Poitnlna pavialfirana.
=— List izhaja 20. vsakega meseca =■■ - ■	= Za člane v „2vezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5‘—; posamezne Številke 2 Din. ~ Cena tnseratom: '/4» strani D 5'— vključno davek. =====		Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljub!lani, Gosposvetska cesta Stev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. == Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-	 seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — 	—	
Stev. 8.	V Ljubljani, 20.	avgusta 1928.	Leto XV.
Strokovni list za po vidijo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
Kdo je kriv?
Pod tem naslovom je bilo v zadnji številki «Gostilničarja» označeno, od* kod prihaja zavlačevanje odprave toče* n ja po trgovinah in podobnih navla« kah, ki so bile zagrešene vsled napačnih razlaganj določb taksnega zakona in zamotanih navodil pravilnika k temu zakonu. V naslednjem podamo prepis ukaza, ki ga je izdal g. veliki župan ljub= Ijanske oblasti v tej zadevi, po katerem bi se morala vsa taka točenja že z 31. dec. 1927 končati in biti odpravljena.
Ker pa se stvar še dandanes kjer bodi vleče naprej, je res umestno vpra« šanje, kdo je kriv. Odlok se glasi sle* deče:
Veliki župan ljubljanske oblasti.
O.	br. 1251/1.
Točenje alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom.
Vsem srczkim poglavarjem srezki izpo« stavi v Škofji Loki in mestnemu magi« stratu v Ljubljani.
Ministrstvo za notranje zadeve je z razpisom z dne 6. septembra 1926, U. br. 7863 izreklo, da obratovalnicam iz čl. 82 pravilnika o gostilnah ni prište« vati obratov trgovine z mešanim bla« gom (torej tudi ne trgovin s špecerij* skim blagom in branjarij).
Ker je naštevanje obratov iz čl. 82 pravilnika povzeto iz pripombe 5 k. tar. post. 62 taksne tarife zakona o ta* ksah, je tolmačenje ministrstva, ki je za politično upravna oblastva obvezno, uveljaviti ex tune t. j. od 9. avgusta 1925, ko je stopil v veljavo čl. 82 pra«
vilnika odnosno z ozirom na čl. 105 pra« vilnika, ki zahteva, da spravijo vsi do* sedanji točilci pijač na drobno iz 4. pri« pombe k tar. post. 62 taksne tarife za« kona o taksah svoje obratovalnice v sklad s predpisi čl. 82 do 85 omenjene* ga pravilnika, od obnarodovanja pri« pombe 4 k tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah, t. j. od 6. novembra 1923.
Omenjeno tolmačenje ministrstva za notranje zadeve je dobilo soglasje v razsodbah upravnega sodišča v Celju z dne 6. oktobra 1926, št. A 51/26/9 z dne 6. oktobra 1926, št. A 60/26/9, nada* Ije v razsodbah državnega sveta z dne 28. decembra 1926, br. 41.732/26 in z dne 28. decembra 1926, br. 41.728.
Razlogi so naslednji:
V	trgovinah z mešanim blagom ni običajno, da bi se katerikoli predmeti oddajali za takojšnje uživanje v obra« tovalnici sami; zlasti pa trgovina z me« šanim blagom v smislu predpisov § 38 obrt. reda ne obsega take prodaje, ki je bodisi glede načina trgovanja, bodisi glede vrste blaga, na posebno dovolje« nje. Tako zakon o taksah v 4. pripombi k tar. post. 62 taksne tarife, kakor člen 82 izvršilnega pravilnika pa imata v mislih le trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih. Ker pa trgovina z mešanim blagom tudi ni mo« goče prištevati okrepčevalnicam in njim sličnim podjetjem. Ako pa trgovina z mešanim blagom ne spada med ta pod« jetja, se zanje tudi ne more izdati po« trdilo po čl. 48 t. 2 pravilnika o gostil« nah. Trgovine z mešanim blagom se morejo prištevati le onim obratovalni«
| cam, ki jih omenja čl. 46. t. c. pravilni« ka in ki prodajajo poleg ostalega blaga alkoholne pijače v originalno zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalnicah ter jih niti ne polnijo niti ne pretakajo v manjše posode.
Glede na to odrejam sporedno okrožnicam velikega župana maribor* ske oblasti, da se z 31. decembrom 1927 zatvorijo točilnice alkoholnih pijač v vseh onih trgovinah z mešanim in špe* cerijskim blagom ter v branjerijah, ka« terih lastniki ob uveljavljenju novih taksnih predpisov niso bili v posesti posebne koncesije za točenje alkohol« nih (žganih opojnih) pijač za konsum v poslovnih prostorih. Vse te obratoval« nice morajo prodajo alkoholnih pijač prilagoditi predpisu čl. 45 t. c. pravilni« ka o gostilnah, t. j. alkoholne (žgane) pijače smejo od 1. januarja 1928 proda* jati le v originalno zaprtih steklencah, katerih pa v obratovalnici ne smejo ni* ti odpirati niti polniti ali pretakati v manjše posode. Tako prodajo pa smejo izvrševati le oni trgovci, ki so na pod* lagi svoje obrtne pravice z ozirom na veljavne predpise obrtnega reda k temu upravičeni. V nasprotnem primeru pa morajo prenehati z vsako prodajo alko* holnih (žganih) pijač.
