svitlobo ske družbe* Tečaj V. srèdo 10. listopada 1847. List 45 esél sim prep 5 Verstíce nabéral ? Pa pétje in lajné Le prazne so sanje; bi li pél? Domá, in po hosti Sim pticam v mladosti Bil védno podnévi V nedolžnim prepévi; Kakó bi zdaj pél ? Preljuba daníca Mi sije na lica. Zbuduje mi želje Do véčne dežéle; Kakó bi li pél? JPevca slovo. O zoru ko vstáném Od straha se zganem, Pomislikov méra Molite v spodvéra, Kakó bi li pél? Razjedaj » V Kar Óbčutljeje moje De slovek ne poje Kakó bi li pél ? Cez dan navelíca Me délo, in pica Zveóér me skerbí, Kér v hramu je nij Kakó bi li pél? Prijatlam pa péti Kakó čem zacéti? Kér stare že zdajne So žalostné lajné; Kakó bi li pél? Od žaliga pétja Nehati vsak svétja; e ni veselica Alj kaka zdravica, Bi sebi li pél? Nebeska dežéla Je polna vesêlja 5 Per In i eljskih kórih voljenih zbórih Tam gori bom pél D Pećnice Ta Tzidanimi velikimi kotli. meni pride letašnjo spomlad zidár izNém škiga Gradca, ter se ponudi, mi pećnico za kôtle KJ I\ I ^ Í4 i UIIV7(4 ^ l'VI ov JJ v 11 M 1>I 1 «H J^ VJIt VV W « ^ Obertništvo se nekaj lét sèm dobro naprejpo- popraviti. Na Gradćane se je dobro zanesti: ima mika. Vsesko hasne. Kmetijstv bolj ne podp kaj pa ajde, kar kmetijstv dobro jo sercé na jeziku; vunder sim pa mislil de peč tak današnji mende nobeden nica, če mi jo tudi po novim popravi, ne bo kaj ki wwij jjuupiit*, i\u kum , ivi ivči/iP ju pumama ícs boljši, ku jc. iciuii uii jc pet , uc pu ujcovi prihranje vati. Zakaj lés kmetovavca čedalje huje napravi ne bo treba pol toliko derv, ko do zdaj prijemlje, ako_ ga nima v svojim, kér njegova cena in de bo v kôtlih pol popřej vrelo, ko do zdaj. Ko --------------....v. ^ IV4 ov, mi je potem še povedal, de za svoje delo ne terja pecí za hiše in ognjiša, pri kterih se veliko derv več ko 4 goldinarje in preživitek za se in svojiga __• 1_____• _ 1 • __ _ I • « 1 • V * T V®. 11 ■ 1 • • î I * ^ _ ko je Terdil mi je pa, de po njegovi 5 vedno raste. Veliki dobrotniki so tisti, ki so znajdl prihrani, se d aj o mènj kurj de se vsa ali pa 5 ki so dati i potreba pravili p pomagača ? in de cela roba, kar jo je od kovača In to popravilo je vredno, sim pervolil v to popravo lik i kotli, pri kterih je k ti reci potreba, ne bo čez 2 goldinarja znesla štirih dneh je bila kimu kaj večimu kmetijstvu priporočí, kjer nova pećnica dodelana, kotla vzidana, vratca na majhne istanje narejene, dva roša, vsak pod en se za živino v kôtlih kuha 5 z velikimi Dosihmai so taki kotli ali na vemrah nad kôtel vzidana, dva majhna dimnika iz pecnice iz .........." ® peljana : cela reč mi ne pride na 10 goldinarjev in reci moram, de sim za več ko za 10 goldinar jev pri sami kurjavi na dobičku; zakaj od tistihmál ognjišem viseli, in so silno veliko derv potřebovali^ popřej ko je zavrélo. Drugi so imeli pećnice za-nje ............de so se cele velike polena istanji, takó pod kôtel lahko metale. Te pećnice so bile brez mi ni ireba za derva pod kôtel več skerbeti, jeveri, duška in sapnika, in veliko vročine je na veli- dračje, skodle, vseje dobro, in čeravno vse srovo kih istanjili zopet izpuhtélo. Veliko lepili suhih in mokro, kmalo gori,vkotlu pa hitro vre in kipu de je v vsakim méstu že kak zidár polen so te pećnice požerle. Ce za tako pećnico Vém, ue je v vsakim mesiu ^ mu«! , ivi