OLA8 SVOBODE
SIvOTKNS KI TEDNIK
JU K«im Diutnu

Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
"00 I0JA DO ZMAGE")		1D0B HE MISLI SVOBODNO. SE HE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
St«T. 26.		Chicago, 111. 29. junija 1906. Leto V.
Cenjeni naročniki.
Opetovano imo se obcrntll d« nekaterih naročnikov z uljudno pr*šnj», da poravnajo zaostalo naročnino. Veliko je bilo število istih, kateri so nas u?iišali a še je takih kateri se za naše prošnje ne zmenijo. Ker pa lista brezplačno pošiljati ne moremo, primorani smo istim, kateri naročnine ne poravnajo list ustaviti. Zatoraj prosimo vse iste, ki nam dolgujejo naročnine, da nam jo blagovo-le dopostati, da jim list zamoremo nadalje pošiljati. Dolinikom, kakor tudi istim, katerim je potekla naročnina s I, julijem srna poslali s zadnjim, listom opomin k plačilu.	Upravništvo.
Tudi ta številko našega lista smo poslali raznim rodoljubom in nenaročnikam na ogled, ter jih tam potom uljudno vabimo na na-ročbo. Kdor namerava naročiti se na ''Glas Svobode" naj nam to naznani poštnim potom in priloži tudi naročnino, katera znaša celoletno za Združene deržave $1.50 ■a Avstrijo pa 10 kron.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Moskovski (poročevalec poroča, «La so teroristi v predmestju Vola dne 25. junija zvečer ustrelili dva pilicista in ranili pa več policistov in orožnikov. Tudi v Potrkowu je bilo nekaj policistov ustreljenih.
Vojaštvo v K ras noj c selu je i-melo več zborovanj, na katerem so protestirali proti zaipovedi, katera jim prqjioveduje brati razne časopise.
Od,]>Oi>lani oddelki, ki so imeli nalogo taka zborovanja ravnali, so ste iprotiviH povelju in so naposled sam> se udeležili teli zborovanj.
V	Sebastopolu so se uprli trije bataljoni tatnošnje posadke, kateri so pri naskoku zajeli vse topove. Pešci so bili odposlani na ustaše a slednji so se umaknili v svoje barake.
Celemu svetu so krutosti koza-kov znane,' kar ti divjaki počenjajo se ne da več popisati in groza spre-letava človeka, ki premišljuje to podivjanje.
Do sedaj so požgali kozaki 4 mesta in nad 200 vasi. Može so pomorili. žene oskrunili, a to še ni dosti, pač pa so podivjanii kozaki oskrunil: celo !i- in 12-letne deklice. Cez tiuko i2letno deklico se je spravilo deset kozakov. seveda je revica pod kozaiki urnerla.
Nekatere take revice so znorele, .večina je pa tako zdelanib in o-skru njenih, da so opasno Zbolele in ne bode nikedar več zdrave.
Vse pritožile na pristojna mesta ne pomagajo nič.
V	seji dne 25. t. m. je prišflo do jako ostre debate. Ministra notranjih zadev Stolvpina so izzvižgali, ter je ves razburjen zapustil zbornico.
Na dnevnem redu so bile interpelacije tikaje se raznih, ^zahtev kmetovalcev.
Minister je pripoznal, da vlada med kmetskim slojem lakota, ter je izjavil, da1 je vlada dovolila 80 miljomov rubljev v pomoč kmetske-tnu sHoju.
Nekateri poslanci so ojstro 'kritizirali, da se ne pripusti .privatnim družbam olajševati brezupno »tanje kmetov, kajti deržavni uradniki so večji del pomožne svote spravili v svoj^.žepe in konecno so zahtevali, da se nastavil odbor, kateri bode razdelil medt potrrtme in se-
stradane k met« (primerne zmeske;
Židovsko izseljevanje se od dne do dne rapidno mnotži. Iz vseh kro-novin Rusije prihajajo Židi po veči-ivoma 'v Hamburk, od koder se potem odpeljajo v Ameriko. Sedaj pričakuje 45,000 židov vkercanja. Po železinicali se pa morajo zgla-siti nekoliko dnij pred odhodom, da jim pripravijo potreben prostor.
Žid je so mnenja, da bodo sedanjo dumo razpustili, in če se to zgodi, bi bilo za> nje dosti hujše, kakor je bilo do sedaj, radi tega zapuščajo trumomai deželo, v katerej mukajo tolikanj pretrpeti. Židov-stvo pravi, da so edino le združene deržave za njih naseljen je najbolj pripravne._____
AVSTRIJA.
Dunaj, 23. junija. Cesar je v Libercah obiskal češko nemško razstavo. Ob prihodu v mesto ga je ljudstvo burno jiozdravljalo, Čehi m Nemci so se potrudili poležati nekak medsebojni sporazum, ter so skupno pripravili došlemu cesarju burne ovaciie.
Za časa bivanja cesarja v Lber-cah je tudi češki poljedelski minister Pacak gost nemškega polje-itel^kega ministra.
V*e to pa vprizarja med ljudstvom sporaztwruii položaj in tudi izrazi češkega kakor tudi nemšike-ga ixjljedelskega ministra kažejo, da bode prišlo med Nemci in Cehi do popolnega sporazuma. Deržava sama na sebi pa to podpira kar le mogoče, in radi tega je tudi sam cesar prišel v Liberce.
Dunaj, 26. junija. Avstrijsrka delegacija je ogrskem položaju zadala jako občutljiv inahljaj. V prihodnje bode morala Ogerska letnih 24 miljonav kron več prispevati za ol>oj estranske izdatke Avstro-()gerake. Ta predlog je Ogersko silno razburil. Ogrsko časopisje ljuto napada dunajske sile in celo deržavno časopisje propogandtra za ločitev Ogerake od Avstrije.
NEMČIJA.
Berolin, 26. junija. Iz najnovejših j>oročil se posnema, da se bode-ta nemški cesar in ruski car zagotovo sešlai v nemškem vodovju in iz Dunaja se poroča, da bode ta sestanek velepornemban, kajti na tem se bodo vršila posvetovanja za udušitev ruske ustaje in sicer s pomočjo celega srednjeevropejskega vojašljva. Pričakuje se na Ruskem >plošne ustaje in ker se ruj^ka vla-rla na svoje vojaštvo zanesti ne mora, t>odejo sile drugih deržav intervenirale.	»
Zahvalni obisk.
(kk> irancoskih rudarjev pride v Heme, Westfal-ko. Ta obisk ima značaj zahvale rešilnemu tnož-tvu, katero je s tolikanj pogumom delovalo za rešitev ponesrečenih v Courries.
Med temi ^o tudi isti. ki so ostali živi pO katastrofi, katera je zahtevala 1,200 žrtev.
Celo odposlanistvo vodi sin prejš-nega prezidenta Carnota. K temu so se tudi pridružile razne konpo-racije pariške univerze, ognjegas-cev in razne druge skupine višjih uradnikov.__
ITALIJA.
Rim, 25. maja. Italjanska policija je baje zasledila novo zarorto proti življenju kralja Viktora E-inanuela.
V stanovanju anarhistov Laudi in Ferretto so našli tri napdTnjene bombe.
Laudijevo stanovanje meji' na železničiio progo, po katere} bi se imel peljati "kralj s kraljico v An-cono. Laudijai in devet <Mgft anarhistov so zaperli.
FRANCOSKA.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Na povelje sodnega likvidatorja so v Neversu z oboroženo silo iz-gnaJi 26 uršitlink iz njihovega' samostana.
Ministrski svet je sklenil, da je smatrati za duhovne seminairiste te tiste o?ebe. ki jih duhovne zveze priznajo za take. S tem se hoče pa-jieia prisiliti, da spremeni svoj odpor napram ločitvi cerkve od države. _
VELIKA BRITANIJA.
VOJNA IGRA NA MORJU.
Velika Britanija se pripravlja na veliike pomorske vaje, v yvrho katerih je mobilizirala 325 bojnih ladij in 63,000 mož.
Naloga teh vaj bode varovati Irsko obrežje pred sovražnikom.
Te vaje na morju bddo največje kar jih je bilo še do sedaj,
I^ondon, 19. junija. V parlamentu se je razpravljala zadeva o skrajno neznosnih razmerah čikaških klavnic. Konservativec Hiaks je prašal vojnega ministra, če mu je znano, koliko ljudi je bilo za časa južnoafrikanske vojne po Čikaš-kih mesenih konservaih zastrupljenih. Minis-ter mu je odgovoril, da mu je pač znano, da je del 'kotiserv prišlo iz člkage a da ne ve povedati, koliko ljudi je po zavžitju tih obolela oziroma umerlo. Sklenilo se je nadalje vsa naroČila konserv in mesa od Čikaških mesarjev preklicati.
Ameriške resti.
Goljuf ITalsh.
Znani bankar Walsh, kateri je nekoliko stotisočakov ogoljufal, je še vedno na prostem.
Senator Tillman je v senatu rekel, da so oblastim dobro znane njegove lumparije, a oblastva nočejo uvesti kazenskega po-itopanja, to pa radi tega; ker je Walsh prom i-nentni član republikanske stranke, katera pa svojega člana z odločnostjo zagovarja, ter preprečuje oblastvenega postopanja proti njemu.
Rojak umrl.
Dne 12. t. 111. se je Franc Vato-veo v tovarni, (kjer je delal, tako hudo poškodoval, ila je dne 18. t. m. v Pittsburški bolnici umeri.
Pokojni je prišel še le pred tremi mesec; i/, starega kraja — a mesto sreče — našel je hladen grob.
Doma je bil iz Gornjih Ležeč na Kranjskem.
Delavski vodja zaprt.
Danijela Henrija, predsednika unije delavcev na ladijestajah v Ogident>burgu, X. Y.,*o zaprli. Obdolžili so ga, da je v zvezi z grozilnim pismom, katerega je nekdo pisal, da bodo Preskotove sreberne rudnike zažgali. Predsednik pa za-terjuje, da nič ne ve o tem in da je popohvoma nedolžen in hoče tudi dokazati, da ni kriv dejanja, katerega se mu pripisuje.
Mitchell proti Gompffisu.
Predsednik združenih premoga-rjev Mitchell je članom organizacije nasvetoval se ne baviti s politično ustanovo za izvolitev novega svojega kandidata, ter ne posnemati zadruge, ki so imenovale svoje kandidate.
Mitchell svetuje, da bi se priklopih vže dbstoječi stranki in ne nastopali še z ilastnitn kandidatom.
Suženjstvo v Missouri.
Bratje Kari, Jacnes in Rex Smith posestniki plantaž v Sikes-
tonu, Mo,, so z šestimi drugimi ta-mošnjimi posestniki obtoženi, da so z 44 zamorci popolnoma suženjsko postopali. Cnne proletaTce so ukle-pali v verigi, ter jih slražili s krvnimi psi, da niso pdbegnili. Ta proces bode dne 11. sqptembra t. L pričel.
fender pičice pravice.
V	kabinetni seji, kateri je predsedoval sani predsednik, se je oklenilo tnistno družbo za olje zaradi nepostavnega [>ostopanja in sicer v* protislovju proti trustniin postavam. zasledovati in generalni deržavni pravdnik je zaukazal uvesti kazensko sodno ^stopanje.
Obtožnica se opita na dokaze, ki jih je [ireiskavai spraivila na svitlo in ki so |xxllaga kazenskemu posto-panju. Cel proces bode se.tuacijo-nelen, kajti razkritja so pač taka, da je -skoraj neverjetno.
Kapitalisti se pa pridno pripravljajo na obrambo, in radovedni smo, če se bode tudi v tem slučaju pokazalo: "Je li denar sveta vladar."
Preslabo ca pse.
V	laJioratoriiu zdravstvenega u-rada v Tapeki, Kans., so poskušali meso na tak način pripraviti, kalkor ga jwipravljajo po klavnicalh. Po-tresli so gai z boraksom in benzoa-tom — na to pa- dali to meso zavži-ti d vem psom in glej obadva psička sta zbolela po zavžitju tega mesa.
Tretji psiček, kateri je dobil pri tem poskusu naravno meso, pa je ostal čil in zdrav.
Ker ima denar.
Soproga bogatega pivovarnarja Kaufmanna v Siouix Falls, katera je obtožena, dai je zakrivila smrt svoje služabnice, je postavljena jxxl poroštvo $25,000.
Hogataiši v Sioux Falls so spravili to svoto skupaj, ter so vie hoteli hudodelko pustiti iz preiskovalnega zapora.
Ljudstvo pa sosebno jia ženske so proti temu protestirale, ter izjavile, da kakor hitro bode ta na prostih nogah, jo bodo linčali, ter stanovanje. kjer stanuje, razstrelili.
Na to seveda ni obtoženki nič druzega ,preostalo, 'kakor da še nadalje in sicer prostovoljno v ječi pričakuje obravnave in dbsodbe,
L's mr cena.
ILdith Moore, katera je bila svo-ječasno v norišnici v Lincoln, Neb., in ilcatera bi morala pričati o brutalnosti paznikov v tem zavodu, so dobili na nekem polju usmrčno.
Usmrtili so jo pazniki, lioteč na ta način ud&tranvti obteževflno pričevanje, katero bi gotovo provzro-čib> o1»soi11k> krutih paznikov.
S'enwijonclcn umor.
Harry Thaw znani pitsburski milijonar je dne 25. t. m. zvečer v Madison Square Roof vrtu u-smrt'l arhitekta White, kateri je baje živel v nedopustnem razmerju 7. miljonarjevo soprogo.
Morilec se je pustil mirno prijeti, ter odvesti v zajior, brani se pa povedati uzroka svojega čina.
Ko je na svojega tekmeca streljal. je rekel;
"NiČvrednež tu imaš plačilo za to, ker si mojo srečo raadrl.'