V	nasprotju z obrazloženim izdana potrdila po čl. 84 t. 2 pravilnika o go* stilnah za trgovine z mešanim blagom ter za branjarije je razveljaviti z in* stančno odločbo, v kateri je čos do 31. decembra 1927 priznati kot rok -a lik vi* dacijo. O odločbah je obvestiti financ* no okrajno ravnateljstvo.
Predstoječ razpis je objaviti po ob* činah na krajevno običajen način.
To je sedaj oni temelj, na kateri podlagi bi se morale vse svoj čas zagre* šene nepravilnosti odpraviti Trgovstvo je seveda to remeduro smatralo kot atentat na svoje piškave pravice ter hi* telo z deputacijami nadlegovat velike* ga župana, nad vse pa g. ministra notr. zadev ter nagnalo po večkrat člane ta* kih deputacij, med katere so nabrali najraje take, ki so obenem tudi farovški cekmoštri, apelirat za podaljšanje likvi* dacije z ozirom na velikanske zaloge vina, ki ga imajo, — ironija, marsikate* ri je imel cel mernik (10 1) kakega dal* matinskega plesnivca in tako so izmo* ledovali rok ustavitve točenja do 30. junija, s 1. julijem 1928 mora biti ta šu* šmarija končana. Začele pa so prihaja* ti od raznih načelstev naših zadrug pri* tožbe, da se nekateri kar potuhnjeno držijo ter lepo po tihem nadalje toča* rijo. Finančna uprava jim je dala baje potuho celo s tem, da je vzela od njih takse. Proti takemu počenjanju in oma* loževanju vladnih odredb je podala Zveza naslednji protest in bomo videli, ali bo kaj pomagalo ali ne.
Predmet: Pritožba proti neupošte* vanju oblastvenih odredb po tr* govcih in branjevcih.
.Velikemu županu ljubljanske oblasti
v Ljubljani.
Po rezervatnem ukazu velikega žu* pana O. br. 1251/1 je bilo z ozirom na razsodbe državnih in upravnih sodišč ter Ministrstva notranjih zadev, da se po obstoječih zakonih kakor tudi po pravilniku člena 3 točka 4 pravilnika o točarinski pravici in člena 45 točke c pravilnika o gostilnah in drugih točilni* cah ne sme preurejati branj erij, špece* lijskih trgovin ali trgovin splošno v to* čilnice, ter tako tedaj lastniki navede* nih trgovskih obratov niso upravičeni izvrševati točilne obrti, je bil izdan zgoraj navedeni rezervatni ukaz, da imajo pričenši s 1. julijem vsi trgovski točilci vsako nadrobno točenje alkohol* nih pijač ustaviti ter jim je do nadalj* nega dovoliti le točenje žganja v odpr* tih posodah preko ulice ali na dom, ak6 so imeli v to že stare pravice, nikakor pa za uživanje v trgovskem lokalu.
Mnogi prizadeti pa se tem zakonitim odredbam ne pokorijo, iste omalovažu* jejo ter ostentativno nadalje izvršujejo točilno obrt, čeravno so njih tozadevne pravice z razsodbami upravnega sodi* šča itd. bile razveljavljene in preklicane.
Ravnokar smo prejeli obvestilo, da se je dne 27. avgusta t. 1. vršil sestanek trgovstva s špecerijskim blagom in bra* njevcev iz Ljubljane in okolice, na ka* terem so se udeleženci začudeno spra* sevali, kako je to, češ nekateri smo s f. julijem ustavili točenje alkoholnih pijač po trgovinah, drugi pa zopet ne oziraje se na nikake odredbe točijo slej kakor prej ter jih nihče pri tem ne ovira.
Na uprav norčav način proti ura* dom, ki s svojo popustljivostjo tako bri*
skiranje in neupoštevanje odredb višjih oblasti povzročujejo, so se z entuzijaz* mom soglasno dogovorili, da otvorijo vsi vprek zopet točenje vseh vrst alko* holnih pijač, češ saj nam nič ne morejo, bomo pa pisali v Beograd za zopetno podaljšanje termina za likvidacijo tega protizakonitega šušmarenja.
Tako prepovedano dejanje se je pri* čelo zopet vse vprek v mnogih onih to* čilskih beznicah, ki bi morale biti s 1’. julijem t. 1. ustavljene.
To prepovedano dejanje se vrši to* rej večinoma nadalje ali pa ponovno v vseh obratih, ki so imeli popreje to zagrešeno pravico nepravilnosti ter se s tem dejstvom posmehuje zakonom in odredbam oblasti, profanizira obrtni red, obstoječe predpise in odredbe. Vprašamo, ali obstoji še sploh kaka resnost v zakonitih odredbah, določbah in ukazih. Ali obstoja še kaka zaščita gotove redne, po zakonu ustanovljene in urejene obrti in ali razpolagajo ob* lastva še s kakim podrejenim aparatom, ki bo njih predpise in odredbe izvrše* val, ali pa imamo opravka že s splošno anarhijo? Člen 101 pravilnika o gostil* nah in drugih točilnicah velja menda sa* mo za gostilničarje, kajti nad temi visi neprestano damoklejev meč žandarme* rije, policije in finančne kontrole, vse drugo ostane neopaženo in nedotak* njeno.
