PROSVETNI fitev. 9 Ljubljana, 13. maja 1957 LETO VII. Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-192. — Letna naročnina din 300.— Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« DELAVEC GLASILO ZDRC 2 EJ\J PROSVETNIH DELAVCEV Glavne značilnosti reformirane strokovne šole Premislimo še malo! O losnutku Zvezne podkomisije za reformo ' strokovnega šolstva je 4. maja t. 1. razpravljal plenum Združenja učiteljev 'in profesorjev strokovnih šol LRS. Glavne značilnosti reformirane strokovne šole naj bi po osnutku bile naslednje: 1. Vse strokovne šole: šole s praktičnim poukom (sedanje industrijske in vajeniške šole), srednje strokovne šole (tehniške, gradbene, ekonomske, kmetijske, zdravstvene ditd.) bodo šole II. stopnje in s tem izenačene po stopnji z bodočo 4-let-Ho gimnazijo. 2- Strokovne šole s praktičnim poukom aili industrijske šole, ki bodo 2, 3 alt 4-letne, bodo hrbtenica celotnega šolskega sistema. Te šole naj bi bile tudi najbolj množičen tip šol II. stopnje, predstavljale naj bi osnovno in najbolj razširjeno obliko šolanja strokov-trih kadrov — (kvalificiranih delavcev za industrijo, kmetijstvo, obrt, promet in za druge gospodarske dejavnosti!. V teh šolah je namreč najlaže doseči vzgojni in strokovni smoter šole, ker je praktičen pouk po določenem učnem načrtu tesno povezan s teoretičnim in je vse delo in vzgoja pod kontrolo pedagoga — učitelja praktičnega pouka. 3. Dosedanje vajeniške šole, ki bodo 2- ali 3-letne, bodo še cstale kot posebna oblika usposabljanja kvalificiranih delavcev. Vendar je potrebno v teh šolah izboljšati kvaliteto pouka in praktičnega dela iz boljšo organizacijo in z boljšim uč-mim osebjem; čim bolj jih je treba približati šolam s praktičnim poukom (industrijskim šolam). 4. Dosedanje srednje strokovne šole (tehniške,, ekonomske, zdravstvene, kmetijske itd) bodo prav tako ostale in bodo vzgajale srednje strokovne kadre — tehnike za posamezne veje našega gospodarstva. Ti tehniki bodo nekaka vez med kvalificiranimi delavci, ki jih bodo vzgajale šo!e s praktičnim poukom in med visokokvalificiranim strokovnim kadrom, ki bo prihajal iz šol III. stopnje. Osnutek ne izključuje možnosti, da se ite srednje strokovne šole reorganizirajo v višje strokovne šole. 5. Za vpis v vse strokovne šole II- stopnje bo. potrebna uspešno dokončana osemletka. Za vpis v strokovno šolo II. stopnje osnutek ne predvideva nikakih sprejemnih izpitov. Pač pa je biil na plenumu postavljen predlog, niaj se pri vseh strokovnih šolah II- stopnje uvedejo pripravljalni ali usmerjevalni razredi, ki bi imeli približno enak učni načrt, tako da bi bil po končanem pripravljalnem razredu možen prehod iz ene v drugo strokovno šoio brez diferencialnega izpita. 6. Prehodi med vsemi šolami na II, stopnji, vključno gimnazijo, so možni pod določenimi pogoji (diferencialni izpiti). 7. Iz vseh strokovnih šol IT. stopnje, tudi iz šol s praktič-t nim poukom (dosedanjih industrijskih in vajeniških šol) bo možen prehod v šole III. stopnje, t. j. na višje in visoke šole in na fakultete. Na te šole se bodo mogli vp‘sati absolventi strokovnih šol H- stopnje pod pogoji, ki jih bodo predpisale šole III. stopnje. Možni bodo torej prehodi v vse strokovne in višje strokovne šale v horizontalni in vertikalni smeri, vendar pod določenimi pogoji, t. j. s sprejemnimi ali diferencialnimi izpiti, ponekod tudi z. določeno prakso. Novost oziroma 'razlika od dosedanjega načina prestopanja je v tem, da so doslej absolventi srednje strokovnih šol pred vpisom na fakultete, rtake izpite (gimnazijsko maturo rali kak drug diferencialni izpit) opravljali na gimnaziji, ke.r je bila ta (koi hrbtenica našega šolstva) tisto merilo znanja, ki je potrebno Za uspešni študij na visoki' šoli — univerzi. Poslej pa bo obseg znanja pri sprejemnem izpitu • določala visoka šola aill fakulteta, na katero se bo želel vpisati ‘absolvent strokovne šole II. stopnje. Obseg znanja pri teh izpitih, razumljivo, ne bo smel biti manjši kot ie bil doslej, ker bi bil sicer študij na fakulteti nemogoč. Vsem bodo torej dane enake, pravice in enake možnosti, da dosežejo najvišjo stopnjo strokovne izobrazbe, ne bodo pa za vpis na visoko šolo dani enaki pogoji (enako zahtevni izpiti) za vse vrste absolventov strokovnih šol druge stopnje. 3. St-okovne šole, II. stopnje bodo tudi v bodoče zaključnega tipa, kor vzgajajo strokovno kadre z določenim profilom za določena delovna mesta. Zato seveda prehodi iz strokovnih šol II. stopnje v šole III- stopnje (zlasti na fakultete in visoke šole) ne bi smeli biti množični, marveč bolj ali manj omejeni na tiste absolvente, ki so pokazali voljo z« študij in sposobnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. 9. Strokovne šole III- stopnje bodo: šole za visokokvalificirane delavce, višje in visoke strokovne šole. Šole za visoKo-kvaMficiriane delavce (dosedanje mojstrske, delovodske In poslovodske šole) so danes Se redke, ponajveč jih je v Sloveniji. V te šole naj bi se vpisovali tisti, ki so končali strokovno šolo II. stopnje, in pa kvalificirani delavci, ki so si pridobili to kvalifikacijo s pri-učevanjem na delovnem mestu samem. Dokler števil0 teh šol ne bo večje, bo vzgoja visoko-kvalificiirandh delavcev omejena povečini le na priučevanje. 10. Nove bodo tudi (vsaj po v-edini) vlišjie strokovne šole (n. ,pr. Višja tehniška šola, Višja ekonomska šola, Višja medicinska šola Itd.). Te šole pa bodo vzgajaJle višji strokovni kader: višje tehnike, višje ekonomiste, 1 višji medioinaki, upravni In podobni kader. 11. Povsem nove bi bil® visoke strokovne šole (n. pr- Visoka tehniška šola). Študij na teh šolah bi bil Usmerjen v praktično plat 4h bi pripravljal valsokokvailificiranii strokovni kader za delo v proizvodnem procesu, vzgajal bi tako imenovane industrijske ali pogonske inženirje. S tem bi se ta študij močno razlikoval od pretežno teoretičnega študija nh tehniški fakulteti; ta pa naj bi dajala tako imenovane diplomirane .inženirje za delo v znanstvenih inštitutih, laboratorijih in podobno. 12. Vzporedno z usposabljanjem strokovnih kadrov v rednih šolah bi šlo Izvenšolsko Izobraževanje strokovnih kadrov preko raznih tečajev v rangu strokovnih šol obeh stopenj ( II, in III. ). Osnovno obliko usposabljanja strokovnih kadrov bi seveda predstavljale 'redne strokovne šale. Pavle Urankar Reformo šole obravnavamo že lep čas. Načelno smo se zedinili, kakšna naj bi bila reformirana šola. Čakamo samo še. da zvezna' skupščina sprej me ustrezni zakon. Kott podeželski učiteljl-upra-vitelj, ki sem »prestal« sedem-letko, nižjo gimnSzijo in imam sedaj na šoli šest oddelkov in osem razredov, mislim, da sem vsaj v praksi dojei problem osemletnega obveznega šolanja. Ker pa imam v razdalji 3—4 km na levo in desno nižji gimnaziji, kamor odhaja del učencev iz našega 4. razreda, del, navadno slabši, pa ostaja pri nas, so mi dobre in slabe razlike višjih razredov osnovne šole in nižje gimnazije še bolj znane. Po količini znanja — snovi je nižja gimnazija vedno spredaj, Po praktični uporabi pridobljenega znanja pa ne, kar lahko opazujem na vajenski šoli, kjer tudi poučujem ene In druge učence. Po praktičnem znanju, razgledanosti učencev je očitno, da nižja gimnazija pripravlja Za višje, višji razredi osnovne šole pa za golo, stvarno življenje, kamor gre po osmih letih šolanja. večina učencev. Ker pa obstoji »teoretična« enakopravnost Več močMh v ečifeijie ersfs Kadarkoli pregledujemo in ugotavljamo žalostno dejstvo, da preštevamo naše vrste, vedno je med učitelji in profesorji vedno manij moških, in če bo šlo tako naprej, bomo kmalu tam, ko bo feminizaeija vzgojiteljskega poklica izvršeno dejstvo. Daleč sem od tega, da bi s tem hotel očitati .kaj negativnega vzgoji, ki jo opravljajo ženske, saj si moramo 'kot pedagogi le biti na jasnem, da imajo ženske v primerjavi z moškimi v »mogočem več vzgojnih kvalitet in je pravzaprav ta poklic za ženske dominanten. Toda v prirodi je že tako, da ni dobro nekako pravilno razmerje doecla porušita, ker vemo, da iz takih motenj jmav rade nastanejo druge nevšečnosti. Če bi bil vzgojiteljski poklic omejen na razred, bi ga v veliki meri ženske verjetno same prav dobro opravile, čeprav nam mnogokje vsakdanje izkušnje kažejo, da številni ženski kolektivi prav radi sprejemajo moške, bodisi za specialne predmete, bodisi za vodstvo in tega je pri nas, še bolj pa v sosednih repoblifcah, . mnogo. Niso redki primeri, ko je na šoli 10 do 20 tovarišic in samo 1 ali 2 moška. Popolnoma drgačna pa je slika, če jo gledamo s stališča širšega poslanstva učitelja — *o je nosilca naprednih idej na. vasi — in prečesto edinega izobraženca v -svojem kraju. V tem primeru mora biti učitelj — učiteljica, razen svojega dela v šoli, še nosilec Ljudske prosvete, režiser, pevovodja, knjižničar, kakor tudi agronom, gospodarstvenik, politični posrednik— aktivist in še marsikaj —. Tovariši s podeželja bi o vsem tem vedeli posedali še več. In ravno zaradi tega mnogovrstnega in zahtevnega dela ženske mnogokrat odpovedo. Mor-da bi to delo včasih tudi uspešno opravile, če jih ne bi dostikrat ovirale tiste vsakdanje skrbi z gospodinjstom, materinstvom itd. Zato nj nič čudnega, da prihajajo do prosvetnih oblasti zastopniki raznih družbe-no-političnih in kulturnih orga-nizacij z zahtevo: »Moškega nam dajte!« Priznajmo, v takih zahtevah se še prečesto skriva napačno pojmovanje do ženske, sposobnosti in enakopravnosti in je še plod naše nekdanje moške dominantnosti. Je pa mnogokrat zahteva tudi upravičena, ker bi ponekod radi zamašili vrzel, ki je v določenem kraju nastala zaradi zgoraj navedenih težav. Pravimo’ in si obetamo, da bo uspešna šolska reforma v mno-gočem odvisna od učiteljskega kadra. Prav gotovo bomo rabili: vsaj v višjih razredih nekaj več moških, kakor jih imamo sedaj oziroma jih bomo imeli v bližnji prihodnosti. Prav radi potožimo, da moški izbirajo rajši druge poklice, ki so morda za doraščaijočega mladinca zanimivejši kot je poklic učitelja. Da bi tako mladi fantje računali na. donosnejše .poklice, težko verjamemo. Morda pa mi sami premalo storimo za svoj učiteljski naraščaj? Mladino 'imamo več let pod svojim vplivom, prirejamo ankete o izbiri poklicev, svetujemo staršem, posredujemo štipendije — jn vendar gre moška mladina vse prej drugam kakor na učiteljišče. Oglejmo si samo številke vpisov moških na učiteljiščih v zadnjih letih. Obupno malo! Če pa čujemo, da še od tistega malega števila diplomantov mnogi niti ne zaprosijo za učiteljsko službo, tedaj nam mora biti jasno, da tukaj tudi v tako imenovani stimulaciji nekaj ni v redu. Svojčas foas je spomnil neki tovariš na trgovsko pravilo, da so pomaranče drage, kadar jih na trgu ni dovolj, vendar je ostalo vse pni starem. Dnevno prebiramo v časopisju oglase tovarn, podjetji in tudi zdravstvenih ustanov, kako vabijo manjkajoče moči »s plačo po dogovoru in komfortnim št-snovanjem«. Po ppr. glejmo, kako je s tako stimulacijo v prosveti. Naši matematiki in fiziki so že tako redki, in vendar ne vidimo ob pazpisu službenih mest nikakega obeta o kakršnem koli dodatku, kvečjemu pripombo, da stanovanja ni. Menim, da' se moramo proti temu boriti s skupnimi silami. Društvo učiteljev :n profesorjev naj skuša sedaj pred sprejetjem novega zakona o uslužbencih vnesti določila o posebnih dodatkih za specialne in maloštevilne posamezne učne stroke. Mi učitelji in profesorji pa bomo sedaj ob koncu šolskega leta, ko bomo'usmeri ali mladino v razne poklice, prikazali predvsem moški mladim učiteljski poklic kot nekaj, kar bo imelo v naši socialistični ureditvi prvenstveno drtužbeno-poliiltično vlogo. V Sloveniji je letos nekaj nad 160 nižjih gimnazij. Če bi med letošnjimi absolventi prepričali vsaj 1 ali 2 mladinca, da se odločita za prosvetno službo, bi s tem takoj pomnožili število moških učiteljev za kakih 200. Pri količkaij dobri vol4.: -bi za večino le-teh tudi lahko zagotovili štipendije. Agitacija nam bi bila letos v toliko olajšana, ker je vsaj ponekod predvidena usta-’ novitev pedagoških akademij, kar bo. morda nekoliko bolj »vleklo* kot dosedanje učiteljišče. Zd,i se mi, da je moj predlog ob podpori učiteljskih in profesorskih zborov izvedljiv,- zato naj bo letos pri usmeritvi dijakov v poklice naše geslo: »Cimveč moške mladine v prosvetne vrste!