■■ .....
I
r.
i*
:•
y
i*
N dolenjka
^petek, 18. 8. 95, ob 11. uri vos vabimo no
OTVORITCV
prenovljene prodajalne
NIARK6T DRSKR
^ i r~u
vlv J L
^ ~>Y1771
Št. 33 (2401), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 17. avgusta 1995 • Cena: 150 tolarjev
jhjski usi južno mejo povsem obvadujejo

mski list 3!
PltHJSBI iiSTSf 'LENJSSI UST ^NJSKI UST MJSRI UST •NJSKI UST •ENJSK! UST
V treh do petih urah se lahko število policistov na meji s Hrvaško poveča za šestkrat - Policija je pripravljena na vse - O aktivnostih hrvaške vojske bili neobveščeni
ČRNOMELJ - Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar s sodelavci je prejšnji teden obiskal UNZ Postojna, Koper, Novo mesto in Krško, da se seznani z razmerami na slovensko-hrvaški meji.
Nedavni dogodki v Krajini niso povzročili pravzaprav nikakršnih nevšečnosti, čeprav je bila in je slovenska policija nanje pripravljena.
ne glede na državljanstvo izven uradnih mejnih prehodov,” je novinarjem na novinarski konferenci v Črnomlju povedal Borut Likar.
T. GAZVODA
m
IJhA PER LA VITA
Novem mestu
'“jOUr*	‘ N°vo mes-
ia udel»i edina ura<lna posta-humanile,1«v mednarodnega
Kr|arnega ‘eka z bak|jo %nje) Na‘lLa (zivUenic z« *•-W(V t«3! NoVem trgu je te-SJS duP°ldne sprejel cilija ,71 zuP»n Franci Kon-Pihal«. grala Jim Jc mestna tadev" J.odba’ meščanov pa ftdalc^v ‘I0.",' zan‘mala, saj Udeleženci
Vi8^el7vJMhUmanltarni pod*
™0Vemu mestu par-*• 50	? mestu Brescia, oko-
4« Ukm-i V pa je potem teklo Ntnei1 ne in Romunije ter
kkoin r a!b*s humanitarnim ^*rova»i ‘ VzPwtIbudili ljudi k Karav ,fu 1101 ru»jih organov. 'ijatisku0, sp.remljajo tudi ita-•ss^^ojni veterani.
PEh«.
DAjKrtLSERVISNICENTER ^KKVVaS28/e
Tel/e. ka vas' Bceiice _0608/61-450
Z NOVINARSKE KONFERENCE - Načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše in državni sekretar Borut Likar.
Ministrstvo za notranje zadeve je v sodelovanju z vojsko, slovensko obveščevalno varnostno organizacijo Sova in ministrstvom za zunanje zadeve izdelalo temeljito oceno in presek aktivnosti na slovensko-hrvaški meji. Okrepili so nadzor zelene meje, na mejnih prehodih pa so ostali številčno nespremenjeni, čeprav so izdelani ukrepi, kako reagirati, če do sprememb pride. Policija lahko svoje enote na zeleni meji in mejnih prehodih poveča za šestkrat v treh do petih urah.
Sicer pa je sedaj stanje na mejnih prehodih brez posebnosti, opazen je celo upad prometa. V času hrvaške Nevihte so mejni organi še bolj budno spremeljali tudi prehod ilegalcev, kar je bilo v pričakovanih okvirih, številke pa niso skrb vzbujajoče. Registriranih je bilo tudi zelo malo mejnih incidentov; dva preleta vojaških letal v Črnomlju in en na območju UNZ Krško, vendar ne z namenom, da bi ogrožala našo državo.
JjJ* v V^J^TftELU JE USPELO - Tako visoko je Martin Strel dvignil /Sleca p	mu je uspelo preplavati morsko pot od italijanskega
J?9 ^«ra<0rk^n BenetkahinUmagom hitreje od znamenitega plaval-i in ni °nca Veljka Rogošiča. V18 urah in 28 minutah je preplava, SUrtUjialza4kHogra k bitt0 koliPlovil°-
%/h nJegOV srčni n tri,
za 4 kilograme. V tem času ni smel počivati oziroma prijeti Vsako uro je moral preplavati več kot 3 km, ''«noveZ80V Sr^n‘ u,r‘P ves **as °k°P MO udarcev na minuto. Več o Podvigu na zadnji strani. (Foto: I. Vidmar)
fynes v DOLENJSKEM LISTU
Stran z vilami proti Telekomu ' a,, f r*sHna poravnava v Novotehni
'ran7:
V
avec postaja eden najmočnejših rvtl tolarska obveznica pri nas »n 9. ostanke tisočletja stare hiše
* y
%ri Ced med Romi premalo pristojnosti 'iratl ^fŠki brinovec za mir na svetu
asasti krškopljec bo preživel
“Hrvaški varnostni organi imajo zeleno mejo pokrito, delo na mejnih prehodih poteka normalno, svoje sile so tudi okrepili, saj zavračajo svoje državljane, ki so vojaški ob-
• V notranjosti naše države v času hrvaške akcije niso zabeležili kršitev javega reda in miru, ki bi bile posledice groženj različnim narodnostim. V Sloveniji ocenjujejo, da sicer ostaja možnost pritiska posameznih skupin beguncev na naše meje, vendar bi se morale prebiti skozi Hrvaško, ki v tem primeru predstavlja veliko oviro.
vezniki in nimajo dovoljenj vojaških oblasti za potovanje v tujino. Še vedno pa izvajajo ukrep prepovedi dvolastnikom srbske nacionalnosti
ZARADI PREHITRE VOŽNJE V SMRT
KRŠKO - V soboto, 12. avgusta, ob 16.20 je Gregor Z. iz Sela v krški občini vozil avto iz Drnovega proti Kostanjevici. Izven Kalce-Nakla, ko je pripeljal v ostri levi ovinek, ga je zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati in je zapeljal čez rob vozišča na neutrjeno travno brežino nasipa. Po njej je bočno drsel 24 metrov, nato se je vozilo trikrat prevrnilo preko strehe. Voznik je med prevračanjem padel iz vozila in obležal na cesti, med prevozom v bolnišnico pa je zaradi hudih poškodb umrl.
VODOVOD - Pri gradnji vodovoda Čatež ob Savi - Krška vas - Cerklje ob Krki, so morali premostiti tudi strugo Krke v Krški vasi. Ta, najzahtevnejši del, približno 8 kilometrovdolgega voda, je opravilo zasebno podjetje Komočar iz Krške vasi, usposobljeno za polaganje plinskih, naftnih in vodovodnih jeklenih cevovodov. Sicer pa gradita vodovod komunalni podjetji Kostak iz Krškega in Kop iz Brežic. Veljal bo blizu 100 milijonov tolarjev in bo velika pridobitev tudi za učni center slovenske vojske v Cerkljah. Na nov napajalni vod, zgrajen iz duktil cevi premera 250 milimetrov, bodo kasneje priključili tudi okoliške vasi. (Foto: M. Vesel)
Zaradi zamude s plačami so v Silexu stavkali ves teden
V ponedeljek z dogovorom vsaj začasno našli rešitev
BLANCA - Okrog 80 delavcev sevniške industrije latofleksa (Silex) na Blanci se niti ne vznemirja preveč, če ne vedo natanko, čigava najemna delovna sila so; ali so njihov večinski lastnik trebanjska Tesnila ali republiški sklad za privatizacijo. Občutljivi pa so, ko gre za njihov obstoj, ali bodo lahko preživeli sebe in svojo družino.
“Šele 4. avgusta smo dobili plačo za junij, čeprav bi jo morali 18. julija. Stavki se niso pridružili zaposleni v pisarnah, kar je povsem nji-
KMALU KATALOG GOSPODARSKE PONUDBE
KRŠKO - Občina Krško v sodelovanju z Gospodarsko in obrtno zbornico in združenjem podjetnikov pripravlja katalog gospodarske ponudbe občine, zato je že povabila k sodelovanju vse obrtnike, podjetnike in firme. 70 se jih je že javilo, da želijo biti v katalogu predstavljeni, še vedno pa je čas za vse, ki se še niso prijavili, da to storijo na naslov občine. Katalog bo izšel čez mesec ali dva.
VREME
Do konca tedna bo suho in sončno, vendar ne več tako vroče vreme.
hova pravica. Naš stavkovni odbor je oblikoval jasne zahteve. Med njimi je izplačilo regresa, pri katerem že tretje leto ni vse po zakonu; lani je vodstvo podjetja regres obljubljalo do konca leta, dobili pa smo ga komaj junija in julija po 10.000 oz. 11.500 tolarjev šele s sodno poravnavo. Že leta 1993 smo dobili le del regresa in ker imamo slabe izkušnje, smo se morali, s strokovno pomočjo svobodnih sindikatov iz Krškega, ustrezno organizirati. Pri nas ni sporna višina bruto plače, ki se suče okrog 45.000 tolarjev, 7.000 tolarjev čistega dobimo za prisot-
• V ponedeljek se je stavkovni odbor sestal z vršilcem dolžnosti direktorja Silexa Janezom Peterko. Dogovorili so se, da morajo biti plače za julij izplačane najpozneje 15. septembra, v prihodnjih mesecih pa se je treba z izplačilom za nazaj čim bolj približati 18. v mesecu. Regres naj bi delavci Si-lexa dobili v petih obrokih po 10.000 tolarjev v bonih, in sicer prvega v septembru, zadnjega pa za božič. Ob posebnem režimu dela, ko naj bi delali tudi po 12 ur dnevno in ob sobotah, naj bi bili kos naročilom in bi nadomestili izgubljeno med stavko. S tem dogovorom je stavka v Silexu prekinjena.
nost na delu in dodatno še za minulo delo oz. delovno dobo,” je povedala predsednica stavkovnega odbora Marta Kolarik. „ r,rnP P. PERC
EKIPA MISS KOLPE 95 - V sobo/o so na Vinici po treh letih spet pripravili lepotno tekmovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Deset kandidatk, prihajale so z vseh koncev Slovenije, se je predstavilo žiriji najprej v večerni toaleti in zatem še v kopalkah. Naslov miss Kolpe 95 je prejela Erika Mravinec iz Drenovca pri Vinici, dijakinja prvega letnika Srednje ekonomske šole v Novem mestu. Za 15-letno dekle, ki bi se rado preizkusilo tudi na manekenskih odrih, je bil to prvi lepotni nastop. Izbrali so tudi prvo in drugo spremljevalko. Drugo stopničko si je priborila Alenka Sobar iz Črnomlja, tretja najlepša pa je bila Melita Pezdirc iz Trnovca pri Metliki. Prireditev, ki si jo je ogledalo skoraj 2 tisoč obiskovalcev, je spretno vodil Lojze Bojane s Studia D, za dobro voljo pa so poskrbela simpatična dekleta ansambla Vesele Štajerke. (Jože Stegne)
SKORAJ POLNA IZKORIŠČENOST JEDRSKE ELEKTRARNE
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je v juliju dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 96,96-odstotno izkoriščenost. Proizvedla je 447.268 Mvvh električne energije. Sava se zaradi tega ni segrela nad dovoljeno mejo, koncentracija radioaktivnosti v efluentih pred izpustom v Savo je bila v mejah za pitno vodo, koncentracija radioaktivnosti na razdalji 500 m pa je bila v mejah za zrak. Vjuliju so uskladiščili 73 sodov srednjeradioaktivnih odpadkov, kar predstavlja skupaj 10.352 sodov.
Kar deset tisoč obiskovalcev na 7. taboru SLS
Odmeven govor M. Podobnika v Novi vasi
NOVA VAS - Odmevna je bila že okrogla miza o viziji SLS, ki je bila v soboto, 12. avgusta, in ki jo je v nabito polni dvorani osnovne šole v Novi vasi vodil član DZ dr. Janez Podobnik, sodelovali pa ugledni strokovnjaki. Ugotovili so, da bo prihodnost prinesla Slovenski ljudski stranki pomembno mesto v parlamentu.
Govor predsednika stranke Marjana Podobnika je bil usmerjen predvsem v prizadevanje za boljšo Slovenijo in enakopravnost vseh Slovencev. “Vztrajamo pri zahtevi, da se kraja družbenega premoženja in lastninjenja razveljavi, krivci postavijo pred sodišče, neupravičeno pridobljeno premoženje pa se lastnini v skladu z zakonom in v korist naroda. Pomen narodne zavesti je vseskozi v ospredju delovanja stranke, ki je odprta za vse dobromisleče Slovence.” Omenil je tudi naslednje volitve in menil, da bo SLS sestavljala pravo koalicijo, tako, ki jo Slovenci potrebujemo.
Kulturni programje bil posvečen predvsem letos preminulemu dramskemu igralcu Borisu Kralju, spomnili pa so se tudi Jakoba Aljaža in njegovih zaslug za slovenstvo.
A. KOŠMERL
NE SPREGLEJTE RAZPISOV
BREŽICE - Območna obrtna zbornica Brežice opozarja vse svoje člane ir. druge na javne razpise ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki so bili objavljeni v Uradnem listu št. 44/95 in v Delu 29. julija. Razpisi veljajo za področja energetike, industrije, malega gospodarstva, turizma in izdelavo projekta za informacijski sistem direkcije RS za poslovno informacijsko središče. Na področju malega gospodarstva je za obrtnike posebej zanimivo subvencioniranje obrestnih mer v malem gospodarstvu. Razpoložljiva sredstva za subvencioniranje obrestnih mer so v višini 198.929 tolarjev. Prednost imajo prosilci, če njihovi projekti predstavljajo proizvodnjo in proizvodne storitve in da so sklenili kreditno pogodbo po 1. januarju letos z obrestno mero nižjo od 13 odst. na letni ravni in da imajo čim večji delež lastne udeležbe. Sklad subvencionira realno obrestno mero (r) v višini polovice višine realne obrestne mere (r) bančnega posojila. Vlogi je potrebno priložiti vso potrebno dokumentacijo. Rok za prijavo je 30. september.
Živimo v nasilnih časih
Iskre, Adria, Pionir, Tovarna obutve, Bell, Kovinar, Novoteks, Novotehna, žužemberški Keko, nekdaj trdne firme, so na kolenih, v razsulu pri Koržetovem skladu, razprodane in razparce-lirane. In nihče ni za to kriv. Očitno je razsulo prišlo kar samo od sebe, kot naravna nesreča. Medtem ko se tu širijo beda, propad, mizerija, strah pred prihodnostjo, vam bodo iz vlade radi postregli s podatki, ki kažejo na rast proizvodnje, pa na boljše in lepše življenje nasploh. A to je tako kot znana šala, da v povprečju vsi jemo segedin golaž. In tistim, ki kar naprej jejo samo zelje, in še to zmeraj manj in slabše, nič ne pomaga, da imajo nekateri drugi zmeraj več mesa in zmeraj boljše kose. Segedina ni nikjer.
Tako gospoda v Ljubljani, v vladi in v poslanskih klopeh, ki uživa zaslužene poletne počitnice po zagrizenem pehanju za svoje privilegije, kol razni občinski oblastniki, ki tudi v prvi vrsti skrbijo za svojo promocijo in za gradnjo okopov za svoje stolčke, naraščajoče revščine, bede in mizerije nočejo videti. To seveda moti lepo statistično podobo, se ne sklada s predvolilnimi gesli ne črnih ne rdečih in ne pisanih. Pogled na revščino, na lakoto in bedo povzroča, če nič drugega, nelagodje. Poleg tega pa je ponižujoča revščina največkrat skrita, odmaknjena, odrinjena. Revež je pivi, ki jo bo skrival, ker se sramuje. Ker so mu v dolgi zgodovini človeške bede, trpljenja in krivic vsi oblastniki, posvetni in cerkveni, vbijali v glavo, da si je sam kriv svoje revščine in nesreče. Tako so spirali svojo krivdo in bednika s ponižanjem naredili še bolj pokornega in odvisnega od miloščine. Nobena oblast, nobena ideologija in nobena cerkev ni naredila nič, da bi bilo drugače.
. Gandhi je rekel, da je revščina največje nasilje nad človekom. Živin,o v nasilnih ta,ih.	aM)R£, MRTEU
I
Kako letujejo naši ljudje
Čas poletnih počitnic je tisti del leta, ki ga večina ljudi najtežje pričakuje in si ponavadi od tega tudi veliko obeta. Pa so se dopusti v mnogočern spremenili. Časi največjega razcveta delavskega oziroma sindikalnega turizma so minili in le redkokje delavci še lahko sicer skromneje, a precej ceneje letujejo preko svojega podjetja. Tudi na hrvaškem morju ni nič več lepo, kot je včasih bilo. Nekaj zaradi strahu pred vojno, nekaj pa tudi zaradi do skrajnosti navitih cen in skromne ponudbe hrvaškega turizma. Vse to je krivo, da bo marsikatera skromnejša družina ostala doma in si privoščila le kakšen dan počitka na bregu ene izmed čistejših domačih rek. Tisti, ki imajo več denarja in jih socialne spremembe niso prizadele, si lahko privoščijo počitnice v Španiji, Italiji, na Kanarskih otokih ali pa morda v Grčiji. Pravijo, daje tam bolj poceni kot pri nas. Že mogoče, vendar si že skoraj tipična slovenska družina - dva šoloobvezna otroka, mati z zajamčenim osebnim dohodkom, oče brez službe, ki sem ter tja zasluži kaj na črno - tega niti slučajno ne more privoščiti. Kje in kako so oziroma bodo letos letovali in kako so si to lahko privoščili, pa so naši bralci povedali v anketi.
DARINKA RADOŠ, poslovodkinja v trgovini Kmetijske zadruge Črnomelj na Cerovcu pri Semiču: “Letošnje po-
letje še nisem bila na dopustu. Poleg dela v prodajalni je bilo tudi precej dela
na kmetiji in v vinogradu. Zdi se mi, da sem letošnje poletje še posebej veliko delala. Zato bi bil dopust že zelo dobrodošel. Razmišljamo, da bi šli na oddih v gore ali na morje, vendar le na slovensko obalo ali na Hrvaško, a v bližino slovenske meje."
MARIJA KRIŽAN, gospodinja iz Podzemlja: “Za gospodinjo je skozi vse leto doma dovolj dela in ni razlike med letnimi časi. Torej poletje preživljam tako kot ostali del leta. Razlika je samo v tem, da poleti preživim več časa z otrokoma, ki imata počitnice in se jima tudi bolj posvetim. Precej smo se hodili letošnje poletje tudi kopat v toplo Kolpo, ki je v bližini. Za nekaj dni pa namerava naša družina tudi v gore.”
IRENA HOČEVAR, poslovodkinja trgovine v Kočevju: “Dopust sva z možem preživela na Kolpi v kampu Samsa na Žagi, kjer ima naše podjetje Trgo-promet prikolico. Vse je bilo lepo; kamp ter njegove sanitarije in vreme, le Kolpa je bila nekoliko mrzla. Ih je tako mirno, da se res odpočiješ, zato je na Žagi primerno za starejše, medtem ko je za mlajše in bolj živahne prijetnejše v Dolu, se pravi nekaj km navzdol ob Kolpi, kjer je tudi urejen kamp. Od Žage so v razne smeri lepi izleti in sprehodi, posebno še tisti do gradu Kostel.”
FRANC NOVAK, namestnik komandirja Policijske postaje Ribnica: “Z družino sem preživel 10 dni v Moravskih Tbplicah in rečem lahko, da je bil to dopust, kakršnega si človek lahko le želi. Zadovoljen sem bil s čistočo in urejenostjo kampa in kopališča, z uslugami in cenami. V številnih gostilnah od Murske Sobote do Morave lahko ješ in piješ celo ceneje kot pri nas v Ribnici, Otroci so bili še posebno zadovoljni, ker je bil tobogan brezplačen.”
JOŽE PINCOLIČ, upokojenec iz Kostanjevice: “Vroče dni sem preživljal doma ali pri zidanici, kjer se ukvarjam z vinogradom, žejo pa si hladim z domačo kapljico. Za dopust pa sem si izbral kočo na Miklavžu na Gorjancih, kamor grem za nekaj dni z ženo in prijatelji. Na morje ne grem, ker je voda
premrzla, pa tudi ne ustreza mi pot in gneča, ki je
našo obalo. Vsekakor imam raje bolj
zame
ropot
gneča, ki je sicer značilna za
mirne kotičke v naravi.
BREDA ROŽMAN dipl. inž. agronomije z Bizeljskega: “Letošnji dopust sem preživela tako kot ponavadi; z družino sem šla za en teden na morje blizu Crikvenice. Na Hrvaškem je sicer malo dražie kot pri nas, a bilo je v redu, saj ni bilo gneče, pa tudi voda je v primerjavi s slovensko obalo veliko bolj čista. Na moijc gremo skoraj vsako leto, predvsem zaradi otrok. Vojnega vzdušja pa nismo občutili, saj je leta nižje.”
RENATA CESAR, kmetica iz Ra-deža nad Loko pri Zidanem Mostu: “Primožila sem se na kmetijo, imam dva otroka'in kot mlada družina si že vsaj pet let nismo mogli privoščiti oddiha ob morju ali kje drugje. Na kmetiji je vedno delo. Moram reči, da me morje sploh ne vleče tako kot slovenske planine, čeravno sem doma v hribin. Morda bo kmalu priložnost vsaj za krajši izlet, osebno pa si najbolj želim, da bi šli na našo najvišjo goro, na Triglav.”
TONE GLAVAN, mizar z Rožen-pelja: “Zamenjal sem delovno mesto, ne delam več v Trelesu, ampak v Grosupljem. Ko pridem popoldne domov, me vedno čaka kakšno delo, saj si pri mojih starših z ženo urejava stanovanje. Z ženo, ki je zaposlena v Ljubljani, imava sinka. Če ne delam doma zase, grem kam kaj pomagat, da zaslužim še kakšen tolar. Z družino nismo bili na morju dve leti. Živeti je pač treba v okviru zmožnosti.”
BOGDAN KASTELIC, vodja reklamne agencije Noua iz Novega mesta: “Zadnja leta se z družino odpravljamo na daljše potovanje po Evropi, in to ne po utrjenih turitičnih poteh. Letos smo bili na Danskem, Švedskem in Norveškem. Prej si naredimo splošni načrt poti, tam pa si sproti poiščemo zanimivosti, naravne lepote, mirne predele. Doma pa poleti pravega dopusta ni, radi pa hodimo na izlete in pohode, zlasti po Podgorju, pa na Kolpo gremo tudi.”
V Žužemberškem Keku morali na čakanj
Te dni 95 delavcev na čakanju, ostali pa na podaljšanem kolektivnem dopustu - Rezultati stavke - Zakaj je nUJ^ ; ^ racionalizacija in kakšni so načrti z osamosvojitvijo proizvodnih programov, o tem govori direktor Tone Kon^ «
ŽUŽEMBERK - Že dolgo je znano, da seje edina žužemberška tovarna Keko, bivša Iskra - kondenzatorji, kije v “zlatih časih socializma” zaposlovala večino suhokranjskih delavcev, znašla v težavah. Pred kolektivnim dopustom je 95 delavcev dobilo odločbe, s katerimi so ostali na čakanju, v kratkem pa jih bodo dobili še nekateri. Zaradi pomanjkanja materiala je za en teden podaljšan tudi kolektivni dopust.
Direktor Keka inž. Tone Konda je povedal, da imajo glede na število zaposlenih premajhno proizvodnjo in previsoko ceno dela. Glavni vzrok težav pa je star nekaj več kot dve leti, ko je Keko izgubil večji del trga.Tovarna je bila takrat močno odvisna od programa opreme, ki je bil vezan na Sovjetsko zvezo. Predstavljal je kar 60 odst. celotnega dohodka, potem pa se je v dveh letih kar dvakrat prepolovil, leta 1994 pa tega posla sploh ni bilo več.
Drugi vzrok je bila izguba domačega in jugoslovanskega trga, ki je predstavljal 30 odst. V tako kratkem času jim z osnovnimi programi ni uspelo nadomestiti velike izgube trgov.Samo program opreme je v
najboljših časih dajal 5 do 6 milijonov, domači trg pa 2 milijona dolarjev. Nadomestne trge so našli v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji, ki je bila najbolj odprta. Nekateri Kekovi programi so prinašali izgubo, zato sojih morali financirali iz drugih, do danes pa so prišli do programov, ki imajo za-