Ruski ogledu hi.
Knjižničar Astorjeve knjižnice v New Yorku je izjiovedal, da prihaja v to'knjižnico ruski ogleduh, ter pazi posebno na iste osebe, ki prebirajo anarhistične ali socialistične listine, ter vsacega zaznamuje v svoj zapisnik. Ta ima tudi svoje agente, kateri nadzirajo v New Yorlku živeče Ruse in pazijo posebno na to. je k eden ali drugi član revcfiucijomame skupine. *
'Nemška smwmvlnica noče plačati.
Severno nemška zavarovalnica proti ognju vz Hairijurka je Zeleni-
la svoje delovanje na paci'fionean dbrežju prenehati. Nje generalni zastopn'k, kateri je 26 let vodil glavno agenturo, je vže odstopfl.
ZavaravaJna družba se brani plačati škodo na po nje zavarovanih poslopjih v San Francisco, ki so bila razdejane ali pa< poškodovane po nožarju, ter se skflicuje na rtefko doloolio, ki pravi, da družba ne plačuje po pOtresu in vslad tega nastalega požarja nobene škode. Družila bi morala plačati približno tri iniljone dolarjev, a ni do sedaj kljub temu, da je pokrita s 60% pozavarovanjem, splačala nobenega centa.
Deževalo kamenje.
Iz Wilkesbarre, Pa„ poročajo, da je 'bližini Trumansburga pred nekaj dnevi padel meteor, kateri se je tako razkropiti, da je kamenje 'kar deževalo.
Kamenje je bilo debelo kakor človeška pest in je s tako silo padalo na zemljo, da se je .po marsikaterih mestah globoko zarinilo v tla.
Nekega delavca Lehigh Vali ley železnice, katerega je kameni(t dež ravno zajel, je kamenje močno ranilo, njegovega konja pa ubiffo. Delavec si je rešil s tem življenje, da se je spravil pod ubitega konja, ter se s tem ubranil padajotčtrn kamnom. Ranjenih je več drugih oseib.
CHICAGO. ' Žrhv mi čikaških železnicah.
D. M. F. Doty je majorju Dunne predložil štatistko, iz katere se razvida, da so čikaške železnice od i. maja pa do 19. junija usmrtile 21 ljudij, a ranjenih je bilo 107 oseb.
Major je na to izjavil, da bode lezniišlke uprave prisilil, da bodo' morale preskerbiti, da se ne bode pripetilo tolikanj nesreč, tudi je policijskemu oddelku zaukazal, da vsako nesrečo natanjko preiščejo, ter bode za vsako nezgodo" ali nesrečo tirjal visoko odškodnino v pritd ponesrečenca ali njegovih o-stalih.
Delavska razstmvi. Predsednik Gompers od A. F. of L. je posilal sem svoje zastopnike, ki naj bi vse potrebno pripravili za delavsko razstavo, katero bodo otvorili v Minneapolis meseca .novembra. Namen te je dokazati pridobitve organiziranih delavcev celega sveta posebno pa istih' v Združenih državah. V tej raizstavi se l>oile pokazalo, koliko je delavec napredoval v zadnjih C« letih. lii'nsa obesili Pretekli petek ob t uri popoldne .so morilca llessie Holisterjeve, Ri-iharda Ivensa obesili.
I vens je Ho/listerjevo dne 17. januarja pOiioči, ko se je vračala proti domu, napadel, ter jo umoril pred umorom pa še oskrunil.
Za to svoje dejstvo je dobit plačilo na vislicah.
ROJAKI 1
Se nam je v prijetnem spominu zadnja domača zabava, katero je priredil naš vrli delavki pevski zlior "Orel". Vsak udeleženec bil jepač zadovoljen z užitkom, ki nam ga je nudili omenjeni večer. Razšli smo se z nado, da nas bode "Orel" zopet v kratkem času razveselil z prireditvijo zafbave, rn res ta naša nada se uresniči, kajti dne H. julija t. 1. priredi delavski pevski zbor "Orel" skupni izlet v So. Chicago. Lake side Grove na Evv;ng Ave., nasproti kranjske cerkve. Odhod točno ob 2 uri popoldne iz zbirališča, to je gostilna g. Franka Mladiča na So. Centre Ave. v Chricagi. Vstopnina znaša 25 centov.
Zatorej rojaki, ne zamudimo te prilike in pojdimo se veseliti z veselimi dne 8. julija t. 1. zvi v So. Chicago.
SLAB SVOBODI
ft__
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest. Ponatis li »Slov. Narod«"
Tr«tJI dol.
XV.
Kmalu poteim so odšle vojaške patrulje po različnih potih iz mesta. Imele so nalog, preiskati vse hiše v brd>kem in v kamniškem o-kraju in zlasti tudi vse farovže. V Ljubljani je ta dogodek zbudil to lifko večje začudenje, ker je bilo znano, da je Avstrija sklenila a Francijo alijanco proti Rusiji, in še bolj zato, ker je bilo znano, da policija skrbno palzi na vsako količkaj sumljivo osebo in si ljudje niso mogli tolmačiti, kdo bi bil sedaj, po obsodbi Aimonada-Lavala, v Ljub>jani avstrijski agent. Policija je sicer aretovala več sumljivih mož, med njimi tudi Jerneja Do-berleta, in izvršila hišne preiskave v šentjakobskem in šentj>eterskem farovztr, ali nikjer ni našla niti najmanjše stvarice, ki bi jo bila pripeljala na pravi sled.'Samo pn sedanjem Bežigradu so ljudje našli osedlanega konja brez gospodarja in 'blizu konja je ležal samokres, ki je bil ipopolnoma tak, kakor saano-kresi, ki so jih našli orožniki na vozu pri Prevojah. Iz tega se je sklepalo, da se sumljivi jezdec mudi v Ljubljani, ali, kakor rečeno, zaslediti ga niso mag!'«
Med tistimi, ki jih je ta dogodek posebno razburil, je bil tudi Konrad. Kar naenkrat se je izpremenil in njegovo srce so razvneli zopet tisti nazori, ki jih je gojil pred 15 leti, ko so prvič prišli Francozi v Ljubljano in je bil on eden najod-ličnejših in najodločnejših nasprotnikov avstrijskega regima. Sam se je čudil tej izpremembi, ki se je v njem tako nagloma izvršila, a tega ni hotel priznati, da so to premem-bo provzroč le besede Mare Damjanove.
— LSil sem slab, mrtev, omahujoč, kor ni bilo nobenega povoda, ki bi bil razvnel v meni živeče ener-ihjr. Meni je treha dda, treba mi je b.ijev, treba velikih ovir, če se naj razvijejo moje moči. A tega povoda, tdi bojev ni bilo. Vojak v miru je podoben lovskemu p^u, ki ne sme na lov, nego je priklenjen k utici in mora lizati sklede. Tudi z mano je bilo tako. V deželi vlada red, v narodnem ozirvt smo dosegli več nego smo kdaj upali, neznosnim razmerami, ki so vladale za časa avstrijskega gospodstva, je konec, gospodarsko se godi ljudem dobro, saj je toliko denarja v deželi, kakor ga ni bilo nikdar. Ali se je čuditi, da so moje eneržije zadremale in oslabele, in da meje v tem položaju Ljudmilin prihod tako i>otrl?
Tako je govoril Konrad svojemu prijatelju Kopitarju, a ta ga niti podušal ni, ker je mislil na vse druge stvari. Mara je Konradu smehljaje pritrjevala, dasi je Vedela, da so to več ali manj de opravičevanja, pravi vzrdk premembe, ki se je zgodila v Konradu, pa da 'je ona sama.
Od tega dneva je bilo Konraida le malokdaj videti. Ves prosti čas — in imel ga je obilo — je porabil za delo. S čim se je bavil, tega ni nihče vedel. Tudi M ari ni ničesar povedal. A bil je veselejši kakor prej, in je sam vsem svojim znancem povedal, da je Ljudmila nego-va žena, da pa sta se ločila, ker se nista razumela. Sicer se je o tem mnogo šušljalo in govorilo po Ljubljani, a Konrad se ni za to čisto ,nič zmenil, nego hodil svoja pota. Sele čez nekaj časa je stari Podobnik povedal Kopitarju, da je Konrad izdelal nov in natančen načrt za utrdbo Gorenjske za slučaj vojne z Avstrijo in ga predložil generalnemu guvernerju. Mara je bila jako veeela, da je Konrad tako veliko in važno delo iz lastnega nagiba izvršil v kratkem času in poka^ zal toliko eneržije, njeno veselje p« je postalo še večje, ko je bil Konradov načrt sprejet, leo je bil Kort-rad dodeljen generalnemu stalni in
je dobil naročilo, da svoj projekt iarvrsi. Z deli se je začelo v tivolskem gozdu, na strani, ki je obrnjena protr Savi; sedanji takoisne-novani "Kanonenweg" je zadnji o-stanek tistih utrdb.
V tem časni, ko je Konrad, računajoč z pventuvalnostjo, da Avstrija napade Ilirijo, sestavljaj svoje •načrte, se je v Ljubljani ustanovila loža prostozidarjev. Nastanjena je bila v redulnem poslopju v pritličju. Okna ložinih prostorov na strani Florijanskjh ulic so bila zazidana, nad vratmi pa je bil napis:
Franco Illyrienne S. L. T. D. des amis du Roi de Rame et de Napoleon Amicitia a Ca rit as O . • . de Lavbach.
Veliki mojsber lože je bil Napoleonov zaupnik Las-Cazes, njegova namestnika sta bila gei»eralni zakladnik Ferino in poštni ravnatelj d'Etilly. Med člani so bili tudi razni domačimi, tako odvetnik dr. Rozman, knjigotržiec Korn, odvetnik dr. Lindtner, kanonik Walland, kanonik Pjnhak, hišni posestnik poleg Sv. Flor i j litra' in p recepte ur 'Hudabivnik, zvonar Vineencij Sa-massa in Andrej Kopitar. U sta-novna seja je bib dne 1. februvar-ja 1812.
Duhovščina* je zaradi ustanovitve lože zagnala velik krik in razvila veliko agitacijo, češ, da hočejo framazoni zapreti cerkve in odpraviti vse zakramente. In agitirala je toliko strastnejše, ker so bili med bem odpravljeni katoliški prazniki in js; bila uvedena civilna poroka v Iliriji, ker so se njeni dohodki znatno skrčili in ker je vlada duhovnike strogo nadzorovala, saj jih je imela — in s cer opravičeno — na sumu, da za slučaj vojme z Avstrijo pripravljajo revolucijo.
Z dekretom z dne 26. februvarja 1812. je bila ustanovljena nova občinska organizacija za Ilirijo. U-prava ljubljanske mestne občine se je poverila posebnem it municipal-nemu odboru, županom fm je bjl i-menovan baron Kode!!:. V odboru so bili odvetnik dr. R11-, trgovec Primic, hišni posestnik Čebul, trgovec Nikolaj Reclier in trgovec Andrej Malič. Novi župan je tem po-vodotn priredil v redutni dvorani banket s plesom, katerega se je u-deleiil tudi generalni guverner grof Bertrand s francoskimi dostojanstveniki.
Eden prvih, ki je zapustil redut-110 dvorano, je bil Andrej Kopitar. Ge na kaki slavno sti ni InLo baronice Cojzove, se je vselej dolgočasil in je h:tro izginil. Pred redut-no dvorano je bila zibratra' velika množica, ki je čakala na odhajanje gostov. Kopitar je nekoliko obstal in sir ogledoval ljudi, ki so bili tatko potrpežljivi, da so čakali po več ur, samo da vidijo nekaj lepih oblek. Tudi kurat Svetlin je bil med njimi in njemu se je Kopitar pridružil.
—	Kdo je neki to? je naenkrat vprašal Kopitar, uzrši med ljudmi visokega starega moža. Nekje sem ga že videl, a ne spominjam se, kje.
—	Tudi jaz ga ne poznam, je menil Svetlin. Se nikdar ga nisem videl, dasi .jKiznanu vsacega Ljubljane a*na.
Kopitar je stopil k zidu in posvetil tujcu vso pozornost, a kolikor si je tudi belil glavo, uganiti tii mogel, kje je videl tega človeka.
Tujec je medtem zapustil svoj prostor in kren I čez cesto.
—	Pojdiva malo za njirtj, je rekel Kopitar svojemu prijatelju Svetlin u in ta je bil koj zadovoljen.
Pot se jima je izplačala. Tujec je šel čez Čevljarski most in odtod .po Bregu v Trnqvo, kjer je izginil iv hiši Jerneja Daberleta. Strme sta Kopitar in Svetlin obstala. 1 — Saj se mi je koj zdelo, da je ta človek sumljiv, je šepetal Kopitar. In zdaj; se tudi spominjam, kje sem ga videl.
Daljo prid*
DNEVNI KURZ. 100 kron arstr. velj. Je $20 W Temu Jo prMJatl He 10 cmmfr w pot talno.
Dilavcu, ki prihaja v kmtriko.
— Spisal: Raj ko. —
V veliki newyorskri Juki te vže od daleč pozdravlja velikanski kip, ki predstavlja prostost. Navdušeno ogleduješ mogočno podobo, ki steza gorečo bakljo prostosti proti nebu, kazaje ti na ta način, da kmalo stopiš"na zemljo, kjer vlada svoboda, kjer bodes prost istih spon, ki so te znalb.iti v 5jari, domovini duševna priklepale, ter osužnjile tvojo dušo.
Veseliš se te velikanske prikazni, kajti ob pogledu nji to, stremeni tvoje srce po prerojenju, to je po istem prerojenju, kojega si znabiti leta in leta zaman bkal v naročju starega kraja.
Prost bodeš, vžival bodeš svo-l>odo, napredoval bodeš in vže se v domišliji predstavljaš — doseg tvojega cilja, tvojega hrepenenja.
