŽ (1,5 točke, zahtevnost: NE) DISKUSIJA Babiška ambulanta v OZG OE ZD Kranj – prehojena pot od začetkov snovanja do danes Termin babiška ambulanta uradno še ni sprejet. V nadaljevanju članka bo uporabljen, ker smo ga tudi v naši praksi že »vzeli za svojega«. Ponekod se na novo zasledi termin ginekološko – porodniška referenčna ambulanta. Velik del razvijanja in vpeljevanja novih poklicnih ak�vnos� kjerkoli zagotovo predstavljajo razmišljanja, snovanja idej, kako jih uresniči�, jim vdahni� življenje. Lahko bi rekli, da je to celo �s� najdaljši, mor-da celo najpomembnejši ali vsaj eden od najpomembnejših delov vpeljevanja novih ak�vnos�, programov in projektov. Do prvih korakov realizacije mine lahko zelo veliko časa, tudi let. Potem koraki naprej, včasih tudi trije nazaj a ne glede na to, pot vedno vodi naprej. Ideja o babiški ambulan� se je na podlagi strokovnih trendov in tradicije babištva porodila že zelo zgodaj. Ko nam je uspelo utemelji� in predstavi� prednos� projekta uvedbe babiške ambulante in »prepriča�« ter pridobi� podporo sodelavcev ter ključnih in odgovornih oseb v zavodu, smo iskali primere dobrih praks. Sledili so ogledi babiške ambulante v Splošni bolnišnici Jesenice in Zdravstvenem domu Novo 28 Mesto. Ogledi so se nam obrestovali. Poleg prak�čnih, konkretnih primerov izkušenj vpeljevanja in delovanja, smo dobili tudi potrditev, da razmišljamo v pravi smeri in hkra� dobili še večji zagon za nadaljnje delo. Sledilo je prostorsko in kadrovsko na- črtovanje ter pripravljanje dokumentacije. Z veliko truda, entuziazma, dobre volje in sodelovanja nam je uspelo. Ponosni smo na to! Dobili smo nove prostore, zaposlili diplomirane babice, oblikovali zdravstveni karton nosečnice, ki ga uporabljamo pri našem delu. Dokument je pomemben, saj vsebuje ustrezna varovala za kakovostno delo, kakovostne obravnave nosečnic v babiški ambulan�. V ginekoloških ambulantah OZG OE ZD Kranj smo danes zaposlene š�ri diplomirane babice in š�ri ginekologinje, skupaj za 2,3 �ma. Lani se je upokojila naša sodelavka Šte�a Pirc, babica z velikim srcem in naša vzornica, ki jo na tem mestu omenjamo zaradi njenega pomembnega doprinosa k razvoju babiške nege. V vseh ambulantah imamo skupaj na zadnji dan v mesecu juniju opredeljenih 13275 pacientk in trenutno vodenih 139 nosečnic. Diplomirane babice delo opravljamo v ginekološki ambulan�, posvetovalnici za nosečnice, babiški ambulan�, sodelujemo v tečaju Priprava na porod in starševstvo, izvajamo cepljenje nosečnic pro� oslovskemu kašlju in zamudnice cepimo pro� humanim papiloma virusom (HPV). Babiške preglede v babiški ambulan� smo začeli izvaja� v oktobru leta 2019. Zaradi trenutnih razmer in zmogljivos� smo se v prvem koraku odločili za izvedbo treh obiskov zdravih nosečnic pri diplomirani babici v babiški ambulan�. Te opravimo v 16., 28. in 39. tednu nosečnos�. Obravnave v posameznih terminih obsegajo: a. 16. teden nosečnos� - Anamneza - Meritve telesne teže in krvnega tlaka - Pregled urinskih izvidov - Merjenje razdalje simfiza / fundus (S/F) - Izpolnitev Edinburškega vprašalnika - Zdravstveno vzgojno svetovanje - Dokumen�ranje (Zdravstveni karton nosečnice, materinska knjižica) - Dogovor o terminu naslednje pregleda z navodili b. 28. teden nosečnos� - Anamneza - Meritve telesne teže in krvnega tlaka - Pregled urinskih izvidov, edemi - Poslušanje PSU s fetalnim dopplerjem, plodovi gibi - Merjenje razdalje simfiza/fundus - Aplikacija Rhophylaca i.m. pri RhD nega�vnih nosečnicah, če je potrebno 29 - Izpolnitev Edinburškega vprašalnika - Zdravstveno vzgojno svetovanje (Priprava na porod in starševstvo, pogovor z babico) - Dokumen�ranje (Zdravstveni karton nosečnice, materinska knjižica) - Dogovor o terminu naslednje pregleda z navodili c. 39. teden nosečnos� - Anamneza - Meritve telesne teže in krvnega tlaka - Pregled urinskih izvidov, edemi - Merjenje razdalje S/F - CTG, plodovi gibi - Zdravstveno vzgojno svetovanje - Dokumen�ranje (Zdravstveni karton nosečnice, materinska knjižica) - Pregled materinske knjižice (vpisani podatki in izvidi) - Dogovor o terminu naslednje pregleda z navodili Tedne v katerih potekajo obravnave smo prilagodili načinu dela v dispanzerju. Obravnava v traja 30 minut, pri naročanju upoštevamo oz. uskladimo termin obravnave z laboratorijem ali snemanjem plodovih srčnih utripov s CTG aparatom. Partnerji no-sečnice spremljajo le na pregledih, pri katerih se opravi ultrazvočni pregled z morfo-logijo. V primeru kadrovskih težav zaposlenih ali zdravstvenih težav pri nosečnici ter-mine obravnav prilagodimo. O poteku obravnav vedno informiramo in se v primeru težav posvetujemo z osebno ginekologinjo pacientke. O strokovnih in organizacijskih vsebinah se pogovorimo tudi v negovalnem in zdravstvenem �mu. Glede na zadnje spremembe Pravilnika za izvajanje primarnega zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št.39/23) bodo v prihodnje zagotovo potrebne spremembe. Vizija – kje in kako vidimo diplomirane babice OZG OE ZD Kranj svojo vlogo in poslanstvo v prihodnos� Diplomirane babice v kranjskem zdravstvenem domu imamo zagotovo še veliko na- črtov in idej. Kot poklicna skupina imamo ustrezno strokovno znanje in kompetence. Imamo željo in pripravljenost ustvarjalno delova� na področjih, za katera smo uspo-sobljene. Vendar nam trenutni sistem tega žal v polnos� ne omogoča. Prve korake smo uspešno naredili. Niso bili vedno lahki a prinesli so nam mnogo novih znanj, spoznanj in izkušenj. Z delom želimo nadaljeva�. Probleme, ki nastajajo in se z njimi soočamo želimo izpostavi� in jih s skupnimi močmi reši� tako, da bomo tudi v praksi lahko izvajale kakovostno kon�nuirano babiško nego. Razmišljamo, kako bi naše delo izboljševale. Zato se izobražujemo na različnih pod-30 ročjih. Ne le na področju babiške nege, pač pa tudi na drugih sorodnih področjih kot je npr. »Kodeks profesionalnega ravnanja Mednarodno pooblaščenih svetovalcev za laktacijo/dojenje po Ineterna�onal Board Cer�fied Lacta�on Consultans (IBCLC)«. Pripravljamo in snujemo izboljšave kot npr. odvzeme krvi za preiskave v babiški ambulan�, s čimer bi nosečnicam omogočili obravnavo na enem mestu. V dispanzerju je organizacijska kultura in klima dobra, pozi�vna. Organizacijsko kul-turo in klimo najpogosteje definirajo kot vzorec skupnih temeljnih predpostavk, ki jih je kaka skupina odkrila, ko se je učila spopada� s problemi prilagajanja navzven in povezovanja navznoter. Vzorec je skupina sprejela kot uporaben, zato po tem vzor-cu naučijo nove člane, kako naj dojemajo, mislijo in ču�jo v odnosu do problemov (Schein, 2010). Sodelavke smo povezane, dobro sodelujemo in se dopolnjujemo. Tako se razvijajo nove ideje in razmišljanja. Vključevanje celotnega �ma je ključno za zadovoljstvo in uspeh. A ideje in vizija je povezana tudi z materialnimi, kadrovskimi in drugimi resursi. Pri tem je bila in bo izjemnega pomena tudi podpora in razumevanje vodstva zdravstvenega doma in Osnovnega zdravstva Gorenjske, katerega organizacijska enota je Zdravstveni dom Kranj. Pozi�ven pristop in pripravljenost za sodelovanje, spremembe, medsebojna naklonjenost vseh vpletenih - diplomirane babice, ginekologa, vodstva in ne na zadnje tudi nosečnice je pri vzpostavitvi in kakovostnem delovanju babiške ambulante nujna in zelo pomembna. Da pa bi babištvo lahko preraslo v avtonomno prakso, so potrebne spremembe v tre-nutnem zdravstvenem sistemu. Diplomirana babica, ki nudi babiško oskrbo, se mora zaveda�, da samostojno delo prinaša tudi veliko odgovornost. Z uvedbo babiških pregledov želimo doseči, da bi ženske nosečnost dojemale kot naravno, fiziološko, ne pa kot bolezensko stanje, ki zahteva zdravniško obravnavo (Acce�o, 2020). ZAKLJUČEK Obravnava nosečnic v babiški ambulan� je strokovna, kakovostna, individualna in časovno ustrezna. Potrebe in tudi želje nosečnic in partnerjev so spoštovane in upo- števane, če je le mogoče. Vse to pomembno vpliva na splošno počutje nosečnic in pozi�vno dojemanje lastnega telesa z vsemi spremembami, ki jih nosečnost, bliža-joči se porod in poporodno obdobje prinesejo. Uresničitev je mogoča le z razvijem in gradnjo zaupljivega in dobrega medosebnega odnosa med diplomirano babico in nosečnico, ki je zagotovo najboljša podlaga za