PLAN NAJ VSEBUJE MOŽNOSTI, NE PA ŽELJE
Stanovanjska problematika je ena najobčutlji-vejših tem, ki v živo zadeva veliko število občanov, saj je pomanjkanje stanovanj že dalj časa zelo pe-reče. Delo na tem področju zato spremlja redno velika večina občanov in Vičani so bili že večkrat močno razočarani. V zadnjih desetih letih je bilo na Viču narejenih že veliko načrtov in sprejeli so veliko naravnost blestečih planov, ki so obetali največ, če že ne vse. S časovno odmaknjenostjo so v preteklosti tonili v pozabo ludi načrti in vpraša-nje stanovanjske gradnje je postajalo vedno bolj občutljivo. Vizijo o Viču kot spalnem predelu Ljubljane so občani odklonili, vizije o novem Tr-novem polnem stolpnic so oslale vizije in tudi sedaj lahko (rdimo, da so mnogi, pred kralkim spreje li plani, nerealni in ne bodo uresničeni v načrtovanem času. Pripomb na račun slanovanj-ske gradnje in sploh stanovanjske problematike ne zmanjka! Pripombe ne letijo le na pomanjkanje družbenih slanovanj, temveč tudi na težave pri za-sebnih gradnjah. Vse to se je sedaj začelo urejali in z realnim načrtovanjem bo \ bodoče mogoče do-segati planirano. Precej »zaslug« za optimistična pričakovanja bodočnosti ima izboljšanje objektiv-nih okoliščin, ki so doslej zavirale gradnjo. Predv-sem gre tu za ukiniSev rezervalov avtocest, saj so trase za ceste sedaj znane. Večji red bo zato mo-goče uvesti na področju urbanizma, črnih gradenj, komunalnega opremljanja itd., skratka obeti za bodočnost so realni.
Stanovanjska skupnost (v nje okviru tečejo in bodo potekala vsa dogovarjanja, načrtova-nja in akcije) je okrepljena in zagotavlja z novo kadrovsko zasedbo, ob izboljšanju objektivnih pogojev, zanesljivejše in hitrejše reševanje stano-vanjskih problemov.
Tri bistvene točke
Po besedah predsednika skupščine samou-pravne stanovanjske skupnosti Vič-Rudnik JANKA KUŠARJA bo novo vodstvo, ki se je medtem že resno lotilo'nalog, nadaljevalo delo iz prejšnjega obdobja. »Na prvi skupščini smo meni-li, da so trije problemi najvažnejši. Tem bomo po-svelili posebno pozornost in to mora biti tudi v bodoče kontinuirana akcija.
Po našem mišljenju je potrebno neposredneje povezati uporabnike, stanovalce oziroma naje-mnike, izvajalce in spioh vse zainteresirane. Nujno je, da so tisti ki sredstva združujejo, to je delovni ljudje, tesneje povezani s tistimi, ki so zainteresirani za ta sredstva. To dogovarjanje v okviru skupnosti mora postati praksa, utečen me-hanizem. Prenehati je potrebno tudi s tistim loče-vanjem, ko ljudje vidijo v SIS za stanovanja le tiste tri uslužbence, ki vodijo v bistvu administra-cijo. Ljudje potem ločujejo mi in vi. Tudi izvajalci — npr. gradbena podjetja pravijo mi in vi, kot da ne bi imeli svojih predstavnikov v zboru skupščine SIS. Spremeniti je treba miselnost in odpraviti mi in vi. Tedaj bo marsikaj mogoče opraviti hitreje in bolje.
Bistvena naloga je čim hitreje zgraditi načrto-vana stanovanja. Srednjeročni program predvi-deva, da bomo na Viču zgradili 3.333 stanovanj.
Ta šlevilka je preveč optimistična in se mi ne zdi dosegljiva, pa (udi realna ni. To so potrebe, ven-dar je vprašanje možnosti. Časovno se lahko slvari zavlečejo, čeprav je jasno, da bo načrtovano zgra-jeno. Ob gradnji moramo upoštevati tudi uporab-nosl in graditi čim ceneje.
Tretje vprašanje, ki ga bomo morali rešiti, je, kako gospodariti z obstoječim stanovanjskim fondom. Tu gre za vprašanje racionalnosti in za to, da ljudem, ki tega še niso doumeli ali niso priprav-Ijeni doumeti, dopovemo, da zbori stanovalcev in hišni svet niso nepotreben balast in organizacijska izmišljotina, temveč nujnost, če naj bo gopodar-jenje boljše. Ob tem je treba rešiti še vprašanje ekonomskih stanarin.