Vvakdor, kdor zapušča staro domovino prihajaje v Ameriko ima pač nalogo si gmotno ali materijel-no stanje nekoliko zboljša-ti, a ne samo to, pač pa vsakdor misli — videl bodem svet, naučil se bodem marsikaj, spoznaval ljudi, in napredoval bodem, hrejK-neč po vedi in omiki.
Res lepega pomena' je tvoja naloga, kajti stremenenje po vedi, omiki, prostosti in materijelnemu po-boljšku je blag cilj tvojih želja in srečen isti ikojemu $e to v resnici in kateri more svojo nalogo izpeljati.
Kadar ugleda* v New Yorski lu-ki velikanske stavbe, katere so po 20 in še več nadstropij visoke, vzklikneš nehote: 'Jedi to mogoče?' in misliš si. kjer so taki^velikanske stavbe, mora biti tudi kaj druzega velikansko, brezmejna mora biti prostost in ?voboda in v duši tudi primerjaš vzporednico tih stavb z vedo in omiko.
Željno pričakuješ izkrcanja, kajti tvoje oči hrepene, da vidijo a-meriško mogotstvo, a duša tvoja si želi ven na prosto, kjer bodeš prosto in -vobodno strmel nad novim svetom.
Amerika ! vzklikaš v notranjem, in košček New Yorskega pristana te je nauditšil za novo domovino.
Kmalo, da prekmalu jo bodeš .-poznal in takrat liodeš uvidel, da -o bile tvoje iluzije le fata morgana. katera je baš prekmalo zginila, ter podrla ti tvoje upe in oropala tvoj pogun. in navdušenje.
Prvo prostost^iričneš uživati na Ellis Islamdu (Elijev otok), kamor -e mora vsak vseljenec oglasiti. Vender to pač ni prostost, kajti zamrežena okna, zastraženi uhodi, žalostni obrazi, jokajoče žene in o-trofcr, preklinjajoči možje — je li to prostost? Ne! Znabiti si tako srečen, da se kmalo rešiš kraja, kjer te naduti ameriški uradniki pahajo tje pa sam, ter da se rešiš otoka gorja in solz, a morebiti bodeš tudi tolikanj nesrečen, da bodeš moral prebivati nekoliko dni j na tem žalostnem kraju, da celo tedne — in tak rait bodeš kmalo sprevidel, kako se onr kip prostosti laže ki se razteza po newyorski luki, kazaje ti prostost, kaizaje ti svoltodo.
Prideš v velikansko me?to New York, — strmiš — kajti do oblakov ti segajo velikanske hiše in komaj se oddahneš od enega začudenja vže prideš v druzega. Bil si znabiti po večjih mestah, znal si se unikati vrvenju, a tukaj ti noga zastaja, in gledaš v svat, kakor malo dete, ko se v prvih korakah spusti od stene do stene. Okoren si in ne veš si drugače jwnagati, kakor da z maso derviš na dalje. Ko se znabiti po par dnevah nekoliko oddahneš in strezneš začudenja, pričneš iskati dela. Dobiš ga! Delaš, oziroma učiš se delati, kajti povem ti, da če si' bil v stari domovini še talko spreten, uren in delaven, tukaj nisi, kajti gosj*wlar ali pa nadzornik te bode neprestano preganjal k delu, ne pripustivši to trenotnega odpo-čitka in glej na tak način se ti podaja appet prilika spoznavati ameriško prostost in svefcodo. Vender počasi se nriučiš tudi tega, speana-vaš navade in šege, doiiiš prijatelje in znance in udomači« se nekohloo
v tujini.
Delaš pridno, a komu delaš? "Podjetniku — kapitalistu" I To je pač glavno poglavje, kjer spoznas
svobodo in prostost.
Uprežen si v delo in le počasi se ti prične svitati, kalko te kapitalist izkorišča, kakšna sredstva vporab-
Ija ta sloj, da čim več dobička izpraša iz tvojih rokJn tvojega dela. Tvoje hrepenenje po vedi in omiki je kapitalistu neljubo, kajti čim bolj se zaveilaš čim več hrepeniš j>o prostosti a tudi po enakopravnosti in napredku, tem več ti nasprotuje tvojemu spoznavanju in razbistrenju, kajti bolj ko si nezaveden, pripravnejše sredstvo podajaš kapitalizmu v njegove namene.
V tem pa spoznaš slovito svobodo — neomejeno prostost. Duša tvoja tudi vzklika a z drugačnim naglasom kakor ob prihodu v novo domovino. "Svoboda, veda, omika, napredek! Kje ste?" in žalostno bode odmeval tvoj vzklik, zaman pričaloovaje odgovora: "Tu sem, išči me !'*
Vender človek, ne obupaj I Še so pota in sredstva, katere te privedejo do tvojega cilja. Mogočno se razprostira to sredstvo od vzhoda do zahoda z eno besedo rečeno po celi n^ogočni Ameriki. Na obzorju svita se zarja, ter vedno bolj razsvetljuje pozemtje, kaza-je pravo ]Knt pozemljauu, po karterej naj koraka do svojega cilja. Od daleč te vab.: I'stani! pridi pod moje dkri-Ije, kajti jaz sem tvoja aaščitnica, braniti te hočem pred odurnim početjem kapitalista, braniti tc hočem pred izkoriščevanjem, podarjam ti vedo in omiko, a tudi tvoje gmotno stanje hočem ti izboljšata. Pri meni je svoboda, prostost it) enakopravnost, pridi trpin tu sem — objemi me!" In glej, kako lepo te vabi to sredstvo, kako lepe pogoje ti stavi. Se li bodeš obotavljal iskati zaščita pri temu sredstvu? Ne, ne obotavljaj se! Pridi in posezi jkj temu, kar sti ti v tvoje dobro, v tvojo korist ponuja. Okleni se zaupno onegai sredstva, ki ima nalogo te osrečiti, ter privesti te do napredka, zaupaj svoje težnje temu sredstvu in kmalo bodoš uvidel, da te za lip ni varal, kajti v temu sredstvu bodeš uvidel svoj viden napredek, a; tudi spone, ki so te do sedaj priklepale izkoriščevalnemu sloju, ImhIo popuščale in kmalo bodeš dihal sveži, čisti zrak neomejene 'svobode.
Duši tvoji se bodo umikale ovire, in svobodno bodeš lahko zajemal vedo in omiko, in postal 'bodeš to, kar >i poželel postati ob tvojem prihodu v novo domovtoo.
Pridi! — tu bode svoboda, napredek, veda in omika, tu se bode na to delalo, da te ne bodo izkoriš-čevali, tu se ti bode lajšalo tvoje trpljenje, zatorej ne pahni od sebe dobrotviornegai sredstva — socija-lizma.
Pristopi pod napredno zastavo tega, ki taiko pono.-no, neustrašeno in liojevito vihra v boju proti delavskemu sovragu.
(Hej. vže se umikajo sovražne vrste, pripuščevaje postajaniko za postajanko napredku in zboljšanju delavskega stanja, le naprej v boj, saj kmaV» <se bode spustil sov rag v kg uvidevši premoč onega sloja, ki se pod zabavo socializma bojuje za svoje pravice.
Zatoraj ti pai dragi rojak, ki prihajaš v Združene deržave iz ob uvodu omenjenih razlogov, pomnoži s tvojo bojno močjo bojne vrste,
bojuj se « tvojimi sodrugi, da dosežeš svo; cilj, kajti *v znamenju
•ocijalizma ti je zagotovljena zma^ ga- — .
Ne brani se ljubečega objema, ne brani se bratstva in edinosti, ter pridi k stranski, katera ti vse to ponuja, katera napreduje v znamenju socijalizma.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar Bte mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vasem navodila porabil in se po-polnoma ozdravil da Be ae danes čutim popolnoma zdravega, za kar ae Vam neštetokrat zuhvalju-jem.	z vsem spoštovanjem
Jakob Zagur, Box 131 Del&qua, Colo:
ROJAKI	POZOR1
1000 moi potrebujeva ▼
»-^Silver Saloon«—
461-463,-4th St. San Fran. Cal,
za piti fino Wieland-ovo j>iyo, kalifornijsko vino in nujboljše žganje in kaditi najfinejšo unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razixjlago. Rojaki dobe hrano in stanovanje.
BRATA JUDN1CH,
San Francisco, Cal.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas
Siobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc
Z ognjem in mečem......2.25c
Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez h, II. in III. del . 3.50c Hiša Marije Pomočnice .. i ooc
Kralj Mat j aš..........50c
Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc
Potop ..............3.20c
Kletev nezvestobe ......i.6oc
Vstajenje............l-75c
Preko morja ..........4°c-
Kap'tanova hči..........40c
Julij Cesar............8oc
Opatov praporšček........35c
2rtev razmer............25c
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20c
I£no leto med Indijanci .. ,. 20c
Erazem Pre'djamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Knez črni Jurij..........20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Elizabeta angleška kraljica, ,. 20c
V gorskem zakotju........20c
Nesrečni ca............30c.
Krvna osveta ..........20c
Za kruhom............20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlinarjev Janez..........40c
Zlata vas..............25c
Deteljica..............30c
Rodbinska sreča........40c
Krištof Kolumb..........40c
Kortfanicai............30c
M i ki ova zala............30c
Zaroka o polnoči ........6oc
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
vi	..i.. > ii<<I//\ nruci/rv nni i^Tim
t
I
f
DELAVSKO PEVSKO DRUŠTVO
"OREL"
—— v Chicagi, 111. 1— pbirbdi
DNE H. JULIJA 1906.
IZLET
v So. Chicago. Lakeside Grove ns Ewing Ave.
Odhod ob 2 urah pop. iz Fr. Mladičeve gostilne.
*. . , . ... ) I. dobitek Kegljanje na dobitke: j n d^jtet
VSTOPNINA 25C
K obilni udclcibi vabi

GLAS SVOBODE
3
Kaj zahteva secijalizem?
( Nadaljevanje.)
I z tega toraj sledi da dbče blago podločnikov zahteva preustrojitev vlade in sicer v popolnem obsegu. Denžava mora prenehati in nastati .morajo kronovjščine posameznih o-seb in slojev, kakor tudi splošna zadruga jednako opravičenih prebivalcev, od katerih ne more nikdo čez druzega gospodovati in nikdo od druzega gospodovali biti. To je kar zahteva socijal-demokracija, z eno besedo ona stremeni po mesto današnji razredni deržava — po splošni ljudski dcržavi. Naši nasprotniki terdijo, da hoče delavski sloi pridobiti splošno gos]>odarstvO, vender naš program dokazuje, da je to le sovražno obrekovanje. Poudarjali smo vže, dar je pomen gospodova nedemokratičen in da je radi tega tudi v protislovju socialdemokrat ičnitn principom; kajti vse svobodne zahtevni- demokracije so ol> enem zahteve socijaldemokra-cije.
Razloček meti demokracijo ta so-cijaldemokracijo je ta, da se slednja ne odteguje različnim konsc-kvencatn, med tem ko prva nima tolikanj poguma jih prenašati. So-cijalna demokracija je konsekvent-na demokracija, ona hoče državno in družabno organizacijo, katere pcklloga naj bi biLa jednakoprav-nast vsth slojev, a zginila naj bi nejednakost, ona noče imeti ne gospoda in ne hlapca, pač pa bratov-sko jednakovt utemeljeno od prostega ljudstva.
Da se to omogoči, mora se v prvi vrsti odstraniti sedaj vladajoči pri-dobninski položaj in mora se tudi družalitia ekonomična podlaga, t. j. način dela predrugačiti.
Porodnica vsega bogastva in cele kulture je delo. Ka/ smo in kar imamo pridobilo nam je le delo in le temu se imamo zahvaliti za splošen obstoj, sicer ne delu posameznika. pač pa delu celote ali skupine.
Je s'cer mogoče — kar dan danes ifliko večkrat opazujemo — da se kulturo vživa brez dela, vidimo pa tudi, da najpridnejši, težko in mučno delo opravljajoči ne more živeti kakor kulturen človek, brez da ne bi delal za splošno družabno dobro. Iz tega lahko posnamemo razvoj komunističnega dela in pridobi tka, na katero se naslanja človeštvo in deržava. Taki komunističen značaj je delo vedno vsebovalo, vendar pa do sedaj od tega ni imelo primernega užitka. Tukaj lahko iščemo nedostatke in krivice, katerega odpraviti je naloga socijalne demokracije.
Družabni komunistični značaj dela, naj bode tudi komunističen vžitek in pridelek naj bode last delavca, a delo samo na sebi pa1 ne skupina revščine, pač pa vžitka.
Vidi se toraj, kako smešno je o-čitnnje, da hočemo lastnino odpraviti. Ne lastnino, nočemo odpraviti pač pa svojitev Lastnine, to je: družabno tatvino: Oglejmo si nekoliko sedanji položaj.