sproščeno in manj prestrašeno noseč- nico. Pomemben in pogosto ključen je prvi s�k. Pozi�vne izkušnje so popotnica za nadaljnje izvajanje kakovostne, kon�nuirane babiške nege, zaupanje v postopke, ki vodijo v zadovoljujoč porod. Tako za nosečnico, partnerja oz. spremljevalca, novorojenčka pa tudi za diplomirano babico, kot avtonomne profesionalke in pomembnega člena mul�disciplinarnega �ma. 31 Z dosedanjim razvojem in delom v babiški ambulan� OZG OE ZD Kranj smo zelo zadovoljni. Ni bilo enostavno. Vloženo je bilo veliko dela in truda, potreben je bil čas, pri-dobivanje podpore. Ne glede na pravno formalne podlage so spremembe v sorazmer-no okostenelem in tradicionalno nefleksibilnem, težko spremenljivem in hierarhično organiziranem zdravstvenem sistemu težke in počasne. Rezulta�, odzivi nosečnic in sodelavcev kažejo, da so spremembe dobre, pozi�vne. Da so možne a le v skupnem sodelovanju celotnega zdravstvenega �ma, Da smo na pravi po�. Tradicija babištva, zgodovinsko pogojena avtonomnost in kompetence temu pritrjujejo. Pozi�vna izku- šnja pa pomeni tudi spodbudo za vzpostavitev babiških ambulant na nacionalnem nivoju, v celotni Sloveniji. ZAHVALA Ob tej priložnos� bi se rada zahvalila vsem �s�m, ki so že od samih začetkov snovanja idej verjeli vame. Najprej družini in prijateljem, ki so me stoodstotno podpirali. Takoj za njimi sta bili mag. Erika Povšnar in Šte�a Pirc, babica �s� osebi, ki sta mi vlivali prav posebno moč, ki sem jo potrebovala za vztrajnost in potrpežljivost. Vsekakor tudi vsem drugim čudovi�m sodelavkam, diplomiranim babicam in zdravnicam ter vodstvu, brez katerih nam projekta zagotovo ne bi uspelo izpelja�. Vsem skupaj še enkrat hvala za vso pomoč, podporo in sodelovanje. LITERATURA • Acce�o, Š.. (2020). Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnosti (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. • Interna�onal Confedera�on of Midwives. (2019). Essential Competencces for Midwifery practise. Retrieved July 5, 2023 from h�p://www.interna�onalmidwives.org/ • Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih dru- štev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. • Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov, ši-frant 14 ZZZS/15.21. Retrieved July 5, 2023 from h�ps://www.zzzs.si/?id=126&detail=- 8B39572A03527FECC12585A0002C4D20 • Njenić, G., Čeh, A., Janežic, R., Logar, K., Maguša, I., Nah�gal, R., Pogorelec, M., Prelec, A. & Stanek Zidarič T. (2021). Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti babi- štva. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. h�ps://www.zbornica-zveza. si/wp-content/uploads/2021/06/KOMPETENCE-in-poklicne-ak�vnos�-izvajalcev-v-dejavnos�-babi%C5%A1tva.pdf 32 • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. (2023). Uradni list RS, št.39/23 (21.3.2023). Retrieved July 5, 2023 from h�p: h�ps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-1071/pravilnik-o-spremembah-in-dopolnitvah-pravilnika-za-izvajanje-preven�vnega-zdravstvenega- -varstva-na-primarni-ravni • Schein, E. H. (2010). Organizational Culture and Leadership. San Francisco: Jossey-Bass. • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K. (2020). Uradni list RS, št. 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE in 112/21. Retrieved July 5, 2023 from h�p://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO214 • Zakšek, T., Drglin, Z., Mivšek, A.P., Šimnovec, I., Skubic, M. & Stanek Zidarič T. (2008). Kompetence za osnovno babiško prakso. Obzornik zdravstvene nege, 42(3), pp. 215–220 • Železnik, D., Brložnik, M., Buček Hajdarevič, I., Dolinšek, M., Filej, B., Istenič, B., Kersnič, P., Kos Grabnar, E., Leskovic, L., Njenić, G., Popovič, S. & Verbič, M. (2008). Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. h�ps:// www.mf.uni-lj.si/applica�on/files/2815/3842/7818/Star_kompetence.pdf 33 ZDRAVA NOSEČNICA, VODENA V BABIŠKI AMBULANTI SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE MIDWIFERY CARE OF A PREGNANT WOMAN AT THE MIDWIFE CLINIC OF JESENICE GENERAL HOSPITAL Silvija Kovačič, dipl. bab. Splošna bolnišnica Jesenice, Ginekološko-porodniški oddelek silvija.kovacic@sb-je.si IZVLEČEK Želja po spremembah v obravnavi nosečnic je vodila, da se je leta 2014 ustanovila ba-biška ambulanta v Splošni bolnišnici Jesenice. Tu babica v okviru svojih kompetenc vodi zdravo nizko rizično nosečnico in pri njej izvede 5 do 6 preven�vnih pregledov. V ta namen je bila izdelana ustrezna dokumentacija – Zdravstveni karton nosečnice, kamor tako babica kot tudi zdravnik vpisujeta svoje ugotovitve. Prednos� babiške obravnave so, da si babica lahko vzame več časa za pogovor z nosečnico. Tako babica ne opravi le ru�nskega pregleda, ampak se z nosečnico pogovori tudi o drugih temah, kot so spolnost, zdrav življenjski slog, duševno počutje, itd., za katere ima ginekolog le redko dovolj časa. S tem nosečnica prejme bolj kakovostno in celostno obravnavo in med njima se vzpostavi visoka stopnja zaupanja. Nosečnice so zelo zadovoljne z obravnavo v babiški ambulan�. Avtonomnost pri delu pa daje veliko zadovoljstvo tudi babici, saj opravlja delo, za katerega je usposobljena. Ključne besede: babiška ambulanta, babiška nega, babica, nosečnica ABSTRACT The desire for changes in midwifery care of pregnant women led to the establishment of a midwife clinic at Jesenice General Hospital in 2014. Within the scope of midwifery competences, the midwife treats a healthy low-risk pregnant woman performing 5 to 6 preven�ve examina�ons. Appropriate documenta�on was created – medical records of a pregnant woman – where the midwife and the gynaecologist both write their fin-dings. Advantages of midwifery care are that the midwife can take more �me to talk to a pregnant woman. The midwife not only performs a rou�ne examina�on, but also discusses with the pregnant woman other topics such as sexuality, healthy lifestyle, 34 mental well-being, etc., for which the gynecologist rarely has enough �me. Therefore, a pregnant woman gets a be�er-quality and more holis�c care, and a high level of trust is established between the two. Pregnant women are very sa�sfied with midwifery care at the midwife clinic. Autonomy in midwives’ work also gives great sa�sfac�on to the midwife, as she does the work which she is qualified for. Keywords: midwife clinic, midwifery care, midwife, pregnant woman BABIŠKA AMBULANTA Tako kot drugod po Sloveniji je tudi v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) potekala ru�nska obravnava žensk v obporodnem obdobju. Številne nosečnice in porodnice so si želele drugačno obravnavo. Želele so ime� vpliv na njen potek in možnost izbire, na kakšen način bodo obravnavane. In prav ta želja je vzpodbudila babice, da so ob podpori zdravnikov naredile spremembe v babiški obravnavi nosečnic, porodnic in otročnic. Babiška ambulanta v SBJ ni več novost ampak je že utečena praksa, ki deluje od leta 2014. Ambulantne preglede v nosečnos� izvaja babica, ki ima večletne izkušnje s področja obporodne oskrbe, saj opravlja delo tako v porodnem bloku kot tudi na porodni- škem oddelku. Na ta način lahko nosečnicam približa kon�nuirano babiško oskrbo, saj nosečnica lahko babico spozna že v nosečnos�, jo sreča pri porodu in je nato deležna babiške obravnave še na poporodnem oddelku. Nosečnico v babiško ambulanto napo� izbrani ginekolog, ko potrdi nosečnost z nizkim tveganjem. Babica samostojno opravi 5 do 6 pregledov. Za pregled nosečnice si vzame več časa, približno 30 minut. Nosečnici se lahko bolj posve�, kar pripomore k bolj kako-vostni in celostni obravnavi ter k vzpostavitvi večjega zaupanja med njima. Zadovoljstvo pri delu pa obču� tudi babica, saj je pri svojem delu avtonomna. Babica ne spremlja le fizično ampak tudi psihično počutje nosečnice. Na voljo ima pre-sejalne teste v obliki vprašalnikov, in sicer za odkrivanje obporodne depresije (EPDS), nasilja v družini (WAST) in različnih odvisnos� (NADO) pri nosečnici. Babice so za opravljanje dela v babiški ambulan� izdelale tudi lastno dokumentacijo »Zdravstveni karton nosečnice«. V ta karton tako babica kot tudi zdravnik vpisujeta ugotovitve pri obravnavi nosečnice. Vsebuje pa tudi varovala, ko v primeru odstopanj v anamnezi ali