« Jože Novak osmega razreda osnovne šole in četrtega razreda gimnazije, sem ob vsakem zaključku šolskega leta v mučni zadregi pred učenci, ko me sprašujejo, kam naj gredo, ker resnične enakopravnosti ni. Na srečo se lahko izgovarjam na tuj jezik. Jasno, da so take in podobne zadrege, opazovanje življenja samega napravile iz mene navdušenega pristaša reforme šole. Želim si šole, prav takšne, kot jo predvideva reforma, da bom lahko s popolnim prepričanjem podpisal učencu p-o osmih letih šolanja spričevalo, da ima potrebno osnovno znanje za življenje, četudi ne bo šel v šolo. da p-a s tem znanjem, kj ga ima, lahko šolanje tudi nadaljuje. Takole, kot občutek pomladi je v zraku reforma. Baje bo ž® jeseni prestriženo dosedanje stanje in uradno vpeljana osemletka. Zavod za proučevanje'šolstva- je že izdeial osnutke učnega načrta osemletk. Ker smo se ob vse dosedanje uen® načrtne upravičeno spotikali, da so jih sestavljali le teoretiki, brez sodelovanja praktikov, so šli v teh dneh v treh okrajih ti osnutki v roke praktikov, da jih preštudirajo in povedo svoje pripombe. Ena izmed zanimivosti tega osnutka je tudi ta, da bi morali imeti učenci v višjih razredih tedensko preko 40. ur (pouka, če bi hoteli vso predvideno snov predelati 1 Torej je res nujno, da k temu osnutku spregovore svoje praktiki in zdravstvo. Ce bi tako napravili pred desetimi ieti. bi bili danes z reformo že- zelo daleč, alj vsaj toliko nepotrebnih in škodljivih ovinkov v šolstvu ne bi bilo. Tudi sam sem dobil tak osnutek učnega načrta v . roke. Ne mislim dajati nobenih pripomb, ker bi bno to le preveč osebno mnenje — neke pomislike pa vendar imam. Rfformo šoi® smo zadnja leta teoretično več ali manj obdelali, teoretično- Emo si' na jasnem, kaj hočemo. Namen vsake teorije pa je praktično izvajanje teh zamisli. Trda stvarnost, praktično izvajanje pa je v šoli učni načrt. Pri vsem čakanju na reformo pravzaprav najteže čakamo na učni načrt. Ali ima smisei, ali ne bo zopet narobe, če jeseni rečemo, pričeli smo z reformo. Imamo osemletke, če pa ne bomo imeli učnega načrta, temeljito premišljenega, široko in nadrobno preštudiranega, ob katerem bi se skre- sala mnenja strokovnjakov ~ teoretikov in praktikov? Aij je mogoče to doseč; do jeseni? Po moje ne! Če smo toliko let pripravljali reformo, kaj ne bj počakali še eno leto in potem istočasno. ko bi ustanovili osemletke, dali ljudem, kj bodo poučevali v njih, v roke tudi stvaren. temeljito premišljen učni načrt, ki b; držal vsaj deset let? Namreč, do neke ustaljenosti v učnih načrtih za daljšo dobo mora priti, sicer je vse skupaj samo poizkus na račun miadine. Končno pa, tudi najboljši učni načrt bodo morali učitelji dobro preštudirati, če bodo hoteli po njem premišljeno in za svoje prilike sestaviti nadrobne učne načrte. Res da reformo že dolgo pripravljamo, da jo čas nujno terja, toda nedonošenček je navadno kilav. Pa še nekaj — zadnja okrožnica o razpisu prostih mest še prav nič ne omenja osemletk, še vedno predvideva prosta mesta za osnovne šole in nižje gimnazije. Misnm pa, da je precej drugače za tištega. ki mesta razpisuje, in za tistega, ki prosi za neko mesto, da ve, ali je to prosto mesto na šoli do 4. razreda, alj so tam tudi višji razredi, ali je popolna osemletka ali ni, ali je tam zaposlitev za učitelja, ali za predmetnega učitelja in za katero skupino in katere predmete bo predmetni učitelj še moral poučevati. Ra-jonizacija šolskih okolišev tudi še ni do kraja predvidena, V enem letu Pa hi vsa ta vprašanja že lahko rešili, predvsem najtežje — to je kadrovsko vprašanje. Torej — učni načrt in jasne potrebe po učnem kači u —• pred uradno izvedeno reformo in ustanovitvijo osemletk. Ko bomp to dvoje imeli, potem pa le! Premislimo še malo! J. K. Nekaj pripomb k prvemu razpisu službenih mest na šolah Sovjetski prosvetni delavci v Slovenili V torek, 7. maja dopoldne, je prispela v našo republiko osemčlanska delegacija sovjetskih prosvetnih delavcev. Odposlanci republiškega sveta za šolstvo s tov. sekretarjem L. Gabrovškom na čelu so jih sprejeli v Rogaški Slatini, kamor so Prispeli iz Zagreba. Ob tej priliki so jih pozdravili tudi zastopniki sveta za šolstvo OLO Celja. Delegacijo sovjetskih prosvetnih delavcev vodi namestnik ministra za prosveto RSFSR P. V. Zimin. Vsi člani delegacije so vidni prosvetni delavci iz raznih sovjetskih repnblik od beloruske na skrajnem zahodu do armenske na skrajnem jugovzhodu in sicer: I. M. Iljušin, prosvetni minister beloruske republike; I. M. Movsesjan, namestnik prosvetnega ministra armenske republike; T. S. Petrusjenko, namestnica presvet, ministra, ukrajinske reptib. in edina ženska članica deleg.; A. I. šustov, načelnik šolstva pri moskovskem mestnem odboru; S. K. Kačev, načelnik uprave za šole in uči-Hšfti delavnih rezerv RSFSR; I. I. Ustinov, direktor leningrajske srednje šole št. 153; A. S. Mahov, znanstveni sodelavec Akademije pedagoških znanosti. Iz Rogaške Slatine je d“lega-cija krenila v Maribor. P ’ -eati so spotoma izražali občudovanje nad prekrasnimi pokrajinskimi prizori, V Mariboru so delegacijo sprejeli predstavniki prosvetnih oblasti. Popoldne so sl sovjetski gostje ogledali otroški vrtec in novo osemletko v Teznem, nato na so odšli v Kmetijsko šoio. Po ogledu šolskih prostorov in naprav je bilo v konferenčni sobi pritetcljsko srečanje s predstavniki profesorskega zbora. Sovjetski gostje so s teme- ljitimi in obenem duhovitimi vprašanji skušali dobiti pojasnilo na najrazličnejše probleme, ki so jih zanimali- Zvečer se je v hotelu »Orel« vršil sestanek sovjetske delegacije z zastopniki prosvetnih delavcev Maribora. Sovjetski gostje so dobili "a vsa vprašanja zgoščene in jasne odgovore. Po diskusiji se je razvil neformalen prijateljski večer, ki je potekel v znamenju iskrenega izmenjavanja misli. Vodja sovjetske delegacije P- V. Zimin je v zaključni napitnici izrazil veselje nad bogatimi vtisi in željo, da bi prizadevanja naših ljudi obrodila bogate sadove za razvoj dežele. V sredo, 8. maja zjutraj, so se sovjetski gostje odpeljali v avtomobilih republiškega Izvršnega sveta v Celje, kjer sp jih sprejeli predstavniki okrajnega tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo.Z razglednega stolpa so celjski tovariši razložili sovjetskim gostom zgodovino mesta in okolice ter pojasnili zlasti napredek, ki ga je Celje doseglo v dobi po osvoboditvi. Dali so jim tudi izčrpne podatke o šolstvu. za katere so se gostje kot povsod živahno zanimali. Tudi Celju je ob tej priliki voditelj delegacije v posebnem nagovoru zaželel napredka in sreče. Sovjetska delegacija je konec senčnega dopoldneva nadaljevala pot proti Ljubljani, kamor ,1e dospela ob 13. uri. Sprejeli so jo zastopniki prosvetnih oblasti republike in mesta. V dopoldanskih urah So sl sovjetski gostje ogledali zanimivosti Ljubljane in uživali raz- 'glcd z gradu, nakar sb obiskali Tehniško srednjo šolo in Zavod za slepo mladino. V četrtek. 9. maja, so gostje obiskali industrijsko šolo v Litostroju, bežigrajsko osnovno šolo in gimnazijo. Opoldne so sovjetskim gostom priredila združenja slovenskih prosvetnih delavcev kosilo v hotelu Belle-vue, ki so se ga udeležili razen sindikalnih zastopnikov tudi predstavniki prosvetnih oblasti. V imenu združenj je sovjetske prosvetne delavce pozdravil podpredsednik Združenja učiteljev in profesorjev tov. Miroslav Ravbar, vodja sovjetske delegacije pa se je za pozdrave zahvalil ter pri tem ugotovil, da so bili dosedanji vtisi izredno lepi, posebej pa so goste navdušile naravne lepote naše domovine. Popoldne so se gostje sestali v prostem razgovoru o šolskih in drugih vprašanjih s člani Sveta za šolstvo LRS in člani Sveta za šolstvo OLO Ljubljana v Klubu poslancev, kamor jih je povabil predsednik sveta za šolstvo LRS to*.'. Milko Goršič. Zvečer si je sovjetska delegacija ogledala v operi »Ru-salko«. V naslednjih dneh so si gost-je ogledali industrijsko šolo »Iskre« v Kranju, centralo v Mostah, Bled, Vrbo, v Ljubljani pa Narodno in univerzitetno knjižnico, Galerijo in Muzej narodne osvoboditve. Seveda so bili tudi Pri Urhu. V nedeljo, dne 12. maja, pa so z obiskom Postojnske jame zaključili svoje bivanje v Sloveniji. V zadnji številki Prosvetnega delavca je bil objavljen prvi letošnji razpis službenih mest na osnovnih in srednjih šolah vseh vrst v Sloveniji. Razpis sp pozdravili vsi prosvetni delavci, saj vsakemu omogoča ob enakih pogojih konkurirati za mesto, ki mu iz kakršnegakoli vzroka ugaja. Pogoj; so tudi pravilno postavljeni, saj dajejo prednost tistim, ki so doslej delal; ob težjih pogojih, poleg tega Pa vzpodbujajo one, ki so doslej zanemarili strokovne izpite. Moti pa nekoliko pripomba, da vsakdo lahko v prošnji navede samo eno službeno mesto. Bolje bi bilo, da bi vsakdo lahko v prošnji navedel dvoje ali troje mest, ker bi se tako izognili ponovnim prošnjam, če bi bila prva odklonjena, ker bi bilo navedeno mesto že oddano prosilcu, ki bi imel več pogojev. Sedaj pa poglejmo razpis še z druge strani. Razpisanih je 1300 prostih mest, kar predstavlja približno število manjkajočih učnih moči v Sloveniji, Zaradi tak® velike potrebe bi človek pričakoval, da bodo občine, ki učne moči nujno potrebujejo, pokazale malo večjo pripravljenost nuditi vsaj najosnovnejše pogoje za delo, a temu ni tako. Ne morem si namreč misliti dobrega dela prosvetnega delavca brez urejenih stanovanjskih razmer. Pa poglejmo, kaj razpis v tem pogledu