Opiraje se tedaj na člen 101 in 102 pravilnika o gostilnah in drugih točilni* cah, zahtevamo in predlagamo, da se vršijo od politične kakor tudi od fi* nančne oblasti nad takimi obrati pogo* stejša opazovanja in kontrole ter da se vsako opisano dejanje smatra kot pre* stopek točenja v zgradbah brez krajev* ne pravice in storilce po določilih čle* nov 88, 88a in 89 pravilnika • kaznuje in vsako nadaljno točilsko obratovanje prepove ali obrat zapre.
Priporočati bi bilo torej zaradi tega, da bode kontrolni aparat bolje funkci* joniral tudi vporaba točke 4 pori omenjenega člena cit. pravilnika.
Na podlagi določbe § 147 odstavek 3 obrt. zak., se prosi naznanila, kaj se je v predležečem slučaju ukrenilo.
Tako pritožbo se je podalo tudi fi* nančni oblasti. Zadružna načelstva pa
opozarjamo, naj sleherni tak pojav ne*
.1
opravičencev ovadijo politični in finafifc ni oblasti po približni Stilizaciji, kakor je tu navedena.
Sparklet steklenice.
Zbornici za trgovino, obrt in indu* strijo v Ljubljani je na poziv z dne 4. junfija 1928 št. 6428 v zadevi izdelave sodavode s pripomočjo «Sparklet» ste* klenic podala Zveza sledeče mnenje:
Gostilničar je po poklicu in svoji koncesiji poklican in upravičen priprav* ljati jedila in vseh vrst poživila za pro* dajanje gostom oziroma ljudstvu sploh-Zato sme peči kruh za uporabo v svo* jem lokalu, izdelovati slaščice, klati ži* vino kakoršne koli vrste ter oddajati bodisi gorkim kakor hladnim poživilorri naravne ali umetne, zdrave dovoljene ingredijence v svrho izpopolnjenja ži* vil in pijač.
Vsa omenjena dejanja kakor pekav rija, mesarstvo, slaščičarija itd. so tudi koncesijonirane obrti, 'a' z gostilničar* sko obrtjo so prizadete tako, da jih je smatrati kot del gostilničarskega obra* ta, ki ima v glavnem za smoter in nalo* go prehrano ljudstva.
Kakor ima gostilničar za svoje goste* posluževati se vseh preje navedenih obrtniških opravkov sam, bi bilo pač nekam čudno, da bi pri vodi morali imeti vezane roke in iste ne smeli sami natočiti v zato pripravljeno steklenico in vbrizgniti po aparatu vanjo oglikove kisline, preden jo je natočiti gostu. Za: prodajo na privatnike izven njegovega lokala pri tem itak ne more biti go* vora.
Ta način je enostavno isto, kakor če meša malinov sok s čisto vodo sproti, kar je gotovo čistejše in zdravejše, ko je prišla voda momentano še le iz vo* dovoda ali studenca, kakor pa po celi teden stara, okrog vožena sparjena štirnca takozvanih kraherljev, ki vsebu* jejo po večini le kemične tvarine in bar* vila.
Isto je s Sparklet*sifonom, produkci* ja se izvrši v točilnici v pričo gosta ter mora ta imeti vsekako večje zaupanje za povžitek pijače, koje snažnost ima pred očmi, kakor pa one, za katero ne ve, kje je bila zajeta.
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon 2673.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
• -■ .■v.i	  "	 —	—	»
Sparklet steklenice so iznadjba, ki je ravno iz higijcnskih ozirov velik nas Predek za gostilničarstvo, posebno gles dc dobrote izdelka, ker je v porabi le cisti ogljik v zadostni količini, ko se nas sprotno od sodavičarjev ponajvečkrat dobi steklenice s tako slabim impregs hiranjem, da voda niti ne gane iz stes klenice ter tudi nima nobenega atoma Po ogljiku.
Naj se tedaj izboljšanju v izdelavi hladilnih poživil ne dela težkoč, ker ni v to nikakega vzroka, še manj pa preds Pisov, kje in kako si sme gostilničar Pripraviti vodo, da bo boljša, cenejša, čistejša in zdravju prikladnejša.
Tozadevni ugovori od strani sodas Vičarjev imajo le dobičkarsko tendens c° ter se je priporočalo pristojni oblas sb podati nasvet, da proti domačemu ^delovanju sodavode za prodajo gos st°m ne more biti ugovora.
V	zadevi je zavzelo ministrstvo trs Sovine in industrije popolnoma isto stališče in razsodilo, da proizvajanje Sodavice v gostilniških in kavarniških °bratovalnicah, omejeno na potrebo ^otičnega obrta, ni vezano na posebne koncesijo. Veliki župan ljubljanske obs asti je izdal v stvari dne 31. julija 1928 °- br. 2759 vsem sreskim poglavarstvom, Sreski izpostavi v Škofji Loki in mests Hemu magistratu v Ljubljani sledečo °krožnico:
G. minister za trgovino in industrijo Je pod br. 15.340/11 z dne 16. VII. 1928 ‘zdal načelno odločbo o tolmačenju y rfr*ih predpisov, veljavnih na ozem* lo ljubljanske in mariborske oblasti, ki se tičejo vprašanja, ali smejo gostilnis carji in kavarnarji v svojem obrtu in za potrebe svoje obratovalnice izdelo* Vati sodavico brez posebne koncesije (n. pr. v tkzv. sparklet*steklenicah).
