Raznoterosti. X Umrljivost na Dunaju 1. 1908. Lansko leto je umrlo na Dunaju 35.511 ljudi, in sicer 18.334 moškega in 17.177 ženskega spola. Med temi je bilo 8320 dojenčkov do enega leta, 2803 otrok pa do petega leta, skupaj 11.123, torej skoraj tretjina V8eh slučajev. Med vzroki igra največjo vlogo jetika, ki je zabtevala 5564 žrtev. X Šlbanje za potepnhe je sprejela turška poslanska zborniea. Proti uvedbi šibe so glasovali liberalna unija in kristjani. Izmail Eamal je rekel, da je s tera Turčija izgubila ime moderne države. X Krojaški poinočnlk kot profesor. Eonec marca je izginil iz Solnograda prof. Pierre iz Pariza. Eer je bil po mestu znan kot dober učitelj francoakega jezika, so ga vai pogrešali in komaj sedaj so prišli na to, daje bil dozdevni profesor Eiess krojaški pomofinik iz Bavarskega, iu da je zapustil v Solnogradu mnogo dolgov. Letošnje poletje ,je namreč hotel s svojimi učenkami in učenci napraviti izlet v Pariz, za kar so mu morali dati vsi nekako kavcijo, ki je seveda sedaj ne dobe nazaj. X Usoda posestra. Neko posestvo v Draždanih je prodal neki poseatmk banki za 970.000 mark, pri čemer je imel čistega dobička 510.000. Tri mesece pozneje je prodala batfka isto posestvo nekemu inozemskemu ar hitekiu za 2,000.000 mark in prislužila pri tej kupčiji 1,030.000 mark. Arbitekt je zopet prodal po treb tednih posestvo za 3,785.000, torej z dobičkom 1,785.000 mark. Zadnji kupec ima še sedaj omenjeno posestvo. V kratkem času nekaj mesecev je poskočila cena tega posestva od 460.000 mark do 3,785.000 mark. X Zgodovinski ponk o pouličnik napisih. Dunajski župaa je naznanil časnikarjem, da hoče na velikib uličnih napisaih deskab pustiti napisati, zakaj se dotifina cesta tako imenuje. Zupan je pri tem omenjal, da velika večina Duuajčanov ne zna, zakaj nosijo ceste svoje napise. Zapisano bo n. pr. na napisu Pelderstrafie: V spomin dunajskemu županu Felderju. Tako se bo prebivalstvo po uličnib napisih učilo domače zgodovine.