Kdo zamore tajiti, da ne živi večina ljudi v jako žalostnih razmerah, in da le manjšina poseduje •sredstrva. ki jim omogočuje človeka vredno življenje? Dvomljivcem pokažemo statistiko, katere številke <ne trpe ugovora in le nevednež ali .hudobnež lxxle to statistiko preziral.
i Ekonomična nejednakost sama na -ebi ni največje hudo. pač pa največje hudo prizadaja človeštvu •oni s>loj, ki tepta onega, kateri s .svojim delom preživlja vse. Kdor pat največ dela, ima najmanj{ kdor <j» skoraj niČ-ne opravlja, ima naj-iveč. in smelo lahko trdimo, da je itibožtvo za delo. bogastvo za lenobo. Radi tega pa postaja nejednakost pravcata napravica. In ta fnepravka je pač vžgano znamenje .rniše slavne civilizacije, in vsakdor, kateri ima le iskrico pravicolubja, <bi moral biti pripravljen k odstranitvi tega zla, katero bi se moralo izkoreniniti — uničiti. i Narodno gospodarstvo nas uči, da je bogastvo sad dela; socijalde-.mokracija, pa zahteva: "delo naj .vživa sad dela" in temu zahtevku se^ndritžuje tudi pravičnost. , pravičnost obstaja v tem. da ■delone dela sama zai se pač pa se
prodaja za skromno pdškodninO .istim, ki ne delajo nič in delo izkoriščajo; ta nepravičnost bi se odpravila, da deb preneha, in da bi <bili nedelavci pritnorani skrbeti za •se. Dolo posameznika pa ni produktivno; delo more biti skupno: «— toraj skupno delo v prid posameznika — in skupno delo v skupni užitek — sadu dela. < To je, kar zahtevamo mesto dan •danes vladajočega sistema izkoriŠ-ičevanja. Zatorej socijalno skupno delo, skltpni užitek, me?to plačilnega dela 1
• Kje bi pa ostal kapital? — Go-•tovo kamor sliši 1 Pri delu!
Saj tudi 'kapital ne more biti •brez dela. Nekateri seveda trdijo, da kapital izvaja vrednost — ravno tako kakor delo — poskušnja se •lahko takoj napravi, le naj kapita-ili.-ti postavijo svoj kapital na en kup, bodemo videli, če bodo imeli 1>0 letu dnij kaj dobička od njega. 'Kapital ni samo otrok dela, pač pa »ne more tudi rasti brez dela. Kapital nima napram delu nobene pra-■vioe, med tem ko ima delo pravico do kapitala. Gospodujoči pridab-•ninski način je naravni položaj med delom in kapitalom preobernil in delo je jiostalo sužnjica kapitala,
Toraj l: ni naše delo suženjstvo? 'Li je moderni plpčani delavec bolj prost, kakor suženj starodavnih časov. Ali ga ne priklepa glad bolj ■trdno, kakor železna veriga? — •"Vender ' se večkrat ugovarja "delavci so dosti na boljšem, kakor nekdaj". O tem ne bodemo preiskovali in tudi nočemo poudarjati je ta izraz pravičen ali ne. Pa vender ■soc jaMemokratični delavec ne za-•hteva poboljška, pač pa je jednako-pravnost. On noče nadalje za druge •delati, pač pa hoče, da smo vsi enako deležni užitka in sadu njegovega dela. Zadosti ima logike in pra-vicoljubja, da ne bode zahteval prednostnega stališča, pa tudi se ne lxxle zadovoljil z podložnim stališčem. Nadaljevanje sedanjega načina produkcije se ne strinja z nadaljevanjem družabnosti.
Kapitalistična veleprodukcija je bil napredek, a dan danes pa je največja ovira. Ona ne zadostuje več zahtevam celote in ni več zmožna zavzemati med človeštvom ono čto-vekav redno stališče in vže radi tega <e mora nadomestiti z drugo obliko splošne produkcije in le splošna družabna produkcija zamo-re ustvariti položaj, ki bi izpolnjeval vse pogoje, ki bi bili podlaga osrečevalnemu sistemu človeštva.
\' kratkih potezah smo razmotri-vali zahtevke socijalne demokracije in iz teh uvidimo, da ni nemogoče izvesti nalogo, katero »e je nadelo socijalna demokracija, kajti .način izvedbe ni ravno težak, pač pa zahteva skupnega dela in edinosti.
Zatorej' združimo se, delujmo v prid in korist celega človeštva iz-vedmo zahtevke socializma, bojuj mo se za svobodo in jednako-pravnost ter korakajmo složni in e-dini po jioti — do zmage.
(Dalje pride.)
LJlTDSTVO UMIRA — CAR SE ZABAVA.
llilo je 14. julija 1789. leta. Prebivalci Pariza so naskakovali basti-le; prvi veliki boj francoske revolucije -e je izveršil. Med tem ko je pariiko ljud>tvo lovilo tirane, je Ludjevit XVI., kralj dežele, lovil zajce.
Lov se trn* ni podnesel in zabc-Iježil je v svoj dnevnik, — v katerega je imel navada zapisovati važne dogodke svojega vladevanjj — na večer 14. julija eno samo besedico: "Nič!"
Isti dan toraj, ko je ljudstvo iz-bojevalo prvi zmagonosni boj proti kraljestvu, ta dan bil je za k|a-ija "nič".
Na ta dogodek smo se spomnili, ko smo dobib dne 18. junija iz Pe-tragrada poročilo: "Car je po največjem v Petrovem dvoru, kjer i-gra tenij."
V Bialistoku so, kakor dokazano, carjevi priverženci vprizorilt naj-groznejše iidov>ko klanje in sicer tako brutalno in sramotno, tako nečloveško grozovito, da samo na sebi, zadostujejo — učinitelj« za večno
pribiti na sramotni steber zgodovine. —
Car pa, kateri bi moral biti za to odgovoren, ta car se kratkočasi z igro. V Petrograj'skem parlamentu se nasprotje nied ljudstvom in der-ž»vo vedno bolj poojstritje in sicer na ta način, da se z lepa ne more priti do plodonosnega sporazuma in tretonek se tud: bliža, v katerem 1 bode carjevo vladanje pregnano po rcvolucijonarni vladi. —- In ob tem resnem času — pa car igra tenij.
Pod uplivom vže leta in leta trajajočega slabega gospodarstva v ruski dcržavi grozi deržavi splošen finanoijelen polom; in vsaka po->kušnja to odverniti, se je izjalovila. In ker potrebna sredstva pri-maukujejo ne bode dolgo časa do istega trenotka kjer bode deržava poginila. — A car pa le igra tenij !
V	prostranih pokrajinah deržave nastal je glad in miljone kmetov je to privedlo do upora. Gradovi in hiše oblizuje plamen. S zažiga-lni-cami, kosami in krampi se maščuje •lioteptaiia ljudstva nad tisočletnim 'brutalnim pritiskom.
Rop — umor in požig |>o celem prostranem ruskem carstvu!
Po tovarnah in mestah se proletariat oborožuje k javnemu uporu.
V	miljonaih src khje in gori sovraštvo proti istemu možu, ki ga uvidevajo provzročitelja te vnebo-vpijoče krivice, to je tlačanstva in sploh vseli hudobij, katere morajo prenašati reveži.
In ta mož 'je car, ali on igra te-
In med tem ko car svoj cas vpo-,rablja pri igri, se ljudstvo pripravlja na splošno u.-tajo, kajti uvidelo je, da car (bolj ljubi igro, nego pa varnost svojih podložnikov.
Iz mnogih krajev prihajajo vesti, da armada je omahljiva, in da so celi polki odpovedati pokorščino ter da je ustaški duh privel tudi v vojaštvo. Z eno besedo, cela dežela, vsaki sloj1 se upira carju. Obramba prestola —■ armada — omahljiva — to je ravno toliko, kakor gotovi pogin carstva. — A car še vedno igra tenij!
Kakor Ljudevit XVI., kateri je na dan ljudske ustaje v svoj dnevnik zapisal "N:č", to je na isti dan, ko je korakal pod giljotino, tako ima tudi car Nikolaj zaznamovati svoj' "nič" v Času, ko bodo stebri njegove vlade popokali.
Vidi se, da velikasši sveta, ki so zapadli krvniku, zgubljajo zavest, ter postanejo toj>oglavi, predno ko stopijo na šafot.
Oladu umrl.
Skoraj sineino se unm zdi. daje neki mož prod kratkim gladu umrl. Dun danes ko vidimo povsod i na izobiljo mesa in jedil je pač pravi čudež, da so kuj tacega pripeti. Vender ta moi ni zumogel zavži-vati hrane, kajti njegov želodec jo ni prenašal in morul je poginiti glada, Povsod i lahko opazujemo, koliko ljudi jo - prizadetih po le-lodenih boleznih Bosobno pa trpijo zatemtuki, kuteri znvživnjo pre-več mesa. Tudi otrokom škoduje meso. tor jim pokvari eolsistem.
Zatoroj pa v takili slučajih ne pozabimo edinega in najboljšega sredstvu to j<> Trinorjevo zdravilno grenko vino. To pomaga v vsakemu slučaju delujoč na organe, tor jih prisili k pravilnemu delovanju ter pospešuje prebavo in oživlja celo telo. Če bo Vaši prebavni organi v neredu rabite Triuerje-vo zdravilno grenko vino, katero Vam ojuči celo telo.
Dobiva se v vseh lri'»rnah in pr; izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III.
Nickel Plate železnica.
Znižane cene za turiste na Ca-nadsko stran in New England države. Čas 15 dnij- Tje in nazaj stane samo $2.00 več kakor v eno ■tran. Za čus 30 dnij za tje in nazaj samo $4 več. kakor veno stran Za rezerviranje Bpalnib vozov in za listke pišite ali s« zglasite v mestnem uradu
107 Adams ulica, Chicago.



Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagl naznanjam, da sem svajo gostilno opremil i modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvnm priporočani tudi nioje dvorane za društveno sojo, svatbe, zabavne vooere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
JW Potujoči rojaki vedno dobro došlll
Priporočam so vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
587 S. Centre Aye.
Chhago, 111.

Slovenci pozorl
A ko potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne roči za uiožke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
čistim stare obleke in izdelujem nove
JW*	-^
ji najnovejši modi in nizki ceni. ji
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave.
blico 18. ulice Chicago, III.
8
i §
©

3
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izberna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre he. Chicago, III.
Mi m pripravljeni
NAJVEČJO IZBERO LETNIH O-BLEK IN POMLADANSKIH SVR&S1KOV,
Mi imamo najvefjo zalogo o-blek na zapadli! strani. Obleke Izdelujemo sami, radi tega jih lahko kupite bolj pO ceni, kakor drugje.
Ml Imamo popolno zalogo klobukov In druge opreme, ter dajanio zelene menjalne znamke
Telefon—Canal 1198

OBLEKE
_v3
IN
svršite suknje
lovi pomladni kroji,
dobro pristojne in skrbno ua|vsa-kovrstne načine izdelane od
$7.50
DO
$25.00
Zgotovljene iz čistega sukna za kar se jamoi. Povabimo Vas, da si ogledate
HING(§
vogal Blue Island Ave. in 11 ceste,
J KLIN K K in MAYER laHtnika.
J O LAB SVOBOD®
"Glas Svobode"
|Thi voice op Libebtt] WEEKLY* Published by The Glas Svobode Co 669 Loo mis St. Chicago, 111.
Citmd »I th. Port orncw at CUio»*o. IlL, " Second CI»»i MUttr._
•ebwrlptlen|1*0Ferjreer.
AdvertliemeDU on agreement.
"Qlu Svobodo", Uide vsak! petek • volj« aa AMERIKO:
u celo loto................I1J0
M pol lota .................
ZA KVROPO:
ta oolo loto ............kron 10
u pol lota .............kron i
Prvi svobodomiselni list t a slovenski m rod v Amerik*.
Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči:
'Glas Svobode'
669 Loom is St. Chicago, III.
»SSl
DOPISI.
Waukegan, 111., 20. junija 1906.
Cenjenim bralcem "Glas Svobode" naznanjam, da je dne 13. t. m. ob 7 uri 40 minut zvečer pograbila nemila smrt Ignacija Burja, člana društve Sloge 14 S. N. P. J
Zgodilo se je vse to po nesreči. Hoteč iti' 9 svojim prijateljem čez železmčno progo, ga. je ravno do-šli osdbni vliak pograbil, ter ga bu-til s tako močjo ob tla, da je bil takoj na mestu1 mrtev.
Pokojni' je živil v Wauikegan, bil je zvest in priden delavec American Steel and Wire Co. ter zapušča zeno, hčere in sinove tu v Amerika, katerim izrekamo iskreno so-ialje, drugim prijateljem in znan-oem pa (pokojnika priporočamo v blagodejen spomin.
Alojz švigelj.
Rook Spring?. Wyo., 18. junija. Cenjeni mi Glas Svobode 1
Naznanjajoč Ti ipremembo mojega stanovanja, ter pošiljaije naročnico izjavljam, <la hočem bitii v (vino zvest naročnik tega lista, kajti ta je edini slovenski list* ki se z unetrta' poteguje za delavski sloj, ter mu daja pogum v hud;. borbi za skromni obstanek.
Zatorej rojaki, prdbirajte naš list, naročujte si ga. Podpirajnmo ga v njegovem težavnem delu, kajti več ko bode podpore, bolj bode uspevala naša stvar.
Neumno je, da nekateri trdijo, da 'bo istega vrag pobral, ki bere naš list. Ne — ne boj se vraga, ne bo ga, pač če bodeš ta list prebiral, bodeš napredoval m zna) se bodeš zaderiaiti v boju xa Tvoje pravice.
Zavedaji se tonaj in poslušaj na-,iike, ki ti jih daija edino slovenski delavski list "Glas Svobode".
Zatorej podpirajmo ga, da se bode še z večjo unemo boril za naše pravice.
Ivan Jereb.
Durango, Colo., 24. junija. Cenjeno uredništvo 1
Redko kedaj se kdo oglasi iz naše naselbine, radi tega sem se namenil jaz nekoliko iporočati. Ustanovili srrx> si podporno društvo, katero imenujemo "Zvon" a cfo enem pa pristopili k slovenska narodni podporni Jednoti. V odbor so bili izvoljeni nastopni rojaki: Martin Vence, predsedniki France Košir, podpredsednik; France BbUnik, blagajnik. Sedaj imamo društvo, to je društvo, katero je v korist delavca. Res težavno je spraviti naše rojake do tega, da bi spoznali Jfako važnega pomena 'je za delavtai podporno Arukvo. Ni saimo to, da se v slučaju bolezni dobiva podporo, v slučaju smrhi pa lepo zavarovalnino, a društvo nas tudi druži in uči. spoznavati napredek in probujo.