Prepis min. razpisa, s katerim se iz* rcka, da se proizvajanje sodavice v go* stilničarskih in kavarnarskih obrtih, če J® omejena na potrebe samega obrta. He more šteti med obrtne vršbe v srni* s,u obrtnega reda in min. naredbe z dne 29. novembra 1919, d. z. št. 212, je Priložen.
Razlogi, na katere se to tolmačenje °Pira, so ti*le:
Tako obrtni red kakor min. uredba °d 29. XI. 1910, drž. zak. št. 212, govori* ta o obrtnem izdelovanju sodavice. Ta* ko obrtno izdelovanje sodavice je brez dvoma vezano na koncesijo brez ozira Pa aparate, ki se uporabljajo, pa 'naj se yrši samostojno ali v zvezi z drugim °brtom. Toda izdelovanje sodavice v Sostilniških in kavarniških obratovalni* cah za potrebe samega obrta, ako se ne Prodaja izven lokala, se ne more srna* trati za obrtno proizvajanje, ravno ta* ko ne kakor proizvajnje v privatnih hi* ^h za lastno uporabo. To stališče je Praksa v izvrševanju obrtnega reda ycdno zavzemala. Tako ni nikdar ob* Javljalo, da vrši gostilničar mesarski °brt, ako je klal živino, ali pekovski,
ako je pekel kruh, niti sc ni zahtevala’ za to posebna prijava obrti. Nikdar se slična delovanja ne v tem ne v drugih obratih niso imela za izvrševanje do* tičnega obrta in se tudi ni zahtevalo, da ima gostilničar usposobljenost za to obrtno grano. V zakonu ni osnove, da bi se baš v tem vprašanju dosedanja za* konita praksa opustila. Kolikor bi mo* gli nastati pomisleki o zdravstveni var* nosti, so neupravičeni, ker obstoji itak splošno zdravstveno nadzorstvo nad iz* vrševanjem gostilniškega obrta, poseb* no nadzorstvo za to proizvajanje pa ni potrebno.
O predmetni ministrski odločbi ob* vestite vse zadruge gostilničarjev in so* davičarjev v Vašem območju.
Iz organizacij.
Vrhnika.
Redni letni občni zbor se je vršil dne 15. junija t. 1. pri načelniku g. Bren* čiču ob navzočnosti 29 članov.
Po otvoritvi pozdravi načelnik na* vzoče in predstavi zvezinega odposlan* ca tajnika g. Pintarja.
Spominja se pok. tovariša g. Lebna iz Dvora pri Polhovem gradcu. Nato poda besedo g. Pintarju, kateri poda poročilo o delovanju in boju «Zveze» za obstanek gostil, stanu. Poziva navzo* če, da se složno drže zadruge, ker le v močni in složni organizaciji je uspeh zasiguran.
G. Drašler iz Borovnice se govorni* ku zahvali v imenu zborovalcev.
Zapisnik zadnjega obč. zbora se brez ugovora odobri.
Dohodkov je bilo 4608.75 Din, iz* datkov 3578.50 Din in je bilo koncem leta v blagajni 1030.25 Din. Na eni hra* nilni knjižici je naloženo 1915 Din (Fond proti nasprotniku), na drugi pa je naloženo 5679.84 Din. Celo premo* ženje zadruge znaša 8374 Din. Gg. Drašler Anton in Oblak Ivan sta račune pregledala in izjavila, da so isti v redu.
Zadruga šteje 1 častnega in 76 red* nih članov. Vajencev je vpisanih 16. Opuščena ni bila nobena gostilna in tu* di na novo otvorjena ne. Rednih sej je bilo 5, dopisov je došlo 29. K temu še poroča tajnik, da da veliko opravila iz* terjevanje članarine tako, da imata na* čelnik in tajnik celo leto opraviti s tem. Nekatere člane, kateri kljub ponovnem opominu niso plačali, se je moralo izro* čiti politični oblasti, da ista članarino rubežnim potom izterja. Tajnik pozove navzoče, da v bodoče članarino takoj plačajo, saj je ista tako majhna in je v njej všteta tudi naročnina za «Gostilni* čarja», ki je vendar vsakemu članu ne* obhodno potreben.
G. Anton Drašler iz Borovnice po* roča o «Samopomoči» in razlaga pomen te organizacije ter pozove zborovalce, da se vsi brez izjeme vpišejo v isto. Pri slučajnostih predlaga g. Drašler slede* Čo resolucijo:
Gostilničarji vrhniškega sodnega okraja, zbrani na občnem zboru, zahte* vajo sledeče:
1. Trošarina na alkoholne pijače, katere v južnem delu države sploh ne poznajo, naj se takoj ukine.
2. Register za vpisavanje potočene* ga žganja naj se takoj odpravi, ker isti nima nikakega praktičnega pomena, ampak je samo za šikaniranje gostilni* čarjev. Finančna oblast ima itak vse žganje v evidenci in je vsaka nedovo* ljena manipulacija izključena.
