Dan republike. Naš praznik. Rojstvo nove države. Tudi novih odnosov. Odgovorna naloga V teku so vsa dela za pripravo srednjeročnih planov razvoja naših temeljnih organizacij. Gre za zahtevno in odgovorno delo, vezano na posamezne faze, ki morajo biti opravljene v določenem času. V noči 29. novembra 1943. leta se je rodila socialistična Tako bodo v novembru zbori delavcev, na katerih moramo sprejeti smernice za pripravo srednjeročnega plana TOZD za obdobje od 1981. do 1985. leta ter elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih planov za naslednje srednjeročne obdobje. Jugoslavija. Močna in trdna. In enotna. Po zborih delavcev morajo biti še seje delavskih svetov TOZD, ki bodo potrdili sprejem smernic ter elemente za pripravo srednjeročnega plana. 20 LET NASE DELOVNE ORGANIZACIJE Ponosni praznik Tudi praznični dnevi ne morejo trajati venomer. Hitro so se končali. Toda, bili so lepi, ponosni, zmagoslavni. Dvajsetletni jubilej naše delovne organizacije smo počastil ne samo v oživitvi spominov na začetke in prehojeno pot, marveč tudi v oceni sedanjega trenutka, današnjih nalog in prihodnjih obveznosti. jim tudi na ta način izrekli zahvalo. Priznanja je podelil direktor delovne organizacije, dipl. inž. Marjan Prelec. Ure so dobil vsi, ki so v naši sredini vse od rojstva Ingrada. To priložnost pa je predsednik celjske Občinske skupščine, Jože Marolt, izkoristil tudi za podelitev Titovih odlkovanj. Tudi teh ni bilo malo, vsega skupaj in različnih sto-stopenj 150. Naj živi Dan republike! Priprava in sprejemanje srednjeročnega plana TOZD je tisti del samoupravnega procesa, v katerem delavci najbolj neposredno odločajo o svojem bodočem delu in življenju. Zato gre za delo in aktivnost, v kateri ne moremo poznati odsotnih. Slavje smo pričeli tako rekoč interno, s podelitvijo naših, IngradoVih nagrad in priznanj. Za uspešno delo na vseh področjih naše aktivnosti. Imel smo velko tistih, ki smo In potem smo si vsi skupaj ogledali film o naši dejavnosti. Osrednja proslava je bila v petek, 14. septembra, v hali Golovec. Tudi to je 'bil mogočen zbor, saj so se na njem med številnimi gosti srečal član sveta federacije Franc Leskošek -Luka, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, najvidnejši predstavniki republiške Gospodarske zbornice, sindikata gradbenih delavcev Slovenije, predstavniki medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin Celje, Slov. Konjice, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec in Ljubljane, jugoslovanske ljudske armade, številni poslovni partnerji, kooperanti, predstavniki investitorjev in drugi. (Nadaljevanje na 2. strani) Na slavju je goste in vse udeležence pozdravil predsednik delavskega sveta delovne organizacije Franc Vrbnjak, ki je hkrati tudi orisal razvojno pot in današnje značilnosti Ingrada. Slavnostni govornik na naši proslavi je bil Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Ob 20-lctnici delovne organizacije je bilo podeljenih 93 plaket Ingrad. Med dobitniki je bil tudi GIPOSS. Pozdravni telegram predsedniku Jugoslavije, dragemu tovarišu Titu, je prebral v imenu celega kolektiva Jože Mešl, koordinator ZK Ingrad. Kot slavnostni govornik pa je nastopil Vinko Hafner, ki je našemu kolektivu ne samo čestital za dosežene uspehe v minulih dvajsetih letih, marveč tudi opozoril na nujno nadaljevanje začete pota. Ob tej priložnosti je še posebej poudaril možnosti, ki jih imamo za uveljavitev na širšem trgu v okviru Gipossa. Velik del svojega govora je namenil položaju gradbeništva pni nas nasploh. Kljub velilkilm uspehom, ki jih je dosegla naša panoga, je zlasti gradbeništvo dober pokazatelj splošnih gospodarskih tokov. Talko ni naključje, da zlasti nekatere omejitve najprej prizadenejo gradbince. Zato je seveda zlasti gradbeništvo zainteresirano, da dosežejo zlasti splošni gospodarski tokovi večjo stabilizacijo. Konec svojega govora je namenil položaju delavca in krepitvi njegove samoupravne vloge, prav talko delitvi osebnih dohodkom, ki naj ostane na realni ravni. Po filmu o dejavnosti Ingrada, ki so si ga ogledali vsi udeleženci velike proslave, sta Franc Vrbnjak in Marjan Prelec podelila Francu Leskošku-Luki posebno diplomo in plaketo ob imenovanju za prvega častnega člana kolektiva. Posebno priznanje s plaketo pa je naš kolektiv dobil tudi od republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Tej slavnosti je sledilo družabno srečanje, ki je minilo več kot v prijetnem razpoloženju. Bilo je pomembno tudi zavoljo tega, ker so se tokrat prvič srečali številni poslovni partnerji, investitorji, predstavniki občim im drugi ter si v sproščenih raz-vonih izmenjali številne ■misli, pobude, predloge. To srečanje smo izkoristili še za to, da smo podelili 293 priznanj in plaket našim poslovnim partnerjem, investitorjem in drugim. Bilo je veličastno na visfflkem koraku in na vseh prireditvah, ki smo jih imeli sredi letošnjega septembra, na katerih smo počastili naš dvajsetletni jubilej. Predsednik delavskega sveta Franc Vrbnjak in glavni direktor Marjan Prelec, dipl. gr. inž., sta podelila plaketo Ingrad in listino o častnem članu delovne organizacije Ingrad tovarišu Francu Leskošku-Luki, narodnemu heroju in članu sveta federacije, v znak priznanja in zahvale za sodelovanje pri ustanovitvi GIP Ingrad. Željko Humer je podelil plaketo RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Po svečanem delu proslave se je razpoloženje vseh zvestih pripadnikov Ingrada razvilo v razigrano rajanje. Se M 3 f 'Ik f 4 $ ijLJ&JsBr* f -Tn 1 r ti irfl# 1 šmPjmttiKr w|| Državna odlikovanja so prejeli: RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Franc Vrbnjak RED DELA Z ZLATIM VENCEM Stefan Klenovšek, Marjan Prelec, dipl. gr. inž. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Alojz Borinc RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Franc Klančnik, Rafael Krošel RED DELA S SREBRNIM VENCEM Bogo Andoljšek, Anton Aškerc, Jože Balek, Jerko Ban-dič, inž. org., Franc Belehar, Franjo Beloševič, Ivica Bezlaj, inž. org., Franc Bibič, Edmund Božnik, dipl. gr. inž., Franc Bratina, Karel Brecelj, Jože Brodnik, dipl. gr. inž., Ignac Cizej, Milan Colarič, inž. org., Anton Čelik, Ivan Čmak, Lea Čmak, Leon Črepinšek, dipl. gr. inž., Silva Črepinšek, Ivan Drobne, Draga Favai, Rafko Funkl, Maks Gajšek (PO), Maks Gajšek (Žalec), Štefan Gmajnič, Milan Golavšek, Matija Gorišek, Stanko Gorjup, Rafko Grabner, Albin Grušovnik, Ivan Hlačer, Silvo Hladnik, Berta Honigmann, Franc Hudomalj, Ivan Humer, Franc Jagodič, Vinko Jalšovec, Marija Jevšinek, Ivan Jutriša, Franc Karner, Rozika Keblič, Albert Ker-koš, Anton Klopotan, Jože Knez, Olga Kopitar, Stanislav Korenjak, Marjan Kotnik, var. inž., Milan Kovač, Alojz Krajnc, Vinko Kramžar, Franc Kruleč, Jožef Lipovšek, Avgust Markušek, Jože Mešl, Rudi Meštrič, Karel Mirnik, Nežika Moderc, Ivan Novak, Kristina Novak, Vekoslav Njegovac, Anton Oberžan, Ludvik Orešnik, Jože Penič, Antonija Perovič, Boris Petan, Vili Petecin, Boris Pezdir, Jože Pintar, inž. org., Ana Podgoršek, Ludvik Podlogar, Franc Pšaker, Danica Rebernišek, Franc Rebernak, Ivan Rebernjak, Anton Remus, Leopold Rib taršič, dipl. gr. inž., Franc Rižmarič, Alojz Rupnik, Alojz Slemenšek, Adolf Strašek, inž., Janez Šinkovec, Milan Škoflek, Jože Škulj, Martin Šmarčan, Rajmund Šprajc, Vili Šuster, Vili Teržan, Štefan Turščak, Alojz Velen šek, Ivan Vočanec, Anton Voh, Vinko Vrbnjak, Ivan Vrenko, Karel Vrenko, Stane Zagode, dipl. gr. inž., Jožet Završnik, Ludvik