KAKO PRENOVITI MESTNO JEDRO?
KOČEVJE - Danes, 17. avgusta,
bodo ob 20. uri v prostorih Krajevne skupnosti Kočevjc-mesto na Trgu Zbora odposlancev 8 odprli razstavo z naslovom “Koncept prenove starega mestnega jedra”. Seveda gre za zamisel, kako obnoviti jedro mesta Kočevje in njegovo ožjo okolico. Zamisel je izdelana s sodelovanjem arhitekta Bruna Urha. Po tej zamisli bi obnova potekala v treh stopnjah. V prvi bi zgradili most za pešce pri srednji in osnovni šoli, med obema šolama zgradili knjižnico ter prenovili vodnjak, kjer bo spet stal kip “Dekle s piščalko”, delo akademskega kiparja Staneta Jarma, ki so ga doslej ponočnjaki že večkrat poškodovali. Druga in tretja stopnja prenove mesta pa urejata območje ob bregovih Rinže, kjer se stikata industrijska cona in staro mestno jedro. Zamisel bo predstavljena v obliki idejne zasnove.
V KEKU - Popravilo strojev med podaljšanim kolektivnim dopustom. (Foto: P. M.)
metke donosne tržnosti. Ti programi so: diskasti in večslojni kondenzatorji, pte upori, program varistor-ja, za katerega so našli trg in naredili tržno zanimiv izdelek (prodaja se je povečala za dva do trikrat), program preseljen iz Nemčije, kjer se v zadnjem času kaže upad prodaje, in program opreme, ki je obremenjen z izgubo vsega trga. Uspešno so razvili tudi proizvodnjo smučarske opreme, vendar niso imeli sreče pri izbiri partnerja.
Odločitev o tem, ali dati delavce na čakanje, je bila težka. Ker se v tovarni zavedajo, da so delovna mesta zelo pomembna za Suho krajino in Žužemberk, so se odločili za bolj socialen pristop. Rezultat pa so bili nizki osebni dohodki, njihovo zamujanje in socialni nemiri. “Trg ima pač svoje zakonitosti in povečati realizacijo vsaj na 70 odst. prvotne je zahtevalo veliko napora, pojavljale so se tudi napake,” pravi direktor Konda.
Primerjave z letom 1992 pokažejo, da imajo nekateri programi danes že uspehe. Upajo, da jih bodo tudi kadrovsko okrepili, kar naj bi prineslo tudi nekaj delovnih mest. Njihove prednosti so dobro znanje, razvoj in sodelovanje s trgom. Zaradi majhnosti lahko nudijo kupcu boljši servis. To prednost so izkoristili, kar seje pokazalo v skoraj podvojeni prodajni realizaciji v zadnjih dveh letih.
“Kljub temu imajo delavci do tovarne visoke terjatve, zato so zdaj po dveh letih postali upravičeno nezadovoljni in jim jc potrebno omogočiti to, kar jim po pogodbah prijiada. Ko smo to primerjali z našimi programi in možnostmi, smo ugotovili, da je potrebna reorganizacija v delu, tudi zaradi tega, ker prave selekcije delovne sile, ki seje zgodila v večini tovarn, tu ni bilo,” je odločbe o čakanju pojasnil direktor Tone Konda. Žatrdil je, da odločbe ne pomenijo trajnih presežkov.
Ni pa vse tako črno, saj bo v enega od programov Tehnološki sklad Slovenije vložil pol milijona mark.
S strani nemškega s>emCjS?„Svelji že pojavlja težnja
Vendar je njihov osnovni , še vedno pomanjkanje

kaj različni, načrtujejo,«*^™-osamosvojili in da bo vsak
• Sindikalni predstavnik ^	^
Košmrl je povedal,da s°«>« >	,
i v-niuij«. v.	----. „„ g pil
jev se ni mogel odločit '«kvir
i**
di dejstva, ker je Kekoza iiva^ jino življenjskega!« P<>mf 4,jul *tn0
je dosegla vrhunec s s sv*	^
ja, ki je trajala tri dm. »	0 N|,j
zahtevali izplačilo
seču, takojšnje izPlaii ° rej!ii/ Ulj^
plač, izpolnitev terjate^ let, sistematizacijo	polj j, pr^j
izplačilo regresa
nih stroškov. Vodstvo j* izplačitev majskih UaC’ . o0|#	■
so delavci končali kljub n
ostalih zahtev.
skrbeti za
svoje P.rcž‘V5e0tjddovJi
ohraniti	.M i N|
njihov cilj ohraniti "v 0„jilio» L N mest, možno pa jc, tla se ,j0 pd j ^ev število v naslednjih letih - vgu,
«*■">■ POLONAM«'J
Dolenjska bankfljj
med desetin« S
bankami v Slovenil
disfe
Njen delež
NOVO MESTO- Vgjj! Sf*i deluje 33 bank. Njiho^jV >p, tencial jc konec marca1 JJPelj 1.311 milijard tolarjev. V * %,
banka iz Novega mest« JJd f % bilančni vsoti uvršče .. 0 trf 10 bank v Sloveniji-
z višino e j
delež, merjen vsote
Celo z vilami proti Telekomu!
znašal konec letošnjeg	L
odst.	. bank« t «i
zadali tudi v svoji Pos Dolenjska banka im'
slovn$4fC
&M' i£*ta
Protest krajanov Stične zoper namero Telekoma, da odpelje telefonski kabel - V občini Ivančna Gorica dvakrat manj telefonov kot v Sloveniji - Čaka tudi Ambrus
<lr-lf> mericn Z višino *c |0v'li® *V
STIČNA - Nekaterim televizijskim gledalcem tretjega dnevnika TV Slovenija je približno minutka poročila iz Stične, kjer so “holivudarji” s kamero posneli tudi z vilami oborožene krajane, ki Telekomu niso dovolili izpred vaškega gasilskega doma odpeljati 70 ogromnih kolutov telefonskega kabla, delovala precej arhaično. Tistim, ki so se sami soočili s podobno stisko dolgoletnega čakanja na telefonski priključek, je navržena kost za glodanje sprožila žilico solidarnosti, odobravanja upora ali vsaj razumevanja do takšne akcije, medtem ko so nekateri ugledni krajani iz teh krajev tudi nekoliko zardevali zavoljo takšnega prikaza njihove nravi.
pri selitvi kabla izpred gasilskega doma v Stični, ampak so ga želeli le varno shraniti. Tega jim pa krajani niso verjeli, kajti upravičeno so se spraševali, kako to, da so bili zelo težki koluti s telefonskimi kabli varni v Stični vse doslej.
JedclejWWW‘W“f>,''W
v Dolenjski banki kaj ^venii1.
prihrankov občanov v

P. PERC
“Lani spomladi so prišli s PTT Ljubljana, ko še ni bilo Telekoma, in so nam rekli, da bodo do jeseni položili telefonski kabel, če bomo pobrali soglasja interesentov za telefon oziroma lastnikov zemljišč, po katerih naj bi potekala trasa telefonskega omrežja. V krajevni skupnosti Stična smo zbrali 92 odstotkov teh soglasij in kolikor vem, je bil približno tak odziv tudi v Ivančni Gorici. Zaradi reorganizacije PTT Slovenije, in verjetno še bolj zavoljo pomanjkanja denarja, je prišlo do zamika rokov za izvedbo naše telefonije. Zato nas je toliko bolj razjezilo, ko smo zvedeli, da hoče Telekom odpeljati kolute telefonskega kabla, ki so bili dobro leto shranjeni pred našim gasilskim domom, v Grosuplje. Temu smo se
uprli, saj smo že tako močno zapostavljeni; do telefona ne morejo niti vse številnejši podjetniki in obrtniki, ki si pač pomagajo z mobitelom,”
V NAMI SPET BANKA
* Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret je pojasnil, da so maja letos iz Telekoma na občino dobili dopis o njegovi nameri, da bi prestavili kabel in da nameravajo širitev telefonskega omrežja začeti šele prihodnje leto. Seveda gre pri tem za velike denarje, saj naj bi celotna naložba veljala okrog 1,2 milijarde nemških mark, zato naj bi gradili omrežje postopno. Telefonske priključke že težko pričakujejo tudi v Ambrusu, Muljavi, Krki, Metnaju, Višnji Gori, Zagradcu, potrebnih je še 10 končnih avtomatskih telefonskih central in kup denarja. Da pa bi Telekom v letu 1996 resnično lahko nadaljeval širitev telefonije v občini Ivančna Gorica, so domačini za kable iz Stične našli varno lokacijo - na krompirišču v Ivančni Gorici.
KOČEVJE - V kočevski Nami po daljšem presledku spet posluje izpostava Nove Ljubljanske banke. K temu je pripomogla tudi izjava občanke v našem listu v okviru ankete o evropskem delovnem času in evropskih navadah poslovanja.
ta teden sn*1 o RUDNIKI' W
KRŠKO - Koncc^oz/, ^! rok za oddajo	O
ju rudnikov riayeg.ru Sc"0!«
EliLLTSSjS'
ZSZffStJgS#
Ijalio delovnem osnu
Janez Vene
razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Stična s 1087 prebivalci, Janez Vene.
Zadnja večja akcija za širitev telefonije je bila v teh krajih pred približno desetimi leti, predlani in lani pa so poštarji priključili še zadnje telefone iz t.i. rezerve, ker so pač vsi računali, da bo prepotrebna akcija širitve telefonskega omrežja stekla. S tem, da je občina Ivančna Gorica s 14 priključki na 100 prebivalcev, to je dvakrat manjša gostota kot je slovensko povprečje, bolj na repu tovrstne razvitosti v Sloveniji, soglašajo tudi v vodstvu Telekoma. Ljubljančani pa zanikajo, da bi imeli kakšne slabe namene
PRIHODNOST SLOVENIJE TUDI V LOVSKEM
li petek je sel niški župan Jože Peternel sprejel na ktupl' jjeti'1
ll JJVlVtS JV JCFffMAT	JUCC i VlVfflVt	f)0(*r lil '	’ 'Ih 11
cijo naših in tujih lovcev. Posebna pozornost je veljaj ^ Ojij Sanchcz iz španskega mesta Curtagena, ki je	\S|
tu, je bila navdušena nad lepotami narave v Sloveni]. prit0erl'ttf/{ AL1 mnenjem, da ima naša država ob tako ohranjeni n“nl'!l1lCčk^' j N stavitvi v svetu lepo prihodnost v lovskem, ribiškem ^	1
Španci so prišli v spremstvu nemškega poslovneža M ^ /tto- ^c) ^ prireja tradicionalneJove v Španiji in Sloveniji- ^'nc' (foto-' ^tj bi Cartagena in sevniška občina navezali tesnejše sli
55
DOLENJSKI LIST
Št. 33 n.inn. 17. »IS*
Veliko negodovanja - malo prijav
Kako je po novem s povračilom škode, ki jo na poljih povzroči divjad - Kmet se mora obrniti na pristojni organ upravne enote, kije pristojna za lovstvo