Zatorej rojaki v Durango! Pristopite k društvu, naše društvo nam bodi steber, ki podpira našo zavest. Napredujmo in poželimo o-m ke in vede.
čeravno je bil z naaim novim društvom res prav težak začetek, vendar se kaže, da bode to društvo dobro napredovalo. Za sedaj je 30 članov, a upamo, da se kmalo to število pomnoži, kajti spoznali bo-
do, da vsi za jednega lažje kakor pa eden za vse.
Uljudno toraj ralbiimo vse one rojake, ki še niso društveniki, da pristopijo v ofoilem število v naše vrste, kajti le v slogi je moči
Pozdravljam vse rojake sirom Amerike.
Znidaršič.
Odlomek iz pisnut tialega rojaka.
V Glas Svobode št. 24 dotaknili so se trije dopisniki iz Cherokee, Kans., neke zadeve, ki se tiče Salk-serja oziroma Saiksorjeve firme v New Yorku.
- ^Sakser pa je v svojem glasilu št. 142 kar zbesnelo napadel "Glas Svobodo" in tujega lastnika očitaje mu s tem, ker je ta dopis sprejel falotstvo ter sploh uporabljal priimke primena, ki pač kažejo oliko imenovanega New Yorškega kapitalista. Da Sakser ne bode mnenja, da so mu ti trije dopisniki, ki so se na omenjenem dopisu očitno, s polnim imenom podpisali, delali krivico, prinašamo tu odlomek pisma, katerega je pisal rojak Josip Zorko iz Vač in ki je dolirano z 12. majem t. 1. Pismo je v našem u-rednrištvu na razpolago, odlomek se glasi:
"in še nekaj naj omenim tisti velik prijatelj ameriških rojakov, pravzaprav bi se reklo izkoriščevalec Frank Sakser res lepo zna. Cu*j 1 kaj Ti povem, mi ki smo pri njem vzeli vožnje Listke (karte), smo plačali 10 dolarjev več kakor drugi, to sem videl zapisano črno na belem, jaz in tudi drugi."
Go*pod Sakser tu je'toraj odgovor na Vašo zbesnelost.
Potujrejcnje zini.
"Ponarejenje živil je pripravno sredstvo konkurence" tako pravi neki angležki pridigar z imenom Julin Bright.
Da je tudi kapitalistični sloj e-nacega mnenja, se je pokazalo te dni j v Washingtonskem parlamentu. Vže deset let se zvezni posta-vodajalci posvetujejo na kakšen način bi se prisililo, da bi ljudstvo dobivalo "čista in naravna" jedila in marsikateri predlog je b>l Stavljen v izvršitev te izvedbe. Vendar dosedanji mogočni upliv kapitalistične ka>te se je znal spretna u-mikati izvajevamju takih predlogov, da celo postav, ter dan dafies se živila še bolj ponarejajo, kakor pa prod desetimi letri. Razkritja o mesarski industriji so obrnile javnost tudi na druge industrije živil in posebna se sedaj bavijo, na kakšen način se pripravljajo druga živila-
Preiskava je seveda dognala go-rastasne stvari.
Dokazalo se je, da raztia p^ten-tovana zdravila vsebujejo v sebi strup, Ut da niso porabne za namen, radi tega so brez vrednosti in le škodljive.
Preiskovali so poprove zrna, a tu ?e je dokazalo, da ni bilo v zrni niti trohice popra, pač pa druge tvaninc, katero so potem s sajami pomazali.
Dokazano je nadalje, da se vsaka leto v združene države uvozi 12 do 13 miljonov funtov Mocca in Java kave, razproda se oa v teku enega leta 250 miljonov funtov take kave in sicer dvakrat dražje, kakor pa originalno kavo.
Velik del te kave sestoja iz žaganja, drugi del pa iz testa.
Sosebno pa .zmljeta kava je po večinoma ponarejena.
Tudi med pripravljajo na jako drastičen načini in seveda da je med bolj pristen, postavi izdelovalec medu v steklenico, kjer se nahaja taka zmes mrtvo čebelo, hoteč s tem dokazati pristnost medu.
Cel iadelek, pa razven mrtve čebele, nima niič čebelskega, kajti ta med je napravljen iz takozvame Glucose.
GnjiU jajca se v Ameriki tudi porAijo, kajti v New Yorku je firma "Columbia Egg and Provision Co.", ki trguje z gnjilimi jaj-cami, katere se uporablja za barvanje umetnega masla, ali pa jih oddajo v pekarne in sladsftcarne, kjer napravljajo Lz r^jrh fino peciva
Ta firma je sedaj prenehala s tMto trgovino, kajti postava se je
za ta zavzela in New Yorska Eggs Co. ne bode več trgovala z gnjilimi jajcami.
Tudi maraskino črešnje, Jfi so jih vporabljali za razne priprave jedil, so bile 'Strupene, kajiti pobarvane so bile s strupeno anilin barvo.
Na splošno pa je dokazano, da'se več ponarejenega, kakor pa pristnega izvila razpeča in ni čuda, da izdelovalci takih jedil tako rapidno obegate.
"Ponarejenje živil je pripravno sredstvo konkurence" in res toliko časa, da se bode svet s konkurenco &ušal prdkositi, tolikanj časa bo-<lemo tudi zavživali ponarejena zdravila.
Pno nagrado.
Neki berolinski mesečnik je razpisal veliko nagrado istemu, ki bi pravilno imenoval dvanajst najimenitnejših Nemcev sedanjega časa.
Gospa Kulike iz Wilmersdorfa je to darilo dobila, kajti imenovala je najimenitnejše osebe na Nemškem :
1.	Njegovo Veličanstvo cesarja.
2.	Nje Valičamstvo cesarico.
3—9. Sedem otrok cesarske dvojice.
10—11. <Jje sinahi.
12. Otroka, katerega bode kron-prrncezinja rodila meseca junija* ali julija.
IVAN KUMAR
GOSTILNIČAR
na vogalu Laflin in 20. ulice in Blue Island Ave. v Chicsgi,
pribedi
dne 30. junija In L julija t. I.
OTVORITVENO VESELICO.
k kateri ste uljudno povabljeni. Točilo si- Iwnle novo iu boljše pivo
K obilni udeležbi vabi
Ivan Kumar.
Nikel Plate železnica
prodaja za poletno Bezono vozne listke po znižani ceni in sicer za Canadako stran in New England države. Za čas IT) dni bode vozni listek le za $2 dražji, za 30 dni pa $4 kakor navudnov eno stran.
Inform i raj te se v mestnem uradu 107 Adams ulica, Chicago.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaiko
Francoska proga
glavna prevozha družba.
New York v Avstrijo č«z Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence La Savoie...
.30.000 ton. .22.000 ton.
La Lorraine..........22.000;ton.
La Touraine.........15.000 ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 32 Broadway St. New York.
MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zaatopnikza zap«!, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medoflh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankorlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarli, agent na 216—17. ceBtn, St. LouiB, MiBBour.
kaaaaaaaaaaAaaAAiMiMAMiMMAiMAMBMMAiMAMiMAMiMM§MAMAI
pnoHE: Bell 1271 J.
Cuy, Central 4279 K
Slovenska notarska pisarna,
V CLEVELAND, OHIO, kjer Be iWfeluje vea notarska in sodnijska opravila kakor: pobotnice, pooblastila, dolžna, odstopna, čezdajanska, ženi-tovanjska, kupna,pisma, i.t.d, prepisi intabulacije, tožbe v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne prošnje v vojaških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi tukaj in v stari domovini.	Zastopstvo pri sodnijah, Prodaja
fc parobrodnih listkov, pošiljanje denarja. E	FRANK K0RČE & A. BENEDIK.
g 0204 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad.
^iUlUiiiiUiUiUiUiUlUiiiiUiUiUiUiUlUiUiUiUiUiUiUiUi
™ ■■■■ InVVilVVVVVIVl IHIfllllltfHl •filflltlifflfi HVVWVWVWWWWfWV
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjer, kupite peči In pohlfitva pri
NAS -©a
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAVCI! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejekih vodah pokaaal kmano prosper) teto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi ' tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler bo še po $6.00
FRANK ZOTTI A CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma. In sc nemore več vplačati,
(Incorporated under the laws of the 8tate of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, PRESIDENT.
I Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je it ^	$1.500.000 nplatanlh.
108 Greenwich Street, New Yarfc.
Cenjeni go«pod:—
8 tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne dražbe po $6.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v agoraj
povedano svrho, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljite,
S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrtate v celem zneska.
Ime...............................................
JT
Ulioa in št......
Mesto in driava.
Dne..................190,...
CokL meaice (teato) in poštne naksnnioe aaj m pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
ULA8 SVOBODI
6
• sedežem t Chicago, Illinois. Predeedmik: John Htonich, 559 B. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 669 Loomis St., .Chioago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chioago, 111. BUfajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chioago, 111. Dan. Badovinao, P. O.Box 193 La Salle, III John Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potoiab, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tibol, 343 Fulton St. Pillman, 111. Mavtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nadtor-aiki:
Poaoini odbor:
Bolniiki adbor:
V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne poHlljatre pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo rodao meeeono aejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljsjo svoje dopise jednotnemu tajniku.
Pristopit udje.
K društvu "Slavija" št. i v Chicago, 111.: Ivan Zakošek, 1818; 1-van Sliber, 1819; Martin Granc, 1820; Franflc Divjak, 1821; Mihael Zupan, 1822; Martin Horzel, 1823. Društva šteje 97 uderv.
K društvu "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Ivančič, 1824; Josip Uricelj, 1825; Karel Vidrih, 1826; Jurij Razboršek, 1827. Društvo šteje 63 udov.
K društvu "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Frank Brqgar, 1828. Društvo šteje 68 udov.
K društvu "Bratoljuib" št. 7 v Claridige, Pa.: Tomaž Raspel, 1829; Anton Martinšek, 1830; Josip Kle-menčič, 1831. Društvo šteje 24 u-dov.
K društvu "Delavec" št. 8, So. Ghicago, 111.: Ivan Hatfner, 1832; Anton Zavrl, 1833; Mihael Šker-janc, 1834; Karol Pog^nik, 1835; Ivan Fende, 1836. Društvo šteje 34 udov.
K društvu "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash.: Nikolaj' Starčevič, 1837; Nikolaj Stanfel, 1838. Društvo šteje 40 udov.
K društvu "Zarja" št. 15 v Raven sdale, Wash.: Frank Ludviik, 1839. Društvo šteje 39 udov.
k društvu "Sloga" at. 16 v Milwaukee, Wis.: Anton Stalič, 1840; Ivan Jelene, 1841; Josip Kopušar, 1842; Josip Sušnik, 1843. Društvo šteje 26 udov.
K društvu "Bled" št. 17 v S. Lo-n?in, O.: Matew Steblaj, 1844-Društvo šteje 45
K društvu "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.; Josip Mišmaš, 1845; Ivan Gašperčič, 1846; Josip Gra-har, 1847; Anton Slovesne, 1848; Jakob Tomšič. 1849; Anton Tomšič, 1850. Društvo šteje 39 uj]pv.
K društvu "Danica" št. 22 v Tr:-mountain, Mich.: Ivan Gasperich, 1851. Društvo šteje 64 udov.
K društvu "Edinost" št. 23 v Darraijh, Pa.: Josip Poznič, 1852; j-van Sapek. 1853. Društvo šteje
44	udov.
K društvu "SmarnLca" št. 24 v Jenny Lirwl, Ark.: Jurij Strmljan, 1854; Frarik Pristopec, 1855. Društvo šteje 38 udov.
K društvu "Zora" št. 25 v Ter-cio, Cola: Josip Tomšič, 1856; A-delbert Logar, 1857; Ivan Schein, 1858; Frank Skubic, 1859; Ivan Hren, i860; Anton Škrlj, 1861; Andreji Tomšič. 1862; Ivan Gerzi-na, 1863; Vincenc Konic, 1864; Jakob Tomšič, 1865. Društvo šteje
45	udov. #	„ . -
K društvu. "Bratje Svtiiode st.
26 v Cumberland, Wyo.: Ivan Ko-lenc, 1866. Društvo 44
K društvu "Novi Dam" št. 28 v Greenland, Mich.: Josip Ronče-v;č, 1867. Društvo šteje 13 udov.
K društvu "Domovina" št. 29 v Thomas, W. Va.: Ignac Golob, 1866; Josip Adam. 1869. Društvo
štejie 21 udov.
K društvu "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Ivanr Bobnar, 1870. Društvo šteje 82 udov.
K društvu "Sava" št. 32 * Winter Quarter*, Utah: Anton Rud-mkn. 1871; Ivan Stalcar, 1872; Josip Germ, »873- DnAvo šteje 16 udov.
K društvu "Nad Dom" št. 33 v
Ambriclge, Pa.: Tomaž Vulakovič, 1874. Društvo šteje 23 udov.
K društvu "France Prešern" št. 34 v Indianapolis, Ind.: Andrej Uršič, 1875; Jakob Kanalec, 1876; Peter Hvalica, 1877; Anton Na-mar, 1878; Martin Ravnik, 1879. Društvo šteje 46 udov.
K društvu "Zveza" št. 36 v Wil-lock, Pa.: Alojz Miktovcč, 1880; Akjjtz Napotnik, 1881; Frank O-strefc, 1882. Društva šteje 32 udov.
K društvu "Proletarec" št. 37 v Lowell vi He, O.: Josip Seitel, 1883. Društvo šteje 12 udov.
SuspetuknMttii udje zopet sprejeti.
K društvu "Triglafv" št. 2 v La Salle, 111.: Iv. Bratkovič, 91. Društvo šteje 127 udov.
K društvu "Edinost" št. 12 v Murray, Utah: Ivan Vuksinič, 366. Društvo šteje 16 udov.