Stališča predsedstva CK ZKS so opora in smernica
Kar zadeva stanovanjsko gradnjo, sploh stano-vanjsko politiko in v (em okviru (udi vprašanje ekonomskih stanarin, so samoupravnim stano-vanjskim skupnostim v močno oporo slali.šča predsedstva CK ZKS. Ta stališča so izredno jasna in sedaj jih je treba le izvesfi v občinah. Stališča CK ZKS so opozorila na fo, kar ni storjeno in je treba storiti. Tako precizna so stali.šea ravno za-radi tega, ker so bila nekatera mišljenja neenotna. Sedaj so slvari jasne in jih je mogoče i/vesti.
V preteklosti na področju stanovanjskega go-spodarstva v občini Vič-Rudnik ni bilo narejeno vse tisto, kar bi bilo možno storiti. Tega so bile krive tudi nejasne opredelitve in to, da so bili v planiranje premalo vključeni uporabniki ter vsi tisti, ki sredstva združujejo.
Na področju viške občine je bilo manjše zani-manje za stanovanjsko gradnjo kot npr. za Beži-gradom ali v Šiški. To manjše zanimanje je bilo očitno pri posameznikih, pa tudi pri gradbenih podjetjih. Gradbena podjetja so se v preteklosti raje odločala za gradnjo v Šiški ali za Bežigra-dom, ko so gradila stanovanja za trg. Tam so bile mnoge lokacije urejene in komunalno opremlje-ne. To jim je znižalo stroške in so Iahko nudili ce-nejša stanovanja, ali pa je bilo več poslovnega uspeha. Tudi drugačna sestava tal je omogočala gradnjo višjih objektov. Večkrat so bili posredi tudi predsodki, da je Vič barje in da je tam vsa-kršna gradnja tvegana itd.
Ti predsodki in tehnični problemi so premoš-čeni in gradnja v Trnovem dokazuje, da so sicer lahko problemi, vendar da jih je mogoče rešiti brez večjih težav. Le graditelj mora biti priprav-Ijen nanje.
Zapreka so biii rezervati avto cest
Dokaj siromašen občinski proračun ni omogo-čal, da bi na Viču opremljali vrsto komunalnih zemljišč in jih potem nudili gradbenikom po zelo, zelo ugodnih cenah. Poleg tega zaviralnega mo-menta je bila ena najhujših preprek rezervati za avloceslo. Precejšni rezervati so bili na področju Kozarij, Brezovice, Brda, Škofljice itd. Če do-damo k temu še precej neurejenosti urbanistične in gradbeno-komunalne politike občinske skupš-
čine Vič-Rudnik, je jasno, da v pretklosti ni bilo /animanja za ta predel. V zadnjih letih se za stano-vanje na Viču zanima vse več Ljubljančanov. Za-radi tega je treba pospešiti gradnjo in to z največ-jim angažiranjem vseh, ne le stanovanjske skup-nosti. Nesmiselno je sprejemali lepe načrte in dvi-govati fanfare ob planih, polem pa izvesti le dese-tino. V lanskem letu je bilo zgrajenih le 27 odstot-kov načrtovanih slanovanj. To je hudo odstopanje od plana!
Bo sploh mogoče doseči plan, smo zastavili vprašanje Janku Kušarju. »Ne bi želel biti prerok, saj lahko na izpolnitev vpliva vrsta stvari. Res je, da bomo le težko — jaz menim da to realno sploh ni mogoče — izpolnili obveznosti iz plana. Predlog
plana je namreč zelo optimističen. Mislim, da so v preteklosti nekateri preveč planirali in premalo upoštevali možnosti.