;utv°
KOČEVJE - Zaradi veliko gozda, ki pokriva kar 90 odst. celotne občine, je na Kočevskem zelo veliko divjadi. Kmetje se pritožujejo, da se na pašnikih pase divjad, ki jim povzroča veliko škode, vendar prijv je malo.
“V letošnjem letu smo imeli le dva takšna primera. Tudi v prejšnjih
,žav»« J^ikrat zlato 5!ZA vinsko klet
* vok'iTL'KA ’ Nedavno so se
X C!dsonskt8asei”v
b®. ■ jitvJ ^dgoni končala ocen-/Ž <5 n "J' SvoJ Pridelek je v i HrlnS'al0 ,udi veliko be-• vi# N|^k' v'no8radnikov in
> C.1"ska kiet- siednia
tjinl IliJkoe st,r' vzorce- Za me-
> H|^,f,rninole‘nik90in92tcr
opf
H	zla,0> za sivi pinot
laik " c
lop"1 Kpr,;.,rizlmK izbor letnik 94
fifa. zla
Pa srebrno medaljo.
", Sadniki na S5TUski sejem
ijib°V ioyo Ca ' Društvo vinograd-
^1 ,vELu!Ca' BoilanJ vab‘ v torek,
rVA1 ^adnit’SVoIe članc in oslalc ■%Vp Kc jja ogled kmetijskega
tl ^scin?rn^ Badg°n‘- Prijave za til 1 Van 8,ravno na sejemski dan , ^i|,jCjnd‘ov zbirajo v sevniški ^iniu " ^mc^ke zadruge, v '! "'Nas |CrCatorja ln Janez Mla-PlllKav! Je hcr°ja Maroka 24, . c do 23. avgusta oz. do »M ^ (J rini '0 avtobusa. V ceno ^Ni5,ola.rjev)jeob prevo-, ‘'tuj, lziranim avtobusom vk-l>V1|NbC.VsloPn'na za sejem, fJi \n degustacijo vina in '5 l%SC,nemgostišču. Avtobus
dl«' 'C,.?01'1« »rnil
nli(i , Kernih urah.
3 biAr^—---------*-
letih, ko je bilo urejenjc teh zadev še v pristojnosti občinskih organov, smo imeli na leto povprečno le okoli 5 prijav škode, povzročene od divjadi. Ne vem, zakaj je tako, saj je takšnih, ki se nam po telefonu ali ustno pritožujejo zaradi škode, izredno veliko,” pojasnjuje Milka Zupančič, ki je na kočevski upravni enoti pristojna za področje lovst-
• Potrebno je poudariti, da lovci niso dolžni izplačevati odškodnin za izpad pridelka zaradi škode, ki jo povzroča divjad, če so obdelovalne površine, ki se nahajajo sredi gozdnih kompelsov, neograjene. Kmetje pa imajo pa zakonu možnost zahtevati, da jim to storijo lovske organizacije.
va. Zupančičeva dodaja, da se morda kmetje in lovci na koncu vendarle nekako dogovorijo. Temu v prid govori podatek, da v vseh letih do sedaj še niso imeli primera, da bi
privatna ali družbena oseba prijavila škodo zaradi divjadi v gozdu, čeprav je ta, po zatrjevanju gozdarjev, zelo velika.
Zaradi vedno manj denarja, s katerim razpolagajo lovske organizacij, ki so po zakonu dolžne povrniti škodo, ki jo povzroči divjad, morajo kmetje v svojih zahtevah marsikdaj precej popustiti. Če se kmetje ne strinjajo z ocenitvijo škode, ki jo morajo opraviti lovci v 15 dneh po vložitvi prijave, lahko v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko so zvedeli za škodo, oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je škoda nastala, prijavijo povzročeno škodo pri pristojnem upravnem organu upravne enote. Ta mora v 15 dneh imenovati komisijo za ugotovitev višine škode, ta pa najkasneje v 15 dneh ugotovi način, kako je bila škoda povzročena, obseg škode, znake, iz katerih je sklepati, katera divjad jo je povzročila, in kako je bil posevek zavarovan pred divjadjo.Če po odškodninskem izračunu komisije, kije skoraj praviloma višji kot tisti, ki ga opravijo lovci, le-ti
: - *.
4®l
V
ESKE TRŽNICE
K jn s? bile cene sadja in ze ’%	prejšnjega. Pr
S.lilNf.	Je bilo možno kupiti:
od prejšnjega. Pri
ar"1	1UU tolarjev, breskve
ISO	limone 180, hru-
v	Ata*® 'ttbenice 80, paprika
p°	^00, krompir 50, čebu-
li %(]■ S(;n po 300 tolarjev. Cene eif 'n zdenjavi pa so bile |o<tj Vgrozdje 200 tolarjev, »3 solata 126, radič 130, A221 d 100 ' 13°« zelje 63, ni1, 'liga-- ’ krompir 42 in paprika Je°d 100- 120 tolarjev.
S Pr'Peljali 113 do tri
Na sobotni sejem so 'Ji' SlsJ. '
h Prašičev in 42 sta-
$X
\til\ s° prodali 51 po 300 do
%
C- dragih pa 16 po 200 do v kilogram žive teže.
^otijski nasveti
lahko ustavi grmovje
SJj* Poveča užitek, je že pred stoletji zapisal modrec. Res-fv5 . sfvari ali dogodku je običajno preveč “siva” in premalo {»krrif šele spektakularna, da bi brez primesi pritegnila bral-S|t()lUe-is,vu je zgrajen “čar” rumenega tiska, žal pa tudi neka-Cvnih” časopisnih sestavkov, ki jim je propagandni učinek He.°- To bi včasih lahko trdili tudi za spodbujanje reje koz, _ žv^daj dajali v nič in celo prepovedali, zdaj pa jih nekritično
predvsem pa bolj pošteno do sebe in drugih, ostati V Str l P" dejstvih. Najprej glede zdravilnih lastnosti kozjega ’) tli», °vna literatura navaja njegov terapevtski pomen in 'iNks 1'dine lastnosti za vrsto pljučnih in črevesnih bolezni ter ® m 3 kar pa znanstveno ni dokazano. Nesporno je le to, daje mA SVje.J skoraj štirikrat hitreje prebavljivo od kravjega.
■Mer k°zje se prebavi v približno 40-ih minutah, kravje pa v HHbttj-Vsebuje zelo drobne maščobne kapljice z nenasičenimi pur!11 kislinami. Ima tudi opazne baktericidne lastnosti, ki tfdf Wj„, K' sistcm. To je vsa dokazana zdravilnsot kozjega mlc-lilif 'bdi upoštevanja vredna.
iVk’d,S,i pretiravajo tudi v ekonomskih prednostih reje koz l/ if'li|1|!'av- Koza je zelo skromna žival, saj lahko uživa dvakrat tf/ lu^Šn v krava, tudi takih, ki rastejo v najbolj podnebno nepri-V1 fisije krajib in celo v obrobjih puščav. Prehranjuje se lahko “it1 'M T’ veJ'cami ‘n kabrnki. surovo vlaknino pa prebavlja vsaj
AN
m
y is;
i& J	od goveda. Koza preživi tudi tam, kjer govedo več ne
ifj	pa jo lahko uporabimo kot žival, ki zadrži zaraščanje
ef\ & r, a,'b vaseh, v katerih ostajajo le sta fljtn Pl (g košenih, vse več zemljišč pa žara . _0 Uto ^ Kočevsko! Koza bi tam prišla prav kot nekakšen na-
A
šiiS'r'jk". Za njeno rejo bi lahko načrtno naredili kaj več in ali zgolj na ljubiteljsko rejo in njene pospeševalce.
!nž. M. LEGAN
ZADRUGA ODKUPUJE VRTNINE IN SADJE
SEVNICA - Tukajšnja M - Kmečka zadruga vabi pridelovalce vrtnin in sadja, da prodajajo preko zadruge zlasti zadostne količine solate, endivije, radiča, repe, krompirja, jabolk in hrušk. Kdor želi na ta način prodati svoje pridelke, naj o tem obvesti zadrugo vsaj teden dni prej, predno bi želel pridelek oddati.
kmetom škode nočejo povrniti, takšne spore rešuje sodišče.
M. LESKOVŠEK-SVETE
TRAKTORISTI -(SAMO) MORILCI
Traktoristi - (samo)morilci? Kako mi sploh lahko pride kuj takšnega na misel? Poglejmo: zadnjih petnajst let je zaradi posledic nezgod pri vožnji in delu s traktorji vsako leto več mrtvih in poškodovanih. Za nesrečo je največkrat kriv človek, ki je premalo usposobljen, nepreviden, premalo zbran in pazljiv, preveč utrujen in marsikdaj tudi preveč tvega - zlasti še, če se med vzroke vpleteta še utrujenost in (ali) alkohol. V nezgode vpleteni traktorji so v glavnem brez varnostnega loka, kabino pa ima le malokateri. Vse te nezgode se ne dogajajo daleč od nas: žrtve poznamo in vemo tudi za trpljenje tistih, ki so jih zapustili, da gmotne škode niti ne omenjam.
(I)r. Dušan Kepovš v Kmečkem glasu)
SEZONA KROMPIRJA SE JE ZAČELA - Pobiralki na krškem polju sta na običajno vprašanje, če je debel, odgovorili: “Tale je, tale pa ne. ” Sicer pa je te poljščine vsak dan več in tudi cena ji naglo pada. Napovedujejo dobro krompirjevo letino. (Foto: M. Vesel)
VIŠJA CENA ALI ODSTOP MINISTRA OSTERCA
MURSKA SOBOTA - Na seji sindikata Slovenske kmečke zveze so hudo grajali, po mnenju kmetov, neustrezne odkupne cene pšenice. Zahtevali so popravek od sedanje izhodiščne cene 25,29 na 28,50 tolarja za kilogram. Če tega kmetijski minister dr. Osterc ne more izposlovati, naj odstopi. Kot zdraharsko so ocenili pobudo Svobodnih sindikatov Slovenije o ločitvi delavskega in kmečkega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, češ daje to poziv k razrednemu boju med kmeti in delavci. Sindikati svoj predlog utemeljujejo s tem, da kmetje zdaj ne kažejo razumevanja za stisko delavcev in ne vračajo pomoči, ki so je že dolga leta sami deležni v obliki solidarnostnega prelivanja iz delavskega v kmečko zavarovanje. Ta čas delavci pokrivajo več kot devet desetin stroškov za pokojnine in invalidnine kmečkih zavarovancev.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Mlado rdeče vino
Obstajajo namensko izdelane kovinske cisterne, ki imajo na približno petini volumna spodaj rešetko, na katero se nasiplje grozdje, pod rešetko pa se lahko kak dan prej ali tik pred polnjenjem grozdja natoči mošt v vrenju. Ogljikov dioksid, ki se sprošča iz mošta, je najbolj naraven in grozdje je v tem plinu.
Kaj se dogaja s tem celim grozdjem? Izzove se medcelična fermentacija in v jagodnem soku se lahko nameri čez 10 ali 14 dni, dokler traja maceracija v atomosferi CO,, od enega do dveh volumenskih odstotkov alkohola. Nastali alkohol ni cilj maceracije. Pomembneje je, da se iz jagodne kožice premesti v jagodni sok velik del aromatičnih snovi, ki pomenijo novo kakovost vina, poleg svežine in mladostnega karakterja. Posoda mora biti na vrhu popolnoma zaprta, da se ne razredči ogljikov dioksid. Naj nas ne skrbi, če bo atmosfera brez kisika prekinila alkoholno vrenje mošta, ki je v cisterni pod grozdjem. Naloga tega mošta je samo zagotavljanje dovolj velike količine CO„ da tečejo procesi med-celičncga vrenja in razgrajevanja jagodne kožice v grozdju. Premajhna količina CO, bi povzročila dostop zraka, kar je pogoj za cikanjc gozdja. Največ nesreč pri tej tehnologiji se je zgodilo začetnikom ravno zaradi cikan-ja. V dosedanjem opisu ni bilo nič rečeno o žveplanju grozdja. V idealnih pogojih, ko vse uspe po navodilih, žveplo do te faze ne bi bilo potrebno. Toda z grozdjem, posebno če je bilo poškodovano, smo vnesli tudi ocetne bakterije. Zato je priporočljivo rahlo zakaditi posodo, preden začnemo vanjo stresati grozdje. Zadostuje ena žvcple-nica na 2 hi volumna posode. Jesenske ohladitve so nevarne
za uspešen potek maceracije grozdja v atomosferi CO,, posebno, če se le ta opravlja z manjšo količino grozdja. Velike kleti imajo naprave, s katerimi lahko vzdržujejo potrebno temperaturo v posamezni posodi.
Zelo drag bi bil postopek 14-dnevnega maceriranja celotnega grozdja. Da bi pocenili pripravo mladega vina, je v praksi približno 30 odst. grozdja ma-ceriranega v atmosferi CO,, ostalih 70 odst. pa je iz redne trgatve. Torej 30 odst. vina je dovolj, da pride do izraza nova, drugačna kakovost. Pomembna je dobra organizaija jesenskih del. V naših razmerah bi recimo potrgali določeno količino por-tugalke (1.000 kg), jo po predpisih macerirali v CO,. Po 14 dneh bo dosegla zrelost modra frankinja in približno 2.400 kg tega grozdja je potrebnega za kombinacijo s portugalko. Frankinjo specljamo in združimo drozgo z drozgo portugalke, ki smo jo tudi pecljali. Dodamo dober kvasni nastavek in v kadeh nadaljujemo s klasično ma-ceracijo in alkoholim vrenjem s pomočjo kvasovk.
Združena količina grozdja se ne sme dolgo macerirali na tropu, da ne pride do oksidacije aromatičnih snovi. Vedeti moramo, da je mošt portugalke, ki je doživel maceracijo v CO„ zelo občutljiv na zrak, oz. na oksidacijo. Sedaj je v odprti kadi izpostavljen zraku. Če nismo z močnim kvasnim nastavkom takoj sprožili alkoholnega vrenja skupne drozge, nastopijo procesi oksidacije, ki uničijo vse, kar smo pridobili z maceracijo drozge v CO,. Dovolj je, da povre 30 odst. sladkorja v skupni drozgi, kar se lahko zgodi v 48 urah. Sledi hitro prešanje in alkoholna fermentacija mošta pri nižji temperatui, največ do 20° C.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
Razstava!	v kasačev v Seni	tjemeju
Prikaz potomcev konj, kijih šentjernejski rejci gojijo od druge svetovne vojne		
ŠENTJERNEJ - Ob praznovanju 110-letnice konjeništva v Šentjerneju je Klub za konjeniški šport v soboto pripravil razstavo kasačev iz šen-tjernejskega območja, s katero so prikazali konje, kijih tamkajšnji rejci gojijo od druge svetovne vojne dalje.'
RAZSTAVA KASAČEV - V soboto se je na razstavi predstavilo okoli 20 kasačev iz območja Šentjerneja.
Takrat je bilo tu namreč le nekaj posameznih kobil kasaškega porekla, po vojni pa so pripeljali kasaškega žrebca Assa di Briscolla, s katerim so začeli bolj načrtno rejo. Ob visokem jubileju konjeništva so poskušali najti potomce, ki kažejo na rejsko zvestobo in se je ohranila kar nekaj generacij. Na razstavi je bilo okoli 20 konj, selekcijo pa je že
• Nič ni bolj žalostnega .od zanemarjenega talenta in nič nevarnejšega od talenta, ki služi sebičnim inšegršim ciljem. (Trivunac)
mm
L-.
na terenu opravila komisija, ki sojo sestavljali Alfred Trenz, Janez Kovač, Jože Darovec in Jože Antončič.
“Konji tukajšnjih rodov so izraziti dolgoprogaši, saj so zelo vzdržljivi, večjo hitrost pa dosegajo uvoženi konji. Naš interes je, da ohranimo domače konje, ki bi z načrtno rejo dosegli rezultate, ki bi prenesli konkurenco uvoženih konj. Danes je na šentjernejskem območju okoli 15 rejcev, včasih jih je bilo tudi trikrat
več, tudi konjev jc bilo 3-krat toliko, so pa današnji konji športni, medtem ko so bili nekoč delavna sila,” je ob razstavi povedal upokojeni veterinar Alfred Trenz, podpredsednik kluba. Na razstavi sta bila tudi dva plemenska žrebca: Jcrsey l.aw, ki je ameriškega porekla, a iz francoske reje, lastnika Marjana Tramška, njegov oskrbnik pa je Vo-jo Maletič iz Prapreč, in Dickersson, ki je prav tako ameriškega porekla, uvožen iz Švedske, njegov oskrbnik pa je Tone Zlobko iz Blatnika pri Semiču.
I. G.
DEMONSTRACIJA SADILNEGA STROJA IN FREZE - Kmetijska svetovalna služba iz Krškega je r sredo, 9. avgusta, pri Romanu Škrjancu r Kostanjevici (na sliki) in pri Tinetu Meniču v Malem Podlogu pripravila demonstracijo sadilnega stroja in freze italijanskega podjetja Hortus, ki ga pri nas zastopa podjetje Zeleni hit iz Ljubljane. Sadilnik lahko sadi tri ali štiri vrste hkrati, po zemljišču pa lahko istočasno polaga tudi cev za namakanje ali folijo. Dodatne informacije lahko dobile na kmetijski svetovalni službi v Krškem. Ta v petek, 18. avgusta, ob 20. uri pripravlja tudi sestanek članov posavskega konjerejskega društva o predstavitvi in prodaji konjskega mesa. (Foto: T. Gazvoda)
\helekamrzlikar} gospodinjski kotiček
Je boljša skrinja ali omara?
Zamrzovanje je eden izmed najbolj priljubljenih načinov konzerviranja živil, zato sc večina družin odloči za nakup zamrzovalnika. Po delovanju sta omara in skrinja povsem podobna aparata, le po izvedbi se razlikujeta. Zamrzovalna omara ima vrata, v notranjosti pa so predali in police za zamrzovanje ter shranjevanje živil, kar omogoča tudi večjo preglednost shrankov. Zamrzovalna skrinja pa ima pokrov, ki se odpira od zgoraj. Notranji prostorje prazen ali ima vgrajene notranje ločilne stene, ki so ponavadi hlajene.
Zamrznjena živila shranjujemo v žičnatih košarah. Skrinje so samostojno stoječi aparati v primernem prostoru, omare pa so največkrat vključene med ostale kuhinjske elemente. Danes imajo novejši modeli omar in skrinj boljšo toplotno Izolacijo, kar vpliva tudi na manjšo porabo električne energije. Tehnično izpopolnjene omare in skrinje imajo več mož-
|7. avgusta 1995
nosti regulacije, kol je gumb za izbiro temperature ž nastavitvijo za varčevanje z energijo, stikalo za normalno in nepretrgano delovanje, ki ga vklopimo pri vlaganju svežih živil, zvočni alarm ali svetlobni signal, ki se sproži pri nedovoljenem zvišanju temperature ali pri predolgo odprtih vratih ter notranji in zunanji termometer za nadzor temperature.
Prednost skrinje pred omaro jc, da lahko izrabimo do 93 odst. njene prostornine in manjša je poraba električne energije. Slaba stran pa je, da zavzema več prostora. se težje čisti njeno notranjost in manjša je preglednost nad shranki. Prednost omare je možna vgraditev v kuhinjski element, kombinirana jc lahko tudi s hladilnikom, preglednost po policah in omarah jc večja, zato jc tudi čas odpiranja vrat krajši in čiščenje je enostavnejše kot pri skrinjah. Med slabosti omar pa prištevamo le 80-88 odst. izkoriščeno notranjost.
DOLENJSKI LIST
MM IZ NAŠIH OBČIM MM
Žalostinka za Krko
Nedavne analize so pokazale, da je od 16 krajev na skopaj 100 km toka od izvira do izliva, kjer so vzeli vzorce vode, le na šestih mestih Krka primerna za kopanje. Na večini krajev je Krka torej neprimerna za kopanje, še več, takšno "namakanje” je celo zdravju škodljivo. V Novem mestu od Broda do Mačkovca človek, ki kaj da na opozorila strokovnjakov, ne bo skočil v Krko. Nič drugače ni na Otočcu, v Dobravi, Kostanjevici, Krški vasi in pred izlivom v Savo pri Brežicah.
Krka, ta včasih ena najlepših in najčistejših slovenskih rek, je postala umazana in smrdljiva zdravju škodljiva brozga. Ne, nič ni postala, tako so jo oz. smo jo naredili. Smo pravim zato, ker smo vsi sokrivi, da je tako. S tem, da smo in še molčimo, medtem ko pred našimi očmi nad to ubogo in nezaščiteno reko počenjajo kriminalna dejanja. Tisto o ustavi in zakonih, ki zagotavljajo čisto okolje in podobne odišavljene stvari, kar pozabite. To je očitno samo zaradi lepšega, tako kot človekove pravice na Kosovu.
Saj vsi vemo, kdo in kako onesnažuje Krko. Pa se ježe kotna kdaj zaradi tega skrivil las? Kje pa! Jih pa je, ki bodo hitro začeli tisto zguljeno popevčico o tem, ali se bomo odločali med tem, da bo nekaj lenuhov in postopačev svoje riti namakalo v Krki ali bo imelo toliko tisoč ljudi delo, kruh, boljše življenje. Kot da je to dilema! Kot da se čisto okolje in zaposlitev izključujeta. Kot da lepa reka in čist zrak povzročata revščino in zaostalost! Seveda se tisti, ki zas-mrajujejo, onesnažujejo in zastrupljajo, temu ne bodo kar sami od sebe odpovedali. Tako početje je najlažje, predvsem pa najcenejše, pravzaprav donosno.
Pa bi bilo lahko vse tako enostavno. Danes imamo vse, ustavo in zakone, ki prepovedujejo onesnaževanje in sankcionirajo povzročitelje. Včasih vsega tega ni bilo. Smo imeli pa čisto Krko. Lepotico in njene polne bregove. Kot otroci smo jo na kopanju pili. Danes pa opozarjajo, da se morajo ljudje tudi tam, kjer naj bi Krka še bila primerna za kopanje, potem ko pridete iz nje, oprhati s pitno vodo.
ANDREJ BARTEU
Prisilna poravnava v Novotehni
Če ne bo pristanka upnikov, sledi stečaj ■ Število zaposlenih se bo zmanjšalo od 217 na 90 - Nova Novotehna brez veleprodaje - Sodelovanje z Merkurjem iz Kranja
NOVO MESTO - Pred časom je novomeška Novotehna veljala za uspešno in prodorno podjetje, potem pa je zašla v velike težave. V začetku lanskega novembra je direktorsko mesto te firme v težavah prevzel Ervin Poredoš.
“Seveda sem si prej ogledal bilance in sem vedel, kam prihajam in kakšno je stanje. S predsednikom delavskega sveta sem podpisal ugotovljeno stanje na dan mojega prevzema, se pravi obveznosti, terjatve, zaloge in izgubo. Ta je takrat znašala okoli 200 milijonov tolarjev,” je povedal Poredoš. Po bilanci za lansko leto, ko je izguba narasla na 325 milijonov tolarjev, je novi direktor na zboru delavcev ljudem odkrito orisal položaj Novotehne. Takrat je bilo v Novotehni zaposlenih 217 ljudi. Poredoš pa je ocenil, da jih je 40 do 60 preveč in do konca leta 1995
naj bi prišli na 187 zaposlenih, to pa naj bi dosegli brez odpravnin, za katere Novotehna nima denarja. Kot vse kaže, pa bodo to zmanjšanje dosegli že precej prej, saj v Novo-
• “Računamo, da bi lahko v dveh letih poplačali upnike s 40 odst. odpisom dolgov, če bomo seveda dobili potrebno soglasje upnikov. Če tega ne bo, bo sledil stečaj,” pravi Poredoš. Veleprodajo nameravajo opustiti in prodati grosistično skladišče v Bučni vasi, maloprodaja pa bo delala naprej, in to tako, da jo bo oskrboval Merkur, s katerim so sklenili pogodbo o tako imenovanem “franšizingu”. Merkurje zaposlil 15 Novotehninih ljudi. “Zadnja ocena pa je, da bi nova Novotehna, se pravi tisti del, ki naj bi ostal in se razvijal naprej, zaposlovala največ 90 ljudi. To bomo morali rešiti v okviru programa presežkov.” Ostala naj bi torej maloprodaja ter program avtomobilov; se pravi prodaja in servisi.
tehni že sedaj ni več kot 190 zaposlenih.
Ervin Poredoš
Nova “sladka” pridobitev
Pekarna piškotov v Žužemberku bo začela obratovati v oktobru - Načrti KZ Žužemberk v prihodnosti
ŽUŽEMBERK - V stari grajski kašči oziroma nekdanji telovadnici bo v začetku oktobra začela obratovati pekarna piškotov. Mercator -Kmetijska zadruga Suha krajina je od Telovadnega društva Partizan odkupila staro telovadnico, sedaj pa je večina prenovitvenih del že končanih.
Direktor Mercatorja - KZ Suha krajina Janko Skube je povedal, da so prostor hoteli sprva nameniti za blagovno hišo, vendar so to idejo opustili zaradi premajhne kupne
Dobre, lepe in drage
V Sloveniji le novomeški urar Budna prodaja ure slovite švicarske firme Zenith - 520.000 tolarjev
NOVO MESTO - Zenith je ena najbolj znanih švicarskih urarskih firm. Ure te firme niso cenjene samo kot izvrstni urarski mehanizmi, ampak tudi kot okras in večkrat tudi kot statusni simbol. Edini, ki v Sloveniji prodaja ure te znamke, je novomeški urar Zdravko Budna - Sine, kije pred kratkim uvozil 25 Zenithovih ur, ki veljajo od 33.000 do 520.000 tolarjev.
“To, da sem sploh dobil te ure, je poseben privilegij, saj ta znamenita švicarska firma, ena najbolj cenjenih svetovnih urarskih manufaktur, svojih ur ne da vsakemu,” pravi Budna. “Zenith je v svojem 100-letnem obstoju dobil več kot 200 priznanj švicarskega urarskega inštituta za inovacije in konstrukcije urarskih mehanizmov. Pri poznavalcih je ta firma med vsemi urarskimi na svetu na 3. ali 4. mestu. Zenit-hove mehanizme vgrajujejo tudi v ure drugih znanih proizvajal-