3. Oblastna doklada na vino naj se za prihodnje proračunsko leto zniža na 50%, kakor je to v mariborski oblasti, katera ima manjše dohodke kot ljub* ljanska, a vendar izhaja s 50%.
4. Oblastna taksa na plese naj se uki* ne, ali pa vsaj uredi tako, da bo ista krajevnim razmeram primerna, kajti kako pride podeželski gostilničar do tega, da mora plačati ravno tako visoko takso kakor v mestu, kjer prirejajo ple* se v velikih dvoranah in pobirajo po 40 in še več dinarjev vstopnine. Podežel* ski gostilničar pa ne more svojim go* stom prirediti niti običajne predpustne veselice, ker ga stane licenca z občin* sko, državno in oblastno takso do 400 Din, katero višino komaj doseže izku* piček od take prireditve.
Zvezo gostil, zadrug se naprosi, da podvzame korake, da se te zahteve v polni meri izpolnijo.
Občni zbor se zaključi ob 5. uri.
Občni zbor gostilničarske zadruge za sodni okraj Lož v Ložu se je vršil dne 28. avgusta 1928.
Pri odborovi seji dne 7. avgusta t. 1. se je sklenilo, da naj se vrši občni zbor danes pri tovarišu Alojziju Žnidaršiču v Ložu s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Predložitev računov in poročilo blagajnika.
4. Volitev dveh delegatov.
5. Določitev članarine.
6. Raznoterosti.
Načelnik konštatira sklepčnost, ker se je udeležilo 40 članov, torej skoro dve tretjini.
Overovateljcm zapisnika imenuje g. Feliksa Kandare iz Dan.
Na to se preide na dnevni red.
Načelnik prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, kojega člani odobre.
V	poročilu načelstva se pojasni raz* mere glede cimentarne ter da je plača* la zadruga za cimentarno 2320 Din 98 p.
Radi cimentarne so se vršile 3 seje na Rakeku, katerih se je udeležil na* čelnik.
Članov je 67, pomočnikov 17 in va* jencev tudi 17.
Med letom sta se vršili samo dve se* ji, ker ni bilo nikakih posebnosti. Dopi*
sov je bilo med letom 115. Blagajnik g. Iv. Benčina pojasni delovanje v blagaj* ništvu. Iz tega je razvidno, da je do* hodkov 3871 Din 30 p, stroškov 1715 Din, torej preostanka 2156 Din 30 p. Naloženega denarja je bilo koncem le* ta 1927 v posojilnici 1763 Din 1 p, torej skupnega premoženja 3919 Din 31 p.
Račune sta pregledala gg. Franc Zni* daršič iz Starega trga in Anton Bravc iz Loža ter iste v redu našla.
Blagajniku se za njegov trug izreka zahvala in mu da absolutorij.
Pregledovalcem računov se izvolita soglasno gg. Franc Žnidaršič iz Starega trga in Anton Bravč iz Loža. Delega* tom se imenujeta Alojzij Žnidaršič in Ivan Benčina.
Članarina ostane kot do sedaj 20 Din.
Zadružni člani iz občine Stari trg se pritožujejo, da nimajo sedaj pri občini več ugodnosti, da bi se jim odpisavalo na vsak hi vina 3 litre za osušitev in da bi smel vsakteri zaklati za družinske in domače prehranjevalne potrebe 2 pre* šiča brez občinske doklade. Načelstvu se naroča, da stori potrebne korake, da se to doseže.
Nalaga se načelniku, da izterja red* no kazen po 50 Din od tistih članov, ki se niso opravičili in niso prišli k zboro* vanju.
Ker ni drugih predlogov, zaključi načelnik zborovanje ob 11.30 uri.
Dr. F—n:
• Nekaj misli ob ratifikaciji netiunskih konvencij
(Po «Trgovskem listu®)
Še vsako naše pogajanje, vsak naš pakt z Italijani: od rapallske pogodbe do sanmargheritskih ..konvencij, rimskega pakta in beograjskih konvencij, nam je prinesel poraz, gospodarsko in politično izgubo. Z nettunskimi konvencijami pa smo po objektivni presoji njihove vsebi* ne odprli laški gospodarsko*politični in* vaziji na vzhodno Adrijo vrata na stežaj, zanemarjajoč i ozire na svojo lastno su* vereniteto. Ne bomo se bavili podrobno z vsebino teh konvencij. Zato naj orne* nimo le glavne točke: Italijanom, kojih stokrat in stokrat, tudi oficijelno poudar* jana maksima teži po gospodarski in politični penetraciji na vzhodno jadran* sko obal, da, na ves Balkan, omogočuje* mo naravnost legalnim potom dosego tega cilja. Vse koncesije, ki smo jih do* zdaj dali Italijanom na Jadranu, pome* nijo v njihovem železnem in dosledno izvajanem programu le etape pri prodi* ranju na vzhod. Oni grade pri tem svoje mostove, izrabljajoč do skrajnosti dose* žene pozicije in zahtevajoč vedno nove in nove predpravice. S tega stališča bodo služile vse ugodnosti, ki so jih izbili Ita* lijani z nettunskimi konvencijami zase, za novo osvajanje z njihove strani, za nas pa pomenijo iste najtežje ogroženje našega gospodarskega stališča in politič*
nega prestiža ob Jadranu, da, za celo državo. Sem spada: dovolitev obalne plovbe Italijanom ob dalmatinskih vo* dah in ribolova v njih; zaposlen je italU janskih delavcev in ustanavljanje italU janskih industrijskih in trgovskih pod* jeti j na našem ozemlju; izgradnja omU nožnega bazena Thaon de Revel v reški luki in s tem usmeritev našega prekomorskega izvoza skozi Reko. Kako skli* cevanje na dozdevno reciprociteto je jalovo, ker bi italijanski fašisti pač ne trpeli niti naših ribičev v njihovih vodah, niti naših podjetij ali delavcev na laški zemlji.