nudi prosilcem. Pri vsakem razpisanem mestu je namreč tudi pripomba o stanovanju. pri vseh 1300 mestih je na razpolago družinsko stanovanje le v 69 primerih (50/o), pr; nekaterih mestih je pripomba, da ie stanovanje na razpolago, nj pa navedeno. kakšno. Nekatera stanovanja so .v izgradnji jn bodo na razpolago v začetku leta 1953.. In kam naj se učitelj do tedaj vseli? V 454 primerih beremo pripombo, da stanovanj ni. Res je Uganka, kakd si občin® predstavljajo, kje naj stanuje učitelj, ki bo služboval v vseh naših večjih krajih od Kopra do Maribora? Ali naj stanuje na vasi in se voz» v mesto v službo, s čimer nič ne pridobi, ali pa naj v posameznih primerih stanuje kar pod kozolcem, ali pa si omisli cirkuški voz. Drugače si ne morem zamisliti,, kje’ naj stanuje učitelj, ki nima stanovanja na Kojskem. Vdšnjeviku. Kranjski gori, Bovcu, Logatcu, Zg. Tuhinju, Prežganju itd. Po sedanji praksi, bodo v mestih samo začetniki in mladi neporočeni ljudje, ki imajo starše v mestih, na hribih in sploh po podeželju, pa bodo stanovali družinski očetje s kopico nešolanih otrok, saj jih ne bodo mogli šolati, ker jih ne bodo mogli vzdrževati v dragih internatih, posebn® tisti, ki so sami v službi, saj ena plača zadostuj e komaj za skromne vsakodnevne potrebe, Tu se poraja Naročite bogato ilustrirani zgodovinski roman »GRIČARJI« ILKE VASTET0VE pri SVETU SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV okraja NOVO MESTO, tel. štev. 87, p. p. 58. ' Pohitite z naročili! Posamezniki dobijo knjigo tudi na obroke. ■»»»»Krojjoooociclooaa-. težak socialni problem. Vidimo, da v vseh večjih krajih sploh ni stanovanj. V tak kraj prosi lahko le tisti, ki je tako srečen, da ima hišo ali pa vsaj stanovanje. Koliko pa je v našem poklicu takih? Vsi drugi pa so obsojeni, da začno in končajo svoje službovanje po hribih, in odročnih krajih, ne glede na zdravstvene in druge razmere. Tudi mlajšim, ki dobe začasno ležišče pri starših, ni bolje postlano, posebno če se poreče. Potem se dogajajo tud; take stvari, da zakonca stanujeta še nadalje vsak pri svojih starših, sestajata pa se v Tivoliju; seveda, če je lepo vreme in toplo. No. ostala stanovanja v razpi. su so samska. Nekatere občine so bile vsaj tako odkritosrčne, da so povedale, da imajo na razpolago samo samske sobe. medtem ko jih je večina napisalo, da je na razpolago samsko stanovanje. Res se bo morda tu pa tam poleg sobe našla še kaka pritiklina, v glavnem pa bo najti več ali manj skromno sobico |jrez vsega drugega. Pa so tudi sobice različne: od lepih sobic v novih stavbah pa do podstreš-nic in sobic nad hlevi brez peči, s slabimi okni ir» črvivim podom. Kako bo prosvetni delavec delal v takem prostoru, jih ni skrbi. Tak je ražpis glede stanovanj. Vse kaže, da bo treba med prosvetnim kadrom zopet uvesti celibat, ker družinskih stanovanj ni, mlajši pa naj si pri-skrbe šotore, da se privadijo bivanju pod njimi, ker na službenem mestu ne bodo imeli stanovanja. Vsem. ki bodo odločali' 0 premestitvah. h; svetoval, da tja, kjer za učno moč ni stanovanja — in to primernega stanovanja — ne nameste nobene učne moči tako dolgo, dokler se stanovanje ne najde. Le tako bomo občine pripravili do spoznanja, da je učitelj tudi človek, ki potrebuje streho nad glavo. še nekaj je pokazal ta razpis; nekatere občine stavijo poleg splošnih pogojev še posebne pogoje, kar se pri drugih poklicih ne dogaja. Tako je n. Pr. občina Sodražica razpisala za nižjo gimnazijo v Sodražici 1 mesto profesorja ali predmetnega uči, telja slovenščine z veseljem do kultumoprosvetnega dela, plesa in glasbe bo morda učil tudi v baletni šoli? Tam tudi potrebujejo 1 profesorja ali predmetnega učitelja matematike z veseljem do prosvetnega dela, petja in glasbe. Ne vem. zakaj občina Sodražica ne razpiše učnih mest za pouk petja, glasbe in plesa, če jih potrebuje. Radoveden sem, ali Pri razpisu službenega mesta. za občinskega tajnika ali agronoma tudi stavijo pogoj, da ima veselje do plesa, petja in glasbe? Ne morem se strinjati, da kako delovno mesto vežemo, na take po-gbje. Kaj pa, če nekdo ne zna plesati? Ali zato nima pravice konkurirati za službeno mesto v Sodražici? Vse to opaziš pri drobnem pogledu na prvi razpis, ki je vsekakor lep korak naprei pri vsakoletni gneči za službena mesta. Upam pa, da bo drugi razpis tudi glede stanovanj bolj. m - Pospeševanje sadjarstva in učiteljstvo Pomagajmo mladini pri izbiri poklicev! Dandanes se vse organizira, vse išče napredka. Tako je že pred prvo svetovno vojno rajni Humek propagiral sadjarstvo in začel leta 1913 izdajati na lastno pest,strokovni list za sadjarstvo »Slovenski sadjar«, Z njim ^e začel orati ledino naprednega eadjarstva. Leta 1890 je uredil kot sin kmečkih staršev vzoren sadovnjak. Na svojih službenih mestih se je kot učitelj izpopolnjeval v ■sadjarstvu in tako postal duša naprednega sadjarstva. Riu je vzor učitelj a-sadjar-ja, ki bi ga naj posnemalo tudi današnje učiteljstvo, ki živi med ljudstvom in ki mu naj bo ptro-cvet sadjarstva pri srcu. Na našem podeželju ima skoraj vsaka šola večji ali ihanjši vrt, ki je ponekod res vzorno urejen. Šolski vrtovi imajo precej jasno določene parcele, tako za zelenjavo in okrasno cvetje kakor tudi za sadno drevje, i Na sadni parceli je ali samo sadno drevje ali pa združeno z drevesnico, kar so predniki pametno uredili, saj služi tako Urejen vrt predvsem praktičnemu nazornemu pouku. Poleg tega pa ima učitelj tud; priložnost in možnost praktičnega uvel-'ovijanja v sadjarstvu; saj je splošno znano, da to, kar človek sam praktično preizkusi, lahko nato s tem večjim poudarkom priporoča drugijn, predvsem pa gospoidarjem na vasi in okolici. Ko se učitelj ukvarja na šolskem vrtu e praktičnim sadjarstvom, pa postane obenem tud} član pospeševalnih organov *a pospeševanje sadjarstva. Seveda si mora učitelj za to pospeševanje napraviti določen program, po katerem se nato lahko koristno uveljavlja. Ko sam svojčas predaval pri raznih kmetijskih zadrugah in sadjarskih podružnicah, so bila predavanja dobro organizirana povsod tam, kjer je sodeloval domači učitelj. Danes pa, ko gre za to, da ustvarimo naši socialistični državi pravo in trdno podlago za bodoči razvoj, je sodelovanje učiteljstva pri kmetijstvu še bolj potrebno kot ne- kdaj. Danes potrebuje kmet več dobrih svetovalcev kakor kdaj koli poprej. Res je, da imamo zakone, uredbe in predpise o pospeševanju kmetijstva kakor tudi za varstvo rastlin itd., vendar vse to ne pomaga, če vse skupaj ni dovolj znano in pravilno tolmačeno. Zato bo učitelj kot inteMgent med Ijud- stvom moral večkrat nastopiti kot tolmač zakonskih predpisov. V naš; republiki imamo po uradni statistiki iz leta 1956 za- saj enih jablan 3,900.000 dreves hrušk 920.000 > sliv in češpelj 1,180.000 » češenj 420.000 » višenj 18.000 * kutinj 79.000 » breskev 264.000 ». marelic 38.000 ‘ » orehov 308.000 » fig 74.000 » oljk 105.000 » Skupaj 7,306.000 dreves, od tega 5,000.000 rodnih. 2e razmerje med samimi plemeni je poučno, saj vidimo iz statistike, da je pretežna polovica jablan. Jabolko je pa na drug; strani sad, ki pride v poštev za izvoz. Zato posvetimo glavno pozornost našim jabolčnim nasadom. Pri določitvi sadnega izbora smo določili zato* tudi izbor po pridelovalnih okoliših, kar znatno olajša tudi pospeševanje sadjarstva v posameznih okoliših. Pni izvajanju sadnega izbora p® pridelovalnih okoliših bo uvideven učitelj lahko mnogo pomagal in pri tem delu postal res tudi pravi narodni učitelj. Dalje lahko učitelj mnogo stori kot organizator za strokovna predavanja, tečaj© in sadne razstave, kot propagator za predelovanje sadja v sadne sokove in druge sadne shranke., V večjih industrijskih središčih še primanjkuj® lepega zgodnjega sadja. V okoliških primernih legah in zemlji je'tedaj priporočljivo zasadit; češnje, breskve in marelice, predvsem Obisk prosvetnih delavcev Bolgarije Dne 29. aprila so prišli v Beograd zastopniki sindikata prosvetnih delavcev in tiska Ljudske republike Bolgarije. Delegacijo vodi JORDAN NIKOLOV, sekretar Centralnega komiteja sindikata prosvetnih delavcev. Razen njega so v delegaciji PETAK ILIJEV, urednik časopisa »Narodna prosveta«, RAJNA SAROVA, profesor, in KRUM ZAHARIJEV, predsednik okrožnega komiteja sindikata prosvetnih delavcev okrožja Vrača. Delegacija prosvetnih delavcev Bolgarije vrača obisk Združenju učiteljev in profesorjev Jugoslavije, katerih delegacija je novembra preteklega leta obiskala Bolgarijo. Predstavniki prosvetnih delavcev Bolgarije so prišli v Beograd 29. aprila. Dan pred 1. majem so imeli pogovor v centralnem odboru s člani sekretariata in republiškega odbora Srbije. Ogledali so sl osemletko »Djuro Strugar« in nekatere znamenitosti Beograda. I. maja pa so bili gostje na prvomajski paradi. Doslej so si gostje ogledali Novi Sad in Fruško goro, Skoplje, kjer so obiskali šiptarsko manjšinsko šolo, in Mavrovo. V Zagrebu so se gostje zadržali 6. in 7. maja. Ogledali so si Vlil. državno gimnazijo, osemletko »Rade Končar«, tovarno »Rade Končar« dn galerijo moderne umetnosti. V Novem Sadu, Skoplju in Za. grebu so se gostje pogovarjali s predstavniki prosvetnih delavcev. V Zagrebu so jim priredili svečan sprejem, sekretar sveta za šolstvo Vesely Maja pa jim • je na posebnem sprejemu pripovedovala o problemih šolstva Hrvatske. Vsepovsod so bolgarski gostje naleteli na prisrčen sprejem. Delegacijo predvsem zanima problematika našega šolstva, posebno pa še družbeno upravljanje na šolah in prosvetnih ustanovah in družbeno upravljanje sploh. 