M
4 (f /S
»	5|C A
l


r
r
NAJDRAŽJA - Zenithov model Rainbow slane 520.000 tolarjev.
Najdražja serijska Zenithova ura stane okoli 40.000 švicarskih frankov, zunajserijske pa dosežejo ceno tudi preko milijon švicarskih frankov. "Nakup take ure je seveda dobro premišljen, saj je tak nakup tudi dobra naložba. Vsekakor je nakup drage ure boljša naložba kot nakup dragega avtomobila. Medtem ko pri avtomobilu človek samo izgublja, pa
se taka ura v 15 letih, ko je vsak avtomobil že odpisan, izkaže kot izvrstna naložba, saj ne samo da ji cena ne pade, ampak ji celo zraste.”
Kot rečeno, je Budna uvozil 25 Zenithovih ur in jih v kratkem času prodal 6, pa ne samo najcenejših. Nihče pa se še ni odločil za nakup modela Rainbovv za 520.000 tolarjev. Vendar, je prepričan Budna, mu tudi ta ura ne bo obležala v trezorju, saj je tudi pri nas veliko ljubiteljev dobrih, lepih in dragocenih ur. “Sicer pa za denar, ki ga daš za Zenithovo uro, dobiš glede na konkurenčne firme največ.”
A. B.
TOPLIŠKA NOČ
DOLENJSKE TOPLICE -Ttiristično društvo Dolenjske Toplice in tumkgjŠRje Krkino zdravilišče prirejata v soboto, 19. avgusta, na jasi v parku Topliško noč. Prireditev, s katero topliško turistično društvo prekinja svojo večletno nedejavnost, se bo začela ob štirih popoldne. Za ples in veselje bo igral ansambel Petra Finka, nastopil bo Pihalni orkester Krkinih Zdravilišč, program bosta povezovala humorista Iča Putrih in Matevž Roblek, na sporedu bodo zu-bavne igre, bogat srečelov, svoje delo oziroma dejavnost bodo predstavili lovci, polharji, čebelarji, gozdarji, pletarji, furmani, vinogradniki in gospodinje.
mičnine razen upravnih prostorov na Glavnem trgu nad SKB banko pa so pod hipoteko. Tretja stvar jc delna odprodaja premoženja. Mi pa smo se odločili za nekakšno kombinacijo vseh treh možnosti,” razlaga Poredoš. Tako so prodali trgovino in servis v Metliki, ki sta bila zadnja tri leta nerentabilna. Ni jim pa uspelo prodati trgovine v Kostanjevici, niti še ne po sistemu tako imenovanega “leasbacka” prodati in takoj najeti trgovino na Rozmanovi cesti v Novem mestu. “Sedaj je na vrsti prodaja upravnih prostorov na Glavnem trgu. To je način, da pridemo do likvidnostnih sredstev, izgube pa s tem ne moremo pokriti, za to bi res potrebovali strateškega kupca,” pravi direktor.
ZA BEGUNCE IZ KRAJINE
Zaradi številnih klicev posameznikov, skupin in organizacij o možnosti pošiljanja pomoči beguncem iz Krajine, Rdeči križ Slovenije obvešča, da pripravlja humanitarni konvoj. Vse, ki žel|jo prispevati finančna sredstva, hrano, higieno, zdravila, posteljnino ali druge materiale za preživetje, obveščamo, da lahko sredstva nakažejo na ŽR 50101-678-51579, pod šifro 6002, s pripisom “Za begunce iz Krajine”. Materialna sredstva pa lahko dostavijo v logistični center RKS. Vse informacije dobite na tel. št. (061) 1261-200.
Rdeči križ Slovenije
* Hrvati in Srhi se bodo boriti do zadnjega Muslimana. (Dnevnik)
“Težko stanje v podjetju bi lahko rešili s krepko finančno injekcijo, za kar bi potrebovali strateškega kupca. Na dolgoročne bančne kredite ne moremo računati, naše nepre-
Finančno injekcijo, ki bi pomagala rešiti stvari za nazaj, so mislili dobiti preko lastninjenja, tako da bi jih kupila kakšna močna firma. Pogovarjali so se z Mercatorjem, Kovinotehno in Merkurjem. Vendar do dogovora ni prišlo in vodstvo Novotehne se je na direktorjev predlog soglasno odločilo za prisilno poravnavo. Sredi julija je sodišče izdalo sklep o prisilni poravnavi in imenovalo prisilnega upravitelja, to je Martin Dragan. Do srede septembra morajo izdelati načrt finančne reorganizacije.
• Dobrota je tista sila, ki najbolj razoroži človeka. (Anonim)
ŽUPANJE ODLETEL
Kljub težkemu stanju pa je bil njihov žiro račun le redko blokiran, plače pa izplačujejo po doseženih rezultatih, to pa znese od 70 do 80 odst. glede na plan.
A. BARTEU
Politiki so čudna vrsta ljudi. Vladajo ljudem ali pa bi jim radi vladali. Ljudje jih poslušajo ali pa tudi ne, jim ploskajo in žvižgajo. Šentjernejski župan Franc Hudoklin je pravzaprav Orehovičan in mu pravi Šentjernej-čani ne ploskajo radi, v nedeljo na veliki konjeniški prireditvi pa so si na njegov račun tudi Šentjernejčani ogreli dlani. Uradni napovedovalec je namreč povedal, da so mu prav tisti trenutek sporočili, da je šentjernejski župan pravkar odletel. Ljudje so pač njegove besede razumeli tako, kot so jih želeli razumeti, župan pa je res odletel, a je na žalost nekaterih in na veselje drugih spet priletel, in to s padalom na šentjernejski hipodrom.
moči in velike privatne konkurence. Nato so hoteli bivšo telovadnico
preurediti v hotel, to pa bi zahtevalo preveč denarja. Po raziskavah trga, ki so pokazale, da Slovenija uvozi več kot polovico piškotov in drugih sladkarij, ki pa so ali poceni in slabe kakovosti ali pa mnogo predrage, so se odločili za obrat za izdelavo kakovostnih in cenovno konkurenčnih piškotov.
V ta namen so kupili moderne italijanske stroje, ne pa tudi licenc za izdelke, saj se bodo potrudili, da bodo ti dobili pečat tega območja. Pri njihovi peki bodo uporabljali le naravne sestavine in domače okuse, kot so gozdni sadeži in drugi. Na leto bodo proizvedli 600 ton piškotov, zaposlili pa bodo 15 delavcev. Pozabili niso niti na varstvo okolja, saj so za energetski vir izbrali plin.
Obnovitvena dela, ki jih izvaja Pionir, in nakup strojev je Kmetijsko zadrugo stal 1,2 milijona nemških mark. Proizvodnja bi morala steči že maja, vendar so se dela zaradi Pionirjevih težav zavlekla. V novi stavbi del prostora že zavzema trgovina z obutvijo.
Direktor Skube upa, da se bo z novo pridobitvijo Kmetijska zadruga okrepila in razširila ter svojim kooperantom zagotovila socialno varnost, v načrtu pa že imajo ureditev dvajsetih ležišč v gostišču in organiziranje kulturnih prireditev Srečanja pod lipo.
NOV GASILSKI AVTO - Dvorski gasilci so 5. avgusta predali namenu nov gasilski avto Niva. Nakup so omogočili krajani in botri: zavarovalnica Tilia, ki je bila tudi pokrovitelj sobotne slovesnosti, Birooprema Vovk iz Ljubljane, Mizarstvo Jaklič, Ergo, KS Žužemberk, Petrol, Peter Bradač in Mercator KZ Žužemberk. Novo pridobitev je blagoslovil žužemberški dekan Franc Povirk. Na sliki: podpoveljnik Samo Ban prevzema novo vozilo. (S. Mirtič, foto: S. Maver)
P. MRVAR
SLA VJE VSMOLENJI VASI - V vasici v neposredni bližini Novega mesta gasilci in krajani vsako leto ob prazniku Marijinega vnebovzetja pripravijo slovesnost, saj je poleg žegnanja takrat tudi praznik njihove krajevne skupnosti. Letos so jo posvetili tudi 50-letnici zmage nad fašizmom, 60-tetnicipodružnične osnovne šole, krstu in blagoslovitvi nove motorne brizgalne ter razvitju prapora društva upokojencev. Dopoldan je krajevna organizacija Zveze združenj borcev pripravila proslavo oh prenovljenem spomeniku padlim borcem in tulcem na Malem Slatniku. Popoldanski žegnanjski maši je sledil kulturni program, v katerem so poleg govornikov predsednika Krajevne skupnosti Mali Slatnik Alojza Dragana in generala Alojza Hrena nastopili tudi vaški mešani pevski zbor ter osnovnošolci z recitacijami in venčkom dolenjskih plesov. Zaslužnim krajanom in gasilcem so podelili priznanja, trem tudi visoka odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Za zaključek so prizadevni smolenjski gasilci kot vsako leto pripravili veselico. (Foto: J. Božič)
[NovomSkakro* (&
7nni- Gun
RAČUN - Kam vse seže tj čevanjc lastnega jezika ^ It(jjtVa čevsko priklanjanje vsemu,
poniranih firm, kjer morabmj# ^ kakšen x, y ali w, ampak «'	^
računov, ki jih nat.sk	^
Tnlr, Ursctn nti hblPainiSNCI" , , j;
računov, ki jih natiska Tako boste na blagajniškem r( znanega mesarstva M mm strešice na c, s, z in tako , m’, J4>ima roča pri nakupu naših	,|.
-—inje izobraze	g, 4rarj,i
roča pri nakupu nasiji iz e |. Ssoijj^ Vsak srednje izobrozen fflt)V (ltanjsj nikar bi mu za nekaj k , 'Kersi
_______^x.,n„inik vnesel sum« u v
nikar bi mu za nekaj J.Ljilt ^Kerst mesa v računalnik vnese ^ h yen So pa na tem računu prav F |J( lepe domače besede vvaagc, F ^ k,k(j( in summe. Pa še to: cene s (,1V0( v-,r n„ihr7 nomeni ncmsi«
in summe. Pa še to: cenes ^ t,,VQ( kar najbrž pomeni n^m . nasra- Možen, VRSTA-Navada je žele jjta, p, jca. Ta rek sc potrjuje udi P ^ ^ stvari, kot je bančni av	kedinc
na Glavnem trgu, kjerJ , aVrsti fiho ura Dolenjske banke, d 6 s0#|
jsssaas&gJJss
klimatizirane prostoiu r J)is.
res železna srajca, m	|dnei>• *'e |6t
smrdljiva, je videti ob p P je(jna* 'Ponn in še posebej ob koncu ^
...•5SJSK5SS
mestnem gozdu Por	G jiji •
“ljubitelji" narave »e v g ,onlob obliva Krka, p-^bcoz
„.....
jo ogenj, cvrejo 9ies“’^.ir, vse s,f. ,‘^či vinom ali pivom m P0^" sv0Je| J«nk; odpadke pustijo na Jarav0-rj i Pha prvinskega druženja/ daje^Na; table lastnikov ozemlja,	»ltlj
KS^vozeU^«-početje prepovedan . tabl° L J»ie zmenijo. Pravzaprav s j ^ kalil, „ napis zmeraj znova
zmenijo. Pravzaprav »	^ ^
napis zmeraj znova izr J J 0||cf rs^
— O
ŽS
fPriri
s!?,