ob odkritju bolezenskih znakov babica nosečnico napo� k zdravniku. PREGLEDI NOSEČNIC V BABIŠKI AMBULANTI Prvi pregled v babiški ambulan� je v 16. tednu nosečnos� in zajema preiskave krvi (krvnega sladkorja, ev. HbSAg), pregled urina in po potrebi napo�tev nosečnice v di-abetološko ambulanto. Babica med pregledom izmeri telesno težo in krvni tlak, oceni 35 velikost maternice ter posluša plodove srčne utripe. Z nosečnico se pogovori tudi o zdravstveno-vzgojnih vsebinah, kot so prehrana in hidracija, spolnost, fizična ak�vnost in duševno počutje. Babica se z nosečnico pogovarja tudi o drugih možnih težavah, kot so krvavitev, vnetja, slabost, bruhanje, težave z vidom, dihanjem, glavoboli in vrtogla-vice, želodčne in prebavne težave, srbečica, krčne žile in edemi. Nosečnica se z babico lahko odprto pogovarja, saj se ji babica v celo� posve�. Vse ugotovitve babica vpiše v zdravstveni karton nosečnice ter v materinsko knjižico. V materinski knjižici pregleda oziroma vpiše izvid pregleda nuhalne svetline, NIPT testa in RhD faktorja ter drugih do-datnih preiskav. Če babica prepozna odstopanja, nosečnico napo� na dodatno obravnavo k ginekologu. Naslednji pregled babica opravi v 25. tednu nosečnos�. Ponovno izmeri vse meritve (telesna teža, krvni tlak, višino maternice, plodove srčne utripe). Nosečnico napo� v laboratorij za odvzem urina in po potrebi tudi odvzem krvi (ev. OGTT test, določitev plodovega geno�pa RhD in ICT pri RhD nega�vnih nosečnicah). Z nosečnico se pogovori o njenem počutju, gibih ploda ter ostalih zdravstveno-vzgojnih vsebinah. V 28. tednu babica opravi pregled urina in izvede vse meritve. Preveri RhD faktor noseč- nice ter izvide ICT-ja in določitve plodovega geno�pa RhD pri RhD nega�vni nosečnici. Če je geno�p ploda RhD pozi�ven, babica po naročilu zdravnika injicira IgG an�-D zaš- čito. Z nosečnico se pogovori o njenem počutju ter gibih ploda. Nosečnico vzpodbudi k obiskovanju šole za starše in udeležbi predavanj v sklopu SBJ (razgovor o porodu in porodnem načrtu, epiduralni analgeziji, tečaju dojenja ter prehrani). Nosečnici izda po-trdilo o predvidenem datumu poroda. Pri pregledu v 36. tednu nosečnos� babica poleg meritev, preiskav krvi (ev. toksoplaz-ma, hemoglobin) in urina, opravi še bris za S. Agalac�ae ter po potrebi bris na bolni- šnične okužbe pri nosečnicah z višjim tveganjem (npr. zdravstveni delavci). Babica do-loči lego in vstavo ploda z Leopoldovimi prijemi. Z nosečnico se pogovarjata o počutju, plodovih gibih, otrdevanju trebuha in morebitnih težavah (glavoboli, edemi, srbečica kože). Zdravstveno-vzgojno delo ima tudi poudarek na načinu hranjenja novorojenčka in spodbuja k odločitvi za dojenje. Po potrebi babica k nosečnici napo� patronažno službo na obisk pred porodom. V 38. in 39. tednu nosečnos� babica opravi pregled urina, izvede meritve in Leopoldove prijeme ter posname kardiotokogram. Babica se z nosečnico pogovori o začetku poroda in kdaj se mora odpravi� v porodnišnico. V materinski knjižici preveri vse potrebne izvide. Z nosečnico se pogovarja o njenih težavah in skrbeh ter ji pri tem svetuje. 36 ZAKLJUČEK Nosečnice so z obiski v babiški ambulan� zelo zadovoljne, kar potrjujejo tudi rezulta� ankete o zadovoljstvu porodnic, ki jih izpolnjujejo ženske ob odpustu domov. Pozi�ven vpliv babiške obravnave nosečnic pa je privedel k temu, da ginekologi zdaj vse nosečni-ce vsaj enkrat napo�jo tudi v babiško ambulanto. Tako se tudi nosečnica, ki zaradi rizič- ne nosečnos� ne more obiskova� babiške ambulante, spozna z babico in z njo pogovori glede nosečnos� in poroda. LITERATURA • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 2023. Uradni list Republike Slovenije št. 39. • Sfiligoj B., Zupan K. & Trifoni N., 2016. Avtonomnost dela in competence babic v Splošni bolnišnici Jesenice. In: 10 let vodenja kakovosti v slovenskem zdravstvu: izkušnje, dobre prakse, ovire: zbornik prispevkov. 9 dnevi Angele Boškin. Gozd Martuljek, 21. oktober 2016. Jesenice: Splošna bolnišnica Jesenice, pp. 67-74. • Hlebanja A. & Legat M., 2019. Nosečnica in otročnica v središču babiške obravnave-kompetence babice v babiški ambulan� in na poporodnem oddelku. In: Multidisciplinarnost, kompetence, kultura varnosti: ali je pacient v središču zdravstvene obravnave?: zbornik prispevkov. 12. dan Angele Boškin. Bled, 11. april 2019. Jesenice: Splošna bolnišnica Jesenice, pp.49-57. • Sfiligoj B., 2023. Poročilo ankete o zadovoljstvu porodnic za leto 2022. (Interni vir). Jesenice: Splošna bolnišnica Jesenice. 37 SPREMLJANJE FIZIOLOŠKEGA PORODA MIDWIFE CARE OF PHYSIOLOGICAL BIRTH Sabina Oblak, dipl. bab., IBCLC Splošna bolnišnica Jesenice oblak.sabina@gmail.com IZVLEČEK Zadnja desetletja je ru�nska uporaba intervencij ter visoka medikalizacija poroda zdrave ženske z nizkorizično nosečnostjo privedla do neželenih porodnih rezultatov ter ne-ga�vne porodne izkušnje. Babice so avtonomne v spremljanju zdrave nosečnos�, fiziološkega poroda ter poporodnega obdobja, zato se v ta namen stalno izobražujejo ter pri svojem delu uporabljajo dobre porodne prakse, ki vplivajo na pozi�ven izid poroda. Uporabljajo znanje o hor-monologiji in fiziologiji poroda od samega začetka poroda do rojstva posteljice in poporodnega obdobja ter uspešne laktacije. Pri svojem delu babica upošteva priporočila oskrbe za pozi�vno porodno izkušnjo ter notranje vedenje in modrost ženskega telesa, da je sposobno rodi�. Izogiba se dejavnikov, ki mo�jo naraven potek. Seznani se s kratkoročnimi in dolgoročnimi koristmi fiziološkega poroda ter dejavnike, ki nanj vplivajo. Ključne besede: Babica, naravni porod, fiziološki porod, pozi�vna izkušnja rojstva, porodne dobe, hormonologija poroda, porodna bolečina ABSTRACT Rou�ne using of interven�ons and high medicaliza�on of normal birth in the recent decades led to unwanted birth results and a nega�ve birth experience. Midwifes have avtonomy in taking care during the healthy pregnancy, physiological birth and postpartum period. We recognize importancy of constantly educa�on an using excelent birth prac�ces that influence the posi�ve outcome of the birth. Midwife use knowledge of hormonology and physiology of childbirth in all stages of birth – from the first contrac�ons to birth of placenta, postpartum and successfull lacta�on. Midwifery care supports the recommenda�ons for posi�ve birth experience and that includes wisdom of womans body and her intui�ve childbirth and avoids factors that disturbes natural process. We realize how important is to know about the short-term and long- -term benefits of physiological childbirth. 38 Ključne besede: Midwife, natural birth, physiological birth, posi�ve birth experience, birth stages, birth hormonology, birth pain UVOD V zadnjih dveh do treh desetletjih se je znatno povečala uporaba porodnih praks za sprožanje, pospeševanje, prekinitve, uravnavanje in vplivanje na fiziološki proces poroda s ciljem izboljša� izide poroda za žensko in otroka. Ta naraščujoča medikalizacija porodnih procesov onemogoča lastno sposobnost ženske za rojevanje in nega�vno vpliva na njeno porodno izkušnjo. Ženske so po naravi sposobne rodi�, imajo globok in intui�ven ins�nkt glede rojstva. V okolju in s prisotnostjo porodnih spremljevalcev so podprte in svobodne ter imajo možnost rodi� brez posegov in medikalizacije. Povzeto po kodeksu e�ke za babice Slovenije; • Babica predstavlja nosečnost, porod in poporodno obdobje kot fiziološka stanja v življenju ženske. • Babica skrbi za promocijo naravnega poroda in podpira fiziološki proces poroda. • Babica podpira pravico ženske, da ak�vno sodeluje v odločitvah o njeni zdravstveni oskrbi. • Babica se zaveda notranjih potencialov ženske, zato v skrbi zanjo upošteva njeno lastno intui�vno vedenje o sami sebi. Smernice poroda SZO temeljijo na oskrbi, ki je osredotočena na žensko s celostnim pris-topom, ki temelji na človekovih pravicah. Vključuje priporočilo, naj porod ne bo le varen, temveč tudi pozi�vna izkušnja za žensko, otroka in njihovo družino. PRIPOROČILA OBPORODNE OSKRBE ZA POZITIVNO IZKUŠNJO ROJSTVA: • Spoštljiva oskrba (upoštevajoč dostojanstvo, zasebnost, zaupnost, informirano izbiroin svobodo odločanja). • Svobodna izbira porodnega spremljevalca. • Kon�nuirana oskrba