Naše pomorsko brodovje, naša pomor* ska trgovina sta šele v začetnem razvoju in se borita z velikimi težkočami. Po* trebna bi bila sistematična podpora s strani države in cele javnosti, mi pa da* jemo Italijanom možnost, da otvarjajo nove linije v naših vodah. Naši vrli dal* matinski ribiči in delavci in deloma tudi slovenski delavci se že sedaj bore za zaslužek. Mi pa kličemo laške ribiče in delavce čez morje in pustimo metati svo* je delavstvo iz dalmatinskih tovarn. Ita* lijani so se že dosedaj razpasli s svojo industrijo (cementno) in z nakupom zems ljišč v Dalmaciji, mi pa jim dajemo le* galno priliko, da ustanavljajo nova, kon* kurenčna podjetja na našem .teritoriju in izpodrinejo ščasoma vse naše indu* strijske obrate.
Narava nam je poskrbela ob vzhodni Adriji krasna naravna pristanišča: Su* šak, Bakar, Šibenik, Split, Dubrovnik, Gruž. Treba bi jih bilo le izgraditi. To dolžnost smo v prvih 10 letih le slabo -izvrševali. Saj je omenil dr. Šumenkovič kot namestnik zunanjega ministra sam povodom razprave o nettunskih kon* vencijah, da nedostaja v naših pristani* ščih za pomorsko trgovino potrebnih na* prav in da se moramo zaradi tega po* služevati gori omenjenega reškega baze* na. Torej tako!? Ker v tem bazenu gos tovo še ni vse pripravljeno, naj mi gras dimo manjkajoče naprave v tujem pris stanišču in za tujce zato, da more iti naš izvoz preko tuje luke?! Ali ste že videli kdaj gospodarja, da je najprvo poprav* ljal sosedovo hišo?
S temi in drugimi koncesijami, ki jih vsebujejo nettunske konvencije, ponu* jamo naravnost Italijanom osvojitev vzhodne Adrije. Najprej bo prišlo go* spodarsko zavojevanje z vsemi aneksi: laškimi podjetji, laškimi delavci, laškimi kolonijami, laškimi šolami; sledila pa ji bo prej ali slej i politična reklamacija na novo ustvarjenega laškega teritorija. Kam pa naj gredo naši podjetniki in na* ši delavci? Sledilo bo le dvoje. Dali se bodo zasužnjiti ali pa se bodo izselili dalj na zapacl, da se umaknejo laški brutalnosti.
Naj premotrimo v stvari še dvoje: ali smo bili primorani ratificirati nettunske konvencije in ali se z njimi izboljšajo jugoslovanskositalijanski odnošaji? Od*
govor za oboje: ne! Odkar je pogazila Italija s tiransko pogodbo prijateljski (rimski) pakt med nami in med njo; od* kar je postalo popolnoma očito, da je rovarila in rovari povsod in z vsemi si* lami proti naši državi, nismo mi niti pravno niti moralno obvezani ratificirati nettunske konvencije, ki so bile sklenje* ne že pred 3 leti in rebus alias stantibus. S tega stališča je tudi neresnična trditev, da je zahteval ratifikacijo naš prestiž in vera v našo državo ali celo vojna nevar* nost. Vse tako govoričenje je navaden diplomatičen bluf in birokratska komo* diteta. Saj so tudi že druge države od* rekle ratifikacijo že sklenjenih pogodb. Zagovarjati ratifikacijo z izboljšanjem odnošajev do Italije pa je naravnost blasfemija na našo pamet, kajti ne to, ampak ravno nasprotno je res, uprav nettunske konvencije bodo povod novim sporom med nami in Italijani, zahteva* j očimi vedno več in več. Prav one bodo vzrok trajno se ponavljajočim inciden* tom, demonstracijam in prelivanju krvi ob Jadranu in drugod. Primerjaj zadnje dogodke v Dalmaciji in laško demaršol Ja, vraga 1 zakaj smo jih pa potem skle* nilil? To je pač vprašanje, na katero ni najti zlahka pravega odgovora.
Andrej Žmavc, Maribor:
Zavrelica ali zavrelka.
V	vročih poletnih časih se večkrat čuje, da je enemu ali drugemu vino po* nagajalo, hotelo zavreti itd. sosebno v letošnji dolgotrajni vročini se *je kjer bodi, kdor ima gorke kleti, pojavila ta nevarnost, zaradi tega priobčujemo po* vzeto iz «Naših goric® tozadevno raz* pravo gosp. ravnatelja Andreja Žmavca v Mariboru.