7. maja zvečer je bolgarska delegacija prispela v Ljubljano, kjer so jo sprejeli predstavniki Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije. Drugi dan so si ogledali Slovenski šolski muzej, Pedagoški center dn nekatere znamenitosti Ljubljane. Razen šol so si gostje ogledali tudi Bled, Begunje in Postojno, nato pa so se odpeljali še na Reko, v Split in Dubrovnik in se preko Sarajeva vrnili v Beograd. zgodnejše. Saj bi lahko n. pr. iz krškega in bizeljskega okoliša zalagal; tud; zagrebški trg. Naša Bela krajina bi lahko postala druga Vipava; seveda bo treba pri tem še mnogo truda dn vztrajnega dela. Pni razširjanju sadnih nasadov naj učiteljstvo pomaga s premišljenim nasvetom. Ako se čuti učiteljstvo premalo podkovano V panogi, pa se naj obrne na pospeševalne ocganepri OZZ ali na inštitut za sadjarstvo v Mariboru. Končno ima na razpolago tudi strokovnjake na kmetijskih šolah. Oblast in njeni organi pospešujejo z vsemi mogočimi sredstvi izboljšanj e sadne proizvodnje. Priporoča le sorte sadnega izbora; organizira predavanja, daljše in krajše tečaje o oskrbovanju sadnega drevja kakor rez, trebljenje vrhov, čiščenje, obdelovanje zemlje pod njim, gnojenje itd. itd. Prireja sadne razstave, na katerih spoznavamo razne sorte. Rezanje cepičev priporočamo le od odbranih matičnih dreves in iz nasadov, v katerih gojimo sorte po sadnem izboru. Po mojem mnenju ni dovolj samo proizvajati lepo sadje, treba ga je tudi pravilno pripraviti za prodajo. Danes pri tem nismo več navezani na milost in nemilost raznih sadnih trgovcev jn mešetarjev, ker je vsa sadna trgovina na zadružni podlagi. Pa kljub temu moramo sadje pravilno obral,! ter spraviti, da dvignemo kakovost našega tako odličnega sadja, kar zopet dosežemo le s poukom. Zaradi prepotrebnega sortiranja sadja priporočamo sadjarjem združevanje v zadruge, ki bi sčasoma zgradile sadna skladišča, k; s0 nam v posameznih okoliših tako krvavo potrebna. Zato pa je potrebna propaganda, ki jo vaški učitelj s pomenki s sadjarji opravlja najlaže. Kakor čebelarji, si naj tudi sadjarji omislijo lastno zadrugo, kjer bo učiteljstvo našlo dovolj udejstvovanja dn hvaležno nalogo za napredek sadjarstva. Pri vseh teh akcijah je za vsakega učitelja dovolj dela: fiaj-prej splošno propagandnega, nato Pa silno mnogo podrobnega. Za vso to delo Pa bodo po premišljenem preudarku želi le uspehe za skupnost. Ing. Rado Sturm Hospitacifa v ZagreRm Pred kratkim je učiteljski kolektiv osnovne šole v Brežicah hospitiral na vadnici zagrebškega učiteljišča. Tja smo šl; zato, ker nam je najbliže, ih tudi zato, ker imamo na naši šoli tudi hrvaške oddelke. Sprejeli so nas zelo lepo, Ho-spitirali smo lahko v vseh štirih razredih dopoldne in popoldne. Po končani hospitaciji smo imeli tudi konferenco, kjer smo se o marsičem pogovorili. V vseh razredih so bni nastopi zelo kvalitetni. Nekaj novega je bilo za nas skupinsko delo v i- razredu. Čeprav sami še iščejo pravih poti. so sadovi njihovega dela že vidni. Posebno smo občudoval; ustno Izražanje otrok v vseh razredih. Seveda imajo oni zelo bogat 'besedni zaklad, vendar mislim, da mi Slovenci premalo nagujemo svoj jezik. &a Hrvaškem, n. pr. se v L razredu prva dva meseca samo pogovarjajo. S hospitacije Smo se vračali polni zadovoljstva in si takih š© in še želimo. K. I. Poklicne posvetovalnice so pričel© že pred tremi leti z dobro organiziranim; predavanji — al; bolje — s pogovori s starši in mladino, o vključevanju m.adine v razne poklice. V mislih imamo tiste mlade ljudi, ki bodo v šolskem letu 1956-57 dovršili osemletno šolsko obveznost. Le manjše število učencev bo študij nadaljevalo v gimnazijah ali na drugih šolah in končalo na fakultetah — seveda, če bo šlo vse po sreči. Mnogi pa «toje na razpotju pred neštetimi kažipoti, ki vodijo v razne poklice, o katerih je družba le površno poučena. Na tisoče je pokličev in številne strokovne šole odpirajo vrata delavoijni mladini. Strokovne šole so zaključene šole. V reformi šolstva bodo to šole II. stopnje. ki bodo dajale tudi možnost študiiranja na fakultetah. V Sloveniji je dokaj obširna mreža strokovnega šolstva. Razen srednjih strokovnih šol imamo še 92 vajenskih šoi, s 16.500 vajenci in 36 šol g praktičnim poukom in 4000 vajenci. Skupaj 128 šol z 20.500 učenci. Ne moremo trditi, da je bil izbor poklicev pri vseh pravilen srečen! Anketa z vajenci, ki jo prav' sedaj izpolnjujejo, bo sicer dala neke rezultate tudi glede 16. točke, ki se ®lasi »Iz kakšnih nagibov si se odloči,, za to stroko obrti«? Prav pri tej točki bi morali doseči iskrenost v celoti, kar je sicer namen odgovorov na vseh 89 vprašanj. Le psihološko dobro pripravljena mladina bo dajala pravilne odgovore in uspeh ankete bo kar najboljši. Prav načrtno se je za vključevanje v poklice zavzela poklicna svetovalnica, ki tesno sodeluje z Birojem za posredovanje dela v Ljubljani. Rade volje so se odzvali pedagogi-psihologi, člani društva učiteljev In profesorjev strokovnih šol kot to.-mači-predavatelji po šolah z dobro preštudiranim, a neizčrpnim gradivom. Kako delajo drugje p0 Sloveniji, kakšne so izkušnje, mnenja, predlogi, metode dela — bi bilo zanimivo ugotoviti. Vse to bi samo bogatilo sedanje izkušnje in olajšalo naše skupno Prizadevanje pomagati miadini pri pravilni izbiri poklicev. V primerih, ko nekateri »e vedo ne kod ne kam, jim rade volje priskoči na pomoč Poklicna svetovalnica, ki je dosedanje primere zadovo. Ijivo rešila. Z živahnim razvojem našega gospodarstva je tudi število poklicev naraslo. Dosedanja triletna praksa potrjuje nujnost in koristnost posredovanja te znanosti množicam. 2e lanski podatki nam povedo, da je poklicna svetovalnica organizirala v Ljubljani in okolici 'predavanja na 45 šolah. Udeležba je bila: od 32 do preko 200 staršev in mladine. Vsekakor razveseljive številke! Zanimanje je biro izredno, ljudje so živahno posegali v razprave. Razumeli so veliko skrb ljudske oblasti, ki želj, da slednjega državljana postavi na njemu ustrezno delovno mesto. Posebno naaogo — dolžnost imajo pri usmerjanju mladine v poklice šole! 2e y prejšnjem šolskem letu smo ugotavljali skrb nekaterih šolskih vodstev, ki so ob pravem času zbirala ustrezne podatke in so znala pravočasno usmerjati mladino v poklice. Javno priznanje je treba izreči šolam v Mengšu, Domžalah, Kamniku. Vrhniki, ljubljanskim šolam in še nekaterim. V šol. letu 1956-57 so z apri- lom predavanja zopet na dnevnem redu. Obiski so še številnejši, razpravljanje še živahnejše! Nekatere šole vzorno sodelujejo pri vključevanju v poklice In jim je to stalna oblika dela, kot je to bilo na osnovni šoli in gimnaziji v Borovnici (za druge še ni podatkov). Starši v takih krajih prizadevanja vzgojiteljev visoko cenijo. Do- kaz temu je bil številen odziv in velika pozornost pri izvajanjih. Ti skupni napori šole z domom že dajejo dobre rezultate. Če bo družba odločno nastopila in spremljala rast mladih ljudi, bomo že po nekaj letih imeli po večini otroke z dokončano osemletko, kap bo v prid usmerjanju in odlofttvi za posamezne poklice. Vprašanje predizobraz-be za vstop v strokovne šole se zaostruje! In prav je tako! Toiiko le informativno. Skupni nastop vseh, ki jim je pri srcu mladina in čimhitrejša izgradnja naše socialistične domovine, se bo vsekakor visoko obrestoval. Vse priznanje tena pravim prijateljem mladega rodu! A. 2. Ob preranem grobu Franceta Vidmarja Z grenkim sreetj* smo 3. maja pospremili na njegovi zadnji poti pokojnega okrajnega šolskega Inšpektorja FRANCA VIDMARJA, ki ga je usoda tako iznenada iztrgala iz naše srede. Ogromna množica ljudi mu je irkazala poslednje spoštovanje, ob grebu pa se je od pokojnika poslovilo več govornikov, med njimi v imenu učiteljstva ravnatelj ravenske osemletke tov. Avgust Gojkovič. Pokojni Vidmar se je rodil v Rakovcu, krški okraj, 11. januarja 1908. Osnovno šolo je obiskoval v Kapelah, leta 1925 je dovršil meščansko šolo v Brežicah. Za učiteljski poklic se je pripravljal v Ljubljani, kjer je leta 1930 maturiral. Na učiteljišču je bil član naprednega učiteljskega kluba in naraščajnik pri Sokolu. Ko je odslužil vojaščino, je šel v učiteljsko službo v Belo Cerkev pri Novem mestu. Ker ni hotel biti član niti JNS niti JRZ, je imel večkrat Skupno letovanje jugoslovanskih In fran> coskih mladincev Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za stike s tujino h© letos organizirala skupno letovanje jugoslo' vanskih in francoskih mladincev v Domu »Nikola Car« v Crikvenicl, in sicer: 1. skupina od 14. julija zvečer do 3. avgusta opoldne; 2. skupina od 4, avgusta zvečer do 20. avgusta opoldne. V te skupine za skupno letovanje bodo sprejemali: dijake oziroma dijakinje višjih razredov gimnazij, srednjih strokovnih šol, študente, mlajše učitelje oziroma učiteljice in profesorje oziroma profesorice do 25. leta starosti. Preskrbljeno je stanovanje v sobah z okoli 20 posteljami in obilna prehrana s petimi dnevnimi obroki. Cena za to letovanje je 12.000 dinarjev na osebo (vračunano je stanovanje In prehrana). Za udeležence tega letovanja so predvideni izleti po izbiri: Postojna (1.600) Novi Vlnodol (400), Rab (800), Opatija (600), Vrbnik (200) in Plitvice (1.700). Stroške za te Izlete poravna vsak udeleženec letovanja sam. Prijave za to skupno letovanje bomo sprejemali do 1. junija 1957. V prijavi je treba navesti: priimek In ime, stanovanje, kraj in leto rojstva, poklic in šolo, kjer prijavljenec poučuje. Prijavi je treba priložiti mnenje društva, katerega član je prijavljenec. Prijav brez tega mnenja ne bomo upoštevali, prav tako ne prijav, ki bodo poslane po 1. Juniju. Republiški odbor težave in bil 1, 1938 premeščen v Razbor pri Slovenjem Gradcu. Leta 1939 je prišel na Veliko Dolino pri Brežicah. Leta 1941 je bil mobiliziran, nato ujet In v ujetništvu do decembra 1941, Oktobra istega leta so njegovo družino izselili v Nemčijo. Sredi januarja je sam odšel za njimi, da bi jih rešil. Moral pa je sam v taborišče, kjer je delal kot pomožni zidarski delavec. Kasneje je opravljal v neki tovarni različna dela. V osvobojeno domovino se je vrnil junija 1945 in takoj nastopil službo na osnovni šoli v Globokem, od koder je bil na svojo željo premeščen na osnovno šolo v Artiče. Udejstvoval se je v političnem in kulturno-prosvetnem življenju. Kasneje je postal šolski inšpektor v Krškem. Leta 1959 pa je bil Imenovan za šolskega inšpektorja v koprskem okraju. Tu je moral marsikje orati ledino. Z velikim razumevanjem je ocenjeval delo in napore učiteljstva. Dolgih sedem let je spremljal učiteljstvo s svojimi nasve. ti, z dobrohotno kritiko, vedno je znal odgovoriti na vsako vprašanje. Človeka je znal vzpodbujati, vsakemu Je znal povedati najbolj primerno besedo. Pri delu ni poznal nobenega počitka. Nenehno delo je načelo njegove moči in mu pretrgalo nit življenja. Vsi smo upali, da se bo pozdravil, saj je ijnel v sebi toliko mladostnega ognja in neupogljive volje! Toda bolezen je bila vztrajnejša in močnejša. Jemala mu je življenjsko moč in ga končno uničila. Pred dvema letoma je prosil, naj ga premestijo nazaj na Štajersko. Želel sl je vinorodnih goric, hotel je biti spet med svojimi najdražjimi ljudmi. O Štajerski je govoril z nekakim veselim domotožjem. Zelja se mu ni izpolnila. Za vedno je ostal pri nas, ob našem lepem morju, v naši mladi Istri, ki ji je žrtvoval toliko svojih sil, svoje zdravje in svoje življenje. Sadovi njegovega dela bodo ostali trajni, kot bo ostal trajen in drag Spomin nanj vsemn učiteljstvu v obalnem pasu koprskega okraja. Ludovika Kalan OOOOOOOOQOO<>DOOOOOOn tujimi deželami, imajo, kakor znano, največ vnetih poslušalcev. Kdo s: ne želi potovanja, ko prebira v izložbenih oknih potovalnih uradov sezname izletov, ki jih prireja »Putnik«, ko si ogleduje prospekte potniških ladij ali pa slike in propagandne plakate iz raznih dežel ali pa udobno notranjost potniškega letala s prijazno stewardeso? Ta članek objavljamo tudi zato šele sedaj, da ne bi ostali samo pri enkratnem potovanju v Grčijo, ampak da bi jih v prihodnje še prirejali, zlasti še, ker si lahko udeleženci spotoma ogledajo .tudi Makedonijo, ki je za nas zaradi oddaljenosti teže dostopna. Nadalje so tudi mnogi naročniki Prosvetnega