Ostali moramo na realnih tleh! Tu ne gre za pogum, kdo si upa koliko planirati, ampak za to, če je mogoče nekaj tudi uresničiti. Naša splošna praksa je, da ko sprejmemo neke številke, poza-bimo spremljati kako se to uresničuje in kako kdo uresničuje plan. Ne znamo poiskati odgovornosti in posameznike potem pobarati po njihovem de-ležu. Zelo Iepo je sprejemati plane in določati na nekem slavnostnem zboru, ali pa v slavnostnih go-vorih povedati kje bo stal kakšen blok itd., težje pa je potem to uresničiti, če planiranje ni realno. Vprašanje realnosti plana je pri nas vsesplošno vprašanje, ki mu posvečamo premalo pozorno-sti.«
Opozorila mb neizpolnjevanje nalog
»V preteklih letih je prišlo do nekaterih res hudih zakasnitev,« ugotavlja predsednik izvrš-nega odbora VLADO PIRC. »Na Viču ni bilo od-kupljenih zemljišč, komunalno niso bila urejena, izvajalci so kasnili in podobno. Vse to je zakrivilo zakasnitve. Sedaj smo si za lelos /aslavili plan, ki je tudi optimističen: tako v smeri dokončanja že začetih gradenj, kot tudi začetka novih. Tu smo točno določili,kdo je za kaj odgovoren in bomo ob koncu lahko resnično ocenili, ali je bil plan previ-sok ali ne in kdo je, oziroma kdo ni izpolnil ob-veznosli. Potem bomo lahko v bodoče realneje načrtovali, saj bomo znali upoštevati v$e možno-sli. Povedati je treba, da bo končni odstotek ure-sničevanja srednjeročnega programa gradnje sta-novanj bistveno boljši, če bomo uresničili lelošnji plan. Potem bomo bislveno popravili lislih 27 od-
slolkov. Da ne bo kdo pomislil, da je problem denar. To sploh ni, saj je denarja dovolj, vse je od-visno le od prej navedenih fakforjev. Samou-pravna stanovanjska skupnost pa bo sproti opo-zarjala vse, ki ne bodo izpolnjevali svojih nalog.«
Do zakasnitev je prišlo v Trnovem iz že znanih vzrokov, ker se je posedel teren, saj prvotno razi-skave niso pokazale takšne stopnje različnosti tal. Otem smože pisali. VS-4 Bonitacija in VS-6 Vič sta v zaključni fazi urejanja. V Murglah je pro-blem sporazum o usmerjeni gradnji soseske in komunala. Vse to se vleče od samega začetka in ker komunala že za prva dela ni urejena, sploh ni jasno, kako bodo dokončno rešili ta problem. Zakon o investitorstvu zahteva položitev celotne vsote za gradnjo, tega denarja pa nima nihče. Tako oslaja vprašanje Murgel odprto.
Ta zakon povzroča sploh vrsto nejasnosti, saj nekateri nočejo uvideti namena. Zakon bo pri-pravil gradbena podjetja, da bodo gradila stano-vanja za znanega kupca in ne tako kot doslej, le za trg. To ima več prednosti. Bodoči stanovalci bodo lahko sodelovali pri načrtovanju gradnje od sa-mega začetka. Ne le da se bodo spoznali med seboj in tako tvorili že prej določeno skupnost, temveč bodo lahko vplivali tudi na to, kje bo kaj stalo, kje bo trgovina itd. Tega vpliva doslej kupci niso imeli, saj so kupili stanovanje, ko je bilo go-tovo.
Cenejša stanovanja
Graditev za znanega kupca pomeni, da bo le ta prispeval denar ob samem začetku in potem skladno s stroški. Gradbeno podjetje zato ne bo potrebovalo posojil, ki so jih dobivali od banke z visokimi obrestmi. Zato bo cena stanovanj ra-zbremenjena teh obresti. Drugo razbremenitev cene stanovanj pomeni stališče predsedstva CK ZKS, da stanovanjski kvadratni meter, oziroma njega cena ne sme biti obremenjen s komunalnim prispevkom in prispevkom za komunalne napra-ve. Te morajo tinancirati iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Vse to bi moralo pomeniti v praksi padec cene stanovanj, oziroma vsaj bi moralo ustaviti naraščanje cen.
V bodoče bo potrebno zagotoviti tesnejšo po-vezavo rrted stanovalci in Staninvestom. Med njimi prihaja do nenehnih očitkov. Na Staninvest razlagajo, kako komaj gospodarijo in da sploh ne morejo preprečiti tiukiuacije kadrov, stanovalci pa trdijo kako zelo in izredno drago zaračunava Staninvest vsako uslugo. Ta razmerja bo treba urediti in tu lahko odigrajo pomembno vlogo hišni sveti, ki se jih ponekod še branijo ustanoviti.
Če hočemo na Viču urediti stanovanjsko pro-hlemafiko, potem bo ootrebno v bodoče več zav-zetosti vseh! Le tako bo mogoče nadoknaditi za-mujeno in dobiti nazaj na Vič tista sredstva za gradnjo stanovanj, ki jih združujejo viški delavci, pa jih potem uporabijo na drugih koncih Ljublja-ne, ker na Viču ni lokacij. V se bodoče planiranje mora biti realno, saj je nesmiselno postavljati pra vljično visoke plane, ki jih potem uresničujemo le do tretjine.
MILOVAN DIMITRIČ