Zbiljski, Karl Žerovnik, Evgen Žohar MEDALJA ZASLUG ZA NAROD Rudolf Gaberšek, Franc Murko MEDALJA DELA Jože Anderluh, Avguštin Arzenšek, Franc Brinovec, Mel-kior Čep, Anica Čonč, Egldij Fifer, Rudolf Gajšek, Hubert Golner, var. inž., Alojz Gorjanc, Marija Gorjup, Milenko Janjič, Franjo Jazbec, Jožica Klančnik, Franc Komerički, Vilim Koražija, Hilda Kovač, Djuro Kuzmič, Ciril Lipovšek, Jožef Lipovšek, Željko Martinko, Janez Mihevc, Marija Oberžan, Adolf Ocvirk, Bojan Okrogar, dipl. gr. inž., Bariča Petecin, Milena Petrič, Franc Pirš, Franc Poslek, Ruža Požlep, Avgust Premuš, Ivan Pun-garšek, Alojz Rojc, Anton Rošer, Tomo Studnička, inž., Stanko Šafarič, Jožef Šmarčan, Alojz Verbič, Franc Vipotnik, Marjan Vodovnik, Rudolf Vodovnik, Franc Za-vec, Mirko Zebec, Mijo Zorko Jubilejna priznanja Dodatno objavljamo posameznike in delovne organizacije, ki so prejeli priznanja, nagrade in plakete, pa v jubilejni številki niso bili objavljeni: NAGRADA INGRAD TOZD IGM MEDLOG BRATINA Franc ŽEROVNIK Karl PRIZNANJE INGRAD TOZD MEHANIZACIJA STERMECKI Martin ANDROIČ Branko VELENŠEK Slavko TOZD IGM MEDLOG BELOŠEVIČ Franjo KOMERIČKI Franc VODOVNIK Marjan TOZD PROJEKTIVNI BIRO BOROVŠEK Ivan PLAKETA INGRAD Beton Zasavje — Zagorje Društvo inženirjev in tehnikov Celje Emona Ljubljana Zavod za načrtovanje Žalec PRIZNANJE INGRAD Direkcija za izgradnju i održavanje stambenog fonda JNA, oddeljenje Ljubljana TOZD PROIZVODNI OBRATI ZEBEC Mirko GORJANC Alojz TOZD LESNI OBRATI GOLAVŠEK Milan Posebno plaketo za uspešno vodenje delovne organizacije GIP »Ingrad« ob 20-Ietnici so prejeli: Venceslav Jeras Franc Vitanc, inž. org. dela Vital Mlejnik, dipl. gradb. inž. (posmrtno) Henrik Čmak, dipl. gradb. inž. Marjan Prelec, dipl. gradb. inž. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA PIRŠ Franc KORAŽIJA Vili DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KARNER Franc GOLNER Hubert, var. inž. REBERNIŠEK Danica MODERC Nežika DEISINGER Marta KUČER Nevenka VREČKO Marija KENDA Marjana JANKOVIČ Drago STREICHER Anton MAUER Erna LESJAK Marija GNILŠEK Jožica OBERŽAN Marija PETRIČ Milena' PODGORŠEK Anica PINTAR Milena ŠTURM Jelka NOVAK Krista ZUPANC Anica ZEBEC Branko VERDNIK Jožica HUMER Ivan POŽLEP Ruža RIŽMARIČ Franc PETECIN Bariča JAN Marija PLAHUTA Lojzka RADIČ Zdravko VANOVŠEK Milka Na dan proslave je okrašeno Celje opozarjalo vse občane na 20. jubilej Ingrada PREJELI SMO PISMO: Prisrčna hvala, Ingrad! Ob zatonu dneva je izredno doživeti svečani trenutek mogočnih, toplih sončnih žarkov, ki še zadnjič osvetlijo vsa bitja njegovega življenja na zemlji. V ta svečani opus lepo sovpada mojih in naših dvajset lep Ingrada, ki je letos z vso svečanostjo proslavil svoj jubilej. Navkljub vsem dobrim, -morda tudi kaki slabi kritiki, bi rad izrekel resnično zahvalo vodstvu kolektiva, samoupravnim organom ter političnim forumom za njihovo humanost pri delitvi priznanj in nagrad vsem, ki so izpolnjevali pogoje! Vzradoščeni smo bili še toliko bolj vsi člani satelitov, ki so se zadnja leta priključili kolektivu in z zvestobo prejšnjega podjetja neprekinjeno stopili iv kolektiv Ingrada. Niso bili ločeni, ampak enaki, brez pomisleka nagrajeni. Teh pravic smo bili deležni tudi člani Kamnoloma Liboje, prejšnje žalske Montane, zdaj pa TOZD IGM Medlog. Od nas vseh dobitnikov prisrčna vam hvala. V tej lepoti zahajajočih sončnih žarkov doživljam odhod z delovnega mesta skladiščnika v kamnolomu Liboje. Svest si, da sem opravljal svoje delo v zadovoljstvo podjetja, moram priznati, da sem bil vseskozi deležen vse podpore in razumevanja pri vodstvu TOZD in podjetja, še posebno pri obratovodj-u Vladu Kuči-šu, ki mi je v tej zadnji fazi resnično pomagal, zlasti pri zapletih, ki so nastajali z godbo Liboje, katere vodja sem kljub osemurnemu delavniku že vrsto let. Vsem vam, resnično, iskrena hvala! S srčno željo, da kolektiv še nadalje zmaguje v vseh velikih, zadanih nalogah, vam iskreno želi mnogo uspehov in veliko sreče! Vaš upokojenec Franc Kovač, Kasaze 103 na srečanju upokojencev ob 20 letnici miiS CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Kako do 1985. leta ? POLOŽAJ GRADBENIŠTVA V NOVEM OBDOBJU Delegati vseh zborov celjske občinske skupščine so na sedemnajstih ločenih sejah med drugim sprejeli smernice za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981. do 1985. Čeprav je seveda do novega srednjeročnega načrta še daleč, so vendarle priprave v polnem teku, in kar je najvažnejše — vzbudile so (izredno zanimanje v organizacijah združenega dela. Zato ni naključje, če je bilo že na osnutek smernic im prav tako na predlog dovolj aktualnih predlogov in pripomb. Tako sta v razpravi na sedemnajsti seji zbora združenega dela sodelovala tudi delegata, ki sta zasotpala 30. iin 31. enoti v Okviru naše delovne organizacije (Anton Kitek, PO, Očko Jože, IGM). Njuna razprava je vzbudila veliko pozornost, zato je tudi predstavnik izvršnega sveta zagovil, da bodo pripombe upoštevali pri sestavljanju planiških nalog. Gre za zahtevo o uveljavitvi ivečje (kontinuirane gradnje stanovanj v celjski občini in sploh za vprašanje, kako bo potekala gradnja stanovanj v novem srednjeročnem obdobju. Sicer pa predlog smernic za sestavo družbenega plana občine za drugo srednjeročne obdobje navaja v poglavju gradbeništva, da se bo naša panoga tudi v prihodnje intenzivno razvijala. Zaradi težav z dodatnim oziroma novim zaposlovanjem, pa naj bi nadaljnji razvoj gradbeništva slonel na boljši mehanizaciji in organizaciji dela. Vrh tega smernice opozarjajo, da bo treba v novem obdobju med vsemi činitelji, ki nastopajo na tem področju v občini, jasneje in bolj čvrsto dogovoriti Skupno nastopanje na tržišču in delitev dela. Razvoj na področju gradbeništva bo šel v smeri ivečje industrializacije stanovanjske izgradnje s poudarkom na zaključnih delih, kakor tudi v razvoj in razširitev novih sistemov za različne gradnje. Stanovanjsko gospodarstvo Z objavo ustreznih gradiv v sedmi številki INiDOK Informacij pa tudi v 20. številki Delegatskega poročevalca se je v cdljSki občini pričela izredno široka in pomembna razprava o uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovainjslkem gospodarstvu. V tej zvezi je ,v razpravi tudi predlog o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. Po predlogu izvršnega sveta celjske občanske skupščine, bi naj prvi korak za uveljavitev ekonomskih stanarin napravili že prvega januarja prihodnje leto. Gre torej za razpravo o problematiki, ki zadeva slehernega delovnega človeka in občana. Zato na objavljeno gradivo še posebej opozarjamo. 7. Teden domačega filma Letos bo trajal od 3. do 11. decembra. Pričeli ga bodo mladi, člani filmskih krožkov iz vse Slovenije. Pregledali bodo svoje delo enega leta, pripravili bodo tudi razstavo plakatov za svoje filme. 5. decembra bo tudi prva premiera. Letos bomo videli v kinu Union kar 5 slovenskih filmov in sicer Draga moja Iza, Iskanja, Krč, Prestop in Ubij me nežno, ter filma Novinar iin Ko pomlad zamuja. Filmski program letos sloni na partijskih, skojevskih in sindikalnih jubilejih. Zato bo v kinu Metropol potekal program z naslovom Revolucija traja. Letos je tudi mednarodno leto otroka, dobršen del filmskega programa je posvečen otrokom. V kinu Dom bo filmski spored mladinskih Filmov in predstavitev hrvaške kinematografije. Kinotečna dvorana bo nova pridobitev v Celju. V njej bomo predstavili amaterske filme, filme študentov AGRFTV, reklamne filme, proizvodnjo Univerzum in Unical ter izbor kinotečnih filmov. Na programu so tudi letos posvetovanja, razstave in pogovori v delovnih organizacija in šolah. Letos bomo videli torej 30 celovečernih filmov in 12 zaokroženih programov s kratkimi filmi. Tudi Likovni salon bo pripravil razstavo, in sicer o zagrebški šoli risanega filma s poudarkom na risankah za otroke. 