stike s svojimi uc— -
prENOVXJeNs|^
MARKET NA
storje večji, « Na«i> dopoldne - PrVLh,-vi nagfad' 'S
presenečenja v oblik'	.
“KIP^ f
“Si®:
sto. Slednje Pr.0„ 'Jsj|skm V
atasss*#* !g
ansambel Franca Podlip.škimi fanti-
OB
lipškimi lanu-	to b
JNOVLJEN	L
'ižfv/EM vu..VaS
PREVZEM
...
■m ie tud'‘rAa |tMl,
AJUUVLU b	.
ritvijo prenovi
rlrmvi in DfCVZ
doma ,,, y—-~ 80. Pred leti zg:
v katerem je	^'‘'lilVl
fasado,, prostore

SEJEM 1
NOVO
*nj,0
“VSE ZA S»
.......
počtnic počav S0|skcL J \ treba skrbeti -a po
bo našiteI J ^ jSb i V rrodošla. ,<j 7- Jjm
......
. V/
“Mojca” Novo
treba bščinc, kot do 5. uro, bo Glavnem 'Vse za '
. sep

% tamijskidrobir]
Z »«r-uLO ■ Glasbeniki, ki na
hw«tditvakl‘Pp •eJ.n,h kulturnih pr-Mal7 Pr,d‘ zvcčer na grad” T* ftedi|V{aj0 elno 8‘asbo, dobijo od
’ !ai Itiim n. V dar slar 'juciski in-
4i:^;Zan,m,v°je °pj
Srovanm-.Na
f^^^oSUau"fmPOVCda'
»azo-
ne-
"rf 3ai Verin pa n' vcclcla> kako nsie( ,1ltter >.l2^e!<;'< sploh prime v
*l)M ^kdonaučr4’ &-bi jo po nas'
™arkt ^a*odii Ut 'Stanja na to čudo. f>o£!mvsl°vcn5čini,kije
n«t7>crn,u's,namrcčni
Jki«	MctHčani so na
• hiJ< »Priložil. c)°k[anjskcga letališča
■DOS1'^ kar n?'*1'Vclik napis “Mct' ’*rst‘ Hto 2Pb,| (rrnomaljcih ni bilo s0m Se,'“dobr1av.anjcm. Slednji 'prilli fcvo a !!?’da Je letališče tudi
S» :kil,1tirobižaCtn'pa 2al-riuici°’da
Ja** 'r'sPevali - ’ kl so ga Grnomaljci si'Nb /.agradnj<> letališča, ’ wfcod Proškov barve za 0* l^ste *cllte napis “Črnomelj”, rda i" 5°Mct|ip.. ? 1 lut»' plačati,” pra-
P «SS"»a»l.»oprina»IJo.
l^ketropine I
j kuti' M,\-pj -TT” ————-i
ivaj0.1 svojin,1 ^JA - Kočevarji so sS*ojt j^*h čtidji- .nedavnem taboru na
^S2irfdavn™ taboru na /ojt Sita Buk®"1 sern'kkega župa-
^! rNn,|aij °vca- deS da ,zglcda cl^Sbžpn ,a za tufu* županjo etlaf13la, |nri. am n'Vljudno gledati
,blji!i{cbivider b' Kočcvarii 5ck
[#<? ^ kdvph k i malcrc županje ir icii^1 rv^ elokraniskih občin.
!?v*KTnn™Kovlč IN BO L SPISKI, člana Folk
Stjii^l! °na v Kanadi. M<
JSimtiZ"3 v Kanadi. Me >ie Jc* sla na 111 reč padi
SSnie°te*u‘!ilo.sn«1
, I "tavanil ■ar JU zbudilo srnt „HjSvela'nxdolS° ploskan J'c b'l namr M*!>lovno „ru’kl soga izprazr
sate&fisr........
metliški
tr (J rrie<Lyi|atlko prod predst i H* Č'1 't	Postrcžejo s
>tb"2:i,-prvcp*4'i
^ Ce' za no klanjaj° Mct' > 4ei*Q?ušivC'k0 pa P°sk
i i/ CUle let,KV‘i kmcckih žet Irf C"Vc in .i . dvajsetlelnic<
NJj(Krazkntrihsonas,avl
^Jbanjske