K društvu "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Frank Gorenc, 1219. Društvo šteje 84 udov.
Prestopli udje.
Od društva 'Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo., k društvu "Sava" št. 32 v Winter Quarters, Utah: Anton Mejaš, 370; Anton Kamnikar, 379. Prvo društvo šteje 70 in drugo 18 udov.
Od društva "Zarja" št. 15 v Ra-v.ensdale, Wash., k društvu "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash.: Gregor Potočnik, 260. Prvo društvo šteje 38 in drugo 41 udov.
Od društva "Edinost" št. 23 v Da-rragh, Pa., k društvu "Popotnik" >t. 30 v Weir City, Kans.: Anton Strmlar, 825. Prvo društvo šteje 43 in drugo 83 udov.
Od društva "Smarnica" št. 24 v Jenny L'nd, Ark., k društvi* "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring's, Wyo.: Ivan Arhar, 303; Matija Dolinar, 800. Prvo društvo šteje 36 in drugo 72 udov.
Odstopli udje.
Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Jene, 114-Društvo šteje 62 udov.
Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring's, Wyo.: Milan Sken-der, 1116. Društvo šteje 71 udov.
CXI društva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Josip Stonič, 973' Društvo šteje 56 udov.
S\^petidoi*am udje.
Od društva "Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Andrej Ztipa-n, 953; Anton Jalovec, 1652. Društvo šteje 94 udov.
Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Anton Debenc, 131; Jaikoto Klobučar, ift; Ivan Potočnik, 652. Društvo šteje 59 u-dov.
Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring's, Wyo.: Peter Ko-kai 368; Peter Ivanušič, 1574. Društvo šteje 69 udov.
Od društva "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wat«h.: Anton Mihelčič, 1663. Društvo šteje 40 udov.
Od društva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Andrej Jerdb, 666; Mihael Močnik, 1596. Društvo šteje 54 udov.
Od društva "Smarnica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Andrej' Luznar, 809; Mihael ZnidaršiČ*, 1055; Josip Bistan. 1539. Društvo šteje 33 udov.
Od društva "BraUje Svobode" k.
26 v Cumberland, Wyo.: Ivan Dro-felnik, 983; Josip Sernoveršnik, 1002; Frartk Venhovnik, 1610. Društvo šteje 41 udov.
Od drnstva "Novi Dom" št. 28 v Greenland1, Mich.: Frank Sup-p&n, 1188; Jurij Majerle, 1882, Društvo šteje 11 udov.
Od društva "Sava" št. 32 v Winter Quarters, Utah: Peter Snaider, 1354. Društvo šteje 17 udov.
Od društva' "Naš dom" št. 33 v Ambridge, Pa.: Frank Šuštar, 1376; Rudolf Stemberger, 1377; August Strmale, 1626. Društvo šteje 20 udov.
Od društva "Proletarec" št. 37 v Lowellville, O.: Frank Flack, 1712. Društvo štetje 11 udov.
Umrli udje.
Od društva "Sloga" št. 14 v Waftikegan, 111,: Ignac Burja, 606. Društvo šteje 25 udov.
Izobčeni udje,	j
Od društva "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Anton Kritžan, 1154. Društvo šteje 26 udov.
Novo društvo sprejeto.
Novo društvo "Ilirija" št. 38 v
Kenosha, Wis., sprejeto v S. N. P. J. 15. junija 1906. Imena društve-nikov so: Josip Belas, 1884; Nikolaji Kišič, 1885; Josip A. KasteKc, 1886; Ivan Sušteršič, 1887; Ivan Potočar, 1888; Ivan Pavlic, 1889; Josip ženica, 1890; Josip Žerovc, 1891 ; Josip Ž. Kai>telic, 1892; Anton Šerjak, 1893; Mihael Pleš, 1894 ; Anton Bošnar, 1895; Martin Skandrovič, 1896; Frank Jelene, 1897;.Jakob Zadnikar, 1898; Alojz Rabsel, 189Q. Društvo šteje 16 u-dov.
Pristopje članice.
K društvu "Slavija" št. 1 v Chi-caigo. 111.: Ella Videtič, IQOO; Ivana Duller, 1901. Društvo 'šteje 3 Članice.
K društvu "Triglav" št. 2 v La Salle, 111.: Rozalija Rakovič, 1902. Društvo šteje 2 članici.
K dru^vu "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Eva Span, 1903; Ivana Šega, 1904; Marija Bricelj, 1905. Društvo šteje 3 članice.
K društvu "Zora" št. 25 v Ter-cio, Colo.: ^Jarija Adame, 1906. Društvo šteje 2 članici.
M. V. Korala, tajnik.

* *
t *
* * * * * * *
4
Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Tam je le- jl pa prilika dana, da kupHe dobro meso in po nizki ceni. ^
OBRNITE SE NA
*
269 Grove St. | *
4
Otona Preiss,
9
kjer bodete točno postreženi t najboljšim blagom. V »logi ima tudi pristne Kranjske klokase.

P. Brhoenhofen Brg. Co's.
Najboljše pivo je

|Se prodaja povspd. Phone Canal 9 Chicago, 111.
\
— 624 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojae v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ire, Chicago, III,
plačuje od vlogjl. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30'dec. po R odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se poeojuje na posestva in zavarovalne police.
DOKAZI.
Nekaj dejstev brez olepšave je bolj prepričevalno, kot cela Btran goljufivih podatkov.
Ako vas muči neprebavljen j®, zabasanje. iguba opetita, sploenu cslobelost, 1 Blabost starih let, ali oslabelost vsled bolezni, čitntje kaj je
—-SE VERO
Balzam življenski
napravil drugim bolnikom, in prepričali se boste, da vnm lahko stori isto. Poskusite-
Cena 75c.
"Vaš Življenski balzam zasluSI vso Čast, kot pomlajalec starosti. Moj oče se počuti bolje, kot več let poprej, odkar rabi to." V. hrubes, Flandreau, Pisano 27. Nov. 1905. S.Dak.	••Nobena druga stvar ni tako dobro za ozdravljenje aeprebavljivosti, kot Severov Balzam iivljenskl." Anna Stublar, Reading, Pa. Pisano 3. Nov. 1905.
»Moje zdravje je bilo slabo in celo telo bolano. Vaft Življenski balzam mi je dal toliko moči, da se počutim bolj čvrst, kot poprej v desetih letih." Bartel Gurman, La Salle, 111. Pisano 16. Dec. 1905.	"Jaz sem zopet zdrava, dasi, sem bila bolana jako dolgo In jaz se lahko zahvalujem Severovemu balzamu za moje zdravje." Joslpina Cerny, Ellis, Kans. Pisano IS. Dec. 1905.
OMOTLJIV ULAV0B0L.
Glavobol ni mogoče prenašati, kjer žeje in knrkošen že je.Glavobol vsled bolezni,živčen glavobol, pre bav-ljaven glavobol, gla-vobol vsled prehlada: vsi so mndljivi.
Severov PraSek
zoper flabobol
in tresenje
Cena 25c
BOLAN ŽELODEC.
Nobena stvar ne napravi človeLu tako sitnega in nezadovoljnega 1 življenjem, kot bolan želodec. Ozdravite to,- Veselite Be hrane. Jejte z veseljem- Odpravite vsak nered prebavnih organov z rabo
Severovo Želodčno Orenčloo.
Cena 50c a $1.
PREMALO
ŽIVCEV.
Možgani op««ajo, kadar je keo duševno aLi telesno utrujen. Zadrega modernega življenja b stoterimi dolžnostmi, njegova telesna prenapetost povzroča pogosto živčne bolezni.
Severov Nerveton
Cena 91-
ZVIJANJE.
Rezljive bolečinev slučaju hudega napada kolere ali driska-vice—neznosne bolečine, katere silijo u. bogo žrtev se zvijati in obračati, da bi se tako znebila bolečin —vse to se naenkrat odpravi z rabo. ^
Severovega Zdravila zeper kolero In driskavlco.
Cena 25 a 50c
V vseh prodajalnah.
Zdravniški svet prost.
W. F. Severa Co
CEOAR R1PIDS I0WA
6
0L4B SVOPODK
VESTI II - STARE DQMSVINE II
I
' Hribvtjcva d&ettetnica. ■ Dne 9. t. m. jc vrli Ij-ubljanski župan gospod Ivan Hribar praznoval desetletnico svojega iupamova-nja.	1
V proslavo tega so mu na slavnostni predvečer priredili Sokoli bakljado. Gospod župan si je za slovensko -stolico pridobil 'velikih zaslug, kajti pod njegovim župano-vanjem je Ljubljana popolnoma prenovljenja in s ^ponosom lahko reče slavljenec: "To je moje delo."
Tudi mi se pridružujemo njegovim-čestilcem ter mu vzklikamo: Osodai (!aj. da bi 'srečno in zdrav v korist slovenskega naroda in pro-cvit bele Ljubljane še mnoga leta županoval.
Otroku do smrti pretepel.
5<)letni Franc Vrbnjak iz Ka-menščaka ,pri Ljutomeru je svoja sinova enoletnega Tomaža in polletnega Franceta tako pretepel, da sta umrla vsled tega. Pretepel jih je zato. ker ni mogel prenašati njunega joka. Ker je prvi sin umrl že pred 6 leti, niso mogli več dobiti njegovega groba. Pri drugem so pa pri preiskavi dognali, da jc umrl vsled udarcev [>o glavi. Surovi oče je bil pred mariborskimi porotniki obsojen na 4 leta težke ječe.
Velik pozor v Starem trgu pri Ložu.
Binkoštno soboto ravno opoldne začut' se je po naši celi dolini žalosten glas zvonov, kateri je naznanjal, da je kapa vas Stari trg v plamenu. Prišlo jc tako nenavadno, tako nepričakovano hitro, da ubogim ljudem nt bilo mogoče razun sel>e in živine ničesar druzega rešiti. Daiiraivno so bile domaČe in sosedne brizgalne takoj na licu mesta, vendar ni bilo mogoče ničesar Ubraniti, kar si je neizprosni element izbral v svojo žrtev. Vzrok je bil namreč ta. da je ravno^v času, ko je začelo goreti razdajal hud vihar in je bilo naenkrat več poslopij v plamenu ter so gasilci, katerim gre vsa čast, mogli le sosedna bolj oddaljena [»slopja varovati, ker vsled viharja bila je vsa vas v nevarnosti. A ne satno neumornemu trudu gasikev, ampak tudi vsem drugim, »ki so nam prihiteli v tej- hudi sili na pomoč, osobito nekaterim gospodom, go>pem iti gospodičnam, ki so pri gašenju z res občudovanja vredno vatrajnostjo in marljivostjo sodelovali, >e imamo zahvaliti, da ni danes cela vas kup pepela in razvalin. Pogorelo jč 9 gos[Kxlarjem vsega skupaj 20 po-slqpij. Škoda je cenjena približno na 100,000 K a zavarovanje znaša komaj petino cenjene škode, katera se pa sala j niti prav še določiti ne more. Ubqgim pogorelcem zgorela je vsa obleka razun te, ki so jo imeli na sebi. vse pohištvo in orodje, nekaterim celo kakor, se govori, tudi nekaj denarja. Kako je ogenj nastal, se ne ve natanko, sodi s-e, 'da po otrocih. Obračamo se torej do usmiljenih src s prošnjo, da pomagajo tem revežem v nesreči. Vsak najmanjši dar bodisi v denarju, obleki, ali živilih se bode z največjo hvaležnostjo sprejelo.^
Zakaj je napetost med avstrijskim
cesarji-m in belgijskim kralj an f
Ko je prišel belgijski kralj Leopold k pdgrefbu svojega zeta, prestolonaslednika Rudolfa na Dunaj, je dal |>onoci poklicati k sebi ministra zunanjih zadev grofa Kalno-kyja, češ, da mu mora sporočiti nujno -stvar. Minister se je zelo čudil. kaj hoče kralj .ponoči v ča-u žalosti, še bolj pa se je aaoidil, ko mu je kralj Leopold rekel: "Dragi grof, poklical sem vas, da \as prosim, da se toplo, zavzamete za to, naj bi se v za naprej kongoške akcije notirale na dunajski borzi." — Ko je cesar zvedel, kake misli so vodile belgijskega vladarja k pogrebu moža svoje hčere, je kralja v fino sroa zamrzel.
Poštar Murschets.
V Bovcu dobro znani 'bivši tamkajšnji poštar J. Murschetz je sede! v Ljubljani pred porotnici obtožen uradnega poneverjenja v zne-
glkti 3017 K 30 v, storjenega v Železnikih, kamor je bii premeščen iz 1'iovca. Pred sodnijo se je branil, češ, da ni nepremišljeno zakrivil primanjkljaja, marveč da se je zgo-d lo to vsled-boleline raztresenosti in pozabljivosti, motil se je pri štetju denarja. Bil je — oproščen!
Pobožen romar.
Simon Ločnikar, 43 Jet star iz Dobrave pri Zgornji Šiški, se je d tie 4. juniju, gredoč iz Brezij na Gtočah nad* loletno deklico Ivano Kosmač ter -kušal s silo ustreči svojim |>ohotnini željam. Mož je prišel .s[)ovedan in prežegnan z Brezi j — ipa tako dejanje! Na srečo ga je brat napadenega dekleta prepodil in preskrbel, da je prišel angel varuh z bajonetom in s sabljo ter obvaroval Ločnikarja nadaljnih skušnjav, tldklico pa preteče nesreče. Oj, romanje!
Krono za spoved.