7. teden domačega filma bo tudi pomenil svečan začetek javne razprave o samoupravnem sporazumu Tedna domačega filma. D. Medved LETOŠNJI PROIZVODNI NAČRT BOMO IZPOLNILI Uresničena predvidevanja moremo biti zadovoljni z uspešnostjo poslovanja. Več pozornosti bo potrebno posvetiti koriščenju porabe materiala, nagrajeva- nju po delu (normiranje del), (kvaliteti dela in seveda tudi hitrejši gradnji objektov. To še zlasti v sedanji že zaostreni gospo- darski situaciji, ki se že odraža v zmanjševanju 'investicijskih del. Ivo Steble, dipl. oec. DEVETMESEČNI OBRAČUN Letošnji plan proizvodnje je bil zastavljen zelo optimistično. Kljub dokaj ugodni tržni situaciji na koncu prejšnjega in v začetku letošnjega leta, je obstajala bojazen, da bo proizvodni program, ki so si ga zastavile temeljne organizacije, s težavo realiziran. Izredno ugodna tržna situacija na področju gradbeništva v prvi polovici leta in polletna ana- liza uresničevanja letnega plana pa sta pokazali, da je ta bojazen odveč. V nadaljevanju je prikazano izvrševanje letnega plana za posamezne temeljne organizacije in za delovno organizacijo in sicer obseg lastne proizvodnje, tujih storitev (storitev kooperantov) in skupnega obsega proizvodnje (bruto produkta). Izvršitev proizvodnega plana 30. 9. 1979 TOZD bruto tuje lastna produkt storitve .proizvodnja plan 400,000 163,000 237,000 Celje izvršeno 359,119 122,654 236,465 % 90 75 100 167,000 71,000 96,000 Laško 169,018 54,043 114,975 101 76 120 140,000 50,000 90,000 Šentjur 123,114 35,283 87,831 88 70 97 200,000 95,000 105,000 Konjiice 206,605 70,599 136,005 103 74 129 210,000 ,88,000 122,000 Žalec 156,381 38,933 117,447 74 44 96 300,000 134,000 166,000 Ljubljana 210,714 57,568 153,145 70 43 92 190,000 70,000 120,000 Rogaška Slatina 164,666 51,203 113,463 87 73 94 1.607,000 671,000 936,000 Gradbena operativa 1.389,621 430,286 959,334 86 64 102 202,000 14,150 187,850 Mehanizacija 181,817 22,678 159,138 9C 160 85 300,000 4,500 295,500 IGM 265,367 4,909 260,457 88 109 88 92,500 7,800 84,700 Proizvodni obrati 71,318 7,069 64,248 77 91 76 36,500 850 36,650 Lesni obrati 31,999 2,739 29,259 88 322 80 15,500 2,500 13,000 Projektivni biro 14,906 2,566 12,340 96 103 95 96,254 2,180 94,074 DSSS 75,006 1,112 73,893 78 51 78 2.349,754 702,980 1.646,774 DO INGRAD 2.030,037 471,363 1,558,673 86 67 95 Iz tabele je razvidno, da so nekatere temeljne organizacije že dosegle letni planirani obseg proizvodnje, večje je zaostajanje pri realizaciji tujih storitev. To pa je razumljivo, saj so se na večini objektov preko leta izvajala gradbena dela, sedaj pa nastopa čas obrtnoinstala-cijskih del. Skratka, boja- zen glede izvršitve plana je odveč, vendar pa moramo na osnovi poročila o finančnem poslovanju za devet mesecev ugotoviti, da je obseg poslovanja bistveno porasel, še bolj pa so porasla porabljena sredstva, ikar kaže na zmanjšan o ekonomičnost poslovanja. Kljub -takšnemu obsegu poslovanja ne Novo v dohodkovnih odnosih RAZPRAVE O DEVETMESEČNEM POSLOVANJU, Ki SO POTEKALE V VSEH TOZD IN DSSS, SO ZA NAMI Poslovanje v tem obdobju je potekalo v družbenoekonomskem smislu precej razgibano s ciljem čim doslednejšega uveljavljanja načel Zakona o združenem delu. Ugotavljamo, da v tem letu ni prišlo do večjih obračunskih sprememb, zato so podatki primerljivi z lan- Celotni prihodek Porabljena sredstva od tega: Amortizacija po mirnim, st. Dohodek Čisti dohodek Del za osebne dohodke Del za poslovni sklad Doseženi celotni prihodek je približno enak celotnemu prihodku doseženemu v celem letu 1978. V celotnem prihodku so udeleženi prihodki s prodajo na domačem trgu 65 %, prihodki doseženi v o-kviru OZD 28 %, prihodki doseženi z neposredno svobodno menjavo dela 3 %, prihodki doseženi s prodajo blaga 3% ter o-stalii prihodki 1 %. Porabljena sredstva so naraščala hitreje kot celotni prihodek, kar ima negativne posledice za e-konomičnost poslovanja. Zlasti Visok porast izkazujejo materialni stroški poslovanja (energija, material, proizvodne storitve, neproizvodne storitve drugih, dnevnice in terenski dodatki, reklama in dr.). V zvezi s tem bo potrebno večjo pozornost posvetiti sklepanju gradbenih pogodb v tem smislu, da se fiksne cene določajo samo v ekonomsko upravičenih primerih. skeletnimi. OZD Ingrad kot celota je dosegla precej visoko stopnjo rasti, ki se vendarle umirja in je relativno nižja kot v enakem obdobju preteklega leta. Prikazujemo ndkatere pomembnejše podatke za OZD v primerjavi s prejšnjim letom: 1.314.862 1.902.560 145 961.076 1.424.363 148 22.067 30.660 139 353.786 478.197 135 246.944 333.324 135 195.677 256.772 131 20.889 20.935 100 Doseženi dohodek vsebuje tudi amortizacijo obračunano nad predpisanimi stopnjami, ki predstavlja dragocen vir sredstev za investicijska vlaganja. Razporeditev dohodka po namenu kaže, da je skupna poralba približno na lanskoletni ravni, medtem ko je zelo porasla splošna poraba. Sicer pa bo obračun na koncu leta poikaZal realne Višine teh oblik porab. Osebni odhodki so naraščali nekoliko počasneje kol dohodek, medtem ko je del dohodka za poslovati sklad formiran v približno enaki višini kot preteklo leto. Poslovanje posameznih tern oljnih organizacij je bilo uspešno, čeprav so dosegle različne stopnje rasti. Med gradbenimi TOZD izkazujejo naj višje stopnje rasti Gradbeništvo Rogaška Slatina, GO Celje, GO Laško in GO Sloivenške Konjice, medtem ko temeljni organiza- ciji GO Šentjur in GO Žalec nista dosegli lanskoletnega celotnega prihodka. Pri slednjih gre za povečanje gradnje za trg, kar se odraža na povečanju nedovršene proizvodnje. Med gradbenimi temeljnimi organizacijami je dosegla najboljše rezultate TO GO Ljubljana. Sledijo ji TOZD GO Laško, Celje, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, Žalec in Šentjur. Med temeljnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, pa je najboljši rezultat dosegla temeljna organizacija Proizvodni obrati, potem sledijo IGM Medlog, Mehanizacija in druge. Tudi tokrat ugotavljamo, da je področje dohodkovnih odnosov v razvojni fazi, čeprav je v zadnjem času zaslediti pozitivne premike. Talko je nedavno sklenjen prvi samoupravni sporazum o ustvarjanju skupnega prihodka z drugim gradbenim podjetjem na področju stanovanjske gradnje. Na področju združevanja dela in sredstev je zaslediti vse več samoupravnih sporazumov, kar je odvisno od materialnih možnosti in poslovnega interesa. Med letom so se spreminjali tudi pogoji gospodarjenja. Zlasti v drugem polletju se zaradi restriktivnih ukrepov denarno-kreditne politike srečujemo s problemom nelikvidnosti, M ga rešuljemo z raznimi internimi ukrepi, kakor tudi ob pomoči nekaterih temeljnih bank. Ob devetmesečnem obračunu lahko zaključimo, da je bilo poslovanje u-spešno, kar nas mora spodbuditi, da bomo še boljše reševali zastavljene naloge, saj bomo le tako dobro zaključili poslovno leto. Nikola Schall, dipl. oec. Element I-IK/78 I-IK/79 indeks 79/78 j**. >> - V novembru so na več gradbiščih pospešeno izvajali zaključna dela, da potem objekte predamo namenu za Dan republike. Tako je bilo tudi v Grmovju z Domom oskrbovancev Izpopolnili smo računalniški sistem NAPREDUJEMO TUDI NA