%S^Občproslaviob61
fcSsS&SM
",V Ch1 '■ Navi!?"1? naslav|j J l,,lvSv0ji, kllub temu, rlrtit>; Cie ,,J! nagovoru s
i Vie ga"; nagovoru’i "ti Nkagri"Ska organi
V postat’^0 "e.b0
^iSu£rr“,
bP^Snik^^.^kzarad
ke iveri
[t K,asn°nca skozi o
iltessgi
iSS^Mar
/ j
ft*^^nedvo'
v s« «3
fesfessti
'A \?" za ;,u",ova, k kfJ i- V^^nskeg
|||,J	Tesc.‘le’
klij, qelc, T-Our/e,
K1« 4g';;
MUtŠ IZ MAŠI H OBČIM MŠŠ
Pregledi Semičanov še v Črnomlju
Zahteva semiške SNS, naj bi v črnomaljski upravni enoti priznali selniškim kandidatom za vozniške izpite tudi zdravniška spričevala, izdana v Novem mestu, je v nasprotju z zakonom
ČRNOMELJ - Občinska organizacija Slovenske nacionalne stranke Semič oz. njen član semiškega občinskega sveta Matija Skala je svetu predlagal, da organu za notranje zadeve upravne enote Črnomelj predloži zahtevo. V njej predlaga, da pri prijavljanju kandidatov za vozniški izpit kot tudi pri izdaji vozniških dovoljenj za občane iz semiške občine upošteva ne le zdravniška spričevala, izdana v zdravstvenem domu v Črnomlju, ampak tudi v zdravstvenem domu v Novem mestu.
tov, Marentič svetuje ljudem, da gredo na pregled pred poletjem, saj zdravniško spričevalo velja eno leto.
M. BEZEK-JAKŠE
Predlagatelj to spremembo utemeljuje s tem, da je zdravnica na medicini dela v črnomaljskem Zdravstvenem domu, ki je edina
* Sicer pa tudi zakon o varnosti cestnega prometa v 117. členu govori o tem, da se prizna zdravniško spričevalo, izdano na območju, Kjer ima kandidat stalno bivališče. To pa je za prebivalce semiške občine črnomaljski Zdravstveni dom. Res, da se pripravlja sprememba* tega zakona, ki pa glede izdaje zdravniških spričeval predvideva enako kot doslej.
pooblaščena za izdajanje zdravniških spričeval na območju nekdanje črnomaljske občine, poleti odsotna kar po ves mesec ali dva. Tako, kot zatrjuje, prihaja do zastojev za pridobitev vozniških dovoljenj. Po njegovem je nerazumno, da morajo kandidati po ves mesec
čakati na zdravniško spričevalo, da bi lahko opravili teste, na katere so se že prijavili. Zato Matija Skala meni, da je od organa za notranje zadeve upravne enote Črnomelj smiselno zahtevati, da vsaj v času poletnih dopustov upošteva tudi zdravniška dovoljenja, izdana v Zdravstvenem domu Novo mesto.
Direktor zdravstvenega doma Anton Marentič je povedal, da je semiški občini že pojasnil, da zdravstveni dom ne more biti posrednik med upravno enoto in občino. Dodaja pa, da ima Zdravstveni dom v Črnomlju dobro opremljen oddelek za medicino dela in usposobljen kader. Zdravnica, ki pregleduje kandidate za vozniški izpit in jim tudi izdaja zdravniška spričevala, pa je po direktorjevih zagotovilih vedno v zdravstvenem domu, razen med letnim dopustom. Ker pa se že vnaprej ve, da je poletje čas dopus-
CRNOMALJCANI POČASTILI PRAZNIK
ČRNOMELJ - 11. avgusta so Črnomaljčani praznovali svoj krajevni praznik. Počastili so ga s spominsko slovesnostjo pri spomeniku, ki stoji ob železniškem mostu v bližini Vranovičev. O dogodkih pred 54. leti, ko je bila akcija belokranjskih partizanov na železniško progo Semič - Metlika, je govoril predsednik črnomaljske borčevske organizacije Rade Vrlinič. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji in moški pevski zbor. Proslave so se udeležili tudi preživeli borci NOB, ki so bili soorganizatorji prve partizanske oborožene akcije proti okupatorju v Beli krajini.
J. D.
Smrdljiva kapnica v vodnjakih
Po julijskem neurju s točo so v Dolah z grozo ugotovili, da voda iz njihovih vodnjakov smrdi - Analize potrdile oporečnost - Upajo, da bodo dočakali obljubljeni vodovod
DOLE - Po neurju s točo, ki je v začetku julija divjalo po Dolah pod Gorjanci in bližnji okolici, je začela voda v vodnjakih v tej vasi smrdeti. V Dolah namreč še vedno nimajo vodovoda, ampak le kapnico iz vodnjakov. Pri enih je zaudarjala bolj, pri drugih manj, a so v začetku vaščani to nevšečnost držali zgolj zase.
Kmalu pa so prišli do zaključka, da zaudarja v vseh vodnjakih na okrog dvajsetih domačijah, kolikor jih štejejo Dole. Anton Jelenič seje odločil dali vodo v analizo na Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, kjer so ugotovili, da je voda oporečna. Pozneje so dali v analizo vodo še iz štirih vodnjakov, vendar so bili za prebivalce Dol že rezultati prve analize dovolj velik razlog za preplah. “Ko smo videli, da je voda iz našega vodnjaka oporečna, smo
* Analiza (pitne) vode iz Dol, ki so jo naredili na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, je pokazala, da - kot piše v fizikalnem in kemijskem izvidu - vzorec pitne vode ne ustreza pravilniku o higienski neoporečnusti pitne vode. Vodu namreč nima čistega vonja, amoniak, nitriti in motnost pa so nad dovoljeno mejo.
sprožili akcijo. Sel sem na metliško občino in na Civilno zaščito. Prijetno sem bil presenečen, ker so naš
problem vzeli zelo resno. Vsem, ki so želeli, je že naslednji dan Civilna zaščita pod pokroviteljstvom občine organizirala čiščenje vodnjakov, kar so opravili člani gasilskega društva Metlika. Delavci Komunale so vodnjake razkužili, pripeljali 27 cistern po okrog 5.000 litrov vode in napolnili vodnjake. Hvaležni smo za pomoč in se vsem najlepše zahvaljujemo,” je povedal Anton Jelenič.
V Dolah domnevajo, da je po vsej verjetnosti nevihta s točo prinesla s seboj neko snov, ki je okužila vodo. Ni pa znano, ali je imel kdo zaradi oporečne vode zdravstvene težave. Sedaj imajo vaščani žlebove, ki sicer s streh vodijo v vodnjake, odmaknjene, upajo pa, da bo potem, ko bo deževje opralo strehe, kapnica zopet užitna.
“Dvakrat smo bili prepričani, da bomo dobili vodovod, pa smo prišli le do zakoličene trase. Leta 1981 so nam obljubili, da bodo vojaki kopali za vodovod, a so zaradi neredov odšli na Kosovo. Pred lanskimi vo-
litvami so nam spet obljubili vodo iz vodovoda. Od vseh lastnikov parcel sem dobil dovoljenje za cesto do rezervoarja pri bližnji cerkvi Sveti-ci in za prekop po zemlji, pa z vodovodom zopet ni bilo nič,” potarna Jelenič, ki je pri vseh akcijah v vasi vedno med prvimi. “Pa bi morali skopati le slab kilometer jarka, po-
Anton Jelenič
ložiti cevi in zagrniti. Voda bi tekla na prosti pud,” pojasni in doda, da seje že tolikokrat boril za vodovod v krajevni skupnosti in na občini, da ga je sram sploh še kaj spregovoriti o njem, saj so bile doslej vse njegove besede in tekanja zastonj.
M. BEZEK-JAKŠE
PEZDIRČEVA NOJA - Na Pezdirčeva noja, ki so ju poimenovali Zumbo in Zumba, se je predvsem močno navezal Marjanov sin Marko. Čeprav so precej večji od njega, se ju ne boji, saj nista napadalna. Sta pa precej plašna, zlasti še, ko se jima približa človek, ki ga ne poznata. (Foto: M. B.-J.)
v
Delček Afrike sredi Črnomlja
Marjan Pezdirc redi črna noja Zumba in Zumbo
ČRNOMELJ - Pred približno dvema letoma so sc v Sloveniji mnogi odločili za rejo nojev. Eni zalo, ker je bilo tako pač moderno, drugi pa so mislili, da bodo z njimi dobro zaslužili. Večino prvih in drugih je navdušenje že minilo. Marjan Pezdirc iz Črnomlja ni sodil ne med prve ne med druge, zato pa se v ogradi ob hiši še vedno sprehajata noja, ki zbujata pozornost mimoidočih.
Marjan se spominja, da so imeli pri hiši vedno veliko različnih domačih živali. Medtem ko se eden od Marjanovih bratov navdušuje nad konji, drugi nad psi, pa ima on rad perjad. Ze leta redi kokoši, purane, goske, ko pa je obiskal farmo nojev na Gorenjskem, se je takoj navdušil za te afriške ptiče. Za nakup pet mesecev starega samca in samice je vzel celo posojilo. Naložba gaje veljala kar 9.000 DEM.
Pezdirčeva Zumbo in Zumba, kot so noja, ki spadata med črne afriške noje, poimenovali, sta bila prva tovrstna ptiča v Beli krajini in sta še vedno edina v črnomaljski občini. Julija sta imela drugi rojstni dan in sedaj, ko sta že tako rekoč odrasla, tehta samec okrog 120 kg, samica pa 80 kg. Marjan
pričakuje, da bo Zumba začela prihodnje leto nesti jajca. Ni pa se še odločil, ali jih bo dal valiti v valilnico ali jih bo pustil, da si bo samica uredila*gnczdo in jih izvalila. Toda, kot sam pravi, se mu je že od nekdaj, ko je redil perutnino, zdelo od vsega najlepše, ko so se doma izvalili piščanci, purice, račke. Mladi nojčki bi se potem gotovo tudi bolj navezali na ljudi kot Zumbo in Zumba, ki sta prišla k hiši že nekoliko večja.
Čeprav v literaturi piše, da noji radi jedo črno nemško deteljo, jo je Pezdirc sejal zaman. Njihova noja se ne ravnata po knjigah, zato pa je Marjan ugotovil, da imata poleg briketov, ki jih izdeluje Mlinotest iz Ajdovščine, najraje radič. Marjan gaje zato zanju posejal na 7 arov veliki njivi. Sicer pa Pezdirčevi pravijo, da z noji, potem ko odrastejo, ni posebne skrbi. Vendar pa sc njihovima ljubljencema ne godi slabo. Ko je bilo zelo vroče, soju polivali z vodo. Seveda pa povsem brez težav tudi ni šlo. Samec si je na primer zvil gleženj, a mu je dal Marjan kar sam na nogo mavec.
M. BEZEK-JAKŠE
JIMMY STANIČ “NA GRADU”
METLIKA - V soboto, 19. avgusta, bo ob 20,30 v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” na grajskem dvorišču nastopil Stjepan Jimmy Stanič s svojo tričlansko zasedbo Sultans of Swing. V sproščenem ozračju bo moč slišati vrsto zimzelenih skladb, jazz standardov in nekaj avtorskih pesmi. Če bo slabo vreme, bo prireditev v športni dvorani osnovne šole Metlika.
VELIKO ZANIMANJE ZA IZLETE
ČRNOMELJ - Za izlete, ki jih organizira društvo upokojencev, vlada veliko zanimanje. Srečanja slovenskih upokojencev v Mariboru se je udeležilo več kot sto elanov. Zanimiva sta bila izleta v Logarsko dolino in po Dolenjski, ki je bil združen s kopanjem v Čateških Toplicah. Udeležence so navdušile tudi lepote Kostanjevice in ostalih posavskih krajev. Naslednje potovanje bo po slovenski Koroški.
J. D.
60 PGD OBČINE - Presenetljivo številni Občinarji in krajani drugih vasi, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva Prostovoljno gasilsko društvo Občine, so sc vročega nedeljskega popoldneva zbrali pred gasilskim domom na Občinah, da bi obeležili 60 let PGD Občine. Predsednik občinskih gasilcev, Stane Goreč, je v krajšem kronološkem orisu omenil najbolj zaslužne za ustanovitev in razvoj društva. Janez Majde, in zaradi bolezni žal odsoten, Stane Andoljšek sta za 60 let zvestobe gasilstvu dobila posebni priznanji. Predsednik Gasilske zveze Trebnje, Tone Strah, je Gorca (na sliki desno) osebno in za društvo izročil še odlikovanji GZS 2. stopnje, trebanjski župan pa je izrazil ponos, da ima občina tako močno gasilsko organizacijo, ki r 27 društvih vključuje kar okrog 1.800 ljudi. Ob tej priložnosti jedobrniški župnik Ivan Pavšner blagoslovil sliko sv. Florjana. (Foto: P. Perc)
Rokavec postaja eden najmočnejših
Brane Rokavec bo v podjetju Rotrg, v nekdanjem Agrostroju v Šentrupertu zaposlil 40 delavcev - Zanimanje Nemcev za 13 milijonov mark vreden posel
ŠENTRUPERT - Bo pod streho obrata Agrostroja v Šentrupertu kmalu našlo kruh kar 40 delavcev? 37-letni šentruperški podjetnik Brane Rokavec, ki ga številni ljubitelji motuciklizma poznajo kot drznega tekmovalca cestno-hitrostnih dirk in desetkratnega absolutnega prvaka gorskega super moto slaloma za Veliko nagrade Mirne (prihodnjo nedeljo ho ta dirka že 12.!) pravi, daje to povsem realna številka. Že zdaj njegovo podjetje Rotrg zaposluje 25 delavcev, takoj pa hi zaposlilo še 10 livarjev in kovinarjev - konstrukcijskih ključavničarjev, a jih zaenkrat še ni uspel najti.
Rokavca sicer motijo govorice, da nekateri Šcntruperčani že spet zbirajo podpise za peticijo, da bi v bivšem Agrostroju prenehali z okolju neprijazno proizvodnjo, a pravi, da ga takšne akcije posameznikov ne bodo omajale v načrtih. Kajti, če se že ti t.i. naravovarstveniki tako du-šebrižniško postavljajo zoper proizvodnjo, ki daje kruh tolikim ljudem, pravi, da ima povsem mirno vest, če lahko deluje vsaj petkrat večja livarna na Dobu.
Pod streho zgradbe Agrostroja, ki jo je Rokav ec vzel v najem, so najpomembnejši izdelek livarne alu-
minjaste kocke za dolegiranje jekla, izdelujejo pa tudi vrtno opremo,
**- -s
Brane Rokavec: podjetništvo in šport z roko v roki
aluminijaste stole in mize. Precej dela ima podjetje Rotrg, v katerem teče proizvodnja šele peti mesec, s konstrukcijami za Petrolove črpalke oz. bencinske servise, če pa bo proizvodnja v livarni v enem letu v celoti stekla, bo Rokavec zadovoljen. Zaposlil je le 5 bivših Agrostro-jevih delavcev, deseterico dobrih kovinarjev pa je našel v bivši kr-mcljski Metalni. Računa, da bo v Krmelju našel še nekaj dobrih delavcev.
“Z Nemci se že nekaj časa dogovarjam o tem, da bi oni vložili v moje podjetje milijon mark v tehnologijo in opremo za tlačno litje. To bi bil iohn posel, mesečno naj bi vlili okrog 100 ton aluminija, posel pa bi bil vreden 13 milijonov mark letno,” razlaga svoje načrte Brane Rokavec, ki je začel z obratovalnico Rokib za polnjenje kemičnih izdelkov in postaja eden najmočnejših trebanjskih podjetnikov.
P. PERC
Mii IZ NAŠIH OBČIM Jrtt&t
Medved da ali ne?
Zelenovarstveniki in turistični delavci naj poenotijo stališče
KOČEVJE - Tedni je veliko pisanja in govorjenja po radiu in televiziji o enem samem medvedu na Gorenjskem, ki da je pomoril nekaj ovac in ga je zato nujno potrebno odstreliti. V nasprotnem bo ta medved kriv, da se bo na Gorenjskem število turistov občutno zmanjšalo, saj se bodo bali, da jih bo napadel.
Zdaj je torej povsem jasno, da je Kočevska turistično nerazvita prav po zaslugi medvedov, Gorenjska pa turistično razvita, ker nima medve-
• MRTVA OVCA - L. H. iz območja Drage v občini Loški potok je II. avgusta obvestila kočevske policiste, da je našla v ograjenem pašniku eno ovco raztrgano, dve pa hudo poškodovani. Za “zločin "je osumila medveda ali volka. Se dobro za divje živali, da Dragarci niso Gorenjci, saj bi sicer zahtevali pomor vseh medvedov, volkov in risov, ki gospodarijo tam okoli.
dov(!?). Gorenjske trditve pa niso v skladu z razlagami Zelenih in zagovornikov Kočevskega naravnega parka, ki trdijo, da bodo tuji turisti prihajali na Kočevsko predvsem zaradi neokrnjene (divje) narave, ohranjenih rastlin in živali, ki jih drugje v Evropi ni več in med take živali sodi gotovo tudi medved.
Zagovorniki naravnih parkov naj torej poenotijo svoja stališča in potem enakopravno obravnavajo območje vse Slovenije. Prebivalcem Kočevske gotovo ne bo prav, če bodo zagovarjali “etnično čiščenje’’ medvedov na primerna Gorenjskem, ne pa drugod.
J. PRIMC
Kostel: kipe nadarjenih otrok prerašča trava
Ponesrečena dobra zamisel
KOSTEL - Poročali smo o raziskovalni in ustvarjalni koloniji nadarjenih otrok iz domovine in zamejstva v Kostelu. Med drugim jc v tej koloniji ustvarjala tudi skupina olrok-likpvnikov, seveda pod vodstvom akademskega kiparja. Ustvarili so okoli 20 res lepih del in obljubili, da jih bodo nekaj podarili tudi osnovni Soli v Vas-Fari.
Obrnilo pa se je vse tako, da so potem ta dela razpostavili ob poti na kostelski grad, kar je sicer lepa zamisel, a ima, žal, tudi več pomanjkljivosti. Tako je večino kipov prerastla trava, da nekaterih sploh ni videti oz. se jih vidi le del. Nekaj kipov je tudi že poškodovanih.
Koristno bi bilo, da bi bilo ob tej poti (predvsem na začetku) opozorilo oz. obvestilo, da gre za stvaritve nadarjenih otrocih v otroški Forma vivi v Kostelu. Redno bi bilo treba pokositi tudi travo ob kipih, da bi jih obiskovalci sploh opazili. Še bolje pa bi bilo, če bi vsak kip stal na posebnem podstavku, saj bi bil tako bolj opazen in tudi možnosti poškodovanje bi bilo manj.
J. P.
Smetarino naj bi plačevali vsi
Ribniški odlok o tem bo občinska uprava po sklepu občinskega sveta dodatno obdelala
RIBNICA - Odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov in o pogojih odvajanja in čiščeja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Ribnica, ki soju ribniški svetniki na zadnji seji sveta vrnili občinski upravi v nadaljno obdelavo zaradi nedorečenosti členov o sankcioniranju, ne prinašata pomembnejših vsebinskih sprememb. Njun namen je, da se razbremeni občinski proračun in sicer tako, da se od občanov začne pobirati denar za tisto, kar se jim nudi.
Po sedaj veljavnem občinskem odloku o obveznem odstranjevanju odpadkov plačujejo za odvoz smeti le prebivalci mestnih naselij Ribnice, Sodražice in Breg-Griča, čeprav je z organiziranim odvozom odpadkov pokrita vsa občina. Stroške odvoza odpadkov za vsa preostala naselja v občini pokriva občinski proračun. Po novem naj bi se plačevanje smetarine razširilo na vso občino. S tem bi se razbremeni-
lo občinski proračun in začelo usluge zaračunavati dejanskim porabnikom.
Osnutek odloka je bil v javni razpravi do konca prejšnjega meseca. Na zadnji seji občinskega sveta ni bilo slutiti, da bi svetniki novemu odloku nasprotovali, seznanjeni pa so bili, da se z njim ne strinjajo nekateri občani, ki bi po novem morali plačevati smetarino. Gre predvsem za tiste, ki žive v bližini
Upi se postopno razblinjajo
divjih odlagališč odpadkov. Ti pravijo, da smetarine ne bodo plačevali, vse dokler bodo morali prenašati smrad z divjih odlagališč in da bodo morali svetniki in komu-nalci, če bo nov odlok sprejet, slej ko prej ugrizniti tudi v to kislo jabolko.
Če se bodo svetniki odločili za nov odlok - velika verjetnost pa jc, da bo temu tako - bodo morali določiti tudi višino smetarine. Predlagano jc, da naj bi znašala 70 odst. polne cene. Ta sedaj znaša 74,15 tolarja na osebo, kar pomeni, da 4-članska družina plačuje za odvoz smeti mesečno okoli 300 tolarjev. 70 odst. od tega predstavlja nekaj čez 200 tolarjev, s čimer bi lahko po izračunu, ki so ga komunalci opravili, pokrili vse stroške, razen urejanja smetišča. Če bi obdržali polno ceno za vso občino, pa bi lahko pokrili tudi te stroške.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Leto dni po stečaju Rika - Malo možnosti za delo
LOŠKI POTOK - Od stečaja Rikove družbe v Loškem potoku je minilo dobro leto. Še do nedavnega so mnogi nekdanji Rikovi delavci upali, da bo šlo tudi po stečaju in prodaji podjetja naprej podobno kot včasih. Po več zaporednih, neuspešnih poskusih prodaje podjetja so se ti upi začeli razblinjati in ljudje so začeli iskati zaposlitev drugod.
Konec maja je propadel že četrti
SREČANJE NA GRMADI
RIBNICA - V nedeljo, 13. avgusta, je bilo na Grmadi tradicionalno srečanje turistov - prijateljev Grmade.
SE BODO KS ŠE ZADOLŽILE ZARADI CEST?
SEVNICA - Sevniški župan Jože Peternel je s sodelavci te dni obiskal vse krajevne skupnosti v občini. Na sestankih so se pogovarjali o vsakodnevnih zadevah. Dogovore s teh obiskov naj bi ustrezno vgradili v občinske odloke, o katerih bodo razpravljali občinski svetniki na septembrski seji. Po besedah župana Peternela na občini pripravljajo tudi predlog, da bi se krajevne skupnosti zadolžile, občina pa bi jim dala jamstvo. S tako pridobljenimi posojili naj bi krajevne skupnosti posodobile in asfaltirale najpomembnejše ceste. Kngevne skupnosti, ki se bodo odločile za tak kredit, pa se morajo zavedati, da v času vračanja posojila ne bodo mogle hkrati izpeljati nobene večje naložbe.
poskus, da bi industrijski kompleks v Malem Logu prodali v enem delu. Izklicno ceno so s prvotnih 4,2 milijona mark spustili na 1,75 milijona, kot kaže, pa je tržna vrednost verjetno še nižja. Upi bivših delavcev te družbe nekdanjega ribniškega giganta Rika, da se kot kupec utegne pojaviti bližnja Kovinoplastika iz Loža, so splavali po vodi, ko so se v Kovinoplastiki odločili za nakup proizvodne hale v Rakeku. S tem je postala tudi realnejša prodaja obrata po delih.
Riko v stečaju je oddal proizvodne prostore v najem trem zasebnim podjetjem. Kot je slišati, poslujeta le Riko Ekos, v katerem dela približno 20 delavcev in Anis tradc, ki daje delo okoli 10 delavcem. V lokalnih merilih sta oba še kar uspešna, vendar pa ju v primeru odkupa proizvodnih prostorov in opreme ter dražje delovne sile čaka manj rožnata in negotova prihodnost.
Negotova je tudi prihodnost delavcev Inlesovc družbe Smreka, ki
ZA 70-LETNICO NOVO GASILSKO VOZILO V VASl-FARA - Prostovoljno gasilsko društvo Vas-Fara je 12. avgusta praznovalo 70-lctnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je bil svečani postroj gasilskih enot, zbrane je nagovoril najprej predsednik PGD Matija Zdravič, nato pa župan občine Kočevje Janko Veber. Predstavnik ministrstva za obrambo in direktor Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije Bojan Ušeničnik je najprej spregovoril o pomembni vlogi, ki so jo odigrali gasilci med osvobajanjem Slovenije, nato pa še povedal, da je pred sprejemom meddržavni sporazum s sosednjo državo Hrvaško o varstvu in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Nato je predal ključe novega gasilskega in intervencijskega vozila znamke Mercedes predsedniku PGD Vas-Fara Matiji Zdraviču. Novo vozilo je blagoslovil novomašnikJože Rački, ki je tudi član PGD Vas-Fara. Zaslužnim posameznikom, pokroviteljem, darovalcem in enotam so podelili priznanja, v kulturnem programu pa so nastopili domači Prifarski muzikanti. Pred osrednjo svečanostjo je ekipa Gasilske zveze Kočevje prikazala orodje za razna reševanja in še način reševanja ljudi, ki so vkleščeni v vozilu ob prometni nesreči. (Foto: J. Primc)
je v občini Loški potok podjetje z največ zaposlenimi. Pestijo ga hude težave zaradi izgub, davek za to in ceno za preživetje podjetja pa plačujejo delavci z nižjimi plačami, kot jim po kolektivni pogodbi pripadajo. Pod že tako nizko kolektivno pogodbo za tekstilno branžo dela tudi okoli 30 delavk v obratu Bombažne predilnice in tkalnice Tržič na Hribu, ki pa jim še za letos obljubljajo izboljšanje razmer.
SEDEMDESET LET PGD MALI LOG
LOŠKI POTOK - 20. avgusta bodo maloški gasilci prazno-
vali častitljivo obletnico svojega društva. To gasilsko društvo pa ima še nekaj svojih posebnosti; bilo je drugo društvo, ki je začelo delovati na tem območju, tik pred drugo svetovno vojno so si zgradili dom, v katerem pa so poleg gasilstva gojili tudi kulturne dejavnosti, med katerimi so bile odmevne dramske prireditve. Leta 1980 so na istem prostoru zgradili sodoben društveni dom, na katerega je ponosna vsa vas. V nedeljo ga bo poleg gasilskega vozila, resda nekoliko pozno, blagoslovil domači župnik, g. Vidmar, hkrati s sliko sv. Florijana, ki jojc naslikal domačin - samouk Rudi Košmrlj. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo so zaupali Jožetu Moharju, enemu najstarejših gasilcev in dolgoletnemu poveljniku. Slavnost se bo začela ob 15. uri s slavnostno parado domačih gasilcev in gasilcev, ki spadajo v GZ Ribnica. Na veselici, ki bo sledila kulturnemu programu, bo igral ansambel Sijaj.
A. K.
Ceste delajo kot da so vajenci
Krajanom, ne le v sevniški občini, strokovnjaki dostikrat očitajo, da se nestrokovno lotevajo komunalnih opravil, predvsem pa posodobitve cest - Krajani vračajo očitke
Na potrditev, da imajo zagotovljeno prihodnost, čaka tudi nekaj čez 40 delavcev obrata Saturnus, ki sicer redno dobivajo plače in sc vsaj javno čeznje ne pritožujejo. Ker razen omenjenih podjetij in zasedenih delovnih mest v šolstvu, trgovini in gostinstvu ter v tistem delu gospodarstva, ki ga je občina pridobila s priključitvijo bivše kočevske krajevne skupnosti Draga Loškemu potoku, v občini skoraj ni drugih zaposlitvenih možnosti, so si nekateri bivši Rikovi delavci, ki so opustili upanje, da bo “še kdaj tako, kot je bilo včasih”, začeli iskati zaposlitev drugod, predvsem v bližnji Kovinoplastiki.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NOVA TRGOVINA AVTOMOBILOV
SEVNICA - V prizidku hotela Ajdovec na Kvedrovi cesti v Sevnici jc Milan Jamšek, bivši vodja mehanične delavnice pri sevniški M - Kmečki zadrugi, zdaj lastnik podjetja Sava avlo, odprl trgovino z rezervnimi deli za osebna in tovorna vozila, pnevmatiko in avtomobilov zastopniškega programa Rada-novič Brežice (Volksvvagen, Seat in Audi). Jamšek obeta, da naj bi Sava avto, tudi na evropskem tržišču zelo priljubljen in iskan, avto Polo s 1000 ccm za okrog 17.000 mark dobavilo že v enem tednu od naročila.
SEVNICA - Letošnjo pomlad in del poletja so krajani v večini krajevnih skupnostih marljivo sodelovali v raznih komunalnih akcijah, predvsem pa so že lani in celo poprej začeli zbirati denar za posodobitve številnih cest. Tako so asfaltirali cesto Slančji Vrh - Krsinji Vrh in del ceste na Otavniku, odsek ceste v Loki, cesto Log - Orle ter cesto oziroma odsek Kal - Gradec in odsek do Kladja. Vsa zemeljskega dela so končali na delu ceste Telče - Telčice.
V zaključni fazi sta obrambni zid in obrambni nasip za varovanje Dolenjega Boštanja in obrtne cone. Proti boštanjski žagi morajo delavci novomeškega Vodnogospodarskega podjetja zgraditi le še manjši del zidu, vsekakor pa sevniški ribiči ne bodo odstopili od zahtev, da ta poseg v okolje ne sme ogroziti t.i. Vrtovškove jame, enega najpomembnejših drstišč podusti in drugih rib ob izlivu Mirne v Savo.
Razveseljivo je, da so končana vsa dela na velikem plazu na cesti Orehovo - Breg, tako da je zavarovana pred grozečim plazom ne le dolgo komaj prevozna, zdaj pa asfaltirana in z varnostno ograjo opremljena cesta, marveč tudi ljudje, ki žive v tem predelu in številni potniki, ki potujejo z vlakom po
magistralni progi Zidani Most -Dobova. Investitor naložbe - Slovenske železnice so si naposled tudi oddahnile.
ta KS Loka Danijel Bevc, kije zadnjič ob zasedanju sevniškega občinskega sveta v Loki dejal, da bi sevniškega župana Jožeta Peternela skoraj lahko imenovali za častnega krajana Loke, ker sc je doslej toliko trudil za dokončanje te ceste, bo lahko še nekoliko počakal z resnim predlogom za to priznanje.
V Tržišču so v celoti odpravili posledice velikega udora podpornega zidu na pokopališču. Neprimerno večji zalogaj pa bo seveda posodobitev lokalne ceste Gra-hovica - Jablanica in cest v širši okolici Ledine. V obeh primerih sevniška občina računa na demografski tolar. Ločani, kot vse kaže, žal letos še ne bodo povezani z Radečami po najbližji povezavi, po državni cesti, saj 31 milijonov tolarjev, kolikor je predvideno za to cesto v državnem proračunu, novomeškim cestarjem ne zadošča za dokončanje ceste. Predsednik sve-
PLINOVOD ZE DO FLORJANSKE ULICE
SEVNICA - Omrežje mestnega plinovoda se v starem mestnem jedru nadaljuje proti Florjanski ulici. Za to naložbo jc sevniška občina pridobila pri SKB banki investicijski kredit v višini 10 milijonov tolarjev in zanj tudi dala garancijo. Od iste banke je občina pridobila tudi posojilo v višini 6 milijonov tolarjev za kreditiranje posameznih gospodinjstev pri napeljavi plinovoda v stanovanjske hiše.
KOLIKO POLETIJ ŠE BODO GRADILI CESTO IMPOUCA - ZAVRA TEC? Gradnja te državne ceste se vleče kot jura kača. Izvajalci se na tej cesti (na posnetku), za katero je r državnem proračunu zagotovljenih 66 milijonov tolarjev, podobno kot na cesti Loka - Radeče srečujejo z zemeljskimi plazovi in udori, ti pa prinašajo drage spremembe projektov. Laiki se čudijo "strokovnjakom ” in jih v jezi dolžijo, da danes zidajo, jutri pa isto rušijo, kot da bi hoteli ostati v prijetni senci gozdov ob Impoljskem grabnu še vsaj ducat poletij. Asfalta do Bučke pa tako zanesljivo ne bo v tem tisočletju. (Foto: P. P.)
Drobne iz Kočevja
RINŽA SLUZASTA Mig t I ŽA - Kliub občasnemu dezevjuf
NŽA SLUZASTA ^
K&SKS&jgS*
nosti krajevni skupnosti, plvi|j, la poskrbeti tudi za lep Dprc„|
je letos to zgodilo. Jc knvo«e' ^
je ali gnojenje?	Q Klf *iclidc
RAZPRODAJ VEUKU	)potrd.
CEV MALO - Tudi v Kocev L *^ veliko trgovin naznanilo^ je sezonskega in tudidrug njo Ukleto ga. Včasih so kupci navali pas»i>t( povali tako rekoč vse. L Js|^j Psmrc
trgovine kljub znižanju	^RVa
kioskov (praviloma tip 0 l o tl
(cvetje, sveče), pri *SJS v «J. & * (časopisi, tobak, ko^iLT^ ' do škem naselju (storitve"* '0 n„u R in v Mestnem logu, M , :0 #	.0
osnovna šola (ni za pro<W |g| j
Ervinih niittčV
n naselju (Sloniva	.0„
Mestnem logu, KJ ■ a|
usnovna šola (ni za proW
holnih pijač).	itgs 1
OBČAN SPR^.%S MEDVED ODGOm
- Zakaj magistralna	»c os
močju cestnega podjetj	> ' ja
DOBRI GOSPODAR'.,, S,
o lokalni samoupravi J k jjeJ ^liit
občine v položaj, da s• ■	'
obnašati bolj gospodar nog0? V
zntra za predvajali, ^
v nobenem pr "' iao Mpjj nič izgubila, lahko b po*1 J6, t Že urn;, postavka oziro n od„Pj ka na kinopredstavo, k ogoi' V n,i nhiska. bo občini o
ačina že zasluzila, Gojila- , J p,
siaasssa^ssjL
Strel. R kanal JC tako Pvs()^ ž-
žurni krivec” za domaU
s»sss5SUe!Hfc
zijskih in drugih aparaio	m ^
imajo kabelsko »Koj^S
odgovornosti za pnp . ugibalNko do'« kateri lahko alk. jc resnična ah nc^.* ‘irjaja0^* po lokalni televiziji odd |)CV,|i C J 9js lo občanom, da v ‘, sVojc|l ;Jnii|?cSi dovolj le, da izklJ0d'J°*>TOr
zije izkabelskgasis ,ktrjčnega l(,j|l
jih morajo tudi iz elektr'	JU
OBČAN
MEDVED ODG°W
pozdravi napis: “H!*"čarst'>°1
omenjeno.
C
so
,,JC	' 1 t V,
Sevniški
velikih
skrbel
ko za zgled
besed in uskM v jstr
bel za čistočo b °	sAp SL
oja Maroka M, k s„ sc "V
tudi sevniški rad^etn« V <b
>i otroci: sestri 'ran ;H i