delavca izrazili mnenje, da bi ne bilo napak, če bi za spremembo od časa do časa izšel kak potopis al; članek literarne vsebine. . V zadnjih letih so poučne ekskurzije in izleti iz naše države ter drugih držav k nam vedno pogostejši. Zlasti v poletnih mesecih lahko vidiš v Ljubljani mnogo tujcev. .Razveseljivo je, ko vidimo, da se pregraje med državami znižujejo in odpirajo ter se narodi med seboj vedno bolj zbližujejo. Prav posrečena je zamisel, da tudi Združenje prosvetnih delavcev organizira potovanja svojih članov v inozemstvo. Tako je odšlo iz Beograda 8 skupin učiteljev, profesorjev in zastopnikov drugih poklicev v Grčijo, s katero nas že od nekdaj vežejo prijateljske vezi in skupni interesi. Ni treba poudarjati izredne koristi in važnosti takih potovanj za prosvetne delavce. Koliko več lahko nudi učitelj svojim učencem, če je potoval po domovini in tujini! Vse, kar vidi, doživi in izkusi, je velik duhovni kapital, ki se bogato obre- stuje. Danes tudi mladina mnogo in rada potuje. Zato bi morala biti še toliko bolj zlasti učiteljem in profesorjem omogočena potovanja, da si razširijo svoje obzorje in se izpopolnijo v znanju tujih jezikov. Res je namreč, da je potovanje najboljša šola. Precej sem potoval kot dijak po Jugoslaviji, a že od gimnazijskih let in še posebej kot klasični filolog sem .si želel obiskati Grčijo, ogledati si njene zgodovinske in arheološke znamenitosti, toda v nič manjši meri spoznati potomce starih Helenov, njih življenje in prisluhniti njihovi govorici. Moderni grški jezik je nadaljevanje ljudskega bizantinskega jezika, ki izhaja iz tako imenovane Kodne, skupnega grškega jezika, ki so .ga govorili po vsem helenskem svetu v dobi od smrti Aleksandra Makedonskega. Sedanja grščina je pisano poslikana s turškimi, arabskimi, slovanski« mi, latinskimi, italijanskimi, francoskimi in albanskimi besedami, vendar je grška osnova krepko vzdržala vse navale od zunaj. Za tiste, ki so se učili «tare grščine, je učenje, je učenje in razumevanje moderne grščine zelo olajšano, čeprav izgovarjava, hitra govorica, in dialektična pobarvano«* zelo spremenijo podobo besed, znanih iz klasične grščine. Naravno, da je napisano razumeti laže, zlasti ker se v pisavi uporablja književni jezik (katarevusa, izčiščeni jezik), v. govoru pa ljudski jezik (dimotlki), ki se kar precej razlikuje od književnega jezika. Vendar se književni jezik uporablja bolj v šoli in predvsem v znanstveni književnosti, ljudski pa v časopisju in vsakdanji rabi. NA POTI IZ BEOGRADA Moja želja se mi je končno izpolnila. Priključil sem se četrti skupini. Iz Beograda nas je odpotovalo 16 udeležencev te četrte skupine v nedeljo okoli petnajste ure. To je bil stalni dan odhoda za vse skupine. Malo je manjkalo, da bi ta naša skupina sploh ne bila mogla odpotovati zaradi tehničnih ovir. Ker ni bilo voditelja, je vodstvo prevzela udeleženka, ki je bila že enkrat v Grčiji. Voditeljica prejšnje skupine, Grkinja, ki ima Srba za moža, je morala odpotovati. Sprejela nas je le v Atenah na postaji in nas nebogljene novince odpeljala v naš hotel Hestia Emporon (kar pomeni: ognjišče, hišo trgovcev) v So-foklejevj ulici. Ta hotel je zelo čist, komforten in je bilo bivanje v njem res prijetno pa tudi hrana zelo dobra. Nova voditeljica je stopaj s prejšnjo poskrbela, da smo na jugoslovanski ambesadi dobili drahme in stopili v stik z združenjem učiteljev Grčije. Prva dva dni nas je vodil grški učitelj, ki je bil zelo uslužen, nakar jih nismo hoteti več nadlegovati, čeprav je bil pripravljen že drugi učitelj za vodstvo po mestu. Izbrali smo ožji odbor za načrtno ogledovanje Aten m za izlet na Peloponez. Moram reči, da smo z lastnim organiziranjem in načrtnostjo videli res, kar se je dalo videti v tem razmeroma kratkem času in še več kakor ostale skupine. Dopoldne smo hodili skupaj, popoldne pa navadno vsak zase ali v manjših skupinah. Na meji ni bilo težav. Vsak potnik je dobil velik list v francoščini in grščini in nekateri so čisto obupano gledali v neznano in obširno besedišče z mnogimi rubrikami. Toda izpolnili smo list z malo besedami, kakor nam je razložil giv ški uradnik. Registrirali so samo fotografske aparate. Dobili smo mnogo lepih prospektov za vse predele Grčije. NA GRŠKIH TLEH Prva grška postaja Idumeni napravi dober vtis, ker je lepo urejena ter okrašena s cvetlicami in cvetličnim vrtičkom, ki je ograjen z nizko lično ograjo z značilnimi stebrički Starogrške oblike. Mislil sem si, da bi bilo dobro, ko bi bila tudi jugoslovanska obmejna postaja Djevdjelija primemo urejena in da bi jo olepšali s cvetlicami, kakor je to navada na drugih naših postajah. Sicer grade v Djevdjeiiji novo postajno poslopje in' potem bo postaja nudita prijaznejšo sliko, kar bi bilo važno tudi žara. di tujcev. Pokrajina v grški Makedoniji je podobna jugoslovanski. Se dolgo nas je spremljal Vardar, ki ga Grki imenujejo kakor njihovi predniki Aksios (z naglasom na koncu). Neki naš udeleženec je rekel: »To je pa Aksios«, pa mu je grški železničar takoj popravil naglas. Grki so občutljivi za naglas, saj ga tudi še dandanes v pisavi označujejo s tremi znamenji. Zanimivo je, da tudi Grki imenujejo veter, ki piha v Solunu in Vardarski dolini vardarac. Ko smo v ponedeljek zjutraj ob kaki 9. uri odhajali s solunske postaje proti jugu, smo sklenili, da se bomo nazaj grede ustavili v tem mestu bratov Cirila in Metoda, bizantinskih cerkva, umetnostnih spomenikov, jugoslovanske cone med-narodnti velesejmov in spominov iz prve svetovne vojne. Vozili smo se po rodovitni Solunski kampaniji če zreko Vlstrico proti Tesali,ji. Ves čas so nas spremljala zelena tobačna polja in bombažni nasadi. Ostala polja in pašniki so imeli značilno rumeno barvo od precejšnje vročine in pomanjkanja dežja; žito, ki ga pridelajo v Grčiji malo, in drug; pridelki pa so bil; že pospravljeni. Iz vlaka smo opazovali kmete, ki so na- makali svoja polja. Voda ja speljana deioma po ozkih jarkih; črpati so jo iz cistern z motornimi črpalkami, pa tudi na roko, največ pa z oslovsko vleko. Na vsej pobi po Grčiji smo srečevati ta polja s tobakom in bombažem. Po vaseh so povsod sušili tobačne liste v velikih množinah. V ti 1951 so pridelati za izvoz 32 tisoč ton tobaka. Grčija je v tej proizvodnji prva dežela v Evropi. V Jugoslaviji smo L 1953 pridelali 25 tisoč ton, od tega je šlo za izvoz 6 tisoč ton. Grčija je edina država v Evropi, ki pridela dovolj bombaža za svoje potrebe in ga lahko tudi izvaža. 1951. leta je pridelala 27.300 ton. Takrat so napovedovati, da bo zvišala produkcijo v letu 1954. na 50 tisoč ton, od tega 23 tisoč ton za izvoz. Železnica nas je pripeljala v prelepo zeleno dolino Tempe, po kateri teče reka Salamvri-os, antični Penej. To doli®« so opevali mnogi antični in poznejši pisatelji in pesniki, saj je naravnost pomenila sinonim za romantično dolino, ki je polna bršljana, divje in prave •* trte, klematisa, platan, vrb, jasmina, pistacije, iz katera dobivaj o dišečo smolo mastiks za žvečilni gumi in ramo pecivo; dolina je polna ptičjega petja, v višjih legah pa divje romantičnega obraslega skalovja. Nekaj časa teče železnica po tej dlodim, ki leži med Os« in Olimpom, goro bogov. Ustavili smo se v Larisi, glavnem mestu K problemu vodstva po muzejskih zbirkah Prosvetna dokumentacija Bilten zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj št. 4-1957 V 7.. številki Prosvetnega delavca je hiil objavljen obširen članek, ki seznanja naše prosvetne delavce ' z vključitvijo muzejev v reden pouk na naših šolah. , Članek je polevg tega, da toformina obširno * o strukturi in delu naših muzejev ter o možnostih, ki jih le-tti nudijo v .pomoč našim šolam, pri pouku, dobro utemeljen in podprt a statističnimi podatki in številkami in daje videz, da njegov avtor dobro pozna skupne podatke o stanju muzejev v na-ii republiki. Poleg tega se j6 avtor nadrobno dotaknil oblik bodočega sodelovanja muzejev in šol, ki ga bomo nedvomno v praksi pričeli izvajati že z novim šolskim letom. Ob zaključku je navedel tudi povsem utemeljeno potrebo po aktivnem vključevanju samih šolskih predavateljev v vodstvo šolskih otrok in dijakov po muzejih. Bilo bd nesmiselno, če bi v pričujočem članku ponovno navajala tisto, kar sem pisala v 8. številki Prosvetnega delavca, z dne 26. marca t. 1. in kar se nanaša predvsem na vodstvo Šolskih ekskurzij oziroma skupin po muzejih. Želela bi le poudariti, da bo od obojestranskega sodelovanja, kjer se bo morala sama šola vključiti v vodstvo svojih skupin, odvisen celoten uspeh vključitve muzejev v sestavni del pouka. Da ne bi morda s strani učnega kadra na naših šolah slišali očitke, češ da taka izjava govori o določenem odtegovanju muzejskega osebja iz prosvet-no-izobraževalnega dela v mu- . zejih, želim bralce bežno seznaniti s personalno problematiko, kd jo čutijo vsi, posebno naši provincialni oziroma mest. ni muzeji. Muzeji opravljajo pri nas dvojno nalogo: znanstveno kultumo-iizobraževaino in prosvetno. Za znanstveno-razisko-valno delo imajo strokovno osebje, kustose, ki zbirajo gradivo, ga proučujejo, publicirajo, obenem z znastveno obdelavo In ureditvijo v smotrni muzejski razstavi pa prav to gradivo približujejo tudii ' širši publiki. — Za vzdrževanje muzealij in njihovo ohranitev skrbijo v muzejih preparatorji in restavratorji, za vzdrževanje reda in čistoče pa odgovarjajo čistilci, ki jih prištevamo, med muzejsko tehnično osebje. V t tretjo skupino ; bi lahko še prišteli muzejske paznike v muzejih. To velja pri nas predvsem za osrednje muzeje v Ljubljani, predvsem za Narodni muzej, medtem ko drugi muzeji poklicnih paznikov nimajo. Kdo potemtakem med tem osebjem odgovarja za strokovno vodstvo v muzejih? Običajno ga opravljajo kustosi in tehnično osebje. , Eni kakor drugi opravljajo tako dvojno delo: strokovno in prosvetno - pedagoško, čeprav poklicno ne eni ne drugi za vodstvo niso usposobljeni. Strokovno poznajo predmete* predvsem 'kustosi, medtem ko drugemu osebju mnogokrat upravičeno ali neupravičeno očitamo čičerenstvo. Ob pomanjk-Ijivii izobrazbi, ki jo to osebje premore, saj ima večinoma le osnovno šolo, ne moremo zahtevati, da bi obvladalo temeljito poznavanje muzejskih eksponatov in problemov, ki jih je dovolj v raznto, panogah muzejsko - konservatorske stroke in so jim usposobljeni stro- kovnjakii-muzejski kustosi komaj kos. Tako osebje predstavlja le za silo usposobljene muzejske vodiče; pravih poklicnih vodičev pa, kot sem omenila v citiranem članku, v naših muzejih nimamo. Jasno je, da prav zaradi teh pomanjkljivosti vodje šolskih skupin želijo predvsem strokovno usposobljene vodiče. Ti zato med šolskim letom prevzamejo pretežni del šolskih in drugih obiskovalcev, ki določno zahtevajo strokovno vodstvo po muzeju. Ker se glede 'Obiskov le redki naši muzeji držijo za obiske določenih dni — praktično pa je to mnogo-, krat tudi