PODROČJU AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Pred dvema mesecema so strokovnjaki tovarne Iskra Kranj v preurejenih prostorih bivše TOZD Mehanizacija instalirali računalniški sistem Iskra DATA, ki ga je na osnovi kupoprodajne pogodbe, sklenjene v lotu 1978, dobavilo to podjetje. Gre za računalniško opremo, katere proizvodnjo po licenci firme CDC osvaja Iskra Kranj. Nabava te računalniške opreme spada v številna prizadevanja, da storimo odločne korake v smeri izgradnje modernejšega in 'kompleksnejšega informacijskega sistema ter osvojitve ustrezne tehnologije obdelave podatkov, katere osnova so ravno modemi računalniški sistemi. V okviru Poslovne skupnosti Družbenega računskega centra, katere član in našim je v tem, da kot vhod podatkov ne nastopajo enote za serijski vnos in obdelavo podatkov, kot na primer čiitalec kartic, temveč VIDEO-DISPLAV-a v Vlogi terminalov, neposredno priključenih vhod-no-tizhodnih enot. Preko teh se vnašajo podatki, ki se obdelujejo posamično, kar pomeni, da vsak podatek takdj vpliva oziroma ažurira stanje neke poslovne kategorije — izdaja materiala, zaloga — in to stanje je v naslednjem trenutku preko terminalov že dostopno uporabnikom. To je princip tako imenovane INTERAKTIVNE obdelave, za razliko od serijske, kjer se zbere večja količina podatkov nekega časolvnega obdobja in nato obdela naenkrat, v seriji. Metoda interaktivne obdelave z video-displayi torej za nov način dela tako z vidika uporabnika v fazi izvajanja kot z vidika zaposlenih v računskem centru v fazi priprave obdelav oziroma izdelave programov. V decembru preteklega leta je bila formirana ekipa za delo na računalniku z dvema programerjema in organizatorjema obdelav. Tej se je v septembru letos pridružil še operater na terminalih. Ekipa je doslej pripravila paket programov za obdelavo podatkov materialnega poslovanja. Tega bosta začeli uporabljati prvi dve TOZD (Proizvodni obrati in Mehanizacija) in sicer z decembrom letos, nato pa bi ga postopoma po mesecih prevzele še druge temeljne organizacije. Obdelava bo potekala prve mesece še v serijski obliki, vzpored- »Srce računalnika« v razmeroma majhni napravi — pod mizo desno — so skrite visoke sposobnosti pomnjenja in operacij .smo, se načrtuje razvoj tehnologije obdelave podatkov v smeri distribuirane računalniške mreže, katere ena od oblik so inteligenčni terminali, locirani pri posameznih uporabnikih, vezani na velik centralni sistem. Inteligenčne terminale v tej obliki predstavljajo v bistvu samostojni računalniški sistemi, z dovolj velikimi centralnimi in zunanjimi pomnilniki, ki so poleg naloge vhoda in izhoda podatkov sposobni tudi za samostojno obdelavo podatkov. Naš novi računalnik predstavlja po svoji konfiguraciji takšen inteligenčni terminal. V prvih letih ga bomo uporabljali kot samostojni sistem, v fazi izgradnje distribuirane mreže v okviru Družbenega računskega centra ,pa ga bomo lahko priključili na Skupen centralni procesor kot terminal. Osnovna, tudi »na zunaj« opazna razlika med doslej obstoječimi računalniškimi sistemi na primer v Celju omogoča približevanje računalnika posameznim u-parahnikom. Terminali se locirajo čim bližje izvoru podatkov, kjer jih uporabljajo sami uporabniki. Primemo temu morajo biti organizirane obdelave in programi, ki jih vgradimo v računalnik, predvsem pa sistem banke podatkov na ustreznih medijih. Gre no pa se bo uvajala interaktivna obdelava preko diaplayev. Ti bodo do u-reditve novih upravnih prostorov in nabave nekaterih dodatnih delov opreme za priključitev oddaljenih terminalov dedovali še v sedanjih prostorih centra, pozneje pa se bodo namestili pri uporabnikih. Že naslednji mesec začnemo s pripravami za nova poslovna področja. V končni fazi naj bi na našem računalniku obdelovali podatke tistih področij, ki so z vidika interaktivne obdelave najzani-miivejša, to pa so: salda-konti kupcev in dobaviteljev, finančno knjigovodstvo, materialno poslovanje, kadrovška evidenca, kalkulacije, prodaja izdelkov in storitev s fakturiranjem ter razne obrobne evidence in obračuni. S povečevanjem centralnega pomnilnika, predvsem pa z razvojem operativnega sistema in aplikacijskih programov, se že nakazuje možnost uporabe računalnika našega tipa tudi za razne tehnične aplikacije. Menimo pa, da je za to področje bolj perspektivna rešitev priključitev na večji sistem v okviru Družbenega računskega centra, kjer bomo lahko vgradili dovolj močne banke podatkov — od elementov mrežnih planov do standardnih elementov za konstruiranje in statične izračune — ter koristili različne izhodne enote. S tem so predvsem nakazane smeri razvoja tehnologije obdelave podatkov, ki so dane z nabavo novega računalnika. Kako hitro bomo stopali po tej poti razvoja in koristili dane možnosti, pa je odvisno še od marsičesa. Še nekaj časa bo prisoten problem prostorov — povezava terminalov pri uporabnikih s procesorjem v centru. Močna zavora bodo zaenkrat tudi kadri za delo z računalnikom. Kot najvažnejše pa bi poudaril problem organizacije poslovanja in pripravljenost nas vseh sprejeti nove načine dela zato, da bomo napravili več, boljše in z manj truda. Pavel Kodrun UGOTOVITVE: Ingrad v akciji „NNNP 79” Za akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« so bili v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb izdelani posebni načrti. Za pripravo in vodenje akcije pa so bili formirani koordinacijski odbori, katerih predsedniki so bili predstavniki sindikatov. Tako so bile za akcijo izvršene temeljite priprave, katerih nosilci so bili koordinacijski odbori, ZK, DPO itd. treba je omeniti, da so bili z akcijo temeljito seznanjeni vsi delavci delovne organizacije. Na podlagi načrtov za akcijo, so na dan 29. septembra izvajale praktične vaje vse temeljne organizacije in skupne službe. V akcijo so bili vključeni vsi odbori za LO in DS, vse enote civilne zaščite in večje število pripadnikov narodne zaščite. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so v akcijo bili vključeni tudi ostali delavci, ki niso bili angažirani v civilni ali narodni zaščiti. To pomeni, da je bila akcija množična. Pohvalno je tudi, da so vsi delavci akcijo resno jemali in bili zelo disciplinirani. Posebno priznanje zasluži gasilska enota pri delovni Skupnosti Skupne službe, katere člani so letos končali enomesečni te- Uspešno Izvedena vaja civilne zaščite GLAS MLADIH Predstavljamo vam: Antona Firsta Anton Firšt, rojen 1954. leta, KV zidar, je v šolskem letu 1978/79 uspešno zaključil šolanje na Srednji politični šoli, oddelek Laško. Šolo je končal z odličnim uspehom, kar potrjuje, da je Osnov- na organizacija ZK, ki ga je kadrovala, ravnala preudarno, upoštevajoč tudi njegovo poprejšnjo družbenopolitično in samoupravno aktivnost v temeljni organizaciji. Pred tem je Firšt opravljal funkcijo predsednika OO ZSMS, predsednika delavskega sveta temeljne organizacije Gradbeništvo Rogaška Slatina in bil delegat v delavskem svetu DO Ingrad. Sam absolvent ocenjuje, da je s šolanjem bogatejši za mnoga teoretična spoznanja, ki mu bodo v prihodnje pomagala pri reševanju družbenopolitičnih nalog v temeljni organizaciji, kakor tudi v širšem smislu in da bo pridobljeno znanje s pridom prenašal v svojo sredino. OOZK v temeljni organizaciji je Firšta evidentirala za sekretarja v naslednjem mandatnem obdobju. Ivan Rebernjak čaj, nato so se 16. junija udeležili tekmovanja v Vojniku, kjer so naistopiile še druge enote civilne zaščite občine Celje. Gasil-sika enota je zaradi