s strani babic. • Izogibanje nepotrebnim in škodljivim posegov med spremljanjem fiziološkega poroda. SPREMLJANJE FIZIOLOŠKEGA PORODA Zdrava in nizkorizična nosečnost se zaključi s fiziološkim in naravnim porodom, ki lahko poteka s strokovno pomočjo na domu porodnice, v porodnem centru ( v Sloveniji za-39 enkrat ni na voljo) ali v eni od š�rinajs�h porodnišnic v Sloveniji pod nadzorom babice oz. diplomirane babice, ki nekompliciran porod lahko spremlja avtonomno ter ugotovi, kdaj se pojavi potreba po vključitvi dodatne babice, zdravnika porodničarja ali drugih zdravstvenih strokovnjakov. V prid fiziološkemu porodu, se izogibamo vseh nepotrebnih medicinskih intervencij. Na ta način lahko zagotovimo porod, ki je varen ter pozi�vna izkušnja za porodnico in novorojenčka. Širše gledano s fiziološkimi porodi dosežemo pozi�ven vpliv na zdravje celotne družbe, boljšo oskrbo in nižje stroške. Normalen fiziološki porod je porod, ki ga vodi prirojena sposobnost ženske in ploda brez intervencij, ki bi mo�le fiziološke procese. Pri nekaterih ženskah se kljub temu pojavijo zaple�, ki potrebujejo zdravniško pomoč, vendar pa podpiranje fizioloških procesov tudi takrat izboljša rezultate za ma� in novorojenčka. Pomembna je vloga babice, da prepozna potrebo po ukrepanju in vključevanju pomoči. ZNAČILNOSTI FIZIOLOŠKEGA PORODA • Je spontan začetek in napredovanje poroda. • Vključuje biološke in psihološke pogoje, da porod dobro napreduje. • Vaginalno rojstvo novorojenčka in placente. • Fiziološka izguba krvi. • Kontakt koža na kožo takoj po rojstvu. • Sobivanje matere in novorojenčka po porodu. • Podpora dojenju. DEJAVNIKI, KI MOTIJO POTEK FIZIOLOŠKEGA PORODA • Indukcija in/ali s�mulacija poroda. • Nespodbudno okolje (časovne omejitve, omejitev glede porodnega spremstva, uporaba medicinskih intervencij, omejitve gibanja). • Omejevanje uživanja hrane in tekočin med porodom. • Uporaba farmakoloških sredstev za lajšanje bolečine. • Epiziotomija. • Takojšnje klemanje popkovnice. • Nepotrebna ločitev matere in novorojenčka. • Situacije, zaradi katerih se ma� poču� ogroženo, prestrašeno in nepodprto. KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KORISTI FIZIOLOŠKEGA PORODA: • Po porodu se ženska poču� fizično in čustveno zdrava, močna, samozavestna. • Lažje se odziva na potrebe novorojenčka. 40 • Koristni učinki na zdravje žensk. • Vpliv na zdravje novorojenčkov, njihovo rast in razvoj, manjši pojav kroničnih obolenj. • Koristni ućinki na družino in celotno družbo. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POROD BREZ INTERVENCIJ: 1. DEJAVNIKI S STRANI PORODNICE: • Zdravstveno stanje in fizična pripravljenost. • Samostojnost, samoodločanje. • Znanje in zaupanje v sposobnost rojevanja. • Informiranost, skupno odločanje. 2. DEJAVNIKI S STRANI BABICE OZ. PORODNEGA STROKOVNJAKA: • Izobrazba, znanje, spretnos�, zaupanje fiziološkim procesom. • Pomoč pri soočanju z bolečino. • Skupno odločanje, korektno podajanje informacij. • Podpora fiziološkemu porodu znotraj ins�tucije. • Izogibanje indukcijam in pospeševanju poroda brez indikacije, ki temelji na dokazih. • Spoštovanje kulturnih, socialnih in verskih potreb ženske. • Nega, ki podpira udobje, dostojanstvo in zasebnost vsake ženske. 3. DEJAVNIKI OKOLJA: • Dostop do sistemov zdravstvenega varstva, ki podpirajo in so usposobljeni za normalen fiziološki porod. • Dostop do babiške nege za vsako žensko. • Kon�nuirana babiška oskrba, idealno z izbrano babico, ki spremlja nosečnost, porod in poporodno obdobje. • Porodni spremljevalci ( partner, družina, prijateljica, ma�, doula...). • Oprema, ki pripomore k fiziološkemu porodu (primerna postelja, porodna kad, tuš, blazine, žoga, pručka...). 4. PRIPOROČILA ZA POLITIKO, IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKAVE ZA SPODBUJANJE FIZIOLOŠKEGA PORODA: • Spodbudno bolnišnično okolje. • Babiška nega kot ključna strategija za podporo fiziološkega poroda. • Povečanje števila babic . 41 • Izobraževanje študentov o uporabi dobrih praks. • Raziskovanje vpliva kratkoročnih in dolgoročnih učinkov fiziološkega poroda. HORMONOLOGIJA FIZIOLOŠKEGA PORODA Op�malno fiziološko delovanje nevroendokrinega sistema poveča sproščanje endoge-nega oksitocina in kateholaminov. Ti hormoni spodbujajo učinkovit porod in fiziološki odziv. Najpomembnejši hormoni, ki so vključeni v porodni proces so: oksitocin, beta-endorfini, adrenalin in noradrenalin ter prolak�n. OKSITOCIN (HORMON LJUBEZNI) Oksitocin je hormon ljubezni, ki se sprošča med spolnim odnosom, orgazmom, porodom in dojenjem. Oksitocin poveča proizvodnjo prostaglandinov, ki sprožijo in ojačajo kontrakcije maternice. Tudi plod pred in med porodom tvori lasten oksitocin, ki se izloča v materin krvni obtok. Oksitocin med porodom pomirja, zmanjšuje stres in sproža popadke. Po rojstvu oksitocin pomirja, ojača vez z otrokom, pomaga pri refleksu iztekanja mleka in šči� pred krvavitvami. V mesecih po porodu oksitocin ohranja ma� sproščeno in je učinkovit an�stresni hormon. BETA-ENDORFINI ( HORMONI UGODJA) Beta-endorfini so naravni opia�, podobni morfiju in heroinu. Pojavijo se med spolnim odnosom, nosečnostjo, porodom in dojenjem. Delovanje: • Zmanjšajo bolečino. • Stres med porodom povzroči prekomerno izločanje beta-endorfinov, kar zavira oksitocin in upočasni porod. Zato je potrebno pri porodu ohranja� mirnost. • Endorfini pomagajo porodnici v fazi tranzicije spremeni� stanje zavedanja in se prepus�� porodu. • Vplivajo na sproščanje prolak�na in s tem pripravo na dojenje. • Zavirajo imunski sistem, da ta ne deluje pro� plodu. • Olajšajo kardio-respiratoren prehod ploda. • Sodelujejo v končni fazi razvoja plodovih pljuč. • Vplivajo na termoregulacijo novorojenčka. • Krepijo vez med materjo in otrokom. EPINEFRIN IN NOREPINEFRIN (hormona za boj ali beg) Hormona adrenalin in noradrenalin se sproščata, ko je prisoten stres, strah, tesnoba, lakota, mraz, vznemirjenost. Nivo teh hormonov se poveča, ko porodnica med porodom ne ču� zasebnos�, varnos� in ob drugih motnjah. Hormona zavirata sproščanje 42 oksitocina. V 2.porodni dobi pa povzročita močne popadke in hiter porod, če porodnica obču� nevarnost. Hormona šči�ta plod pred pomankanjem kisika. PROLAKTIN Prolak�n je materinski hormon, odgovoren za dojenje. Zvišuje se med nosečnostjo in doseže vrh ob porodu. Nivo prolak�na znatno naraste po rojstvu placente. Prolak�n se najbolj intenzivno izloča med spanjem. SPREMLJANJE 1.PORODNE DOBE Prva porodna doba se začne z rednimi popadki in traja do popolnega odprtja materničnega vratu. Delimo jo na latentno in ak�vno fazo. Med latentno fazo se maternični vrat pomakne naprej, krajša in prične odpira� do približno 4 cm. Pojavi se lahko krvav, sluzast izcedek, ki nakazuje na začetek poroda. Porodnica v tej fazi lahko še izvaja ak�vnos�, gre na sprehod ali počiva oz. zaspi. Latentno fazo lahko preživlja v udobju svojega doma ali pa ji zagotovimo miren prostor, počitek, topel tuš, spros�tev, hrano in pijačo. Priporočljivo je, da babica v tej fazi izpolni porodno dokumentacijo ,posname CTG zapis in ugotovi stanje ploda, opravi meritve vitalnih funkcij porodnice, se pogovori o porodnih željah, se poskusi s porodnico poveza�, opravi Leopoldove prijeme za ugotavljanje lege, vstave, položaja in drže ploda. V tem obdobju je tudi še mogoče popravi� položaj in pravilno držo ploda z določenimi vajami oz. Spinning babies metodo. V primeru , da porodnico sprejmemo v porodno sobo se odsvetuje britje presredka in/ali nadsramja, aplikacija klis�rja, ru�nska vstavitev intravenozne kanile, vaginalna preiskava v primeru odtekanja plodovnice in z odsotnostjo popadkov, zgodnja ru�nska amniotomija zgodnja uporaba umetnega oksitocina, spazmoli�kov in intravenoznih te-kočin. Med latentno fazo se priporoča spremljanje plodovih srčnih utripov na dve do tri ure, vendar porodnice ne prebujamo. Ak�vna faza prve porodne dobe traja od konca latentne faze do popolnega odprtja materničnega vratu. Ak�vno fazo lahko prepoznamo po merjenju vitalnih funkcij porodnice- pospešen srčni utrip, dihanje, povišanje telesne temperature. Porodnica je lahko nemirna, prisotna je lahko slabost in bruhanje, pogosto odvajanje blata. Vaginalne preglede opravljamo premišljeno in čim