Kako se zavrelica pojavlja? — Zavre* lica ali zavrelka je huda, žal, še zelo raz* širjena vinska bolezen, osobito po naših južnih krajih, koder nimajo dobrih vin* skih kleti in koder razen tega še slabo, nesnažno ter vobče nemarno kletarijo. Vino se skali, postaja bolj in bolj motno ter plehko, tudi rado potemni ali počrni, je slabega, žarkega, ogabnega okusa, z eno besedo: tako bolno vino se naglo razkraja, dokler popolnoma ne razpade v smrdljivo tekočino, ki je bolj podob* na gnojnici kot vinu in je končno docela neuporabna. Pri tem se tvorijo šumenje povzročujoči plini, ki uhajajo iz bolnega vina, tvoreč mehurčke, kakor pri lahnem kuhanju; odtod ime zavrelica ali zavrel* ka. Zavrelica je zdravju škodljiva.
Kaj povzroča zavrelico? — Kakor smo že omenili, so glavni vzroki te grde vin* ske bolezni nesnažno, umazano kletar* stvo, pomanjkljivo vrenje, osobito tudi nepravilna uporaba nezdravega, gnilega in umazanega grozdja. Malokislo vino, katero povrh prav lahkomiselno pustimo dolgo nepretočeno na nečistih, že itak' okuženih drožah in ga pohranjujemo v pretopli kleti, je za to bolezen kaj spre*
Jemljivo. Mikroorganizmi — razne vr*
ste bakterij — se lotijo jabolčne kisline, vinskega kamna, barvil, tanina ali čre= slovine, ekstrakta, katere prirodne vin* ske sestavine razkrajajo. Da je razpa* danje še hitrejše in bolj temeljito, se često pridružita tudi stara gosta zane* žarjenih kleti, cik in kan, ki uničita i alkohol, da je razkroj vina tako popoln.
Kako zavrelico preprečujemo? — Ako upoštevamo vsa pravila čedne trgatve m dobrega, umnega kletarstva, se nam te nevarne in najgrše vinske bolezni ni bati. Dogaja se tu pa tam tudi pri nas, n- pr. radi gnilega grozdja, v južnejših krajih pa je pravilo, da vsebujejo zlasti nekateri vinski letniki vobče premalo kisline, ki pa je važna razen radi ugod* Dejšega, osvežujočega okusa tudi radi boljšega konserviranja vina. Priporočljiv v° je tedaj, da preveč plehko vino me* Samo z bolj rezkim, kislim, ah pa, da mu Unietno dodamo na 1 hi do 100 gramov ^ 10 dekagramov), t. j. eno promilo
0	Voo) čiste vinske kisline, kar je pri nas PO doslej še veljavnem starem avstrij*
skem vinskem zakonu 'dovoljeno. Ker je bolezen bakterielne narave, bodi previs den, da bolezni ne preneseš v še neoku* ženo vino drugih sodov, sod od bolnega vina pa razkuži prav tako kakor sod od cikastega vina!
Kako zavrelico zdravimo? — Prepre* čenje tudi te vinske^bolezni je kajpak mnogo lažje nego zdravljenje, ki je vob# če le v početku še mogoče ali kolikor toliko uspešno. S pasteriziranjem ali se* gretjem bolnega vina na priblžno 60° C ugonobimo škodljive mikroorganizme, z močnim zažveplanjem, ker pasterizaton ja iz večine nimamo, pa jih vsaj začasno oslabimo, odnosno začasno ustavimo po njih povzročeno razkrajanje vina, kate* ro nato še čistimo ali filtriramo, potem pa pomešamo s čim bolj kislim vinom, ako ga ne okisamo s primerno, dovolj e* no količino vinske kisline. Tudi dodatek
1	% finega etilnega alkohola (špirita) pomaga pijačo konservirati. Tako zdrav* ljeno vino pa čimprej potrošimo!
I
♦S
MALINOVEC
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslafen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
tvornica
„ALKO“ r„2b*“ Ljubljana, Kolizej
Književnost.
«Brezalkoholne sadne pijače». Spisal Josip Pricl, izdala «Brezalkoholna proa dukcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena broš. 10 Din, vez. 15 Din. — Knji*, žica obravnava na 86 straneh priprav*, ljanje brezalkoholnih sokov v domačem’ gospodarstvu in večjih obratih. Pisatelj se je posluževal najnovejših virov in je večinoma vse sam preizkusil tako, daj ne razklada kake suhoparne teorije, temveč podaja praktična navodila v poljudnoznanstvenem tonu. Veliko šte*: vilo slik vrednost tega dela še znatno poveča. Naj bi knjižica našla pot v sle# herni dom naše domovine, da bomo vsi vedno bolj znali ceniti vrednost sadja! in brezalkoholnih sadnih pijač. Nakla* da ni velika, zato se z naročilom pozu* rite. Ako pošljete denar po položnici št. 14.263 v naprej, dobite knjižico pošfe nine prosto, sicer pa po povzetju.
Ljubljana, Slomškova ulica St. 27 priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov is citrono« sok, nadalje Izborne sadne pijače patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, kri« stalno cKronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje
različnega platna in Sifonov is domačih tovarn, kakor tudi svetovno
snane snamke ..Schroli**
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne cenel	Na	željo	vzorčil
SODE
vseh velikosti za vino, žga* nje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakos tudi za hrambo; vse solidni in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenafc Zaloga sodov ter sodarskeg« lesa. Cene zmerne. Tora« postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repiž
sodarski mojster v Ljubljani, Trno« vo, Kolezljska ulica stev. 18.