niso derva pràv suhe, ne gorijo, kakor v naših take pećnice — z majhnimi istanji, s sapnikam pod -M Jw> M ^v I ' L ____I ' _ 1 V » « I I • -rr i 9 v i • • « • v r 1 ' 1 _ J ^ ^^ „ 1 ^ navadnih pečéh ne, kér duška in sapnika ni. kuríšem, z dimnikam iz pecnice déla de mu le î pečnicah po novim se komaj polovica derv po- kdo reče. Obernite se torej, kmetovavci! brez trebuje, in še té so dobre, kakoráne so. skerbi na take zidárje: čez "samo to zimo, ki je zdaj pred durmí, si bote pri dervah več perhranili dali. kakor boste za pecnico, po novim narejeno ? j s. kakili šest palcov visok, takó de je povsod kakor je kôtel; to se pa y Pristavik. Gosp. S. so nam poslali tudi popis prostiga rokodelca „kakó se imajo pohvaljene peénice z i dati kteriga tii sem pristavimo: Narpoprej napravi zid, kakor za vsako drugo peč, enako visok takó vé, de mora zid kakih sedem ali osem palcov širji biti kakor je kotel, de potem lahko soparco (jíco) okoli napelješ. Potem pa za en cégel višji po vsim zidu, in kake tri palce širji kakor je že spodnji zid (iode samo tam kjer misliš potlej na verhu kotel imeti) naredi luknjo kakih pet ali šest palcov široko , kaka dva ali tri pa visoko. Okoli té je kotel m ■ h e pa začni naprej zidati, takó široko kakor kake tri palce gori od dna. Kader je že zid en komole visok , naj se postavi kôtel gori ; nad luknjo pa se mora postaviti železen roš, ki je kakih pet ali šest funtov težák, takó de ravno pod kôtel pride. Druga luknja ali votlina mora pa znotrej v peči vsa zadelana biti ; noter do rosa mora pa od spodej vse votlo biti takó, de čez roš pepél doli leti in de se lahko vùn grabi, in po ravno tišti luknji pa tudi sapa noter vleče in naravnost cez roš v oginj piha takó, de še clo srove derva rade goré. Od spredej, to je, ravno gori nad luk njami, napravi okno, skozi ktero se derva v peč nico devajo, kakih sedem ali osem palcov visoko en pale pa širji, potem pa železin podboj okoli in pa železne vratica. takó de se vse čisto tikama zapre. Na sredi vratic mora pa še vselej majhno oknice 5 biti poldrugi pale visoko, dva palca pa široko, ? takó ali de se lahko pogleda ali v pečnici gon ali ne če je potreba več sape (lufta) noter spustiti. Ka der imaš že toliko narejeniga, potem pa le kôtel gôri déni. Ravno na drugim kraji kotla pa mora še ena luknja iz peči lih za kotlam gori napravljena biti; drugod se mora pa kôtel okoli in okoli tikama pri 1 \ V • leci in imenovana luknja mora narejena biti in de se kmalo za kotlam ze na eno plat nagne, de gré okoli in okoli kotla, predin de drugič ravno na tištim kraji vùn pride na verh, tode ne takó de bi luknja potlej vkup prišla. Kader pa vùn pride, se mora pa še na verh luknje kake tri komolce visok dimnik parca kmalo vùn pri ti kotla pomudi. Ce je pozidati, zató de nemore so ampak de se delj časa okoli plitev, se sme še na verh kotla nekoliko zida dostaviti, ki pa mora prav dobro zazidan biti, takó de nemore potlej za kotlam v dimno ali soparčno luknjo deževati. Rocinska tergatev. činsko tergatev ođperl. Veselje je bilo viditi v • 18. dan vinotóka (kozoperska) je sveti Lukež Ro ? so se letas po naših vinogradih terte pod težo grojzdja šibíle; ko bi bil kmet sam po svoji volji grojzdje po tertah obesal, bi ga ne bil mogel tolikanj obésiti, kanj mu ga je koli- lćtas mila roka dobrotljiviga Stvarnika naložila. Práv reci se mora: kar nam je bilo dve .............Le škoda, de nam je slabo vreme nekoliko per sprav- pa vender dobro je ktero je bilo na mokrim přetečeni léti prikrajsano, je létas obilno doloženo. 