redkeje. Priporoča se intermitentna avskulta-cija plodovih srčnih utripov z Dopplerjem. Babica spodbuja in omogoča neomejeno gibanje, uporabo porodne kadi ali tuširanje s toplo vodo. Skrbi za dobro hidracijo porodnice, in kalorične prigrizke za ohranjanje energije. Babica se trudi za ohranjanje naravnega izločanja oksitocina porodnice z mir-nostjo, toploto v porodni sobi, omejitev svetlobe in različnih zvokov, motečih dejavnikov in nepotrebnega osebja v porodni sobi. Porodnica naj bo obkrožena s spremljevalci po želji, z babico, ki je ni strah njene moči. Tiho in potrpežljivo jo spodbujajo in z nemo-43 tenim spremljanjem stanja otroka, čakajo na porod. Babica spodbuja počitek med popadki ter menjave različnih položajev. Po potrebi se uporabi tehnika Spinning babies, ki vključuje položaje za napredovanje poroda, raztezanje vezi v medenici in pomaga otroku v ugoden položaj. Poleg tega zmanjšuje porodno bolečino. Porodnici babica pomaga pri obvladovanju bolečine z nefarmakološkimi sredstvi: Gibanje, topli in hladni obkladki, masaža, zunanji pri�sk na medenico, tresenje gluteal-nih mišic, tens naprava, meditacijske in vizualizacijske tehnike, aromaterapija, akupresura, tehnike dihanja itd. Babica se izogiba nepotrebnim pogos�m vaginalnim pregledom. Drugi načini za spremljanje dilatacije materničnega vratu: • Opazovanje škrlatne linije, ki poteka od anusa pro� križnemu delu hrbtenice. Pojavi se pri odprtos� približno 4 cm, najbolj intenzivna je pri 7-8 cm in zbledi pri popolni dilataciji cerviksa. • Sprememba temperature v nogah porodnice - noge postajajo hladne od gležnjev pro� kolenom oz. stegnom. • Občutki in zvoki ženske. • Rdečica obraza se pojavi pri približno 7 cm dilatacije materničnega vratu. • Tresenje se pojavi ob koncu poroda. Faza tranzicije je del ak�vne faze poroda, ko je porodnica odprta od približno 7-10 cm. Zanjo je značilno tresenje, oblivanje vročine in hladu v valovih, “odsotnost” porodnice. Babica v tej fazi porodnice ne mo� (pogovor, razna vprašanja, klepetanje z ostalimi pri-sotnimi itd.), jo pa spodbuja k različnim položajem, če je to potrebno. 2. PORODNA DOBA Druga porodna doba traja od popolnega odprtja materničnega vratu do rojstva otroka. Vloga babice: • Spodbujanje položaja po izbiri, pomoč pri izbiri porodnega položaja in izogibanje položaja leže na hrbtu. • Babica spodbuja žensko, da sledi svojemu ritmu pri iz�su ploda, omogoči ženski, da sama spremlja porajanje glavice. • Uporaba tehnik za zmanjševanje poškodb presredka (položaj, topli obkladki, varovanje). • Ru�nska epiziotomija je odsvetovana. • Odsvetovana je ročna masaža oz. širjenje presredka. • Izogiba se uporabi fundalnega pri�ska. • Nadzor plodovih srčnih utripov po popadku. 44 • Babica skrbi za dobro počutje porodnice, varnost, ohranja mirnost. • Kronanju glavice pus� svoj čas, brez nepotrebnega spodbujanja ter počaka na spontano rojstvo ramen in otroka. V pokončnem položaju se običajno najprej porodi zadnja oz. spodnja rama. Babica ne ukrepa, ko to ni potrebno in otroka “ujame”, lahko pa to stori porodnica sama ali njen partner. • Po porodu otroka obriše s toplo tetra pleničko (ali to stori porodnica sama) ter ga nemudoma položi golega na materin trebuh ali prsni koš ter novorojenčka ne ločuje od matere vsaj naslednje 3 ure. Opravi oceno po Apgarjevi lestvici. 3. PORODNA DOBA Traja od rojstva otroka do rojstva placente in naj bi trajala do 1 ure. Fiziološko rojstvo placente: • Poteka brez ru�nske uporabe uterotonikov po porodu. • Pozen prerez popkovnice, ko poponoma preneha utripa� in se izprazni oz. šele po rojstvu placente. • S�k koža na kožo in dojenje povzročita dvig oksitocina. • Spremljanje izgube krvi, ogrevanje ženske in otroka. • Pokončni položaj. • Ma� sama iz�sne placento. • Teža otroka na materinem trebuhu pomaga pri ločevanju posteljice. • Senzorno zaznavanje matere spodbudi izločanje oksitocina ( opazuje otroka, ču�, ga sliši ter vonja). • Babica lahko uporabi tudi različne druge alterna�vne metode ( akupresura, piha-nje v steklenico itd.). 4. PORODNA DOBA Traja 3 ure od poroda placente. Ma� ta čas preživi v porodni sobi, otroka ima golega na koži, družina se povezuje, v tem času se zgodi tudi prvi podoj. Babica spremlja stanje matere in otroka, pomaga pri dojenju, vse postopke pri novorojenčku pa opravi pred odhodom iz porodne sobe. Ženska, ki je doživela porod kot si ga je narava zamislila, je z dojenčkom na svojih prsih navdušena, osupla, pomirjena, ponosna in bolj močna kot kadarkoli, saj dojame, da njeno telo zmore in zna rodi�. Vloga babice pri spremstvu te vrste poroda je, da žensko opogumi, opolnomoči, podpre, z njo sodeluje in ji pomaga do spoznanja o njeni notranji moči. Ne vodi, ne daje natančnih navodil, temveč zaupa, opazuje in mirno čaka ter v porod posega le, ko je to nujno potrebno. 45 ZAKLJUČEK Glavno poslanstvo babištva je spodbujanje naravnega poroda s čim manj intervenci-jami. Prava umetnost babištva je, da s spremljanjem babica ne mo� poteka poroda in prepozna potrebe porodnice. “Manj kot naredimo - več damo” (Nicky Leap- avstralska babica in ak�vistka). Večji del našega poslanstva je “bi� z žensko” in jo podpira� v njeni viziji poroda. Odločitev za naraven fiziološki porod ne pomeni, da posegi ne bodo potrebni in ne bo prišlo do zapletov, je pa s pravilno podporo možnos� za zaplete manj. Misija babic (ICM): krepitev babiških združenj in napredek babiškega poklica po vsem svetu s spodbujanjem avtonomnih babic kot najprimernejših skrbnic za ženske v rodni dobi ter promocija normalnega poroda za izboljšanje zdravja žensk, novorojenčkov in njihovih družin. LITERATURA • Kodeks e�ke za babice Slovenije, 2018, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. • World Health Organiza�on. (2018). WHO recommenda�ons on intrapartum care for a posi- �ve childbirth experience. World Health Organiza�on. • American College of Nurse-Midwives; Midwives Alliance of North America; Na�onal Associa�on of Cer�fied Professional Midwives, 2012. Suppor�ng healthy and normal physiologic childbirth: a consensus statement by the American College of Nurse-Midwives, Midwives Alliance of North America, and the Na�onal Associa�on of Cer�fied Professional Midwives. J Midwifery Womens Health, 57(5), pp. 529-532. • Lothian, J.A., 2000. Ques�ons From Our Readers: Why Natural Childbirth?. The Journal of perinatal educa�on, 9(4), pp. 44-46. • Buckley, S.J., 2015. Execu�ve summary of hormonal physiology of childbearing: evidence and implica�ons for women, babies, and maternity care. The Journal of perinatal educa�- on, 24(3), pp. 145-153. 46 BABIŠKI ODDELEK Barbara Sfi ligoj, diplomirana babica Splošna bolnišnica Jesenice, Slovenija barbara.sfiligoj@sb-je.si IZVLEČEK Babica je strokovnjakinja, ki s svojim znanjem, kompetencami podpira, neguje, ter svetuje ženskam med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Babice v Evropi imajo različno stopnjo avtonomije. V številnih Evropskih državah babice samostojno vodijo normalno nosečnost, porod in poporodno obdobje. Kljub temu, da so slovenske babice glede na stopnjo avtonomije v Evropi najmanj avtonomne, to ne velja za porodnišnico Jesenice. Babice v porodnišnici Jesenice so pred le� s svojim znanjem in kompetencami uspešno vpeljale številne novos� na področju babiške zdravstvene nege. Poleg babiške ambulante in sprememb v ob porodnem obdobju, sedaj že vrsto let uspešno deluje tudi babiški oddelek. Ključne besede: babiška zdravstvena nega, avtonomnost babic, babiški oddelek IZVLEČEK A midwife is an expert who supports, nurtures and advises with her knowledge and competences women during pregnancy, childbirth and the postpartum period. Midwifes in Europe have varying degrees of autonomy. In many European countries, midwives independently manage a normal pregnancy, birth and postpartum period. Despite the fact that Slovenian midwives are the least autonomous in Europe, this does not apply to maternity hospital in Jesenice. The midwives in the Jesenice maternity hospital years ago with their knowledge and competences successfully introduced many innova�ons in the field of midwifery nursing. Besides midwife clinics and changes in delivery period, it has been successfully opera�ng for many years now the