tega tudi predlagana za priz.na-nje SLO za dan oborože- nih sil 22. decembra 1979. Pri tem, ko ugotavljamo, da je akcija »NNNP 79« uspela, da smo pri tej akciji pridobili veliko izkušenj, pa ne smemo misliti, da smo storili vse. Pri analizi same akcije smo ugotovili -tudi določene pomanjkljivosti, katere bo potrebno v nadaljnjem delu odpraviti. Zavedati se moramo, da bo na tem področju vsaiko leto več zahtevnejšega dela. Vsled tega bomo morali v bodoče še več narediti za podružblijanje LO in DS, prav talko za usposabljanje ne samo pripadnikov civilne in narodne zaščite, temveč vseh delavcev. V bodoče bomo morali vse dokumente s področja LO in DS dopolniti in tudi tako doseči določeno kvaliteto. Avgust Frelih Kviz znanja Koordinacijski svet Zveze -socialistične mladine GIP Ingrad in osnovna organizacija mladincev Proizvodnih obratov sta pripravila KVIZ ZNANJA, kjer so mladinci Ingrada odgovarjali na vprašanja iz tematike 60. let Zveze komunistov Jugoslavije, 50. let SKOJ in 20. let Ingrada. Predtekmovalnega dela se je udeležilo 14 dkip iz temeljnih organizacij: GO Celje, GO Laško, GO Šentjur, GO Slovenske Konjice, Gradbeništvo Rogaška Slatina, Projektivni biro, Lesni obrati, Mehanizacija, Proizvodni obrati, iGM Medlog, Skupne službe, svoje ekipe pa so poslali še Aktiv mladih komunistov in Mladinski dom Ingrad. V zaključnem delu pa je tekmovalo 6 najbolj- ših ekip, ki so se uvrstile takole: 1. Aktiv mladih komunistov, 2. Projektivni biro, 3. Skupne službe, 4. GO Laško, 5. GO Šentjur, 6. Mladinski dom Ingrad. Zmagovalna ekipa: Peter Ograjenšek, Marjan Dimnik, Rajko Savič Zaradi izenačenosti ekip je bilo treba za 2. mesto »vleči« dodatna vprašanja Gost Glasa mladih Karikaturist Brane Šalamon iz SGP Stavbar Maribor nam je poslal nekaj svojih izdelkov — posebej za naše glasilo. Ali mu kdo lahko očita izvirnost? DOPISUJTE! VPRAŠAJTE! PREDLAGAJTE! — Mislim, da je ta sporazum dovolj razumljiv..., ko prebereš vse te komentarje. — Seveda, tiste zadeve se lotim pojutrišnjem med osmo in deveto ... sejo. iTLrLsuuisijuuuuumjmjrznji iimisinsisisiiinsinnsjiiizsisi — Ste povečali proizvodnjo? — Seveda. Namesto opeke 10 x 20 x 30 sedaj proizvajamo opeko 20 x 30 x 40. Nova tehnologija pri gradnji mostov MOST CEZ SAVO PRI RADEČAH Nenehni tehnični razvoj v zadnjih desetletjih vpliva tudi na tehnologijo gradnje mostov. Novi materiali, kot na primer vi-sokovredno jeklo za prod-napenjanje, cement z veliko začetno trdnostjo, ne-oprenski ležaji, teflonske plošče z izredno majhnim trenjskim koeficientom, nadalje hidravlične naprave velikih zmogljivosti, moderna mehanizacija itd., vse to omogoča široko izbiro sistemov gradnje mostov, tako, da se lahko projektanti in izvajalci čimbolj prilagodijo vse strožjim zahtevam kvalitete, estetskemu videzu in tudi konkurenčnosti izvedbe. Bistvo novega sistema gradnje je, da se celotni most betonira v kratkih odsekih na enem mestu v podaljšku osi mostu za krajnim opornikom. Ti odseki se sproti medsebojno spajajo s prednapetimi kabli v monolitno celoto, ki se postopoma potiska v končno lego. Na ta način lahko brez zahtevnega opaževanja in podpiranja zgradimo mostove preko rek ali viadukte čez večje terenske ovire, kot so globoke soteske, železniške proge, naselja, poplavna področja, barjanska tla itd. Ta tehnologija, ki si v svetu šele utira pot in je po njej do zdaj zgrajenih le nekaj mostov v zahodni Evropi, pa je tehnično zelo zahtevna tako za projektanta kot tudi za izvajalca. Naše podjetje se je za to tehnologijo odločilo po temeljitih študijah in prvi most v Jugoslaviji, ki bo zgrajen »s potiskanjem«, kot smo metodo imenovali, bo most čez Savo v Radečah. Osnovni podatki objekta so naslednji: Pogodbena vrednost del skupno s priključki, nadvozom čez železnico, podpornimi in opornimi zidovi znaša 90,000.000.— din. Most je dolg 133,80 m in širok 10,60 m. Prekladna konstrukcija je monolitna, prednapeta in podprta na dveh obrežnih in štirih rečnih opornikih. Statično je kontinuirni nosilec škatlastega prereza s petimi polji (23,00 + 3 X 29,00 + 23,00). Celotno prekladno konstrukcijo bomo betonirali v devetih odsekih — taktih na betonski postaji, ki je postavljena za opornikom na levem bregu Save. Betoniranje poteka v dveh fazah. Najprej se zabetonira spodnja plošča in po namestitvi notranjega tunelskega opaža še glavna nosilca in zgornja plošča s konzolama. Ko beton doseže trdnost, ki odgovarja 80 % predpisane marke, se izvrši pred- napenjanje. Nato osem 100-tonskih hidravličnih cilindrov dvigne ves novo-zabetonirani odsek. Pri tem se zunanji opaž toliko odlepi od betona, da se lahko še ročno nekoliko zniža. Obenem se spodnji opaž nosilcev odstrani in na sprednjem delu se na posebej obdelane in oblikovane površine namestijo teflonske plošče. Nato se novozabetonirani odsek spusti v prvotni položaj in vse je pripravljeno za zaključno fazo posameznega takta, to je, za vzdolžni premik celotne konstrukcije za en odsek naprej. V ta namen sta pred opornikom nameščeni dve specialni hidravlični enoti, ki s svojima 500-tonskima tlačilkama konstrukcijo dvigneta in s štirimi 1000-tonskimi cilindri ves most s cca 20 cm hodom postopoma potiskata proti končni legi. Poleg že omenjenih teflonskih plošč na betonski postaji se enake plošče vlagajo med beton in posebna ležišča tudi na vseh stebrih. S tem se trenje tako zmanjša, da se lahko tudi najdaljši mostovi potiskajo celo navzgor. Na zgornji skici je prikazana betonska postaja s hidravličnimi cilindri, opažem prerez mostu, na spodnji pa je zabetonirani odsek razopažen. &}■ :••••'. v : .-.v;.-/\•: :v?v: i• ■ s.• '.vN* •V ■ ""i : -V:'; — Prvi takt. Dela se izvajajo na prvem odseku prekladne konstrukcije. »Kljun« je že zmontiran. Prvi odsek je premaknjen v novo lego, začenjajo se dela pri drugem taktu. E;iB I Drugi takt med »potiskanjem«. Notranji tunelski opaž še ni demontiran in potuje zraven. Šele po zabetonlranju spodnje plošče tretjega odseka, se bo pomaknil nazaj v betonsko postajo. Pri premikanju preklad-ne konstrukcije se obremenitve zaradi lastne teže stalno spreminjajo in zato mora biti prerez zelo tog, prednapeti kabli pa tako nameščeni, da v vsakem položaju sledijo momentnim linijam. Za reduciranje negativnih momentov, ki v maksimalnih vrednostih nastopijo tik preden konstrukcija naleže na posamezni steber, je pred prvi odsek zmontiran jeklen »kljun«, ki obenem še s svojo hidravlično napravo izravna poveš previsnega dela. Čeprav se zaradi takega načina izvedbe mora vgraditi več jekla za predna-penjanje, pa je nova tehnologija gradnje mostov »s potiskanjem« pri daljših mostovih ekonomičnej-ša od drugih metod, pri katerih se doseže enaka kvaliteta, predvsem zato, ker se prekladna konstruk- cija izvaja neodvisno od terena. To je bil tudi eden od vzrokov, da smo se odločili za uvedbo te tehnologije v našem podjetju, saj imamo že dovolj izkušenj s presenečenji, ki jih lahko pripravijo reke, kot so Savinja, Sava in Drava, če smo s podpiranjem mo- stu vezani na njihova korita in vodostaje. Nadalje pa želimo z razvojem novega sistema dati naši mostogradnji strokovni in ekonomski prispevek na najsodobnejši ravni. Peter Pavlin, dipl. gradb. inž. IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD DOBRNA Priznanje za delo V petek, 23. novembra, je bila slavnostna otvoritev novega hotela »Dobrna« na Dobrni. Nekaj dni pred tem pa je bila tiskovna konferenca, na kateri je sodeloval tudi direktor TOZD GO Celje, inž. Roman Ajster, seveda poleg drugih najvidnejših