2Upnik Medeotti v Trojstvu na Hrvatskem je o letošnji velikonočni spovedi zahteval od vsakega, ki ni bil domačin in je prišel k njemu k spovedi, krono za opravljanje spovedi. Ker je med temi uedoma-čini večina poljskih delavcev, ki zaslužijo v potu 9vojega obraza cel dan krono, -o bili ljudje pametni iti niso hoteli iti k spovedi. Prav je bil tako! Kje je tukaj ona krščanska ljubezen, ki se zahteva od sve-čen ka? Mi je ne najdemo nikjer 1
Kaplan /en te j Podlieviek iz Zagorja ob Savi se je imel dne 2. t. m. zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Litiji, ko je doživega pretepel v šoli fanta 1. Dernovška iz Lok. Omenjeni gospodek -e pa ni hotel odzvati sodnemu pozivu, najbrže misli, da je on večji gospod nego sodnik. Bil je kontumaciran in prav milostlji-vo obsojen na 24 ur zapora, oziroma 10 K ter 4 K odškodnine.
Ljubljanski škof in mekinska graščina.
Pokojni Jarc, velepo-estnik iz Medvod, je kupil, kakor znano, me-kinsko graiščino pri Kamniku, kjer so se naselile uršulinke. Kupil je to graiščino pač g. Jarc in tudi davek je hodil odraijtovat sam, toda ne s svojim, ampak s škofovim denarjem. (Mogoče je tudi, da so škofu dale ta denar ljubljanske uršulinke, tako da je šel denar v tretje roke.) Sedaj je pa g. Jarc umrl in zapustil darilno listino, s katero mek.nsko graščino daruje škofu. Kikaj je bila ta listina taktično narejena. tega ne vemo, najbrž pa je bilo to vse skupaj domenjeno že ob kupu. da bi se talko občinstvo preslepilo in da bi škofovi upniki ne vedeli za nov eksekucijski objekt. I met j ai skrivati zna sicer nirtva roka že od nekdaj, pravilno pa to ni, najmanj pa še za kakšnega škofa, Čudno pa ob danaišnjih razmerah tudi nič. Kako bo ta darilna pogodba vplivala na Jarčeve dediče, nas nič ne briga, čeprahr vemo, da ga ni na vsem svetu talko lahkoverne-g^Človeka, da bi verjel, da je špekulant Jarc. ki je šel neprestano za zaslužkom kakor osa za medno hruško, podaril šk.«tu, kar celo graščino. Sedaj pa še nekaj, škof je re^ — ali s svojim ali z nunskim denarjem — graščino plačal, oziroma dal Jarcu denar zanjo, sedaj bo pa moral oil svoje graščine plačati še masbue procente. ML mu to od srca prrvošč mo, ker ie zopet pokazal, da je >icer navdušen toda jako neroden jezuit. Tehantu Ko-blarju bi se taka smola ne pripetila veČ tako lahlko.	___
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji Čas ustali lažnjivi preroki,, kateri med nnSe rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujej'9 bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS*Medical Institute,
ker 011 jo edini, kateremu jo tanku bolezen popolnoma in tamcljilo znana ter od Ju l moro v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor : boleznina plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje', nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo »li pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle nojje in telo, vodenico, boŽjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na no-vranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., k,.kor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Siiilis kakor tu li vse tajno spolno bolezni moško in žens KO (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noi ia tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo „Zdravje", katero je naj«*al slavni Ur. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako so sam pismeno obrne na katerepa koli ozdravljenih rojakov.
A at. K topili*.
Boi tAJ, ttartwrlon. O.
Spoštovani gospod jM zdravnik Dr. H. C. Collins
New York.
Loto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in so popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem, Z vsem spoštovanjem
Jukob Žagar, Box 131, I Magna, Colo.
Slavni doktor Collins M. t.	,
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni veČ in noben ma;:ulj se mu več ne izpusti. Sedaj jo čisto popolnoma zdravo, tornj so Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, ' Box	Forest Citv, Ta.
/illloi'llj 1'oJjlKi ! zak:i j da bolujete in trpite? Vso vaSo bolezni, trpienja in hi. h.j.sti točno o >i'ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite I 1st 1, kako d j! go traja bolezen in v: 3 druge podrobnosti ter p' t. j na-lov it-' sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tisto, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 uro zjutraj do 6 ure popobidne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do f. popoludne.	_
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice miueralne vode in drugih neopojuih pijao.
62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405 •^SSSOSJV«?
Importiran tol>ak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr , kakor Bport, sultan in dam-ske cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave.
Tod no pri roki.

Zdravnik more bifati daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo.
m
i« PA1H EžfELLER
v svoji hiši. ga morete vedno celo v težkih slučajih revma-tizma, nevralgije, protina, lumbago, bolečin v hrbtu in nahoda vporabljati.	(4)
35 leteu vspeh. 25 in 50c.
A F. Ad, Rlchter & Co ill 215 Pearl Str. New Yrok City.
Slika predočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje je najboljši ameriški isdelek
-Elgin ali Waltham.	A A
Te vrste ura Btane le ^-iTtVV
V obilo naročijo ae priporoča vsem Sk>-veiioeui »« Hrvatom dobro znani
• Jacob Stonich,
72 E. Madison Ht.
Chicago, 111.
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Venk« podoba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost

The Reliable Photograph.
391—303 Blue Ialaad Ave. vofml <4. Placa. CHICAdO, ILL. ESTABLISH 1883	PHONE CANAL J87
Nižje podpisani priporeoam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
«~SAL00N-B
z dvojnin kegljiščem in hiljar na razpolago.
Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke.
Prost prigrizek vedno na razpolago.
Jolui Kumar,
na vogalu Luflin in 20 ulioa in Blue Island Ave, Chicago, III.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
GOSTILNO^- 1 1 -
na 257 • 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Sloyenec dobro do-
šel.	C. HOFBAUER.
N a z d a i rojaki!
81ovencem in drugim bratom Slovauom priporočava svoj lepo urejeni
Saloon«
Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetae priporočava
brata Košiček Ml l Centre tie. Chicip, IIL
00108218
0LAB SVOBODE)
Mirko Yadjina
Sri po roc h, bratom loven oe m svojo BRITNICO. 390 W. 18. St. Chicago.
Naj toč j n slovanska tvrdka
Emil Bachman,
fc80 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društvene znake, gum-be, zastave in druge ptrehšoine.
P?-™-71
Pozor rojaki!!! *
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" večino svože najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsaee-uiu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišče in iurtdna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk bo vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 8. Centre Ave. blizo 19 alioe Chicago, III,

Jakob Dudenhoofer
VINOTRŽEC
11! Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča rslm NloyenNklin salonom svoja iivrst-na Tina In likerje. Ima t zalogi tudi lm-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P. J.Dedkich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
J ATLAS BREWING CO. L
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranegn ječmena.
I
LAGER
MAONET | ORANAT
1
Kazvaža pivo ▼ steklenicah na rue kraje.
Kadar dvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti
3mi te bodemo zadovoljili.	mat
i
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BAH
278—92nd Street	Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJI)
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so veJno omerne, nezadovoljne in si»ne. Naohratno so pa 03ebe, kojih Selodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeftuj« siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
NaroČila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerievo zdravilno, grenko vino
najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Dober tek.
Izborno prebavljanje.
Trdno zdravje.	. _
To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot kregalo in Čistilca krvt,
branite bolezni.	m m m m
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, alivovka, troplnjevac, konjak.
RAZNO.
Zakaj je bljmsal Vezuv t
Klerikalni časopis v Verganiju se je spominjal povodom zadnje potresne katastrofe neapoljskega ljudskega pregovora: "Kadar Vezuv bljuva ogenj, si pride hudič (]>o kakega mogočnika) na svet ter je pristavil vprašaje: Kdo bo pač ta ! — Drugi dan pa je prinesel vu*t, da je umrl general jezuitskega reda "črni fvipež" Martin.
$ težilo 1111 na uri.
Malokomu je znano, zakaj se število 4 na urah piše napačno s 1111. ne pa z edino pravim rimskim znakom IV. Povest o tem je sledeča: Prvo uro na Francoskem je izdelal leta i370.,llenri Nick ter jo j>o-klonil kralju Karlu V., ki ima pridevek "Modri". Kralj je bil baje res pametna glavica v praktični politiki in vladanju,- toda v šolskih predmetih pa ni bil posebno podkovati. Razveselil se je darila, toda da bi pokazal, da se tudi kaj spozna na take stVari, je ideal na uri, da bi našel kako napako na uri ter naenkrat opozoril umetnika: "Številke ste napravili napačno." — Kalko to, veličanstvo?'' — "Štiri se vendar piše s štirimi črtami?" — "Veličanstvo, če motite." — "J" sC nikoli ne motim!" je zagrmel kralj, a u-mcbrrik je moral "popraviti" številko, ki je potem ostala napačna do današnjega dne.
Beg na lokomotivi.
Amerikanec Janes Larcy, paznik pri ameriški centralni železnici v linninezu (Mehika) je v prepiru zaradi dekleta iM nekega Mehikanca. Mehikanci so ga hoteli lin-čati, a Larcy je bežal na kolodvor ter je skočil v ekspresni vlak, ki je bil določen, da odpelje na sever. Med tem, ko so njegovi zasledoval-e preiskovali vozove, je prispel Larcy do lokomotive, je odpel od vozov, skočil nanjo ter prisilil vla-kovodja z nabitim revolverjem, da je moral brž odpeljati. Minuto potem je že lokomotiva drvila proti ameriški meji, ki je bila« 370 milj oddaljena. Železniški uradniki so brzojavili dogodek sosednjim postajam, in na raznih postajah so dajali znamenja, da je nevarnost, ker so upali na ta način prestraš:ti A-meričana. da bi vstavil ter zapustil lokomotivo: toda Larcy je zapove-dal vlakovodji, naj ne pazi na noben signal, tako da so morali končno železniški uradniki vso progo izprazniti, da' ^e ni pripetila kaka .nesreča. V Ghihualhuju j-e lokomotiva postala, da si je vzela vode; prevozila je drttle v M7 minutah 145 milj, ostalo progo do ameriške meje je prevozila v 2% urah. Ko sta prispela paT milj preko meje, sta zapustila Larcy in vlakovodja lokomotivo ter zginila) v gorovju Sierra Madre. Mehikanski železniški Upravi pa ni preostalo druzega. 'kakor lepo prositi državo Tdk-si*. da ji je vrnila lokomotivo.
'ljubezenska ft ruma med bratom in sestro.
Pred rinvkimt porotniki je bil -nedavno podčastnik Roberto Toma-sini, obdolžen. da je imel s svojo sestro kazmjivo ljubimsko razmerje ter jo je nato ustrelil. Brat in se-otra sta se ljubila že iz otroških let in da hi u1x»iala strasti, se yc zaročila deklica z drugim možem, do. čini je tudi brat iz tega namena pričel z drugo deklico. T<fta vse prizadevanje jo bilo zamaif, strast je bila večja kot preudarjenost. zato sta sklenila skupno imireti. Brat je pognal sestri kroglo v srce ter se nato sam nevarno ranil, a je o-zdravel. Izvedenci so izjavili, da ga je bolna strast tako prevzela, da ne more biti odgovoren za svoj čin. Porotniki so ga nato oprostili.
Ženska univerza v Carigradu.
V Carigradu jc ženska univerza, na Ikateri je bilo dosedaj promovi-ranih že 422 dijakinj. Sistem je popolnoma angleški ter poučujejo le Angležinje v angleškem jež ku. Sedaj je na tej univerzi 160 dijakinj, najvoč iz Albanije, Tigrisa. Egipta. Španije, Romunske in Bolgarije.
O sive loj t las.
Ravn*elj Pasteurjevffa zavoda
v' Parizu, prof. Močnikov, je dognal, da so celice, imenovane kro-mofagi, ki razjedajo korenine las,
da lasje končno izgube svojo prvotno barvo ter posive. Proti temu bi .'C dalo pomagali po Mečnikovem prepričanju, ako se s temperaturo 60 stopinj kromotagi zamore. Le na ta način se zabnani osivelost, obenem pa bi ta1<a teanperaftura odpravka tudi — lase.
Cerkev iz stekla gradi neki mladi uanatnik v ameriškem mestu Jova. Celo poslopje bo iz steklenih okviro.v, v kaitcre se vdelajo velikanske debele šipe iz nqjrozornega stekla, a vendar bo dohajajo skozi steklo toliko svetlobe, da ne l>u treba oken. Obenem gradijo že tudi nove hotele s tekle-nunl eitenami.
Zakladi ruskih ziden-.
Neki dobri poznavalec ruskih Zidov dokazuje, da so ruski beguni naložili v nemških bankah 912 milijonov kron. S tem denarjem hočejo baje Židje kupiti od angleške vlade obsežna zemljišča za židovsko kolonijo ter so tozadevna j>oga~ janja v najboljšem tiru.
■ SamPmtor učiteljice in učenke.
Učiteljica Klavdija Stojanovič na1 ženski gimnaziji v Sofiji je zalotila svojega moža v družbi mladih dam, <med katerimi je b la t-ukli mlada deklica, ki je bilu učiteljica že dalje časa upravičeno ljubosumna na njo. Učiteljica je šla ne da bi iapregovorila besede v drugo sobo, kjer se je z moževim revolverjem ustrelila. Ko je o njenem samomoru zvedela učenkai Kajna Vuikarov, ki je posebno zelo ljubila svojo učiteljico, šla je ponoči na vrt pred it-čiteljčino stanovanje ter se obesila na drevesu poki oknom. V pi?mu, ki ga je ostavila, je zapisala1, da ne 'more živeti brez svoje učiteljice ter prosila, naj jo pokopi jejo z učiteljico v skupni grob.
Frančiškani se širijo.
Frančiškani so jirevzeli "v oskrbo" zdaj tudi božjo pot na Sv. Vi-šarjah na Koroškem. To nese "u-bogemui" redu!
let ječe.