midwifery department as well. Key words: midwifery nursing, autonomy of midwives, midwifery department 47 1 UVOD 1.2 Avtonomnost babic Nekoč so bile babice porodničarjeve učenke in pomočnice, danes so izobražene strokovnjakinje. Babice danes za opravljanje svojega poklica uspešno zaključijo študij babi- štva in so vpisane v register zdravstvenih delavcev. Za opravljanje svojega poklica imajo pridobljeno ustrezno licenco. Babica je danes strokovnjakinja, ki s svojim znanjem in kompetencami podpira, neguje ter svetuje ženskam med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Čeprav babice s svojim znanjem in kompetencami lahko nudijo kakovostno in varno ba-biško zdravstveno nego in imajo željo po spremembah, v številnih slovenskih porodni- šnicah niso tako avtonomne, kot bi lahko bile. Spremembe v zdravstvu potekajo počasi, največkrat pa se sklicujejo na pomanjkanje kadra, ter tako do sprememb sploh ne pride. V Sloveniji imamo 14 porodnišnic in le v 2 porodnišnicah babice vodijo zdravo noseč- nost V babiški ambulan� in imajo babiški oddelek, kjer spremljajo zdrave otročnice. Namen prispevka je prikaza� primer dobre prakse v porodnišnici Jesenice – vodenje babiškega oddelka. Babice v porodnišnici Jesenice so dokazale, da kot avtonomne sode-lavke s svojim znanjem in kompetencami lahko prevzamejo del nalog, ki jih sicer izvaja porodničar. 1.2 Spremembe porodnišnici Jesenice Pred le� se je način dela babic v porodnišnici Jesenice močno spremenil. Najprej so babice spremembe uvedle v porodni sobi, kasneje v pred porodnem obdobju in nato še v poporodnem obdobju z delovanjem babiškega oddelka. Spremembe niso nastale čez noč. Najprej je bilo potrebno spremeni� mišljenje zaposlenih, se zaveda� svojih kompetenc in znanja, ki ga lahko uporabijo v praksi. Potrebno je bilo tudi zaupanje in vzpodbuda zdravnikov, ter dodatna izobraževanja babic. Babice so tako pričele razvija� svojo babiško prakso in niso bile več le zdravnikove pomočnice, temveč avtonomne strokovnjakinje na svojem področju. Za uvedbo vseh sprememb ni bilo potrebno zaposli� dodatne diplomirane babice, le nekoliko reorganizira� delo. 48 Graf 1: Delež otročnic, ki so bile po porodu obravnavane na babiškem oddelku 2 BABIŠKI ODDELEK Poleg sprememb v predporodnem obdobju in sprememb v porodni sobi so babice v želji kon�nuitete babiške zdravstvene nege v letu 2015 pričele z delovanjem babiške-ga oddelka. Pred ustanovitvijo babiškega oddelka so se babice dodatno izobraževale. Skupaj z zdravniki so pripravile kriterije za vodenje otročnic na babiškem oddelku, ter izdelale ustrezno dokumentacijo. Najprej so babice dnevne vizite izvajale ob navzočnos- � zdravnikov, nato samostojno. Na babiškem oddelku se lahko vodijo zdrave nizko rizične otročnice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje. To so: normalni krvni tlak, normalna telesna temperatura, izguba krvi med porodom manj kot 500 ml, uterus skrčen, normalno stanje zaves�, ITM manj kot 30, zadnji Hb več kot 100mg/l, odsotnost poporodnega hematoma z revizijo, odsotnost kroničnih bolezni med nosečnostjo. Na babiškem oddelku uporabljamo dokumentacijo v obliki klinične po�. Praksa je poka-zala, da je klinična pot za vodenje zdrave otročnice pregledna in varna. V primeru odstopanj zdravstvenega stanja otročnice se v obravnavo vključi zdravnik. Zdravnik na klinično pot predpiše tudi vso terapijo in potrebne preiskave. Ob odpustu otročnice v domačo oskrbo zdravnik in babica pregledata vso dokumentacijo in otročnico odpus�ta. Ob dnevnih vizitah babice opazujejo krčenje maternice, stanje poporodne krvavitve, celjenje rane na presredku, redno odvajanje in izločanje, ter splošno počutje otročnice. Poleg naštetega dnevne vizite vsebujejo tudi zdravstveno vzgojno delo in svetovanje o dojenju, negi novorojenčka, osebni higieni, telesni ak�vnos�, kontracepciji, prehrani, ter duševnemu razpoloženju. Babica je otročnici vedno na voljo. 49 Ob odpustu iz porodnišnice babica otročnico informira o vseh možnih zaple�h, na katere mora bi� ob odpustu pozorna doma in poudarek je na �s�h zaple�h, ki zahtevajo čimprejšnjo obravnavo pri zdravniku. To je v primerih nenadne obilne vaginalne krvavitve, trombemboličnih zapletov, znakov povišanega krvnega tlaka, patoloških duševnih stanj, znakov mas��sa ali težav z dojenjem. Poleg ustnih navodil, prejme tudi pisna navodila. V primeru jezikovnih ovir pri albansko govorečih otročnicah se babice povežejo z uradno prevajalko že tekom bivanja in tudi ob odpustu iz porodnišnice. Albansko govoreče otročnice prejmejo pisna navodila v albanskem jeziku. Navodila vsebujejo tudi kontaktne številke, kamor lahko otročnica pokliče v primeru kakršnihkoli težav. Babica zdravstveno vzgojno delo in svetovanje nudi tudi otročnicam, ki jih sicer vodijo zdravniki. Ob odpustu iz porodnišnice babice obves�jo tudi območno patronažno službo, ki nadaljuje njihovo delo ob odpustu iz porodnišnice. Vse obves�jo po telefonu in za območje gorenjske pošljejo še list kon�nuirane babiške in zdravstvene nege po elektronski poš�. SlSlik ik a 1: a 1: K Kl linična pot V inična pot V ode ode nje nje z z drave drave otročnic otročnic ee (Splošna bolnišnic (Splošna bolnišnic a Je a Jesesenic nicee, 2020) , 2020) 3 RAZPRAVA Vse od leta 2015 babice s svojim znanjem in kompetencami uspešno vodijo babiški oddelek. 50V vseh letih ni bilo nobenih odstopanj pri obravnavi otročnic. Tudi otročnice so z obravnavo na babiškem oddelku zelo zadovoljne. 3 RAZPRAVA Vse od leta 2015 babice s svojim znanjem in kompetencami uspešno vodijo babiški oddelek. V vseh le�h ni bilo nobenih odstopanj pri obravnavi otročnic. Tudi otročnice so z obravnavo na babiškem oddelku zelo zadovoljne. G Graf 2: raf 2: Delež zDel adoevž zado oljs voljstva z obr tva z obravnav avnavo na babi o na babiške šk m odde em lku oddelku NjihovN o jizhovo z adov adovol oljstvo ž jse tvo ž vrst e o vr le s t to be le le t bele žimo žz imo ank ze tanke o o zto o ado zvadovol oljs j tvu, s tvu, ki jo ki pr jo prejm ejmejo ejo ob ob od- odpustu pustu iz iz por por odnišnice odnišnice . . V V e ečin čina a (99% (99%) ) ank aenke �r tirani anih h otr otroč očnic nic m meni, eni da , da so s jim o jim babice babic nudilee nudile enako ena vre kovr dno edno os oskrbo, kr k bo ot ,z kot dra zdra vnik, vni t k, er ter da d so a so s se z e z ba babic bi o co l lahk ahko o pogpo ovgovarja arjale le o so tv stva are re h, h, ki ki so jih so jih zzanimale in z animale in z a njih ne bi vpra a njih ne bi vpr šale zdr ašale z a dr vni a ka vnik .a. 4 ZAKLJUČEK 4 ZAKLJUČEK Vodenje nizko rizičnih otročnic v porodnišnici Jesenice je primer dobre prakse in bi Vodenje nizko rizičnih otročnic v porodnišnici Jesenice je primer dobre prakse in bi moral biti moral bi� na voljo vsem otročnicam v slovenskih porodnišnicah. Babice v porodnišnici na voljo vsem otročnicam v slovenskih porodnišnicah. Babice v porodnišnici Jesenice s Jesenice s svojim pridobljenim znanjem in kompetencami nudijo kakovostno in varno svojim pridobljenim znanjem in kompetencami nudijo kakovostno in varno obravnavo tudi v obra popor vnavo odne tudi m v obdobj popor u. Pom odnem anjkanje obdobju. Pkadra ne omanjk bi anje sm k el adr bi a ti r ne az bi log za smel nede bi� r lovanj azlog ez a babiških ne odde delov lkov anje v slove babiških nskih oddelk por ov odni v slo švnicah. V enskih po por rodnišni odnišnic ci ah. Jes V eni por ce zaradi odnišnici sprem Jese em nice bz,a-k i so jih radi uve spr dli eme nis mb,o z ki apos so lil jih i nob uve ene dli doda niso z tne dipl aposlili omirane nobene babice doda . S tne o pa s sv diplomirojim ane delom r babice. azb So remenili pa s svzdravni ojim ke, te delom r ob azbrtem e pove menili č z al dr ia zadovol vnike, t js er tvo ob ot t roč em ni pocv in eč zap ali z osle ado ni v h di oljs pl tv om o i otr ranih očnic ba in bic, ki z z vesel aposlenih jem izva diplomirjajo s anih voje de babic, lko, z i z a v kater eseljeega m s iz o s v e šol ajajo s a v le. oje delo, za katerega so se šolale. Literatura: Macun E. in Zupan K. (2014). Spremembe porodniške in babiške prakse v SB J 51 esenice in rezultati. Moč za spremembe v praksi – Sodobni pristopi v skrbi za ženske in otroke. Zreče: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in babic Strgar M. & Macun E. 2015. Model popolne avtonomnosti babic na vseh področjih njihovih kompetenc v Splošni bolnišnici Jesenice. In Bogataj, V., etal. eds. Celovito prestrukturiranje? Odgovor so ljudje: Zbornik referatov. 