predstavnikov udeležencev pri tej veliki in pomembni investiciji. Gradnja novega hotela na Dobrni sodi med letošnje največje naložbe na zdraviliško-turističnem območju v Sloveniji (zraven Čateških Toplic) in pomeni veliko prelomnico ne samo za zdraviliški kolektiv, marveč za Dobrno in celjsko območje sploh. Pri gradnji lega hotela so se združili interesi štirih investitorjev, oziroma sovlagateljev. Poleg Zdravilišča Dobrna še Razvojni center, Kompas Ljubljana in Ingrad. Tudi mi smo spoznali dohodkovni interes in zato pričakujemo določene koristi zlasti v poznejšem poslovanju tega več kot prepotrebnega objekta. Na tiskovni konferenci je dobil naš kolektiv, oziroma TOZD GO Celje, vse priznanje za opravljeno delo. Ni bilo lahko. Toda, tudi pri tem smo dokazali svoje sposobnosti in kvaliteto. Vrednost nove naložbe je okoli 250 milijonov dinarjev. Novi hotel ima vsega skupaj 270 ležišč, izredno moderno urejen medicinski center z vsemi ustreznimi oddelki, poleg tega pa tudi lep bazen, polnjen s toplo vodo, zatem štiristezno avtomatsko kegljišče itd. Restavracijski prostori imajo vsega skupaj 500 sedežev. Kot vse kaže, bo ta naložba pripeljala tudi do integracije kolektiva Zdravilišča Dobrna s Kompasom v Ljubljani. is »v K Veliko napora je bilo vloženega v tem mesecu na gradbišču v Dobrni, da je lahko bil hotel slovesno odprt za Dan republike m MO F .................... - KJE SO INOVACIJSKI PREDLOGI? z Odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave GIP Ingrad ugotavlja, da je letos sprejel najmanj inovacijskih predlogov. Dejstvo, kii ga nismo pričakovali in iki preseneča. Zato naj to sporočilo spodbudi vse družbenopolitične organizacije, direktorje, delavsike svete TOZD in pododbore za inovacije v temeljnih organizacijah, da na svojih sejah obravnavajo pomen inovacijske dejavnosti ter poiščejo predloge, ki se že uveljavljajo v praksi ali pa se pripravljajo za uveljavitev. Pismene predloge sprejema v obravnavo odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave GIP Ingrad najpozneje do 15. 12. 1979. Zavedajmo se: Več inovacij pomeni boljši jutri! Miilisav Mandič, dipl. inž. Problematika stanovanjske gradnje je v razpravi na vseh nivojih. Po eni od razprav, ki je bila v Skupščini mesta Ljubljana, so si udeleženci razprave o problemih, ki vplivajo na izvajanje in predajo stanovanj, ogledala stanovanjske enote objekta H 7-8 v soseski ŠS-9 Koseze — dela izvajajo delavci GIP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Med gosti, ki si z zanimanjem ogledujejo urejenost objekta, sta tudi Marjan Rožič in Marjan Orožen. Preveč izostankov z dela POROČILO SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE GIP »INGRAD« CELJE V času od 1. 6. do 31. 10. 1979 je skupna disciplinska komisija obravnavala 45 kršitev delovne obveznosti. V 12 primerih je bil postopek ustavljen, ker je predlagatelj predlog umaknil, ker se je delavec poboljšal ali zaradi drugih razlogov. V 10 primerih so bili izrečeni opomini, za ostale hujše kršitve pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: TOZD GO Celje Nenadovič Boško, neop. izostanek 4 del. dni — javni opomin; Močič Milomir, neop. izostanek 4 del. dni — javni opomin; Mikic Savo, neop. izostanek 4 del dni — javni o-pomin; Smajič Mirsad, neop. izostanek 9 del. dni — pre-neh. del. razm.; Zeba Anton, neop. izostanek več kot 10 del. dni — preneh. del. razm.; Jakupi Nedimi, neop. izostanek 3 del. dni — javni opomin; Jakupi Shemsi, neop. izostanek 3 del. dni — javni opomin; Vučkovič Mladen, neop. izostanek 7 del. dni — preneh. del. raz.; Mešič Djemal, neop. izostanek več kot 10 del. dni — preneh. del. raz.; Djukič Ljubimko, neop. izostanek več kot 10 del. dni — preneh. del. raz. Stepanovič Zlatimir, neop. izostanek 9 del. dni — preneh. del. raz.; TOZD GO Laško Cosič Djevad, pretep na gradbišču — denarna ka- zen v višini 5% OD; Bulut Bego, neop. izostanek več kot 10 del. dni — preneh. del. raz.; TOZD GO Šentjur Petrovič Radivoje, neop. izostanek 3 del. dni — javni opomin; TOZD GO Ljubljana Cigan Vinko, neop. izostanek nad 10 del. dni — preneh. del. raz.; TOZD IGM Medlog Ogrinc Franc, neredno prihajal na delo, zamujanje, nepravilen odnos do nadrejenih — prerazporeditev na drugo delo. Bajrič Šalas, neop. izostal z dela — prenehanje del. razmerja, pogojno na 6 mesecev. Baulovič Jovan, neopravičeno izostal z dela 6 del. dni — prenehanje del. razmerja pogojno na 6 mesecev. Bogič Ljubomir, neopravičeno izostal z dela 9 del. dni — prenehanje del. razmerja. Baulovič Vlado, neopravičeno izostal z dela 8 del. dni — prenehanje del. razmerja Markovič Frano, neopravi-čno izostal z dela 3. del. dni — javni opomin. DSSS Sternad Milan, neopravičeno izostal 3 del. dni — javni opomin. Zupan Jože, neopravičeno izostal 6 del. dni — prenehanje del. razmerja, pogojno na 6 mesecev. Štefka Krušič, iur. Kadrovska evidenca Od meseca maja do konca septembra smo sprejeli v redno delovno razmerje 337 delavcev, od tega smo jih na novo kadrovali 319, 18 delavcev pa se je vrnilo iz JLA. Ob delu so dokončali šolanje naslednji delavci: Kužner Janez iz Proizvodnih obratov — Tehnično pleskarsko šolo, Vidovič Marko iz Mehanizacije — Prometno teh. šolo. Delo-vodsko šolo so končali: Selič Drago in Novakovič Sretko iz Celja, Šprajc Franc in Žlavs Ivan iz Šentjurja, Jovič Miladin iz Žalca, Turner Miladin iz Rogaške Slatine, Granu-la Dragoljub, Sambol Josip in Centrih Silvo, iz Medloga. Na novo življensko pot so stopili: Husanovič Edhem, Djogič Rifet iz Laškega; Glamo-čič Ramo, Novak Marjan iz Medloga; Markič Karmen, Vočanec Breda iz Skupnih služb; Dobrovšak Božidar, iz Šentjurja; Po-rič Djemal iz Ljubljane. Naraščaj v družini so dobiii: Stojanovič Milenko, sin Bojan; Milinkovič Rado- Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor: Franjo Čevnik — odgovorni urednik, Mojca Jagrič — urednik, Vili Šuster — tehnični urednik, Ervin Drgajne;-, Duš'n Lajovic, Jože Mešl. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Kršlo. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). slav, sin Radoslav; Boji-novič Boško, sin Mile; Zbiljski Stjepan, hči Martina; Hasičič Rifet, sin Elvir; Novakovič Sretko, sin Zoran; Jakupi Shemsi, sin Bujar; Ogrič Bajro, sin Elvir, vsi iz Celja; Rakanovič Cvetko, sin Saneh; Rakanovič Radoslav, hči Dragana iz Celja; Durakovič Adem, sin Se-nehid, Klarič Pojo, hči Ivanka, Jurišič Juro, sin Zoran, Karamuja Abdulah, hči Habida iz Laškega; Skakič Zdenka, hči Maja; Dregarič Franjo, sin Marjan; Pejanovič Borislav, hči Dragana, MulahaMlovič Mirsad, sin Armin; Čuli-brk Marko, hči Milja; Čar-kič Mesud, sin Ernsud iz Žalca; Pukmajster Branko, sin Branimir iz Slov. Konjic; Steiner Franc, sin Franc; Koljiič Esad, sin Elmodin; Lipovšek Dušan, hči Urška; Ikeljič Osman, hči Vesna, vsi iz Mehanizaci- je; Klenovšek Miroslav, hci Anita, iz Proizvodnih obratov; Kajiiš Čedo, sin Željko; Verdelja Boris, sin Boris; Curkov! č Veljko, hči Tanja; Damjanovič Vlado, hči Ranka, Djurič Marko, sin Željko, vsi iz Medloga; Vitanc Marjan, hči Martina; Koprivc Štefka, sin Franc; Verbič Anica, sin Miroslav, iz Skupnih služb; Čebela Marjan, sin Marko; Šupek Vlasta, sin Miha, iz Projektivnega biroja; Ignjič Risto, sin Milan; Lukič Dušan, sin Goran; Logar Franc, sin Matjaž; Okič Hilmija, hči Sanela, vsi iz Ljubljane; Cesarec Josip, sin Dubravko; Starček Ivan, hči Klavdija; Jančič Mirko, sin Igor; Vešligaj Martin hči Martina; Nezič Huse hčeri Suada in Edina iz Rogaške Slatine. Upokojeni so bili: Starostno: Brecelj Karel, rojen 10. 