težko izvedljivo, ker še pač nismo uspeli v tem pogledu disciplinirati .obiskovalcev tako, kakor je to drugod, na primer v inozemskih muzejih — mora biti strokovno vodstvo, posebej v času tako imenovane »žive sezone« v spomladansko - poletnih mesecih, predvsem na razpolago za vodstvo po muzejskih zbirkah. Vse to pa je ovira pri znanstvenem delu, ki je zaradi prosvet-no-izobraževalnih nalog občutno prizadeto, posebej, če pomislimo na vse odgovornejše naloge, ki jih od muzejskega strokovnjaka zahteva strogo znanstveno delo v vseh panogah muzejske stroke, to je arheologije, etnografije in umetnostne zgodovine, kjer posebej ne smemo prezreti dejstva, da večinoma povsod kustosi za umetnostno zgodovino opravljajo Je druge naloge konservatorja v pogledu spomeniške zaščite. To so. sicer stvari, ki zadevajo izključno muzej sko-konser-vatorsko stroko, vendar mislim, da bi bilo treba-sedaj, ko pripravljamo za novo šolsko leto nov način vključevanja muzejev v pouk na osnovnih kakor srednjih šolah, pripraviti pred-vsem dvoje: 1. postopoma prenesti vodstvo po muzejskih zbirkah na učitelje oziroma predavatelje, ki bodo v zvezi s svojo stroko navezali stike z muzeji; 2. rešiti problem nastavitve poklicnih muzejskih vodičev s primerno predizobrazbo, kakor so v tem .pogledu že doslej ukrepale nekatere naše republike. Razumljivo Je, da drugega predloga trenutno ne bo mogoče rešiti, ker je pač povezan s finančno-materialno platjo naših muzejev, kjer kot v drugih ustanovah stremimo, da bi zaradi proračunskih težav in načela kar največje štednje za nekaj časa prenehali s sistemi-ziranjem novih službenih mest. Prav zato bi bilo treba ugodno rešiti prvi predlog. Pričeti bi morali čimprej usposabljati za vodstvo učitelje in predavatelje. Naloga hi bila prav za prav še enostavna. Po pravilih bi le-ti itak morali dobro poznati muzejsko gradivo, ki prjJiaj a v poštev za pouk domoznanstva, zgodovine, prirodopisa itd. Kolikor se ti za lt0 še ne čutijo sposobne, bi bilo mogoče pripraviti seminarje, kjer bi se nadrobno seznanili z gradivom in drugo problematiko, ki bi prišla v zvezi s poukom v poštev. Prepričani smo lahko, da bi vodstva vseh naših muzejev v tem pogledu nudila na razpolago vse, kar bi bilo potrebno in da bi tudi naši višji prosvetn; forumi nudili vsestransko pomoč. Prav tako . bi smeli pričakovati polnoštevilen odziv učiteljstva in predavateljev s srednjih šol. S tem bi se obenem ob pričetku novega šolskega leta, ko bi naj pričeli Izvajati načela sodelovanja muzejev in šol, izognili težavam Sled© vodstva p.0 muzejih, nad kakršnim smo se doslej pritoževali. Upam, da predloga nihče ne bo obsodil kot neke vrste odtegovanj« muzejskega strokovnega osebja od vodstvenih nalog, ki bodo posebno v naših pokrajinskih in mestnih muzejih še naprej povezane s prosvetnim izobraževalnim delom, ampak da ga bomo sprejeli kot pobudo, ki naj pomaga ustvariti .pogoj© za boljše odnose med šolo in muzeji, v kakršnih bo mogoče v polni mer; uveljaviti načelo, naj postanejo muzeji sestavni del pouke na naši šoli. Urbas Tončiča Četrta, aprilska številka tega Biltena prinaša v svojem prvem delu najprej novice o delu Komisije za reformo šolstva, in sicer o sprejetem pradlogu o predšolskem izobraževanju, o predlogu o izobraževahju srednješolskih profesorjev in o predlogu o inobraževanju predavate. Ijev na strokovnih šolah, zatem pa še novice o delu podkomisiji za izobraževanje odraslih in za posebno šolstvo ter o dejavnosti skupine za preučevanje življenja otrok in mladine. Bilten nadalje prinaša analitični pregled nekaterih pravilnikov s šolskega področja (pravilnik o disciplinskih kaznih — disciplinskem postopku za dijake višjih šol in pravilnik o opravljanju izpitov za izredne (privatne) učence v LR Srbiji, pravilnik o višjem'tečajnem izpitu v srednjih splošnoizobraževalnih šolah v LR Makedoniji) in še nekatere novice iz sveta za šolstvo LR Srbije. s Potovanje prosvetnih delavcev v tujino Komisija Združenja prosvet* nih delavcev za zvezo s tujino bo organizirala v šolskih počitnicah sledeča potovanja v tujino za svoje člane: POTOVANJE NA POLJSKO V sporazumu s Sindikatom prosvetnih delavcev Poljske bo obiskala to deželo skupina 40 proisvdtnlih delavcev dz Jugoslavije. V časn 14-dnevnega bivanja v Poljski si bodo udeleženci te skupine ogledali zgodovinske in kulturno - umetniške spomenike v Krakovu, Zakopanih, Var* šavi )n Gdansku. Poleg tega bo skupina naredila tudi nekaj izletov. Odhod skupine bo 16. julija t Balkan - evpresom preko Dn-naja, povratek skupine pa bo 2. avgusta 1957. Cena za to potovanje Je 40.000 dinarjev. V ceno Je vračunano: vozna karta od Šentilja do Gdanska in nazaj, viziranje potnega Usta v tujih predstavništvih. hrana, stanovanje, izleti po Poljski in »džeparac«. Udeleženci sami pa plačajo še stroške za nabavo potnega lista In vozno karto od svojega bivališča db Šentilja jn nazaj od Šentilja do svojega bivališča. POTOVANJE V PARIZ V sodelovanju s Francosko Prosvetno Hgo bo tudi letos organizirano potovanje prosvetnih delavcev v Pariz zaradi spoznavanja s prosvetnimi in kulturno - umetniškimi ustanovami in zgodovinskimi spomeniki. Udeleženci tega potovanja sl bodo po programu ogledali: Louvre. Versailles in druge muzeje in galerije. Stanovanje bo v Hceju Mi-chele in prehrana v liceju Sent Louis. Skupim« prosvetnih delavcev t>odo odpotovale iz Beograda Po sledečem redu: L skupina: 13. julija; II. skupina: 27 julija: IH. skupina 10. avgusta. Skupine bodo v Parizu po 14 dni. Cena za to potovanje je 38.000 dinarjev. V to ceno ,Je vračunano: stanovanje In tirana, vozna karta od Sežane do Pariza in nazaj, viziranje potnega lista v tujih predstavnSštvih, stroški za vodiča, rezervacija prostora v vlaku, vstopnine in izleti (za to je rezerviranih 2 tisoč frankov); vsak udeleženec dobi v gotovini 6.000 frankov. Udeleženci sami pa morajo plačati: stroške za nabavo potnega lista in vozno karto od kraja svojega bivališča do Se* Žane in nazaj. Prijave za potovanje na Poljsko In v Franciio bomo zbirali do 20. maja 1957. Prijave pošiljajte na naš naslov: Združenje učiteljev • Jn profesorjev Slovenije — Ljubljana* Miklošičeva 22. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, naslov stanovanja, kraj in datum rojstva, naziv in šola, kjer prijavijenec poučuje. S prijavo je treba poslati tudi mnenje društva, kjer je pri* javljenec včlanjen. Prijave brez društvenega mnenja kakor tudi prijav, poslanih po 20. maju, NE BOMO UPOŠTEVALI. Republiški odbor Turistično vodstvo po Ljubljani Turistični odsek, ki deluje v okviru Turističnega društva Ljubljana, je organiziral strokovno turistično vodstva po Ljubljani. Vodstvo po Ljubljani je smotrno organizirano in bo imelo dve izhodišči: Grad in Križanke. Strokovno kvalificirani vodniki bodo na voljo posameznikom in skupinam vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16 30 do 18. Vodstvo bo trajalo po uro in pol. Na Gradu bodo vodniki razlagali šolski mladini zgodovino Gradu, glavne orientacijske točke, vidne z grajskega stolpa* ter Izletne in razne turistične postojanke. Vodniki v Križankah pa bodo pokazali šolskim izletnikom ter domačim in tujim turistom zanimivosti Križank ter zgodovinske zanimivosti Ljubljane, predvsem Starega, Novega in Mestnega trga. Nedvomno pomeni ta pobuda važno pridobitev v ljubljanskem turizmu. Obiskovalci Ljubljane sl bodo lahko odslej pod strokovnim vodstvom turističnih vodnikov ogledali njene znamenitosti in privlačne posebnosti z izhodiščem na Gradu in v Križankah. V rubriki »Posvetovanja« so objavljene novice v zvezi s posvetovanjem o reorganizaciji šol za umetno obrt in s posvetovanjem o šolskih zadrugah v LR Hrvatski, v rubriki »Družbeno upravljanje« pa več novic s tega področja. Bilten nadalje objavlja več krajših vesti o delu šol (nove oblike dela v naših šolah) ter zatem novice s področja prosvete v tujini in o delu UNESCO. V svojem drugem deln prinaša ta številka Biltena najprej bibliografski pregled najnovejših domačih pedagoških knjig in brošur ter publikacij republiških zavodov za napredek šolstva, zatem pa analitične preglede knjig in člankov v tuji in domači pedagoški literaturi. Na koncu je kot dodatek objavljen seznam tujih matematičnih učbenikov, ki jih ima knjižnica zveznega zavoda za preučevanje šolskih in drugih vprašanj. Bilten izhaja enkrat na mesec. Ureja ga redakcijski odbor. Odgovorni urednik je Zojica Levi. Naslov uredništva: Beograd, Ulica Moše Pijada 12. Koristne pomožna knjiga za pouk astronomije Pri pouku zemljepisa je morda med najtežjimi nalogami za profesorja in dijake nazoren prikaz dogajanj na našem nebu. Ta so našemu neposrednemu opazovanju najbolj odmaknjena in ,so zaradi tega tudi težko dojemljiva. Na večini šol nimajo niti manjših daljnogledov ali refrak-torjev, s katerimi bd dijakovim očem vsaj malce približali ogromne razdalje. Zaradi tega jo naloga profesorjev toliko težja, saj morajo poskušati obrazložiti mov dijaku samo z besedo in morda s slikami, kolikor jih pač imajo. Precejnje olajšanje pri tem delu pa pomenijo tudi dobre knjige. Zapadi tega opozarjam na knjigo našega znanega zvezdo-slovoa prof. Pavla Kunaverja »Nebo nad nami«, ki jo je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Prvi del te knjige je iešel v poučni knjižnici »Kmečke knjige« že leta 1955 in prikazuje na 94 straneh s 45 slikami nebo neposredno nad nami. Drugi del pa je izšel nedavno z naslovom »Zgradba vesoljstva« in opisuje na 100 straneh s 45 slikami vesoljstvo. Pregled bogate vsebine naše knjige nam lahko pokažejo naslovi nekaterih poglavij: Zvezde in njihove lastnosti — Dvojne zvezde — Nove -zvezde — Spremenljive zvezde — Razpored zvezd na nebu — Zvezdne kopice — Oblaki in megle v vesoljstvu — Se en pogled na našo Gaiaktido — Onstran naše Ga-laktide — Andromedina meglica — Velika spiralna meglica ✓ Trikotniku — Milijoni drugih galaiktid — Zgradba ^ vesoljstva in velika uganka — človek v vesoljstvu. Cena prvega dela »Neba nad nami« je 210 din, cena drugega dela »Zgradba vesoljstva« pa 250 dinarjev. Na obe knjigi opozarjam vse šole s priporočilom, da knjigi nabavijo za svoje šolske knjižnice (profesorske in dijaške) in ds delo, ki je napisano na -poljuden, vendar znanstven način, priporočijo tudi dijakom kot pomožno in dodatno berilo k pouku zemljepis j a in astronomije. —st— RAZPIS za sprejem slušateljev na VPS v Ljubljani za šolsko leto 1957/58 Višja pedagoška šola bo v šolskem letu 1957/58 sprejela slušatelje za tele predmetne skupine: 1. slovenščina-srbohrvaščina, 2. angleščina-slovenščina, 3. nemščina-slo-venščina, 4. zgodovina-geografija, 5. kemija-fizika, 6. ma-tematika-fizika ali fizika-matematika, 7. glasba-sloven-ščina ozir. zgodovina, 8. risanje-ročne spretnosti, 9. defektologi ja-ortopedagogika. Šolanje traja dve leti. Kandidati ne smejo biti stari več kot 30 let in morajo imeti ali