24.letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, Portorož, 12. in 13.november 2015. Ljubljana: Slovensko združenje za kakovost in odličnost. LITERATURA • Macun, E. & Zupan, K. 2014. Spremembe porodniške in babiške prakse v SB Jesenice in rezulta�. Moč za spremembe v praksi – Sodobni pristopi v skrbi za ženske in otroke. Zreče: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in babic. • Strgar, M. & Macun, E., 2015. Model popolne avtonomnos� babic na vseh področjih njihovih kompetenc v Splošni bolnišnici Jesenice. In Bogataj, V., etal. eds. Celovito prestrukturiranje? Odgovor so ljudje: Zbornik referatov. 24.letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, Portorož, 12. in 13.november 2015. Ljubljana: Slovensko združenje za kakovost in odličnost. • Splošna bolnišnica Jesenice. 2022. Anketa »Zadovoljstvo porodnic« (Interni vir). Jesenice: Splošna bolnišnica Jesenice. • Kodeks e�ke za babice Slovenije, 2018, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 52 NAJPOGOSTJŠI IZZIVI DIPLOMIRANIH MEDICINSKIH SESTER V PATRONAŽNENM VARSTVU PRI OBRAVNAVI NOVOROJENČKA IN OTROČNICE NA TERENU Nika Kokl, mag. zdr. ved, Ana Sajovic, dipl. m. s. OZG, Zdravstveni dom Kranj, Patronažna služba Nika.Kokl@zd-kranj.si, Ana.Sajovic@zd-kranj.si IZVLEČEK Uvod: Namen naše raziskovalne naloge je prikaza� naloge patronažnih medicinskih sester na terenu in opisa� najpogostejše izzive s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Opisali bomo trenutno zakonsko ureditev patronažnega varstva v Sloveniji, osredotočili pa se bomo na primere iz prakse pri obravnavi otročnice in novorojenčka po odpustu iz porodnišnice. Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna deskrip�vna metoda pregleda literature. Domačo in tujo literaturo smo pridobili s pomočjo iskalnika Google Učenjak, Chinal in PubMeD. Pri iskanju so nam pomagale ključne besede (»otročnica«, »novorojen- ček«, »patronažna medicinska sestra«, »patronažno varstvo«, »poporodna depresija«, »dojenje«…). Po pregledu literature smo pridobljene podatke podkrepili s primeri iz prakse. Rezulta�: Patronažna medicinska sestra igra pomembno vlogo pri oskrbi otročnice in novorojenčka na terenu. V prvem mesecu staros� patronažna medicinska sestra druži-no na domu obišče približno sedemkrat, količina obiskov pa je odvisna od zahtevnos� obravnave družine. Diskusija in zaključek: Pri obravnavi problema�ke pri posamezniku in družini je pomemben mul�disciplinarni pristop in vključevanje patronažne medicinske sestre z različnimi drugimi službami. Namen patronažnega varstva je zagotovi� ustrezno telesno ter duševno dobro počutje pacientov in njegove družine. Ključne besede: otročnica; novorojenček; patronažna medicinska sestra; patronažno varstvo; dojenje 53 UVOD »Patronažno varstvo je oblika zdravstvenega varstva, ki se v večini izvaja na paciento-vem domu. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ak�vno skrbi za zdravstveno stanje prebivalcev na svojem območju in jim pomaga v skrbi za njihovo zdravje in zdravje njihovih družin.« (NIJZ, 2020). Zaradi načina in mesta delovanja se patronažno varstvo opredeljuje kot �s� del primarnega zdravstvenega varstva, ki najhitreje prepozna družbene probleme in spremembe ter se s pridobljenimi informacijam iz terena nanje lahko tudi hitro in učinkovito odzove. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu obravnava posameznika, njego-vo družino in lokalno skupnost v okolju, kjer bivajo, delajo, se učijo in igrajo (NIJZ, 2020). Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo patronažne medicinskes sestre zahtevajo: • novorojenčki, dojenčki, šolarji, nosečnice in starejši…, • pacien� iz spremenjenih življenjskih razmer, • pacien� socialne ogroženos� (priseljenci, brezdomci …), • pacien� zdravstvene ogroženos� (invalidi in kronični bolniki …) (NIJZ, 2020). Patronažno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih in je dostopno vse dni v letu (NIJZ, 2020). Patronažno zdravstveno varstvo na področju reproduk�vnega zdravja ureja zakon o zdravstveni dejavnos� (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94 – odl. US, 37/95, 8/96, 59/99 – odl. US, 90/99, 98/99 – ZZdrS, 31/00, 36/00, 45/01) in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 77/98 – odl. US, 6/99, 56/99-ZVZD, 99/01, 42/02 – ZDR in 60/02), ki ga izda minister za zdravje. Ak�vnos� patronažne sestre v sklopu varovanja reproduk�vnega zdravja obsegajo: • pregled zdravstvene dokumentacije; • svetovanje o pripravi na porod; • svetovanje o oskrbi in načinu življenja novorojenčka; • nasve� o dojenju in pravilni prehrani otročnice; • oskrba otročnice in novorojenčka (pregled dojk in čišče, nadzor nad krčenjem maternice, nega epiziotomijske rane in rane po carske rezu, kontrola krvnega tlaka, nega novorojenčka). Nosečnica ima v okviru patronažnega varstva pravico do enega preven�vnega patronažnega obiska, otročnica pa do dveh preven�vnih patronažnih obiskov. Dojenčku v prvem letu staros� je je namenjenih šest patronažnih obiskov, še dva dodatna obiska 54 pa sta namenjena dojenčkom slepih in invalidnih mater (do dopolnjenega otrokovega prvega leta staros�). Če se ugotovi potreba po več obiskih, kot je določeno v sklopu preven�vne dejavnos�, se patronažna služba poveže z izbranim ginekologom oziroma izbranim pediatrom (Uradni list RS, št. 37/2003). Slika 1: Priporočena časovna shema preventivnih obravnav v okviru reproduktivnega zdravja Slika 1: Priporočena časovna shema prev (NIJZ,entivni 2021) h obravnav v okviru reproduktivnega zdravja (NIJZ, 2021) Namen in cilji Namen je predstavi� zakonsko ureditev patronažnega varstva v prenatalnem obdobju, s poudarkom na obiskih otročnice in novorojenčka. Osredoto čili se bomo na primere iz Name pr n i ak n c se, i k l i ji prikazujejo problema�ko s katero se patronažne medicinske sestre srečujejo vsakodnevno. 55 Namen naše raziskovalne naloge je predstaviti zakonsko ureditev patronažnega varstva v prenatalnem obdobju, s poudarkom na obiskih otročnice in novorojenčka. Osredotočili se bomo na primere iz prakse, ki prikazujejo problematiko s katero se patronažne medicinske sestre srečujejo vsakodnevno. METODE Metode pregleda Pri izdelavi naloge je bila uporabljena neeksperimentalna deskrip�vna metoda pregleda literature. Domačo in tujo literaturo smo pridobili s pomočjo iskalnika Google Učenjak, Chinal in PubMeD, zbiranje literature pa je trajalo od 13. junija do 27. junija. Pri iskanju so nam pomagale ključne besede (»otročnica«, »novorojenček«, »patronažna medicinska sestra«, »patronažno varstvo«, »poporodna depresija«, »dojenje«…). Po pregledu literature smo pridobljene podatke podkrepili s primeri iz prakse. Vključitveni kriteriji so bili članki v obdobju od leta 2013 do leta 2023, z izjemo Uradnega lista iz leta 2003. Uporabili smo prosto dostopne recenzirani strokovne in znanstvene članke v slovenskem in angleškem jeziku REZULTATI IN PRIMERI IZ PRAKSE Rezulta� v nadaljevanju prikazujejo izkušnje naših patronažnih medicinskih sester ter primere iz prakse. Prepoznavanje poporodne depresije Poporodna depresija je vrsta depresivnega stanja, ki se pojavi po porodu in vpliva na čustveno stanje, razpoloženje in splošno funkcioniranje matere. Prepoznavanje poporodne depresije je pomembno za zdravje in dobro počutje otročnic ter celotne družine, saj je od čustvenega stanja in razpoloženja odvisno tudi kako bo otročnica zmogla skrbe� za novorojenčka (Schiller, et al., 2015). Patronažne sestre imajo ključno vlogo pri prepoznavanju poporodne depresije, saj kot edine zdravstvene delavke vstopajo v hiše, kjer je poporodna depresija pri ženski pogosto najbolj izražena. Poporodne depresije so večkrat spregledane, saj jih otročnice skri-vajo. Tu je pomembno poudari� tudi pomen zaupnega odnosa, ki ga patronažne sestre vzpostavijo z otročnicami, kjer se ustvari prostor za odkrit pogovor o psiho-fizičnem počutju. Z empa�jo in razumevanjem pomagajo materam izrazi� svoje skrbi, tesnobo ali depresivne simptome (Brown, 2019). Otročnica AA pred porodom, ni imela psihičnih težav. Nosečnost je potekala brez težav. Rodila je v 41. tednu nosečnos�. Porod je bil dolg 12 ur in se je zaključil z urgentnim carskim rezom zaradi nezadostnega spuščanja ploda in slabega CTG-ja. Pri otročnici AA je bilo opravljenih 10 obiskov do otrokovega dopolnjenega 1 meseca staros�. Prvi obiski v družini so potekali brez večjih posebnos�. Vsi obiski so bili dolgotrajni, značilno so se iz strani otročnice začela pojavlja� ponavljajoča vprašanja in dvomi o pravilni skrbi za novorojenčka. Otročnica AA se kljub pridobljenemu znanju ni poču�la opolnomočena in samostojna v skrbi za svojega otroka. 