8 1928, gradbeni delovodja v Slovenskih Konjicah. V organizaciji je združeval delo od 1. 1. 1959 do 8. 8. 1979, živi v Frankolovem 57. Jeraša Pavla, rojena 5. 11. 1929, tehnolog v Medlogu. Delo je združevala od 1. 1. 1959 do 6. 7. 1979. Živi v Celju, Travnišlka 11. Kovač Franc, rojen 12. 8. 1919, skladiščnik v Medlogu. Pri Montani Žalec je združeval delo od 4. 9. 1945 do 31. 12. 1977, od 1. 1. 1978 do 7. 9. 1979 je bil pri Ingradu. Živi v Kasa-ze 103, Petrovče. Lipovšek Jože, rojen 24. 1. 1915, kurjač in hišnik v Skupnih službah. V naši organizaciji je združeval delo od 1. 1. 1959 do 30. 6. 1979. Živi v Celju, Škvarčeva 1. Završan Jože, rojen 2. 3. 1919, vodja permanentne inventure v Skupnih službah. V organizaciji je združeval delo od 1. 4. 1977 do 14. 8. 1979. Pred tem je bil pri DOM Celje od L 5. 1968 do 31. 3. 1977. Živi v Celju, Riharjeva 2. Invalidsko: Jecl Karel, rojen 31. 8. 1919, zidar iz Šentjurja. Delo je združeval v naši organizaciji od 1. 1. 1959 do 24. 8. 1979 živi v Mestinju št. 35, Podplat. Janžek Jože, rojen 21. 2. 1932, gradbeni delavec iz Rogaške Slatine. Delo je združeval pri naši DO od 19. 5. 1970 do 5. 9. 1979. Živi v Rogatcu, Strmec 21. Podhraški Jože, rojen 29. 11. 1925, zidar v Rogaški Slatini od 1. 3. 1962 do 11. 5. 1979. Živi v Gornje Brezno 41, Hum na Sutii. Robič Franc, rojen 28. 2. 1929, žagar iz Lesnih obratov. Delo je združeval pri naši DO od 1. 1. 1959 do 12. 6. 1979. Živi v Taboru 32. Škvorc Zlatko, rojen 24. 9. 1933, strojnik iz Žalca. Delo je združeval v naši DO od 21. 2. 1964 do 18. 6. 1979. Živi v Remetinac 290, Novi Marof. Vengust Marjan, rojen 24. 1. 1936, gradbeni delovodja v Rogaški Slatini. Delo je združeval pri naši DO od 12. 9. 1961 do 28. 5. 1979. Umrli so: IBRIČ RAMO, rojen 31. januarja 1936, zidar iz Celja. Delo je združeval od 22. 8. 1972 do 3. 9. 1979. Zapustil je ženo Bulo, hči Ajko in Emiro ter sina Briša in Emira, ki živijo v Kovači b.b., Hajdarevi-či. STRNAD PETER, rojen 16. oktobra 1934, tesar iz Slovenskih Konjic. Delo je združeval od 5. 4. 1976 do 13. 8. 1979. Zapustil je sina Stanka, ki živi v Slovenskih Konjicah, Grajska 1. ŠUMRADA JANEZ, rojen 28. maja 1923, zidar iz Šentjurja. Delo je združeval od 6. 3. 1972 do 21. 5. 1979. Zapustil je ženo Frančiško in sina Ivana ter hči Marto, ki živijo v Primožu pri Šentjurju. VUZEM IVAN, 'rojen 30. julija 1928, čuvaj iz Lesnih obratov. Delo je združeval od 20. 3. 1974 do 1. 9. 1979. Zapustil je ženo Jožico ter hčer Sonjo, ki živita v Braslovčah 27, Braslovče. ZAHVALA Ob izgubi ljubljene žene in sestre Ivice Hrovat, rojene Čmak, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ura izrazili sožalje in pokojnici podarili cvetje. Posebna zahvala članom kolektiva TOZD Proizvodni obrati. Mož Branko Hrovat in Henrik Čmak, dipl. inž. ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta Edija Šunka se iskreno zahvaljujem vsem, posebno TOZD Mehanizacija in športnikom Ingrada, za poklonjeno cvetje, spremstvo na pogrebu ter za poslovilne besede ob grobu. Iskrena hvala tudi Športnemu društvu za pomoč. Žena Nežika Šunko in sin Marjan Z A H V A I. A Ob težki bolezni in nenadomestljivi izgubi dragega očeta Stanka Kotnika, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za razumevanje, izraze sožalja, darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marjan Kotnik ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Matilde Šprajc, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za razumevanje in izraze sožalja, DO Ingrad pa za darovani venec. Peter Šprajc ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Horvata, se iskreno zahvaljujem Osnovni sindikalni organizaciji IGM Medlog za venec in vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Janez z družino ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljenega sina, brata, svaka in strica JANKA PODČEDENŠKA, monterja ogrevalnih naprav, se prisrčno zahvaljujem delovni organizaciji Ingrad Celje, TOZD Proizvodni obrati za organizacijo pogreba in pevskemu zboru za žalostinke. Iskrena hvala Sindikalni organizaciji za nudeno pomoč, cvetje in poslovilne besede. Posebna hvala vsem sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Oče Jakob Podčedenšek v imenu vseh njegovih PISMO IZ CETINJA Ne bomo razočarali! V dobrem je kaj lahko biti dober, samo v stiski boš spoznal junaka! (P. P. Njegoš: Gorski venec) Ko pišem ta prispevek za glasilo je 27. oktober 1979, vreme sončno in temperatura zjutraj pod ničlo. Minilo je točno 39 dni od takrat, ko se je odpravila s kombijem skupina Ingradovih delavcev (Ivan Habdk, Josip Vincelj, Esad Hulkič, Nenad Nikolič, Leonard Filipčič, Cvetan Stojanov, Drago G ranili a, delovodja Štefan Turk in gradbeni tehnik Franc Klemen) na pot v Cetinje, ki kot prva skupina gradbene operative v okviru Giipossa, uresničuje projekt izgradnje stanovanjske soseske »Donji kralj« v Cetinju. Odpeljali smo se kot Kolumb v neznano, zavedajoč se, da bomo morali premagati mnogo težav, rešiti veliko nepredvidenih problemov ter prebroditi preneka-tero krizo, ki so nezibežne v startnem obdobju na tako dislociranih partnerskih gradbiščih. Že v Celju srno se dogovorili, da bomo odločno vztrajali, da bomo med najboljšimi, najbolje organizirani in da si ne smemo dovoliti kvarjenja ugleda Ingrada, že zlasti zato, ker smo tri dni pred odhodom proslavljali 20-letnico obstoja. Zavedali smo se, da smo mandatarji solidarnostne volje delavcev celotnega Ingrada, da kolektiv čvrsto stoji za nami, da nam bo nudil vso možno pomoč po delavcih v svojih temeljnih organizacijah, skratka, da ne smemo razočarati. Stanje gradbišča ter Gipossovih pripravljalnih del na današnji dan: Na Ingradovem gradbišču so izvršena vsa pripravljalna dela z instaliranjem vode, elektrike ter žerjavov. Postavljeno je pet manjših gradbiščmh skladiščnih barab, usposobljen prekladalni silos, pripeljana vsa klasična armatura, to je za temelje vseh nizov ter pet objektov za skelet. Montiran je Outinord z vsemi odrti in pripravljen za betoniranje prve faze. Na gradbišču manjka samo še armaturna mreža za stene, plin iin sidra za Outinord tehnologijo, kar pa je že na poti. Z vsega devetimi delavci gradbene operative smo vzporedno pripravili planume za objekta A2 nizov II in III ter na slednjem razopažili in zabetonirali temeljne stope in nastavke. Poleg tega je bilo gradbišče Ingrada angažirano tudi pri reševanju perečih startnih problemov skupnega pomena kot so: izkop in zasip v dolžini 950 m za vodovod z izgradnjo hidroforne postaje, montiranje zvezd pri betonarnah ter delih na urejanju skupnega naselja. Projekt za Skupna pripravljalna dela je pripravila Giposova operativna služba, ki je tudi hkrati vodja projekta. Za realizacijo sta bila zadolžena Giposs — ope-rativa iin Gradbinec Kranj, TOZD Kamnik, za betonarni pa Obnova Ljubljana in Gradbinec. Takšen pristop, brez prisotnosti zainteresiranih operativnih TOZD izvajalk, še zlasti pa zaradi neorganiziranosti Gradbiinčeve operative, je povzročilo zamudo za cca 30 dni na skupnih pripravljalnih delih, to je naselju, betonarni, kontejnerjih, predvsem pa pri delih na izgradnji posebnega vodovoda za gradbišče. V ilustracijo navajam, da smo se v neogrevane barake vselili šele 22. Oktobra, da betonarna z današnjim dnem še ne obratuje zaradi zamude avtomatike, ki bi morala priti dz Ljubljane. Da smo do zdaj vseeno uspeli in pripeljali v natančnem vrstnem redu več kot 300 ton materiala in opreme, premagali nešteto ovir