diplomo učiteljišča z vsaj dveletno uspešno prakso ali gimnazijsko maturo ali diplomo srednje strokovne šole; diplomanti srednjih strokovnih šol se morejo vpisati na tiste predmetne skupine, ki ustrezajo njihovi predizobrazbi in morajo opraviti sprejemni izpit iz glavnega predmeta. Sprejemne izpite opravljajo ^tudi kandidati za angleški in nemški jezik ter risanje in glasbo. Sprejemni izpit za angleški in nemški jezik obsega prevod iz angleškega (nemškega) jezika s pomočjo slovarja, branje krajšega odlomka in razgovor o tekstu v angleščini (nemščini). Kandidati za risanje rišejo po izbiri človeško glavo po naravi ali pa skupino predmetov ter izdelajo eno ornamentalno risbo, prošnji za sprejem pa prilože nekaj svojih dosedanjih del iz risanja. Kandidati za glasbo dobe navodila za sprejemni izpit v pisarni VPŠ. Vsak kandidat naj mimo izbrane predmetne skupine navede še drugo skupino, ki bi jo bil pripravljen študirati v primeru, če na prvo skupino ne bi mogel biti sprejet. Učitelji se lahko vpišejo tudi kot izredni slušatelji na prve štiri zgoraj navedene predmetne skupine in defektologijo. Za izredni študij morajo imeti kandidati opravljen praktični strokovni izpit, starostne omejitve ni. Za izredni študij na defektologiji se lahko prijavijo le učitelji in vzgojitelji, ki na področju defektologije že delajo, imajo vsaj štiriletno učno prakso, od tega najmanj enoletno prakso na šolah za defektno mladino. Kandidati — učitelji naj vlagajo svoje prošnje na VPS preko svojih občin oziroma okrajev, ki naj jih opremijo s strokovno in moralno politično oceno kandidata ter predlogom za sprejem ali odklonitev. Isto velja tudi za abituriente gimnazije oziroma diplomante srednjih strokovnih šol, ki naj vlagajo prošnje preko ravnateljstev svojih šol. Prošnje opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, morajo biti vložene na Višji pedagoški šoli (Stari trg 34) do 15. julija 1957. Prošnji (kolek za 30 din) je treba priložiti: 1. spričevalo b opravljenem diplomskem in morebit strokovnem izpitu oziroma maturitetno spričevalo; 2. življenjepis (kolek za 25 din); 3. dopisnico z natančnim naslovom, na katerega bomo kandidata obvestili o sprejemu in o dnevu sprejemnega izpita. Sprejemni izpiti bodo meseca septembra. RAVNATELJSTVO VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE OBVESTILO ZAL02BE »MLADINSKE KNJIGE« Založba želi ob koncu šolskega leta zaključiti poslovanje s šolami. Zato opozarjamo vse poverjenike in šolska vodstva na naslednje: Razpošiljamo zadnjo številko naših rednih knjižnih zbirk: Čebelico (B. Appia: Pravljica o Marjetici), Sinji galeb (M, Twain: Tom, mali detektiv) in Kondor (Plutarh: Življenje velikih Rimljanov), Igra in delo (4. zvezek Pletenje). Poverjeniki, ki še niso poslali naročila, naj pohite. Vse tovariše poverjenike in šolska vodstva naprošamo, da čimprej nakažejo vso zaostalo naročnino. Želimo, da za knjige in liste, katere ste prejeli v letošnjem šolskem letu, poravnate do konca šolskega leta in s tem izbegne-mo nepotrebno in nevšečno zavlačevanje. Se pred zaključkom šolskega leta bomo poslali poverjenikom račune za liste (Ciciban št. 7, 8 in 9; Pionir št. 8 in 9 in Pionirski list od' št. 22 pa do kraja). V kolikor ste te številke že plačali, Vam b« ta račun služil za Vašo kontrolo. V mesecu septembru bomo poslali vsem poverjenikom točno stanje, koliko dolgujejo oz. koliko imajo v dobro pri naši Založbi. ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 Tesalije, ki je bilo še pred 70 leti slikovito turško mesto. Od številnih minaretov jih je ostalo le še nekaj. Železnica se povzpne na gorovjfi Otris, od koder je razgled na vse pogorje Pinda, nato se železna cesta spusti v dolino Sperbeja in vlak se ustavi v Lamiji, industrijskem mestu s tovarnami preprog, mila, likerjev, s trgovino tobaka, žitom, olivami in oljem. Železnica se zopet vzpenja. Mikaven je pogled na lepo obdelano dolino. V daljavi se vidi karnijski zaliv in Termopile, kjer pa danes ni več tako ozke soteske med gorovjem in morjem kakor v starem veku, ker se je moralo morje umakniti celini za dobrih 6 km proti severu. Kdo se ne bi spomnil na Leonido, na njegove hrabre Spartance, kj so se tam bojevali s Peržani,, in na bronastega leva z napisom na čast padlim borcem: »Tujec, ko prideš v Sparto, povej, da še zmeraj ležimo, v klancu stražarji zvesti, kakor je velel ukaz!« Železnica se zopet v drznih serpentinah vzpenja ob severnem pobočju Parnasa. Grški medicinec iz Miinchena, ki se je . z nami vozil od Beograda, nas je opozoril na postajo Delfi-Bralo, od koder vozi avtobus še kakih 60 km v znamenite Delfe. Zavozili smo v dolino Kefiza (sedaj Mavroneri, .— črne vode) na prostrane poljane na prostoru nekdanjega sedaj izsušenega Kopajskega jtezera v Beociji. Tu so bom- bažna in riževa polja ter prostrani pašniki z jatami puranov- Medicinec nas opozori na razvaline stare Hajroneje, kjer sta Filip Macedonski in njegov sin Aleksander premagala združeno grško vojsko in je s tem prišla Grčija pod mace-domsko oblast. Ustavili smo se na postaji Levaclija. Staro ime je bilo Lebadea, danes pa jo imenujejo poleg Levadea Livadia po ljudski etimologiji iz besede livadi, kar pomeni v moderni grščini travnik, livado. Tu kakor tudi drugod živi v grških krajevnih imenih spomin na Slovane, ki so za svojega naseljevanja prodrli do Peloponeza; več krajev se imenuje Topolia, Kukoviča, ob‘Tajgetu je še danes kraj Slavohori, kjer so se še dalj časa obdržali slovanski prebivalci, na kar spominjajo še druga slovanska imena. V OJDIPOVIH TEBAH Ko se je vlak ustavil v Tivi, starih Tebah, sem se zamislil v njihovo zgodovino od nesrečnega Ojdipa, srčne Antigone do Pelopida in Epaminon-de. Po njegovi smrti sc bile Tebe znane le še po svojih nesrečah. Znano je, da je Aleksander Macedonski Tebe popolnoma porušil razen hiše pesnika Pindarja, ker se mu svobodoljubni prebivalci niso hoteli predati in jih je zato razselil. V srednjem veku so se Tebe zopet dvignile zaradi ugodnega položaja in z gojitvijo svilarstva. pod Turčijo so bile Tebe le siromašno mesto, rezidenca turškega paše je bila v Livadij:. Današnje mesto Tebe s kakimi devet tisoči prebivalci je novo, ker je prejšnje popolnoma porušil potres leta 1853 in 1893. Pri današnji vožnji po hribo-vitejšem zemljišču smo srečavali vedno več oljčnih dreves, dobro znanko našega Primorja. Poreklo oljke ni znano, u-gotovili pa so, da so se Grki začeli prvi sistematično ukvarjati z gojitvijo tega drevesa, ga napravili za simbol modrosti in ga posvetili boginji Ateni. Simbol miru pa je pomenila oljka že prej pri vzhodnih narodih. V Grčiji je bilo leta 1951 okrog 10 milijonov oljčnih dreves, ki dajo letno 45 tisoč ton črnih jedilnih oliv in 140 tisoč ton olja. V pridobivanju olivnega olja je Grčija takoj za Španijo in Francijo. ATENE Po enajstumi vožnji smo dospeli na cilj našega potovanja, v Atenci Vlak je grmel celo uro skozi bližnje kraje in pred-' mestja, prodno smo dospeli na glavno postajo. Tu smo se pozdravili s tretjo skupino, ki se je vračala domov. Zadnje čase smo lahko precej brali o Atenah po raznih Časopisih in revijah. To mesto ni samo glavno mesto Grčije, ki šteje skupaj s Pirejem nad milijon prebivalcev, temveč pomeni za tisoče in tisoče ljudi celega sveta izraz, vsebino in pojem najvišiih človečanskih in kulturnih vrednot kot najpo- membnejše mesto starega veka in glavni vir naše evropske kulture. To je mesto Solona, Aristida in Temistokleja, Sokrata, Platona, Perikleja in Demostena, Ajshila in Sofokle-ja ter srce grške zgodovine. V Atenah je tako rekoč vsak prostor zgodovinsko pomemben in na vseh koncih in krajih so spomeniki in spomini kulture od najstarejših časov, do danes. Čudovit je v žarki dnevni svetlobi pogled na Akropolo, • ki se ostro odraža od nebesne , modrine, čudovita in skrivnostna je Akropola v luninem svitu ter v svetlobi žarometov. Že sam obisk Akropole z mo-. gočnim Partenonom, ljubkim Erehtejonom, skrinjo zaveze starih Aten* vcjtičaistaimiiPro-pilejami, mičnim svetiščem Atena Nike (Zmagovalke) ter prelepim razgledom na Atene, Atiko, Salamino, Egino opr • vici in poplača obisk Aten. Kdor bo obiskal Atene, se bo prepričal, da ta trditev ni pretirana. Imel sem srečo, da sem' stanoval v sobi s prekrasnim razgledom na Akropolo. Vsako jutro je splaval pogled najprej na ta semeion grške prestolnice. Znano je, da tujci radi primaknejo nekaj drahem, da dobe sobo z razgledom na Akropolo. Moj sobni tovariš, profesor risanja v Zagrebu, si je napravil več skic z balkona najine hotelske sobe. NA AKROPOLI ,Takoj drugi dan, v torek ziiutraj, smo seveda ' otlskačii Akropolo. Vodiči, ki jih nastavlja država, razlagajo v francoskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku, včasih tudi v srbohrvaščini. Kdor je vešč francoskega in angleškega jezika, se v Atenah in sploh v Grčiji lahko prebije. Vsekakor pa je dobro, da se tisti, ki obišče Grčijo, nauči vsaj grških tiskanih črk, da lahko prečita imena ulic in postaj in zna vsaj nekaj najvažnejših grških besed in izrazov. Razen tega pa se je treba že pred potovanjem pouči-• ti o najvažnejših znamenitostih in posebnostih dežele. Na Akropoli so dan za dnem .pomikajo skupina za skupino ter posamezniki; slišiš lahko razlage v več jezikih. Nam je naš vodič razlagal v francoščini. Eden naših članov je sproti res spretno prevajal, hitro in točno. Fotografski aparati kar naprej šklopotajo in na Akropoli so seveda tudi domači fotografi, ki napravijo fotografijo v 20 minutah. Tudi našo skupino je slikal tak fotograf in plačali smo mu celo v dinarjih. Mislim, da si vsak obiskovalec želi, da bi bil fotografiran na Akropoli. Videl sem tudi Japonce in črnce, ki so prav tako vneto poslušali razlago, fotografirali in se dali fotografirati. Naš vodič je končal razlago z. zgodbo iz druge svetovne vojne. Skozi tajni vhod v severni steni, kakršnih je bilo več že v starem veku, se je priplazil na Akropolo grški ofi- cir ter poteptal in strgal Hitlerjevo zastavo, ki so jo Nemci zvečer sneli z droga na akropolskem Belvederu. Kakor že mnogokrat, so tudi tu Atenci pokazali, kako ljubijo svobodo in prezirajo tiranstvo. Spomnil sem se ob razlagal-čevih besedah na številne naše ilegalce v Ljubljani in drugod, ki so izvršili mnogo takih in podobnih podvigov. Nemški okupatorji so drugi dan po svoji navadi postrelili 50 grških rodoljubov. POGLED NA ATENE Z LIKABETOSA Pogled z Akropole je prekrasen, vendar svetujem vsakemu, ki obišče Atene, da se potrudi na koničasti hrib, na 277 metrov visoki Likabetos, ki je kar za celih 121 metrov višji od Akropole in raz katerega se blešči belo zidovje in cerkvica, po kateri se hrib imenuje tud: hrib svetega Jurija. Iz mesta od južne strani se vidi Likabetos kot koničast hrib, zadaj proti severozahodu pa se razprostira še njegov nižji hrbet s kakih 35 metrov nižjim' drugim vrhom. Pravili so nam, da je sončni zahod v Atenah posebno doživetje, zato sem se povzpel s tovarišem slikarjem pozno popoldne na ta hrib, ki je porasel od podnožja do nekaj nad polovico pobočja z drevjem, vmes so speljane steze in potj za sprehode. Pot naju je vodila po Homerjevi ulic: mimo griča, ki ga Atenci 'imenujejo Šhist! petra (razklana sikala), tujci pa so mu dali ime Žabja usta zaradi skalovja, ki ima tako obliltb. Da vrha vodi sedaj krasna’ asfaltirana in tlakovana cesta ter pot. Na vrhu Li-kabeta so štiri orientacijska table in šele tedaj sem se popolnoma orientiral v Atenah, ker je na tablah vse natančno označeno in popisano. Res niso zaman hvalili sončnega zahoda. Pokazale so se čudovite barve in barvni odtenki; ko je sonce zašlo, so prej ožarjene hiše in zidovi postali mlečno beli. Nisva se mogla načuditi tej nenavadni :n nenadni spremembi svetlobne podobe. Kmalu so zažarele prve neonske luči, ulice so zablestele v električni razsvetljavi, v daljavi so mežikale pristaniške luči ter rdeče lučke radio oddajne postaje; blag zefir nama je hladil razgreto lice. Težko sem se ločil od te privlačne slike, tovariš slikar pa je še ostal. Naj omenim, da je atiško podnebje zelo zdravo; zvečer ni nadležnih komarjev, tudi muh je malo. V Atenah je povprečno v celem letu 21 oblačnih dni, od 344 sončnih dni pa je 123 popolnoma brez oblakov. Dež pride nenadoma, traja le malo časa in kmalu zopet posiie sonce. To sem tudi sam doživel. Veter je dvignil prah. padlo je nekaj kapljic, dasj bi si želel poštenega dežja, in zopet je bilo nebo jasno z žarko sončno svetlobo. (Se nadaljuje! 