56 Patronažna sestra je pri tretjem obisku začel opaža� simptoma�ko poporodne depresije, na to jo je opozoril tudi mož otročnice. Otročnica AA je na začetku opisovala izgubo ape�ta, nespečnost in otožnost. Patronažni sestri je pri svojem delu z otročnico v po-moč orodje Edinburški test, ki služi presejanju poporodne depresije. V skladu z opisano simptoma�ko je naša otročnica prej navedeni test izpolnila z velikim številom točk, ki so potrdile sume svojcev in patronažne sestre. Eden izmed vprašanj v tem vprašalniku sprašuje tudi o samomorilnih mislih, ki pa se v tem obdobju pri naši otročnici niso po-javljale. Pridobljene podatke in opažanje je patronažna sestra predala njenemu oseb-nemu zdravniku. Oče otroka je prevzel velik del skrbi za novorojenčka in je nudil oporo otročnici AA. Zaupen odnos med patronažno sestro in otročnico AA, je le-tej omogočil izražanje svojih skrbi in čustev. Šele po desetem obisku patronažne sestre je otročnica AA je privolila v psihiatrično obravnavo. V nadaljevanju je bila obravnavana otročnica hospitalizirana 9 mesecev, z večkratnimi poizkusi samomora. V navedenem primeru je patronažna sestra igrala pomembno vlogo prepoznavalke prvih znakov njene poporodne depresije in s tem preprečila možne tragične posledice le-te. Komunikacijske bariere Zdravstveni delavci se večkrat srečujemo s komunikacijskimi barierami. V Kranju se zadnja leta srečujemo s problema�ko albansko govorečega prebivalstva. Nepoznava-nje slovenščine predstavlja velik problem na vseh področjih delovanja zdravstva. V ZD Kranj velja splošno pravilo, da morajo albansko govoreče družine v primeru koriščenja zdravstvenih storitev zagotovi� ustreznega prevajalca. Patronažne sestre se velikokrat srečujemo s problemom, da te družine ne zagotovijo ustreznega prevajalca, kar oteži proces dela. Kot primer iz prakse, lahko navedemo albansko govorečo otročnico, ki je rodila tretjega otroka. Prvorojenka je bila stara 13 let, druga hčerka pa 4 leta. Otročnica ni razumela in ni govorila slovensko. Ob obisku patronažne medicinske sestre je poleg otročnice, doma ostajala tudi starejša deklica, ki je prevajala celoten obisk. Pojavi se vprašanje, ali deklica pri trinajs�h le�h sploh lahko smiselno razume in ustrezno prevede podatke in nasvete, ki jih preda patronažna sestra. Mlade albanske otročnice se rade poslužujejo orodja Google Translate, ki pa je vprašljivo iz vidika smiselnos� in pravilnos� prevoda. V naši patronažni službi smo pripravili soglasje v podpis albansko govorečim družinam brez prevajalca, da prevzemajo odgovornost, da so bili patronažni obiski izvedeni brez ustreznega prevoda. 57 Lansko leto se je pojavilo tudi nekaj beguncev iz Ukrajine, pri katerih smo se prav tako srečevali z jezikovnimi ovirami, vendar so bili patronažni obiski opravljeni v angleščini. Ti patronažni obiski so bili oteženi tudi zaradi stanovanje problema�ke in primanjkljaja osnovnih potrebščin za otročnico in novorojenčka. Neurejene socialne razmere Patronažna sestra se pri svojem delu srečuje z ljudmi v različnih socialnih pogojih. Bivanjski prostori so nemalokrat premajhni za številne posameznike in družine. V obravnavi smo imeli 10 člansko družino, ki je živela v zelo majhnem stanovanju. Stanovanje je bilo higiensko neustrezno za življenje družine. Na to problema�ko smo bili opozorjeni že iz strani porodnišnice, pojavil se je tudi sum na garje otročnice. Zaradi nerazumevanja napotkov patronažne sestre ter vztrajanju neustreznih bivanjskih razmer smo vključili tudi območni Center za socialno delo. S pomočjo mul�disciplinarnega sodelovanja so bili ak�virani prostovoljci, ki naj bi družini pomagali. Težave pri dojenju Prvi obiski, ki jih opravimo v družini, so dolgotrajnejši zaradi pogovorov o dojenju, saj le ta za otročnico lahko predstavlja zahteven učni proces. Predvsem je pomembno da patronažna medicinska sestra otročnici predstavi dojenje na razumljiv način in jo ob tem opolnomoči, da je zmožna ustrezno poskrbe� za svojega novorojenčka (Krajnc, 2018). Najpogostejše težave na področju dojenja so: • Hranjenje po urniku: otročnice se držijo sistema hranjenja, ki je priporočen v porodnišnici, torej, da je novorojenček nahranjen na tri ure. Ob prihodu novorojenčka v domače okolje, ta shema hranjenja praviloma ni več ustrezna, saj je novorojenček vse bolj zbujen in zainteresiran za hranjenje. Otročnica to pogosto enači s tem, da njeno mleko ni dovolj hranljivo za potrebe novorojenčka. • • Obremenjenost mater z ustrezno količino zaužitega mleka med podoji: otroč- nice želijo s strani patronažnih medicinskih sestre pridobi� točna navodila, koliko časa morajo novorojenčka doji�. Skozi proces učenja, ki ga opravimo na obiskih jo opolnomočimo, da začne zaupa� svojemu novorojenčki in jo naučimo prepozna�znake lakote. • Pristavljanje na dojko: že v prvih dneh po rojstvu novorojenčka lahko nastanejo težave pri pristavljanju na dojko, pri reševanju teh težav so otročnicam v pomoč nastavki za dojenje ali silikonski aspiratorji za bradavice. 58 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK Patronažna medicinska sestra igra pomembno vlogo pri oskrbi otročnice in novorojenč- ka na terenu. V prvem mesecu staros� patronažna medicinska sestra družino na domu obišče približno sedemkrat, količina obiskov pa je odvisna od zahtevnos� obravnave družine. Prenovljen program patronažnih obiskov patronažni medicinski sestri omogo- ča poglobljeno obravnavo družine. Patronažne obiske opravljamo v skladu z norma�vi ZZZS ter NIJZ. V patronažni službi Kranj smo v letu 2022 opravili 4793 patronažnih obiskov otročnic in novorojenčkov. Na terenu se patronažna medicinska sestra srečuje z najrazličnejši-mi ovirami pri oskrbi pacientov. Pomembno je, da se pri ugotovljeni problema�ki na terenu pristopi celostno, saj obravnava na terenu zajema vse determinante zdravja pa-cienta. To vključuje obravnavo na področju fizičnega in psihičnega zdravja, socialni vidik ter duhovna prepričanja posameznika in njegove družine. Pri obravnavi problema�ke pri posamezniku in družini je pomemben mul�disciplinarni pristop in vključevanje patronažne medicinske sestre z različnimi drugimi službami, kot so primarni nivo zdravja, sekundarne zdravstvene ustanove in zdravstveni specialis�, socialna služba, negovalna služba, dom starejših občanov, policija…Pri oskrbi na terenu je pomembno zagotovi- � telesno in duševno dobro počutje pacientov in zadovoljstvo patronažne medicinske sestre, saj le s tem zagotovimo najbolj op�malno skrb za paciente. LITERATURA • Brown, M., 2019. Postpartum Depression Interven�ons. Digital showcase: nursing un-dergraduate work (doktorska disertacija). Progress in neuropsychopharmalogy & biological psychiatry, 34(5), pp. 766-776. • Krajnc A., 2018. Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja = The role of community health nurses in the promo�on of breas�eeding In: Bratanič B, editor. Dojenje : dober temelj za življenje : zbornik prispevkov / X. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Laško, 28 in 29 september 2018 . Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2018. pp. 51–56. • Nacionali inš�tut za javno zdravje, 2020. Patronažno varstvo. Available at: h�ps://nijz.si/ sistem-zdravstvenega-varstva/patronazno-varstvo/patronazno-varstvo-2/ [25. 6. 2023]. • Schiller, C. E., Meltzer-Brody, S. & Rubinow, D. R., 2015. The role of reproduc�ve hormones in postpartum depression. Cns spectrums, 20(1), pp. 48-59. • Uradni list Republike Slovenije, 2003. Uradni list Republike Slovenije št. 37/03. 59