7 taciga božji ga dara nagajalo; 1 j a nj i laska bersa iz spravljeno, naše vinorejce zmodrila, de mokriga grojzdja ne beró lanjskiga vina ? i temuc raji cakajo prijetniga sonca, spomnivsi se, de tišti, ki je do zdaj grojzdje zoril, ga zamore tudi nektere dni se ohraniti. Akoravno se je celi mesec po naši vaši slišalo tesla in pokanje ba-sode drugej nabivali, dersanje zage in ticka (nekteri i nekteri so si nove napi prijatlih naposodovali), pomanjkovalo. struga, cvenkanj stare že opi i nekteri tudi pi dalnjih Je ender se le potrebnih posod le'tašnje tergatve je celo primoi v • župana gospoda Jožefa Klanzarja, ktei se posebno z modrim obdelovanjem svojiga polja drugim na izgled obnaša, noviga vinostiskača, po Ipavsko narejeniga, si pripraviti 7 ktei "V J ze tudi zató nase paznosti vreden kér je pervi naše vaši. f F. J. C . ff Beli Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob eki Kolp od Metlike do Osilnice (Dalje.) Velik kolac, nakincen s slikami (podobami) od vsake param verste zveri, visi na pisanim platnu nad mladim do večera. Zvečér se zberejo dekleta iz cele vaši v nevéstno hišo, se dobro navečerjajo in začnejo dve po dve peti na zemljico pala Merkla noć je Vsim je Ijudem dober pokoj dala. i. t. d bližuje Kader pa vidijo, de se razstanek (ločenje) pri ? kar se navadno o pol noči zgodi, »Stante na noge svatovi! Vaša je doba odhajat, Naša je doba ostajat.« i. t. d. zapojejo : Svatje to slišati vstanej vsak svoj lesen pla denj v rokah derzec. Jestvine (jedila) se z mize odne sejo, drugi bel rob se pogerne, in na sred mize dene bleb psenicniga kruha, ki je na verhuncu izkrožen. Za tem zacnejo svatje s pladnj pej peti: mizo terkati in vsi sku r Ait' k darom, aiť k darom Pristupajte, darovajte Našo mlado ncvestico Vsaki barem (narmànj) po šestico Î Aiť k darom, aiť k darom! Ta pesmica se takó dolgo ponavlja , dokler daro glasam prilagajo: i • ^ 7 vanje traje (terpi). Dekleta od peči dve po dve s svo jim prijetnim Daruj ćaće kćerko svojo, zakon ti je, zakon ti j Ako 1' nećeš, alj se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! Daruj majka kćerko svojo, zakon ti je, zakon ti jej Ako I' neces, alj se kratiš, zamer ti je, zamer ti je. Pesmica terpi do sveršetka (konca) darovanja, samo naslednje imena se pridevajo: Bratac, sestra, svak, stric, uje, strina, teta, rodjak, sosed, soseda i. t. d. Kdor dar prinese , se poljubi (kušně) z mladim param 7 ter ako denar daruje 7 ga zabode v hleb ; ako druziga donese , dene na mizo. Sosede daru pa le kaj jejo predivo, ali kaj od pertnene oprave (obleke); vsaki želi, de kaj mladi dvojici v dar prinese. Ka odhodu se vse na mizi zaveže v rob in se odnese za nevésto na novi dom pod imenam ćula. Ko se svatje z mladim param na pot spremljajo, pojejo dekleta: Svoje ćaćke pozabljuj devojka, N Tuje ćaćke poznavaj nevésta; Svoje majke pozabljuj devojka, Tuje majke poznavaj nevésta i. to sprelijejo solzé nevésto in 4- d kar je njene rodovine , toči mile solzé 7 7 žalostniga prizora se vse veselje in vsa radost tudi