V 999-letno ječo jc sodišče v FortJi Worth, Tex., obsodilo zamorca Snow Williams, kateri je(| uderl v sobo neke mladenke, ter jo ' pograbil za1 noge.
Krik- dekleta privabil je več Iju-dij, ki so navzočega zamorca prijeli ter ga izročili policiji, katera ga je odvedla v ječo.
Ker pa je tu bilai rarvtio porota skupaj, so zamorca brez odlašanja obsodili v 999-ldtno ječo.
Zmaga mesarskega trusta,
Razkritje neznosnosti in nesnage v čikaških klavnicah je prve dnij vzbudilo med ljudstvom ogromnega ogorčenja in vsakdor se je spraševal, l>ode It trust odpravil te svinjske nedostatke in umazanosti.
Cela* zadeva je prišla v zbornico in tam se je razno sklepalo in posvetovalo, na kak način bi se napravilo, da bi se mesarske magnate pri-silk>, dai bi ise držali reda in snage.
Zahtevalo se jc med drugimi tudi to, da morajo konserve biti pre-vidjene z letnico izdelka, kakor tudi da mora mesarski trust nastaviti posebne nadzornike, za kar bi potrošili c£ya m Ijona dolarjev na leto, a vsi te predloge je mesarski trust overgel in sedaj lahko prav mirno pričakujemo, da bodemo 2a-vživali še večje svinjarije, kakor do sedaj.
MESTA POD ZEMLJO.
Neki amerikanski inženir jc pred kratkim predlagal ne več velikanska poslopja zidati nad zemljo, pač pa pod zemljo. Izkušnja v San Francisco uči, kako riegotovc so taka poslopja, ki segaj o'v oblake, in ta inženir pravi, <La> bi bilo bolj vmestno m v-arno zidati poslopja v zemljo.
Potresi bi takim ne morali škodovali. Ogenj, ki uničuje hiše in jih vpepeli, bi se tudi preje pod zemljo udusil nego nad zemljo.
K vcemu temu predlqgu bi stavili pa le vprašanje: Kje dobiti tar kegai podjetnika, kateri bi zidal mesta pod zemljo?
O LAS BVOBODB
Izgubljeni Bog.
Ponatis Iz Slovenskega • naroda.
IV.
"Joj. jo>j !'* zajdkal je. Kožica, "meni je, kaloor bi se mi celi kozo> lec vrtil po glavi, joj! joj !"
•'Po burzo pojdi! In prenašaj, kakor prenašam jaz!"
Kožica jo je odgugal, za njim pa se je gugal gospod Peter.
Kožica je prinese) staro, raztrgano burzo, odprl zakristijo, ter tjuval pozvonit za oltar. V temi je s težavo iskal vrvi od zvonov. Najprej se je zmotil, ter je z "malim" jjozvonil. Potem ga je vrglo Ob zid, da se je vdani ob nos. Končno se je ujel ob pravo vrv, da je pozvonil z "velikim", da je zvon visoko v stolpu malo zastokal, prav tako, kakor bi se bil tudi nap?l močnega vina v moravškem konsumu. V zakristiji pa jc poskušal gospod Peter, da bi zlezel v "koretelj.", pa ni mogel. Bolj kot je poskušal, bol*j so se puntale noge in roke, in bolj je postajal trmoglav beli koretelj.
"Zadnji liter je bil res preveč!" godrnjal je gosi>od Peter. Na to pograbi po litru votde, ki je slučajno ondi stal, ter ga spije v dušku skoraj do i>olovice.
"Tako," spregovori, "seda/j bo dobro, sedaj se reči ne sučejo več krog mene!"
Ker se Najsvetejšemu a trepetajočo dušo ne upamo približati s tisto obrtniško brezobčutnostjo, 9 katero sta se "tisto noč kapelati Peter in cerkovnik Kožica tabernakelju približala, nočemo pisati o tem, kar se je zgodilo v cerkvi, in kako sta se pijana grešnika polastila božje popotnice, da bi jo nesla tja v O-strožno brdo, kjer je onemoglo človeško bitje z \tsemi silami koprnelo po nji.
Po vasi je še šlo! Gospod je molil s pol otrpnjenim jezikom in Kožica je odgovarjal tudi s pol otrpnjenim jezikom. J*ri tem sta pa oba vestno tiščala poglede k zemlji, da bi si izkoristila vsak žarek iz sve-ilnice v Kozčini roki ter tako ne napravila napačnega koraka.
Zunaj vasi, kjer sta hodila po OZ' ki stezi mej travniki, pa je prvi padel poštenjak Kožica. Zadevši z negotova nogo ob kamen, je telebnil v travo, da mm je jočaje odletela stvetilnica, ter se razbila v kosce. Gospod je skoraj zaklel, Kožica pa je klel prav odločno. Bila sta v popolni temi. Kožica je nekaj časa iskal svečo, ki je bila nekann v travo Odletela, pa zaman. Morala sta dalje. A prave in glavne težave so se začele ko je pričela pot dvi-gaiti. Po nakaketn žrelu je vodila navpik, razrita in raz-jetiena po plohah. Po nji hoditi bila je pri dnevu prava težava, a kaj šele po noči! Na to pot padala sta se pijana naša znanca. Od pri-četka je še nekako šlo, a končno je prišla katastrofa. Gospodu je zmanjkalo zemlje pod stopalom, da je pričel se majati in padati. V padcu pa je sklatil s sabo cerkovnika Kožico, ki se je majal in padal. Pri koncu pa sta skupaj; padla na lice jednega in istega mesta, kjer sta v temi valjala se kakor obstreljena dva zajca ter mahala z nogami in rokami po zraku in tudi po onemoglih svojih telesih. Pri tem je gospodu Petru odpadla stara, raztrgana burza. Iskala sta jo po vseli štirih lazeč, m predno sta jo zasa* čila, poljulwvala sta nebrojkra* lice stari materi zemlji. Končno se je burza dobila, in posrečilo se je tudi obema, telo postaviti na nej>o-korni nogi. Ko je Peter deval o-krog sebe burzo, začutil je po svoji obleki sumljivo gosto močo. Za-rohnel je proti Kožici: "Saj je po* suha, a jaz sem moker I"
Ta pa se j»e odrezal: "Pot je suha, a jaz sem tudi moker."
"Ti si me!"
"Ni res! Oni so meP
Pa čemu se prepirati! Mogoče je bilo jedno kot drugo. Pot do O-strožnega brda pa je bila še dolga Odrinila sta dalje. Z lepo in z grdo privlekla in priplazila sta se do vr-
ha, kojemu pravimo "Kozja noga". Trpela stai mnogo, padala sta, vadi-govala sta se ter si v bratski ljubezni delila sadove in plodove raz-muoenega želodca. Ob vrhu, kojemu pravimo "Kozja inoga", ustavila sta razvlečene in raztepene svoje kasti. Tik njiju rastel »je čop smrečja m bukovja. In v ti loži ču-lo se je. Šepetanje in ibtenje, kaikor da bi vlekla lahna sapa mej drevesci. Nekje na veji' spala je stara vrana — ta konsumnik tned ticaini. Morda se ji je sanjalo kaj grdega, kar je v življenju počanjala, in dvakrat in trikrat je zakrulila v nočni mir. In čuk se je oglašal s samotnega drevesa, in nekje tam doli v loži zapel je drobno svojo pesmico drobni škrjanček, ki, kakor znano, v močeh spati ne more, kakor ne morejo spati naši konsumniki, če so se napili "onega po 32".
In glej, pijani naši dve konsumni vrani vrhu "Kozje noge" pograbila je tedaj nevidna moč! Kakor skala pOsta'la so jima težke noge, da e z mesta ntti ganiti nista mogla. Obtičala sta na mestu, kojemu pravimo "Kozja noga". In okrog ju jc nekaj zavrtelo, ter ju obrnilo proti vasi, ad koder sta bila prišla. Pred sabo sta imela temno brezno s kojega sta se bila prevlekla, in le večna luč v Moravski cerkvi je brleče, a slabotno oznatijevala kraj, kjer je v temi jwcivala vas Moravska. Kakor je bilo temno v njiju možganih, tako je bilo vse temno poti njima in nad njima. Niti zvezdice ni bilo na nebu — vse črno, vse zavito! A tin sta stala, in bila sta kakor svata, ki v angleški romanci morata poslušati starega mornarja. Teda/j pa se je gor: na Slivnici — ki s svojian največkrat s snegom ovenčanimi vrhom kraljuje nad našo vasjo — prav pri vrhu utrnila mala, neznatna iskrica. Kakor vešica nad močvirjem se je vžgala.-ter zaigrala tja in sem. Potem je obstala. Pa samo za nekaj časa. Ali v tem času je bila že večja postala. Sedaj že ni bila več iskrica, sedaj bila je že iskra. In pričela se je ta iskra po širokem bre-gur veličastne naše Slivnice irizdol pomikati. Ravnokar bila jc še iskra, ali sedaj nastal je ž nje že večji goreči plamen. A sredi Slivnice bil je ta plamen že ko* goreč grm, kakor ga je gledal Mojzes na gori Jetro. In bolj, ko se je ta grm pomikal 'proti vznožju hriba, večji so postajali plameni njegovi.
Nastal je tudi vihar in podrl je ona dva na "Kozji nogi" k zemil j i. A čudno, dasi sta zrla z očesi proti nebu, videla sta vendar vse, kar se je godilo v dolu ! V hipu so plameni prepnegli celo obnebje. A to niso bili piaimeni, to bila je nebeška podoba Odrešenika! Raztezala «e je po vesoljni višini in solnca se je dotikala z milobno svojo glavo! In kakor nekdaj učenci na gori Tat>or, gledala sta nevredna črva stvarnika sveta. Pa le za nekaj trenutkov. Večni Bog stopil je s svojega prestola na večnem obnebju, iti kakor je prej naraščala orjaška njegova pudoba, tako se je sedaj krčila od liipa do hipa. In naša grešnika nista gledala več stvarnika v njegovi slavi, a pri vznožju "Kozje noge" ■vgledalia sta Boga človeka, v neznatni človeški j>odobi. In trnjeV venec je nosil na glavi in težak križ je nosil ob rami. Krenil je na pot, po kateri («ta bila hodila ona dva. In kjer sta bila padla, padel je tudi
'Krist s težkim svojim križem! • « •
Ko sta *e gos]K>d Peter in cerkovnik Kožica prebudila iz omotice -vrhu "Kozje noge", bilo je že po pohmoči. Zavedevši se, vskliknila tsta soglasno: "Strašno sva bila pijana! In hude sanje sva imela!" • Potem pa sta lezla proti Ostroz-nemu brdu in menila sta, da nosita Krista s sabo.
Ali Krist je hodil za njima!
(Dalj« prlhodj
Vaclav Donat
Izdeluje ueopojne pijače — sodovlro In mineralne rad t.
S/1 W, IS. St. Telefoa, Canal 6296
Telefon urada Main 30.
- Telefon stanovanja 928—Y.
Dr. F. E. Hicklin
Li Stilt, III.
Be priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad StrauBa-vo prodajaluoi
Oidravljenje or tje moja posebnost.
f1 STARA IN IZKUŠENA
(jUNAJiD LINE
ta 1(40.
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN
GIBEULUH, GEHOVA. HEPEL IIP.
lepi, vbi.iki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
••PANNONIA"	10.000 ton.
.•ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New 1'orka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obruite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujojo.
I« IMajo agantja!
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Sir.	chioago.
^ MODERNI FOTOGRA- 3
FIČNI ATELIJE
L. Hagendorff.
Vogal Heed in Oregan ul. V MILWAUKEE. WIS.
Znliane cene za poročne slike.
liUiUiUiUi
3 3
HUSPOSKA BRATJE. Xftifc
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli. kosti j k) najnižjih cenah.
1841 Euclid Are.
CLEVELAND, 0.
M,
»žlte I
PRAVA POT DO mm
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zanesllro vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
652 Blue Island Ave.
S vote, vložene do 12 julija, obrestujem s L july naprej. Ustanovljena 1890.
vsa 10 aonoTo odprto do 8 ure zvečer
MATIJA K1RAH
»OST IL Mi: Alt
v Kenosha, NVIs., 431 Middle S
Se priporoča rojakom zn obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne Bim>dke.
telefon štev. 4u7h
Blue Island Ave,- vogal M. Str, Zanesljivi trgovci z oblekami in nopularnimi cenami.
Ravnokar prejeli smo fino lalogo mož k i h pjletnlh oblek v najnovejši HODI in rami baril.
Vse naše blago Ne prodaja sa eno in isto eeno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo.
Možke obleke vsih vrst in mod
CENE OD $8.50 DO 5.00
.KOŽ KI KLOBUKI PO $1.50, $2.00 in $3.00,
O"
Dr. M. A. Weisskopf
Ave, Telefon Canal 4»
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ara: •d 10-12 dopoldne im od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
o

1
J 3 S
*|s
x> fl o -
.H,"g g
•o o. g
■2 3 |
■ ^ o S
F. F. SKALA & CO.
320-322 W.18.8L,prodaja prevoznih listkov
ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.
M en ju je tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosebno
{>a v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestav-ja plačilne in druge pravne listine. Izterjn-je dedsoine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg .Rotterdam in francoske črte.
To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. III. Lromis SL ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo.
6
f«!
try S.
■ h ►s
B
6
r«mu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svc;e, mo-
!oče ie popolnoma zdrave zobe? 'usti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Slovi Po Svoji Roddvitosti
NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE
Denver&Rio Grande R.R,
t ožilja predori v a najlepši razgled.
Colorado je najrodovitnajša de5ela pod soincem, in uikdo naj ne zamudi prilike se tam uastaniti kot kme. tovalec,	'
Pišite po vožne listke in pojasnila-
S. K. HOOPER, O. P. A T. A. R. C. NICHOL, General Agent
242 Clark Str., Chlcaff*.