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapet« niške inore, nogavice za dame in gospode se kupf najugodneje le pri:
Ml*u Prešernovega ipomenlk« ek voA
Raznovrstno
M
%
H
g
n
n
M
1
k
H
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec,
Oonati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel-Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
uriporota:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih In Inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
1/ zalogi |8 tudi najboljša francoska galarta za ilščanle vina po zalo nizki canl.
M
n
S
HI
H
*l
M
N
K
h
sl
k
H
n
P
n
K
n
m
M
KI
k
M
N
ALPAKA 0 |REBRQ
V ODI LN A ZNAMKA
DOBI SE V VSEH TRGOVINAH, KI SE PEČAJO S PRODAJO TEGA PREDMETA
MMIZJEintlANIZfll
PRIBOR
ZALOGA IN RAZPOŠILJALNICA ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
MARIBOR, MAISTROVA 3
LIKCRJ
Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka - rum
Pelinkovec
Slivovko
Trop »novec
Sadjevec
Brinjevec
Vermut vino
Malinovec in neoslajen
Malinov sok (Succus)
Rumosol
Špirit
v najboljši kakovost! in po najnižji ceni priporoča
»4LKO«
družb« * o. *
Ljubljana, Kollzej
i
I
K
k
k
K
k
k
§4
8
8
b
k
§4
m
'6
6
1.V/J
Najboljši v materljalu in konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke wGrllzner“ in „Adler“ za dom obrt in Industrijo. — Pletilni „Dubled“, pisalni „Urania", le pri
JOSIP PETELING, Ljubljana $
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
$ C)
C)
Na obroke!
Poduk vezenja brezplačen!
Kupujte le pri tvrdkah, ki *nse* rirajo v našem glasilu!
AVGUST AGHOLA
LJ U BLJ AN A
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE. HOTELE IN KAVARNE
Z A M«ŠK e
oddala
Liublianska ndustriia probKovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
Z vsemi v špecerijsko m delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseb vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
bi najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi j; na, vogal Sv. Petra cesto la Resljeve ceste.
tnlnorailnlH vod.
I
Pivovarna „UNION«‘ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi n tudi tropin« In sladn« cime, U so kot živinska krma solo priporočljiv«.
k. & E. Skaberni
Ljubljana
• •
Največja Izbira
češkega in angleškega
sukna,
QQ9QQQQQQQQQ
GARJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živa-lih Naftol - mazilo, ki
O	je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOGZT, lekarna, w Ljubljana Slovenila. w
000O00G00000
Hovii za sini
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta Stev. 16
posradafa brasplačao u via službo lttofia
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodar}! Iz Ljubljane plačajo 1 Din, z dežele 4 Din. —...	:
Tovariil gostilničarji I Poslužujta se te ugodne prilike I
Zaloga stekla, porcelana In svetlllk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večj naročbl Izdatno znižane cene.
KupilJ6IHO zlato, srebro in platin ter plafiamo
1	srebrno krono Din 3*60-----2 srebrni kroni Din 7*20
5 srebrnih kron Din 18*—
----- Prevzamemo	tudi	vse druge kovine in plačamo najbolje. --
Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana VII. Sv. Jerneja c; 8.
BiB E
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča) priporoča svo« priznano dobri ,
MAJAROiNCKOV špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.	Telefon štev. 2578.
priporoči*
JEDILN© ORODJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
ALPAKA SREBRO
Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry \_SR.
NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
Maistrova ul. 3.
Zahtevajte vzorce in cenike 1
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC O00000000000000000Q000<X)000000000Q000000000C>00000000<XXXXXXX)0O0O00OOOOOCX)CXX)OnfX>~iOCXvyyyyyir*yvv-irvvv-wxyyX*yyy?000C^
STOLARNA V SODRAŽICI
PRIPOROČA BOGATO IZBIRO KAZNIH CENENIH STOLOV ZA GO-STILNE, KAVARNE, DRUŠTVENE DVORANE ITD. NADALJE ZAKLOP-NE STOLE IN MIZE, RAZTEZNE NASLANJAČE S PLATNOM, STOJALA
ZA CVETLICE I. T. D.
6 GOSTILNIŠKIH MIZ IN 24 STOLOV DIN 1332 —
CENIKI NA RAZPOLAGO'
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija »FLORIANM
(Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. z.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega »FLORIANA«
Veletrgovina
Andrej Neia^ v Komendi pri Kamnmu
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
  VIN —
Veletrgovina
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razoošiljaio franko po železnici na oostafo kupca!
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
nudi po naiug o d n e jš t h cenah
Rogaftki Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovi irm iXxR	Točna	postrežba	I
Q
Ul
m
(MM
a
Q)
to
tm
<U
a>
a
>
o
0»
£
10
c
>
3
X/3
.5
J3
32
A. &f' E. Skoberne
Ljubljana
UtUJa in raiaga Zveza gostilničarskih r*4;ug v Ljubljani. — Odgovorni prednik Ivaf Hercog. — Za »Naj. tiskarno: Fr. Jezeriek.