drugi pričijoči od teg ganjeni se jokaj in tr » lej v trenutj eliko žalost spreoberne Ko gré ésta čez prag očetove hiše, pojejo dekleta Poznavaj devojka Kuda te svati vodijo : Čez une gore visoke Cez une vode gliboke. In ta pesem se póje, ako se tudi k bližnjimu so- Seuchenstuel je Alojzjevšu zapustil 50 gold.; obresti "1 if i • • /" i« V f Vf «i li« f # ^ A . ^ ^ . « - gredé, pratijo (jsprem ali čimži mnogih obligacíj so znesli sedu dekle udá (omoží.) Cez selo ljajo) dekleta svojo poprejšnjo drugarico nevésto in pojejo pa naloženih 20 tavžent 125 gold., obresti goldinarjev, ktere so milostlj »Naša je, naša devojka.« Ter jo spremijo do zastanka z deklicarui, kteri knez za osnovo stanovitniga premoženja mladenšnici po so donesli 1000 goldinarjev. Vsi dohodki lanjskigí mladoženju iz njegove vaši na proti pridejo; ako jih pa na proti ni, kér so večkrat hude, de se je šel iz do- mace vaši zenit, grejo te na njih sramoto tje do unisra » sela in veckrat vanj popevajoce. Zenin se nevéste ever sto derží in jo clo še s svojim plajšem ogerne in to skoz za hišne potrebe po poti do svojiga domů. dařili, so léta skupej so po takim znesli 8773 gold, in 47 krajc. Iz teh dohodkov ali prejemkov se je po volji do-brotnikov kupilo 5 obligacij za stanovitno premože- nje mladenšnice, ktere so znesle 5474 gold, in 14 krajc.; 9 živež mladenčev, mnoge plačila pôslov 9 9 Bog neprizadeni ! de bi kdo hisne davke i. t. d. se je pa potřebovalo 2674 gold, in vsi izdajki celiga léta skupej znesli 8148 gold, in 43 med nju stopil. Ko na žennov dom pridejo, pričakajo 29 '/4 krajc. ; tedej so žennovi starši svekar in svekerva svojo mlado snaho pred vratami z prijaznimi besedami, jo zagotové, de bodo z njo kot s svojo lastno hčerjo ravnali, de se ji bo pri 4 krajc. Po takim je ostalo še čez vse izdajke ali stroške njih prav dobro godilo. V vezo stopivsi napije nevésta v kuhinji na svekervino zdravje iz majolčice, ki jo ona v ta namen sabo za pasam prinese, majolčico izprazni do dna svekerva (tašča) in vzame iz nje dar, ki ga je goldinarjev srebra, nevésta noter djala, in ki obstojí v kakim križavcu. Po tem na koncu pretečeniga léta 625 gold. 3 3/4 krajc. v pre moženji Alojzjevša za potrebe tekočiga druziga léta, Stanovitno přemožen je, od kteriga se pa smejo le létne obresti v hišne potrebe oberniti, znese létas 25200 se ji kolencic na kolena vsede. V hisi jih caka jed in pitje na mizi, in po tem darujejo ženna svatje in njegova rodbina. Po doveršenim darovanji in nekterih drugih šegah se spravijo k počitku. (Konec sledí) ?? Z eselj Cl — pravijo milostlj knez 79 ozna nim častiti duhovšini na dalje, de se ljubezin do mla denšnice lani ni le v imenovanih denarnih doneskih po kazala 9 ampak na mnoge druge viže:" osem duhovni kov je namrec podarilo pripravnih bukev mladenšnici; Jakob Rechfeld, c. k. učenik latinskih šol, je gosp br Alojzjevse v pervim létu po svojim začetku. V lanjskih Novicah smo oznanili začetik Aloj zj ev vsiga plačila vsak dan 18 kl grat gosp. GregorRihar, zakristanLjubljanske stolne cerkve 9 jih j pa tudi brez vsiga plačila pét ucil 9 tudi banaske«•• Tursice............ Soršice............ Reži.............. Jećmena........... Prosa Ajde.............. Ovsa.............. r. Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.