na gradbišču, smo dosegli le z vrhunskim angažiranjem vodstva TOZD GO Ljubljana, TOZD Mehanizacija, razumevanje je pokazala TOZD GO Celje, TOZD IGM, Skupne službe ter delavci gradbišča na čelu s požrtvovalnim delovodjem Turkom. Prihaja sicer obdobje normaliziranja, ki pa bo vsled izredno velikih padavin in hladnega vremena od vodstva gradbišča in delavcev zahtevalo maksimalne napore, predvsem pa še nadaljnjo podporo naših temeljnih organizacij ter zlasti kadrovanje dobrih delavcev za Outinord. Kljub neizbrisanemu pečatu pripadnosti svoji delovni organizaciji, pa se vsi vključujemo aktivno v iz-gradnjo in reševanje problemov na skupnem Giposso-vem gradbišču Cetinje, kajti ni nam vseeno, če imajo težave naši sosedje. Zato sta medsebojna pomoč in solidarnost postali nuja in sredstvo za razumevanje in zbliževanje. Franc Klemen OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU — SPOZNANJE TUDI ZA NEMCE! Z »RDEČIMI MANA-GERJI« REŠENI RDEČIH ŠTEVILK — tak je namreč naslov članka (objavljeno 25. septembra) v za-hodnonemškem časopisu Morgenpost iz Hamburga. Gre za zadevo, ki je zahodne gospodarstvenike hudo presenetila. Tovarna Korting v zgornjebavar-skem Grassauu je bila pred dobrim letom v stečaju. Od 1.300 zaposlenih jih je v tovarni ostalo le še 500. Takrat jo je kupilo naše Gorenje. Pisec članka poudarja, da na zunaj ni nič opaznega, da že eno leto vodijo to tovarno Jugoslovani, le da je sedaj v njej 1.400 zaposlenih, sto več kot pred stečajem. V tovarni že upajo, da bodo do konca leta prvič izkazali dobiček. — Jasno je, da se gospodarstveniki sprašujejo, kaj se je vendar spremenilo v tej tovarni, da so se tako hitro izkopali iz težav. Na to jim odgo- varja Nemec, eden izmed vodilnih v tem novem obratu« Gorenja. In ker je del odgovora zanimiv predvsem za nas, ki se u-k var jamo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, objavljamo prevod tega dela po vsebini in obliki: » ... 'Na delovnem mestu se ni nič spremenilo. Tovarna je prav tako organizirana ikot prej, veljajo ista tarifna pravila.’ 'BOLJE SMO INFORMIRANI’ Boljše pa je sodelovanje Betriebsrata (neke vrste posvetovalnega obratnega sveta) z vodstvom firme: 'Smo mnogo bolj natač-no in sproti obveščeni o najnovejših načrtih.’ Pri dogovorih vodilnih je obalni svet narvzoč. Odgovoren za ta 'rnana-gement odprtih vrat' je glavni poslovodja Slovenec, ki je ta koncept prinesel s seboj iz matičnega podjetja v Velenju, ki je vodeno po načelih delavskega samoupravljanja...« Menimo, da je tu kakršenkoli komentar odveč — medsebojno obveščanje v zdruežnem delu se samo potrjuje! (Povzeto iz Informacij RS ZSS št. 13/111) Igre za Dan republike Letošnje jesensko interno športno tekmovanje med ekipami Ingradovih temeljnih organizacij, ki ga že nekaj let organiziramo vsakič v drugem kraju (kjer so sedeži TOZD) v počastitev Dneva republike, je bilo na športnih terenih v Žalcu. Te tradicionalne športne igre za velik prehodni pokal so odraz potreb naših delovnih ljudi, da se srečajo tudi izven delovišč, da se pomerijo med seboj na športnem polju. Množična udeležba iz vseh TOZD in zagrizeni boji so dokaz, da je športna rekreacija že močno zakoreninjena med delovnimi ljudmi Ingrada. Uvrstitve: strel ianje: 1. GO Celje 2. Mehanizacija 3. Proizvodni obrati kegljanje: 1. Mehanizacija, 2. GO Žalec 3. Projektivni biro šah: 1. GO Celje 2. Projektivni biro 3. Skupne službe nogomet: 1. IGM Medlog 2. Skupne službe 3. Mladinski dom vleka vrvi: 1. Proizvodni obrati 2. Mehanizacija 3. GO Šentjur namizni tenis: 1. Skupne službe 2. Mehanizacija 3. Projektivni biro odbojka: 1. Lesni obrati 2. GO Celje 3. Proizvodni obrati Skupna uvrstitev: točke 1. Mehanizacija 73 2. Skupne službe 68 3. Proizvodni obrati 68 4. GO Celje 66 5. Projektivni biro 58 6. Mladinski dom 45 7. GO Šentjur 42 8. GO Žalec 38 9. Gradbeništvo Rog. Slatina 36 10. IGM Medlog 33 11. Lesni obrati 33 12. GO Laško 33 13. GO Ljubljana 10 14. GO Slov. Konjice 3 Pa še to! Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, vsi tekmovalci smo kljub nekoliko hladnejšemu vremenu odšli z lepimi vtisi glede pozornosti, ki so nam jo izkazali prizadevni in uspešni organizatorji iz TOZD GO Žalec. V. S. Lesnih obratov Gomilsko Najbolj zanimiva panoga na naših internih športnih ig rah je vleka vrvi II. MEMORIAL IVANA CIJANA Šahovska sekcija ŠD »Ingrad« pripravlja že drugič šahovsko tekmovanje v spomin na tragično preminulega šahista in vodilnega strokovnjaka Ivana Cijana, dipl. gr. inž. V četrtek, 13. decembra ob 17. uri bo posamično prvenstvo »Ingradovih« šahistov v dvorani sindikalnega doma »Ingrad«. V soboto, 15. decembra ob 9. uri pa bo v isti dvorani moštveno tekmovanje na 4 deskah v hitropoteznem šahu, kjer bo sodelovalo 16 ekip iz gradbenih delovnih organizacij Slovenije in drugih delovnih organizacij celjske regije. Prve tri ekipe prejmejo pokale v trajno last, zmagovalna pa še velik prehodni kristalni pokal, katerega je lani osvojila ekipa »Ingrada«. V. Š. ; GLP61L0 mm kamnina, KISEMOc v PLOŠČICA« NčReb, TRUŠČ LOPA TA NITOMOMlE SUSICA pasma ČR.TA ERŽiŠnik sestav, preplet EKVATOR, revo T N* RtMANSkA Nikalnica R-AP,n TEŽAVNA Situaci7a SR.&SK.O ►\0EK/AG_ V JO1N0AFR. Katmlt ZNANA Ul <4 L. bA YiNCIJA $XAR SL4VM NATRI 7 Rursla »e(,1N7A Plodnosti UHOStiA NAPOVEDOVALKA KO KOŠ SC veunevA opera ifcMpieiN MteEbonl. PESNIK Šopov OTON OSTRO Vfth teolt oR( fui ANTON AŠKERC taste OČIAŠMOE r ► vz&ruet &0GA ZfUSA Mt.&evcTM v —V vU MESTO v severu* 1 ITAUOI REŠITEV JUBILEJNE NAGRADNE KRIŽANKE: INGRADOVIH DVAJSET LET, VAM, KA, ER, AKA-DEM, MAORI, OSA, UNGAR, ROPOTULJA, OSP, EKSTERIER, EPISKOP, PRIOR, SLA, VRTNICA, OE, STEK, PETROLEJ, RVAC, REN, DIOR, IVANA, TANA, EK, POSTELJA, ANDRAŽ, OBI, SA, OT, ŽEREC, TR, AS, TRGOVEC, ACA, EKRAN, OM, VA, METLIKA, RAI, ERIE, UM, MARKET, DALJINA, MO, AARE, ARE-AL, KMET, NRAVI, AERO, STISK, ZMAJ, XR, KRZ- NAR, ORK, UDO, AGRESIJA, MB, TITO, DAN, URAN, OOLIT, ENOČLE-NIK, ATA, SREČA, RAPIR, AKT, NAM, TLA IZID ŽREBANJA Za križanko št. 5, 6 je prišlo 56 rešitev. Žreb je določil: 1. nagrada din 60.— Peter Ograjenšek, Skupne službe, 2. nagrada din 40.— Heda Žerovnik, Skupne službe, 3. nagrada din 30,— Darko Košak, GO Šentjur Misel križanke je: »Tisti, iki se opeče se potem boji ognja!« Za križanko v jubilejni številki glasila je prišlo samo 22 rešitev. Žreb je določil: 1. nagrada din 100.— Anica Zupanc, Skupne službe, 2. nagrada din 80.— Helena Jevnišek, Skupne službe, 3. nagrada din 60.— Jože Vaš, Skupne službe. Rešitve za križanko v tej številki pošljite do 10. decembra 1979. ŠPORT IN REKREACIJA — CELJE '79 Tradicionalna zaključna prireditev z razglasitvijo najuspešnejših športnikov in rekreacijskih kolektivov na TRIM igrah v letu 1979 ter podelitvijo nagrad in priznanj, bo v petek 14. decembra 1979 ob 19. uri v dvorani Golovec. Po končanem programu bo II. športni ples, na katerem se boste lahko s svojimi športnimi prijatelji razživeli ob prepevanju Iva Mojzerja in ob zvokih ansambla Venus. Namen prireditve je srečanje športnikov, športnih delavcev, športnih privržencev, kakor tudi udeležencev rekreacijskih tekmovanj. Vstopnice bodo po ceni 40,00 din razdeljene posameznih delovnim in telesnokulturnim organizacijam. Prireditve se naj udeleže predvsem tisti, ki jim je namenjena. Množica ljudi, ki se je zbirala 14. septembra pred halo Golovec, nam je dajala veličasten občutek, kako močna je »armada« Ingrada Tudi športno društvo Ingrad je za 20. jubilej prejelo visoko občinsko priznanje — plaketo »grb Celja«