0 šolski mreži in zgradbi v Sloveniji (Nadaljevanje članka z istim naslovom v 8. številki PD) Po letu 1918, ki je prineslo razpad Avstro-Ogrske monarhije in rojstvo Kraljevine Jugoslavije in v tej tudi rojstvo nove, obrnjene Slovenije (mari- borska in ljubljanska oblast, Dravska banovina), *e je ljudsko (osnovno, narodno) šolstvo v dvajsetih letih razvilo takole: Pregled ljudskega (osnovne ga, narodnega) šolstva v Dravski banovini Šolsko leto Učenci 3 45 Stalno učno osebje stopaj m. sk. -id >o 4> O > £ T3 -g š S -I - § 1*3 1918-J9 1933-34 820 2473 857 3587 82.710 85.336 83.527 85.365 166.237 1046 170.701 1518 1387 2247 2433 3765 1939-40 871 4145 89.558 87.981 177.549 1528 2839 4367 68 45 40 Opomba: Pri ljudskih šolah so bili tudj •otroški vrtci, zato je vzgojno osebje teh prišteto k učnemu osebju ljudskih šol; med učno osebje so štete tudi učiteljice ženskih ročnih del, Meščanskih šol po letu 1918 ne moremo več- šteti med obvezne šole, ker je bil pogoj za sprejem vanje dober uspeh v ljudski šoli, sprva v petem razredu, ko so bile meščanske šole še triletne, in kasneje v četrtem razredu, ko so postale štiriletne. Vpis v meščanske šore je bil tudi prostovoljen. Meščanske šole so postale izbirne šol© kot gimnazije. (Meščanske šole sose razvile na Slovenskem predvsem iz višjih razredov organiziranih osnovnih šol — posebno v večjih krajih na Slovenskem — v Ljubljani, Mariboru, Ceiju, Kranju, Tržiču, Novem mestu, Ribnici itd. — do leta 1940-41 jih naštejemo že preko 50.) V dvajsetih letih dokaj razgibanega političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja v Dravski banovini med šolskima letoma 1919-20 in 1939-40 se je stanje osnovnega šolstva — to šolstvo je bilo obvezno —: sicer tu in tam močno zboljšam, ven-dap ne toliko, kot bi se lahko glede na razvitejše’ slovensko ozemlje v okviru kraljevine Jugoslavije in narodni dohodek njegovega prebivalstva. Zmanjkalo se je sicer število učencev na en šoiski oddelek od 67 pred šolskim letom 1913-14 na 42 v šolskem letu 1939-40, število učencev na eno učno moč od 60 pred šolskim letom 1913-14 na 40 v šolskem letu 1939-40, naraslo je tudi število osnovnih šol za 51, oddelkov za 1672, učnih moči za 1934, kar vsekakor ni pomenilo nazadovanja v osnovnem šolstvu v primeri s stanjem pred. šolskim letom 1918-19.' Tudi njegova struktura se je v dvajsetih letih v mnogočem popravila, saj je bilo zmanjšano število osnovnih šol z enim temeljnim oddelkom kar za 155 in spremenjenih v šole z dvema, tremi teme' nimi oddelki, tor ;e omogočilo kvalitetnejši pouk v takšnih strukturno spremenjenih šolah. Toda vsi navedeni uspehi so bili le plod nujnega pri-rodnega i-azvoja, ki se ga ni da-i,o zaustaviti,, in ljubezni 'slovenskega naroda do svojega šolstva. Denarna sredstva za to šolstvo Pa nam v celoti le povedo, da je moralo slovensko ljudstvo z iijim kaj dobro gospodariti, če je hotelo svoje šolstvo kakor-» koli dvigniti in ohraniti na dostojni višini. Se bolj pa nas o tem prepričujejo izdatki za nove Sorske gradnje in prezidave. V dvajsetih letih »svobodnega razvoja« bi morali vsekakor zgraditi več kot samo bore 68 novih osnovnih šol in 94 prezidanih, ko smo jih potrebovali več sto, saj že statistike iz leta 1316 govore o šolskih zgradbah, ki so v slabem stanju. T0 stanje se tud; kasneje ni dosti spremenilo. Mnoge zgradbe, tudi v kraljevini Jugoslaviji na ozemlju Dravske banovine niso več Ustrezaie šolskemu namenu. Kot zaključek k zadnjim trditvam, da je bila mreža osnovnega šolstva v bivši Dravski banovini še nepopolna, da je le počasi rasla in da je kazala še mnoge vrzeli, lahko navedemo še to: V bivši Kranjski se je od leta 1875 do leta 1915 dvignilo število ljudskih šol cd 261 na 835, kar pomeni v nekako 40 letih prirastka kar za 574 novih ljudskih šol. Čeprav upoštevamo, da je bila mreža ljudskih šol v tem razdobju nujno potrebna zgostitve, saj je .povsod — posebno pa- na podeželju kazaia še občutne vrzeli, je kljub močnemu političnemu in deloma gospodarskemu pritisku, ki ga je izvajala avstrijska oblast nad slovenskim življem, vseeno hitro rasia. Poročilo banskega šolskega nadzornika pravi med drugim že za šolsko leto 1938-39, da je treba misliti ha ustanovitev novih šolskih okolišev, ker imajo mnogi šolski otroci 6, 8 in še več kilometrov poti do šole. V interesu rednega šolskega obiska in s tem tudi borjših učnih uspehov je, da čimprej zgradimo nove šole ..povsod tam, kjer je za to dejanska potreba, (Šole zaradi preoddaljenosti ni obiskovalo skoraj 1900 šoloobveznih otrok; mnogi so šolo sicer obiskovali, toda zelo nered> no.) V letnem Poročilu o ljudskem šoistvu v Dravsk; banovini iz šolskega leta 1939-40 pa zasledimo v poglavju drugem, ki govori o šolskih zgradbah in krajevnih šolskih odborih , n as! e d-, nje misli: . V banovini je bilo v preteklem šolskem retu 999 šolskih zgradb — od teh 56 državnih, 1 banovinska, 793 občinskih, 77 cerkvenih, 72 zasebnih. Nekaj šol ima po dve zgradbi. Mnoga poslopja so v slabem stanju ter ne ustrezajo več šolsko-higien-skim predpisom. Zidanje in prezidava šolskih poslopij je vedno bolj nujna zaradi zmeraj večjega pomanjkanja učiunic. Gospodarski položaj upravnih občin pa ne dovoljuje, da bi nudile šolskim občinam potrebna sredstva za graditev' in prezidavo šolskih poslopij. Splošno karakteristiko razvoja mreže obveznega šolstva od leta 1774 do leta 1940, ko je to mrežo zajel val druge svetovne vojne, lahko izrazimo nekako takole: Do leta 1869 je mreža obveznih šol počasi rasla in hudo neenakomerno. Njeno pot so predvsem zavirale Slovencem nenaklonjena avstrijska šolska zakonodaja, še slaba gospodarska razvitost slovenskega ozemlja, premajhna skrb za izobrazbo učnega osebja, za njegov pom- žaj in plačo in nenehen politični pritisk na slovenskega človeka v Avstriji, ki ni mogel uveljaviti svojih državljanskih-pravic. Po letu 1869 je doživelo obvezno šolstvo na Slovenskem z Državnim temeljnim zakonom o občih pravicah in dolžnostih državljanov, ki je uvajal v ljudsko šolo narodni jezik, in z Državnim zakonom o ljudskih šolah že trdne temelje za svojo hitrejšo rast. Poleg tega pa se je prav ozemlje, naseljeno s Siovenci, z dograditvijo važnih železniških zvez (Dunaj—Trst, Za greb—L j ubij ana, Lj ufol j ana— Jesenice itd.) vključilo v območje večje gospodarske prosperite-te, kar je vplivalo na porast narod, dohodka. Razvoj industrije, obrti,, trgovine, kmetijstva, .je tudi terjal večjo šolsko izobrazbo. Za ustanavljanje šol je bila tako podana potrebna ekonomska osnova. Po prvi svetovni vojni je * razpadom Avstro-Ogrske monarhije nastaia na Balkanu nova državna tvorba Jugoslavija — Država SHS, kasneje samo kraljevina Jugoslavija, razdeljena v banovine. V okviru te države je bila tudi »svobodna« Slovenija oziroma. Dravska’ banovina, ki so ji. narodnostne meje prikrojili z .pogodbami v Rapallu, St. Germainu in. Triano-nu. Te meje so jo odtrgale od njenega naravnega gospodarskega zaredja na severu in še od izhoda na morje na ,zapadu ter jo . usmerile proti vzhodu, kjer pa ni mogla nikoli politično niti gospodarsko prav zaživeti, saj ji tega niso pustili srbski politični in gospodarski krogi. Slovenija oziroma Dravska banovina je bila kot gospodarsko in kulturno najrazvitejša dežela v okviru kraljevine Jugoslavije V določeni meri stalno eksploatira-na. Njen narodni dohodek je po večini odtekal na jug. Tako so ji manjkala tudi osnovna sredstva za šolstvo, ki se nj moglo nikoli dobro razviti, kar so nam dokaj otipljivo pokazali statistični podatki. Razvilo se je le po prirodni nuji, ne pa glede na obče potrebe. Toda kljub temu je le nekoliko napredovalo v dvajsetih letih, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. V šolskem letu 1940-41 je obvezno šolstva iraeio naslednjo podobo: šolsko leto Učenci I Stalno učno osebje m. ž. skupaj m. sk. I Ž 1 § I >u 1 ž 3 S 01 3 iz 1940-41 875 4112 90.576 89.523 180.104 1527 2857 4384 43 41 To šolstvo je doživelo v petih letih vojne vihre, kj je neusmiljeno divjala tudi preko ozemlja, naseljenega s Slovenci, silne spremembe. Dediščina, ki jo je na področju obveznega šorstva prejela republika Slovenija, se je kazala predvsem v požganih, porušenih in poškodovanih šolskih zgradbah, v uničeni šolski opremi in učnih sredstvih, v postreljenem, pobitem in za šolsko delo onesposobljenem učnem osebju, v neznanju učencev, ki so bili tu pa tam polnih pet let brez rednega sorskega pouka ali pa ga sploh niso imeli ali pa s© ga imeli samo v tujem jeziku (nemščini, madžarščini), v gospodarskem osiromašenju nešte- tih šolskih okolišev In podobno. Skratka: Mreža obveznega šolstva je doživela hudo pustošenje, ko se je že tako lepo razvila in kazala, d® se bo v nekaj desetletjih le lahko do kraja izpopolnila. Toda kljub takšnim pustošenjem na področju obveznega šolstva, ki so bila za mali slovenski narod sicer izredno boleča., jie ta pogumno stopil, na pot obnove in izgradnje, saj se mu je v novi družbeni ureditvi in z ozemeljskimi korekturami na Primorskem in v Istri odpirala svetlejša politična, gospodarska in kulturna perspektiva. Dediščina obveznega šolstva v šolskem letu 1945-46 je bila nekako naslednja: Šolsko leto Učenci8 Sol1 £ -I Stalno učno .osebje ž. skupaj m. ž. sk. >CJ O) 5 1; > £ ^ “D , d) .