pri sev.. nelu Šp;
mom tujih in ^' Joic}0 0 V
miškemžupanu^pr^O
?rija cljem, ki sojr>D~ y
odhodom v Sloven'10	jfjJ) kjjti
Kd<,.rSC..nu ie^^Sfcili
UUIIUUUIII » .
niso niti doma.
SEZONA
TEKA vse
“'s?;:::
parijo /..— kšen teden
SSSSaS&S
kšen teden p',jlv,c. A lA
resničnost prve ^plaAiit'1! Ji
^miihnAri"1 &
ki hi radi 1000
9. uro-	A ^,
aJhjte novice )
lisai

“i* ^ 0MSevcda Ji ^ ostalo dru-
P kt Mcnalc3'°’“di tretjid stori- Ne ^nkv*l|etoTlxev5einostilahko lrtli'
'>'1 aČe.ŽC ni ntki‘i "arobe, !skoHI ““smrdi ° Pn tei zadevi vsai m<>-
PRVA Iv«.
B^irai.	...J.....
,	' V oddaji Dobro
■5d,Kliue,n> smo 'abko slišali
«*! K » smo — susaii
■,-SVSto d-,; cPc8a o Kostanjevici. Ie ^kiiii,,, Kostanjevica nepreb-
ipHfc, j8a. kt ii ni' mnrrš nikoli
' ■ bi^funii 8rja’ ki jc namenjen v 10 knj>gO' lahko re-
PShljutlfan3 °bčmi malo pis-la čni pa Jc za <am zapos-
TU^Iklilido do8\Predcbc 1 a• da bi J'
i*r tom. “na- Ne glede na to- tudi
a&ffcsfis:
JAMNIKARJEV
P°SS L16-utiNKEVlCA - V soboto MCfki hr;,m°na vrtu gostilne
narobe, ' mo-
tudi
eno
0 m lsMoh„ , anJcv,co Podal eno °a tejrahi da j® prva Uga in tak “Prav eva ogromno denarja. ,C V k °vo’ a očitno ne občin-/m S.Q s ■> _
M > ohfn. adnj° čase se nad Vid-
'jSpfc^SKKiS!
A$Vnic .. Pomoč!”.
jafe&;.SS?sai!
^a no Jaj0’,udi elani SDSS, Zik^iisklen an0Vncm sestanku za-
<5SSdasibodopnz"
l0.|i| P°jtio nhi' reperendum za sa-Bi. !1"0' Predvolilne ob-5 Jj' ‘ rec ostale le pri besc-
—-_____
S Hai2EČANJE
SADNIKARJEV
dTt:\it«. .
Jif, 'Iadiei df)brotc bodo poskr-a*V#' 'anice društva kmečkih
lil
'"VCMde prcU 1
fi.ffcglSiSZTČ
#fcMVShR°mU‘P'
^ Kli011 muh-
.*$SŽS2KKS2
'%'.Seni"8?vor...”
V nerč Pogovoru z voditelji-
r"^&ed,nimjav|janjcm
%$$$££££ VkHn ■' brež>ška občina s w^\8S>rm'ta oborila jas-k zli' i	lmo llSes poslušal-
agŠS&Stss
;dV Adcla-5'1, kjer vozniki naj-tX nJajo prekrške, bi bilo to ,r,/ <!«Sccm 80lovo križišče ob “nV ^>.a rn ru Intermarket, saj |llD kSjeine'dalahkoktrgo--ita i,j< 'ti h ,rc a.m°, če prihaja: 'tf.J VSiVn P? s* prisiljen ebj: () ^likov^J:Ni čudno, da vt-ej iv'.io.|liiili0rei n/,5' !c oznake. Potreb
I VN n I *C
ral'ie(	*k«i ukrenili, obstaja
VLi Vi'“i tak**’da 'majo v krškem Vi. V'fin,. sn9ga, kamor želijo ljudi. Zaenkrat jim
...
v \rj 0lTletnimi znaki
?1K V ne uspeva.
rodile:
__Ivana,
tvske vasi -- Kata-
sl'V V Vn‘ iz Vrhovsk :^.,lij [jbožič z Anž -|>C V \Nka ^oprivc iz Brežine ■ v^J ji< V.0'St., ,'ljski iz Krškega ■cdV ^Ma,j‘nka Unetič z Vinice U*V M*- V*' *ndira Luki i tl	^'tima Seiiituiv
t1	6ndresa. Ivanka Lukša
u !V Ms, 'a Hotič iz Brežic -V.5' T-.j 3 Kraševec iz Vel. V j-Tadeja, Nataša Žarn iz
.. _ Vinjega Lukavica iz
'< i’Cdeja' Nataša Žarn iz |t(St';ar°. Veronika Med\e-k \liij Vca ' dečka. Anica
- dečka, Anica dečka. Čestitamo!
MŠŠ 12 NAŠIH OB ČIN MŠŠ
Z letališko opremo na tuje trge
Podjetje Tips iz Leskovca pri Krškem izdeluje letališko opremo, s katero želijo prodreti tudi na tuje trge, hkrati pa lahko pločevino obdelajo na vse mogoče načine
KRŠKO - Družinsko podjetje Tips iz Leskovca pri Krškem je začelo pred 25-imi leti kot obrtna delavnica, kije opravljala avtokleparska in ličarska dela, kasneje seje usmerila v proizvodnjo specializiranih vozil, predelav in letališke opreme. Tako lahko danes na primer na brniškem letališču vidimo celo paleto njihovih izdelkov, to je oprema, ki streže letalu na letališki ploščadi (samohodne in vlečne stopnice, fekalijsko vozilo, vozilo za vodo, vlečni drogovi, vozički za prtljago...).
Z glavno dejavnostjo podjetja -izdelavo letališke opreme, ki poleg CNC predelave pločevin predstavlja približno polovico proizvodnje, nameravajo prodreti tudi izven Slovenije. Kot je povedal vodja razvoja in proizvodnje Robert Pusta-vrh, se nameravajo v naslednjih štirih letih predstaviti na frankfurtskem sejmu. Podjetje namenja približno 60 odst. celotne proizvodnje izvozu, predvsem za Nemčijo, Švico in Hrvaško. Na tujih trgih dosegajo zadovoljive cene, medtem ko na slovenskem trgu večje konkurence ni. S predelavo pločevine, s katero prihajajo iz podjetja Tips polizdelki, sodelujejo z nemškim partnerjem, medtem ko je letališka oprema razvita doma in ima lastno blagovno znamko, razvijajo pa jo v sodelovanju in po priporočilih
letališča Brnik.
Podjetje Tips je močno občutilo razpad Jugoslavije, ravno zaradi tega pa se je usmerilo v CNC predelavo pločevine. Tako imajo danes možnost računalniškega vodenega prebijanja pločevin, izvrtin in prese-
kov, sodobna oprema pa omogoča tudi več zaporednih faz upogiba.
V podjetju je danes 16 zaposlenih. Lani so podvojili velikost delavnic in s tem ustvarili možnosti za kvalitetno postrežbo strank. Tips je eno izmed šestih podjetij v Posavju, ki so vključena v projekt pridobivanja ISO standarda kakovosti. Kot je povedal Robert Pustavrh, bo ta standard podjetju pomenil predvsem notranjo urejenost, kar se bo tudi odražalo navzven s kvaliteto poslovanja in uslug.
T. G.
• Vojna je največja od vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarva! svojega zločina s pravičnim izgovorom. (Voltaire)
LETALIŠKA OPREMA IN IZDELAVA PROTOTIPOV IZ LESKOVCA - V podjetju Tips, kjer izdeljujejo letališko opremo, lahko iz pločevine naredijo pravzaprav vse.
Bodo Romi vendarle v raketni bazi?
Sestanek s krajani
KRŠKO - Prizadevanja za rešitev romske problematike v Kerinovem grmu sc vlečejo že 30 let, s tem pa sc ukvarja tudi sedanja občinska oblast. Romi, ki živijo v Kerinovem grmu na tuji zemlji, so si sicer nemogoče življenjske razmere uredili tako, da so začeli graditi objekte, seveda brez dovoljenj. Rešitev se jc ponudila v raketni bazi, kamor naj bi te Rome preselili, s tem se sicer prebivalci okoliških vasi ne strinjajo, vendar pa, kot jc dejal krški župan Danilo Sitcr, ne nameravajo nikogar siliti, da sprejme nekaj, česar noče. “Problem Romov
ni le občinski, pač pa tudi problem države, ki bi morala od
njih zahtevati določene obveznosti, hkrati pa niti nadzorni in represivni organi nimajo pooblastil, da bi vzpostavili pravni red,” meni župan.
Zato bo v ponedeljek, 21. avgusta, ob 19. uri sestanek s prebivalci Gorice. Župan je pripravljen vložiti vse napore, da bi Rome v raketno bazo sprejeli, krajanom pa bi zagotovili nadomestila; denar za ureditev komunalnih zadev, za obnovo vasi, štipendije in podobno.
Priznanja za prvi kmečki turizem v občini
Pri Grubičevih na Dobravi
lUrizem ne pozna meja
Radio Glas Ljubljana z oddajo Dobro jutro, Slovenija v Kostanjevici - Širša povezava
KOSTANJEVICA - Ekipa Radia glas Ljubljane se je z oddajo Dobro jutro, Slovenija v soboto dopoldne mudila v Kostanjevici, pred mikrofon pa so povabili številne goste, ki so dodobra osvetlili turistično ponudbo Kostanje-
vice, opisali mesto, zgodovino,
ljudi, krški in novomeški župan ter brežiška podžupanja pa so na Kostanjevico pogledali tudi iz širšega zornega kota.
Čeprav je Kostanjevica razpeta med novomeško in krško občino, je to mesto po besedah Francija Koncilije dolenjsko mesto, ki ne pripada le eni občini, pač pa ljudem. Na povezanost krajev kaže tudi vinska cesta, ki naj bi segala vse do hrvaške meje in bi povezovala Posavje in Dolenjsko.
Po besedah župana občine Krško je turizem v krški občini še vedno tabu tema, mogoče tudi zaradi Nuklearne elektrarne Krško, ki zmanjšuje turistično privlačnost.
Zanimanje ljudi ob tej cesti je veliko, na kar kažejo že številni kmečki turizmi. “Ta trenutek pri nas sicer ni veliko gostov iz I Ir-vaške, ker pa se bodo v nekaj letih zadeve tudi pri njih umirile, moramo računali še na hrvaške goste,” je opozoril Oto Sevšek.
“S tem se ne smemo strinjati in moramo izkoristiti potenciale, ki jih imamo. Kostanjevica jc prav gotovo prva liga, kar pa zahteva ogromna denarna sredstva,” je povedal. Občinska turistična zveza je žal nedejavna, zato je občina pred kratkim že dala razpis za turistični vodič občine, ki bo tudi kmalu izšel. “V naslednjem letu bom predlagal, da se v proračun uvrsti tudi spodbude za vse, ki bi hoteli razvijati turizem,” je obljubil župan in dodal, da sicer občina in krajevne skupnosti v prihodnje ne morejo biti glavne gonilne sile, ampak posamezniki.
Kako je Kostanjevica vpeta v brežiško občino, jc podžupanja brežiške občine Darinka Šegola prikazala s podgorjansko vinsko cesto. Zdaj potekajo intenzivne priprave, da čim prej zaživi, v občini pa upajo, da bo peljala vse od hrvaške meje, zanimanje pa sega tudi v samoborski del. “Turizem namreč ne pozna meja, ne krajevnih ne občinskih, bolj prepoznavni tako v svetp kot v Sloveniji pa bomo, če bomo povezani, zato že pripravljamo predstavitev Posavja in občin, ki mejijo na tri posavske občine,” je zaključila Darinka Šegota.	-p q
DOBRO JUTRO, SLOVENIJA IZ KOSTANJEVICE - Radio glas Ljubljane je sobotno javljanje pripravil iz Kostanjevice, kjer so se pred mikrofonom pod košato lipo Kmečkega hrama zvrstili dr. Andrej Smrekar, Katarina Zahrastnik, Matej Snliač, Milan Herakovič, Matjaž Zajelšnik, Dimilo Siter, Franci Koncilija. Milan Kuplenik. Oto Sevšek in Darinka Šegota. program pa je vodila voditeljica RGL Tamara Vonta, sicer doma iz Krškega. (Foto: T. G.)
DOBRAVA - Grubičevi na Dobravi pri Podbočju so kmečki turizem odprli že pred desetimi leti, ko pravega pomena tega načina turizma še nismo poznali, zato so ga ljudje jemali kot gostilno. Pri Grubičevih je mogoče pokusiti domačo hrano; postrežejo z dobrotami, pečenimi v krušni peči, ajdovimi žganci, potico, štrudljem, pisanim kruhom, mlinci in še čem. Seveda pa jc mogoče dobiti tudi hrano po naročilu. V kuhinji se dopolnjujeta Zofka, ki sicer vodi kmečki turizem, in Jožica. Za kulinarične dobrote sta iz Maribora ter s Ptuja in Bleda prinesli že več priznanj; tako za skutni zeliščni namaz, skuto, sir, pregreto smetano, pšenični kruh z dodatki. Letos je na Ptuju na razstavi Dobrote slovenskih kmetij Zofija za mešani kruh dobila bronasto priznanje, Jožica pa je za zeliščno skutni namaz dobila-zlato. “Za dober skutni namaz je potrebna predvsem dobra skuta, ki ji dodam čebulo, poper, sol, česen, drobnjak, peteršilj, kislo smetano in maslo, tak namaz pa ponudimo k narezku, seveda z domačimi suho-mesnimi izdelki,” pravi Jožica, ki je prve kuharske izkušnje dobila v gostinski šoli.
Vsak obiskovalec si lahko ogleda tudi Grubičevo zidanico na Šuten-skem vrhu, ki ima še staro prešo, okolica pa ponuja možnost sprehoda in nabiranje gob v gobarski sezoni. Krka in Cateške Toplice so blizu, sedaj bodo kupili tudi kolesa. Seveda so vrata kmetije odprta za vsakogar, ki si lahko ogleda delo in življenje na kmetiji, obiskovalci pa celo sami priskočijo na pomoč pri delu. Sobe lahko trenutno sprejmejo okoli 12 oseb, če bo povpraševanje večje, pa bodo mogoče tudi širili kapacitete. Sprejmejo lahko tudi skupine do 55 ljudi.
Žal pa so bili Grubičevi v preteklosti vse preveč odvisni od komunalne ureditve. Tako so dobili telefon šele pred enim letom, sedaj je končno tudi urejena oskrba z vodo, ki jo je v preteklih bolj sušnih letih poleti pogosto primanjkovalo, prav tako pa jc sedaj urejena tudi cesta.
T. G.
OBISK NAD PRIČAKOVANJI - Terme Čatež, ki so lani dosegle rekordnih 450.000 nočitev, bodo tudi letos očitno presegle pričakovanja, čeprav posteljnih kapacitet praktično niso širili. Tako so v pivih sedmih mesecih zabeležili 260.000 nočitev in 430.000 kopalcev. Lanske številke so bile namreč spodbuda, da so v Čateškili Toplicah uvedli vrsto novosti, s katerimi zaokrožujejo ponudbo. Tako je bazen z valovi (na sliki) zelo atraktiven, obnovili so star hotel, deluje že lastna pekarna, v prostorih nekdanje diskoteke je mini igralnica, posebnost Čateža je tudi vlak, lekarna je glede na število in strukturo gostov še kako dobrodošla, do konca meseca pa bodo odprli še veliko nočno zabavišče. Noreli so pravzaprav ves čas zasedeni - letos imajo 4 odstotke več nočitev kot lani, do konca leta naj bi jih bilo tako 470.000. Kar pa je še posebej razveseljivo, je v primerjavi z lanskim letom 79 odstotkov več tujih gostov. (Foto: T. Gazvoda)

Jožica in Zofija Grubič
Prva tolarska obveznica pri nas
Hipotekarna banka Brežice je izdala obveznico, ki na Finančni trg vnaša več novosti -Vrednost izdaje 800 milijonov tolarjev - 80.000 obveznic - Ocene, da bo donos stabilen
BREŽICE - V začetku avgusta se je začela javna prodaja obveznic Hipotekarne banke Brežice, ki pa na finančni trg prinaša več novosti, najpomembnejša pa je ta, da je to prva obveznica, ki je nominirana v domači valuti, suj bo tolar s 1. septembrom tudi zunanje konvertibilen. Obveznice je možno kupiti v prostorih banke na Maistrovi 2 v Brežicah in na vseh poslovnih prostorih borzno posredniške družbe Niku.
To je tudi prvi vrednostni papir, ki je brezkuponski, kar pomeni, da se običajni letni ali polletni kuponi ne izplačujejo, ampak se že v za-
četku vplačuje z diskontom, ki predstavlja 5-letne nominalne obresti. Nominalna vrednost obveznice je 10.000 tolarjev, prodajna vrednost obveznice na začetku pa je bila 7.472,58 tolarjev, kar pomeni dobrih 25-odstotkov skupnega diskonta, ki predstavlja 5-lelnc nominalne obresti. Obrestna mera je posebej oblikovana: ta znaša 6 odst. letno, vsako leto pa imetniku pripadajo tudi obresti v višini letne inflacije oziroma letna rast drobnoprodajnih cen v preteklem letu ne glede na to, ali bo veliki R odpravljen. Do sedaj so namreč vse obveznice temeljile na velikem R, ta pa temelji na rasti maloprodajnih cen.
Papir se bo po zaključeni prodaji
pojavil na borzi, banka bo namreč dala v enem letu vlogo na Agencijo za plačilni promet za kOtacijo, v banki pa pričakujejo, da bo ta papir tudi normalno likviden. Posebnost te obveznice je tudi, da je to prvi papir, izdan v nematerializirani obliki; lastništvo se bo namreč prenašalo računalniško preko Klirinške depotne družbe, kjer bodo imeli vsi imetniki račune, ob nadaljnji prodaji pa bo opravljena le prek-njižba.
Glede na pričakovanja, da sc bo v Sloveniji stabilnost finančnega trga okrepila in bo v bližnji prihodnosti veliki R odpravljen, ostala bo le realna obrestna mera, v banki pričakujejo, da bo donos te obveznice čez eno ali dve leti bolj stabilen in večji. Če sc bo torej obrestna mera gibala med 4 in 8 odst., se bo vrednosti obveznic prištela še in-
• Izdaja teh obveznic je namenjena pridobivanju sredstev za naložbe, imajo pa značaj hibridnega inštrumenta, ki pomeni tudi jamstveni kapital za dokapitalizacijo bunke. “Smatramo, da bo banka s 30. septembrom, ko je kontrolni termin za dokumentiranje vseh elementov za prodobitev trajnega pooblastila, izpolnila znesek 2,4 milijarde tolarjev, ki nam zagotavlja poslovanje v takšnem obsegu, kut ga imamo danes. To pomeni, da bo banka poslovala na vseh področjih z vsemi pooblastili razen s pooblastilom za zbiranje deviznih sredstev občanov,” je povedal namestnik direktorja Hipotekarne banke Brežice Alojz Dimič. Banka pa ho širila tudi poslovno mrežo; v septembru bodo namreč odprli enoto v Krškem.
flucija, zato, kot jc povedal Alojz Dimic, v I lipotekarni banki Brežice pričakujejo, da bo ta papir bolj donosen kot ostali papirji.
[2401), 17. avgusta 1995
DOLENJSKI LIST


THje večeri odlične etno glasbe
Na dvorišču metliškega gradu seje v okviru 5. Okarina etno festivala v treh dneh zvrstilo šest etno ansamblov - Vrhunski glasbeniki navdušili številne obiskovalce
Jakličeva dela postala navdih za Dobrepolje
METLIKA - Tri večere zapovrstjo so minuli konec tedna ljudski godci in pevci privabljali na dvorišče metliškega gradu ljubitelje tovrstne glasbe. 28 glasbenikov iz petih evropskih držav je namreč v okviru S. Okarina etno festivala, kije od 8. do 14. avgusta gostoval v sedmih slovenskih krajih, razveseljevalo v Metliki mlado in staro v okviru poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad”.
Kdo je bil Fran Jaklič
DOBREPOLJE - Slovenski kraji so ponavadi ponosni na svoje rojake. Tudi Dobrcpoljci svoj današnji navdih “črpajo” iz bogate zapuščine politika in pisatelja Frana Jakliča-Podgoričana (1868-1937). Zavzeto delo za vsakršni napredek in dobro rojakov v Dobrepolju in okolici ga je potisnilo v politično delovanje. Pred 95-imi leti so ga izvolili za deželnega in sedem let pozneje še za državnega poslanca. Posebej vztrajno si je prizadeval, da bi Do-bropoljc in Suha krajina dobili vodovod. Dosegel je, da sta graditev vodovoda sprejela v program dela dunajska vlada in kranjski deželni zbor, toda zamisel je propadla predvsem zaradi prve svetovne vojne. Vodovod so dobili Dobrcpoljci šele leta 1976(1).
V	Dobrepolju danes na tega velikega človeka spominjajo tudi nekatere druge stavbe (zadružni in kulturni dom, sakralni objekti in drugo). Kot zavzet privrženec Šu-štaršičeve politike je zagovarjal podonavski koncept rešitve jugoslovanskega vprašanja. Med liberalci si je nakopal hude sovražnike. Razočaran je zapustil Dobrepolje, leta 1919 je prodal dom in posestvo, in se s številno družino preselil v Šentjanž na Dolenjsko.
V	Jakličevi rokopisni zapuščini je poleg njegovih neobjavljenih spisov, ki so tako kot njegova objavljena dela, polna etnološko zanimivih sestavin, posebno dragoceno pisateljevo pričevanje o lastnem življenju in delu; spomini, ki jih je pisal na željo urednika njegovih izbranih spisov Janeza Logarja.
M. G.
Okarina etno festival, ki je bil južno od Ljubljane le v Metliki, si je v treh večerih ogledalo okrog 500 obiskovalcev iz Bele krajine in Dolenjske. Glasbenike in njihovo glasbo so sprejeli z navdušenjem, pa naj je šlo za veselo ali žalostno, otožno ali poskočno glasbo. V njej se je kazal tudi temperament naroda, ki so ga predstavljali glasbeniki. Predvsem pa velja, da je bila glasba kakovostna, saj ima večina nastopajočih visoko glasbeno izobrazbo, mnogi med njimi so priznani glasbeni pedagogi in izkušeni glasbeniki. Proučevanje in ohranjanje starega ljudskega izročila zanje ni zgolj hobi ali morda službena obveza, temveč malodane strast. So torej
glasbeni zanesenjaki, ki s srcem in dušo živijo z in za glasbo, ki je navduševala njihove prednike.
Festival je bil tudi poučen, saj so obiskovalci spoznali veliko manj znanih ljudskih instrumentov ali takšnih, ki so že zašli v pozabo, pa so jih glasbeniki zopet “obudili v igranje”. Takšna je na primer lajna portugalske skupine Realejo. Po zaslugi španske skupine La Musga-na so na novo zaživele mnoge od starih viž. Kakovost skupin pa ne potrjuje zgolj navdušujoče ploskanje poslušalcev, temveč tudi različna priznanja. Tako si je madžarski ansambel Okros za svoje dosežke pridobil naslov “Mladi mojstri Ijud-
ZAB AVA ZA GLASBENIKE IN OBČINSTVO - Člani švedske folk skupine Vasen (na fotografiji), ki so si nadeli ime po nadnaravnem, neskončno muzikalnem bitju, pravijo, da mora biti igranje zabava ter dodajajo*da se mora tudi občinstvo zabavati. To jim je ob njihovem nastopu na Okarina etno festivalu v Metliki zagotovo uspelo. Z njimi je nastopila tudi mlada nadarjena pevka Kersti Slabi. (Foto: M. B.-J.)
NAŠE PRIJATELJICE MUCE - Na oddeku za mladino Študijske knjižnice Mirana Jarca Novo mesto tudi letošnje poletne mesece skrbijo, da se otroci in mladina v času počitnic ne dolgočasijo. Ena od takih dejavnosti so likovne delavnice. Ves prejšnji teden so otroci lahko iz papirja in papirnate mase izdelovali muce. Obisk je bil velik in Nataša Kastelec, likovna pedagoginja v knjižnici, ki je delavnico tudi vodila, je povedala, da so otroci pokazali veliko ustvarjalnosti in veselja. Kolikor otrok je bilo, toliko različnih muc je nastalo v 5 delovnih dneh. Material je priskrbela knjižnica, za izvedbo delavnice pa se zahvaljujejo pokroviteljem: Papirusu, Novodomu, Alfagrafu, Mladinski knjigi, Novolesu, Maku in trgovini Frik. (Foto: L. Murn)
ske umetnosti”, ansambel Vujičič z Madžarske pa je zmagal na tekmovanju madžarske televizije v kategoriji ljudske glasbe. Marta Sebe-styen, pevka, ki je spremljala oba ansambla, velja za vrhunsko izvajalko ljudskih pesmi in eno vodilnih svetovnih folk pevk. Kakšnim glasbenim strokovnjakom je bilo moč prisluhniti v Metliki, pove tudi podatek, da je član švedske skupine Vasen, ki igra na tradicionalne švedske gosli s tipkami, postal v igranju na ta instrument leta 1990 prvi svetovni prvak v zgodovini. Že prej si je, tako kot tudi član te skupine, ki igra na violo, prislužil naziv švedskega mojstra glasbe. Finska skupina Folkkarit je bila, četudi vseh pet članov skupaj šteje komaj dobrih sto let, letos proglašena za folk skupino leta na Finskem. Ljubitelji etno glasbe pa zagotovo niso zadnjič slišali za nadarjeno 18-letno švedsko pevko Kersti Slabi, ki se je skupini Vasen pridružila posebej za nastope v Sloveniji.
M. BEZEK-JAKŠE
Ureditev semiške muzejske stavbe
Najprej bodo uredili notranjost, kjer bo galerija, poročna dvorana in muzej
SEMIČ - V Semiču so sc odločili, da bodo k obnovi stavbe, v kateri je muzej, ter k ureditvi muzejske zbirke pristopili celovito. Tako bodo v pritličju stavbe uredili galerijski prostor in poročno dvorano, ki bo opremljena z zgodovinskim pohištvom in zgodovinskimi predmeti semiških društev. Muzejsko zbirko bodo strnili v prvem nadstropju, za preureditev pa je zadolžen Belokranjski muzej iz Metlike. Muzej je prav tako zadolžen, da v kletnih prostorih stavbe uredi vinogradniško zbirko, kakor je bila nekdaj.
Notranja preureditev ne bo predstavljala večjih stroškov, več denarja pa bo potrebnega za zunanjo obnovo stavbe. Zato bo semiška občina poiskala najugodnejšega ponudnika za zunanjo obnovo, v prihodnjem letu pa bo občina kandidirala pri ministrstvu za kulturo za denar, ki je potreben za obnovo.
H
Nemški gostje priredili izjemen ‘g glasbeni dogodek IN
V kočevski cerkvi
KOČEVJE - V torek, 8. avguslj sta v Župnijski cerkvi v Koč J.
nastopili dve izvrstni glasbeni
i skupi-
ni, vokalno-inštrumentalniag
bel Sarband iz Bremna in ml zbor iz Osnabrucka.
Glasbeniki so Prcd*^'čeknji-skribcije madrigalov a	j
ge” (LJ.ibreVerme.|), kodeka.
poznega 14. stoletja. Om« J j rokopis je najpomembnej f a vir glasbene ustvarjalnosti' časa v benediktinskem sam
Santa Maria de Montscrratvk..,
loniji, v njem pa je zaznani o&J vpliv takratnih popularnih sp"
band
Vladimir Ivanoff, sestavi vrstnih in mno| nikov
4«
K
5>pu: Skas
ki v večini obvladajo
avtentičnih inštrumentov, ^
tudi izjemni vokalisti- Pr'^ars|<ili
ta
,EVn
klet
KARAOKE V RIBNICI
RIBNICA - V nedeljo, 3. septembra, ko bo v Ribnici potekal že 20. tradicionalni sejem suhe robe, bodo na Marofu (za trgovino Ambrožič) Karaoke z Dejo Mušič. Vsi, ki želijo nastopiti, se lahko prijavijo na telefon 061 866 - 588 ali v bistroju Lucija v Ribnici, tel. 061 861 - 447. Po končanih karaokah bo zabava z ansamblom Avla band.
napevov iz omenjene Špan*.ja£l kc sta blesteli obe pevki ' ,nafil-
Hage in še posebno s svojm	z
nim glasom BchndaSj okroženo zvočno pa tu|	dp0- ^
podobo, je ansamblu r, Hj,. ‘ magal poustvariti mladi ■ ^eH ^ J Osnabrucka. Sestavljajo ga , jo |	•
in fantje v starosti sede^^. v0jjt »i..

pa je Johannes Rahe. ^"^“pimi.3 so s svojimi čistimi, 'zSP' odpirf neizumetničenimi glaso P (IlCiii li in dopolnjevali temper . z>|i-zavidljivo dodelane 'zve
•xsssa.«*fsS
več reklame bilo še v. -gO** navdušeni. Za dolg aP J ;ivij« umetniki zahvalili s P . O.voks učinkovitega instrumen
vsa A če trte A
d
P<
:at
%čah
S
S
Si
Sil
lcal
DOLENJSKI LIST
RAZLOGI ZA UUBEZEN SO - Na telovadnico brežiške g‘^ nekdo z veliko ljubeznijo napisu! posvetilo učiteljem, a oCI reZur dobrosrčen odnos do njih upravičen, če le lahko sklepamo pn^^ mature, ki jo je delalo 154 srednješolcev, ki so jo opravili kar -100-odstotni pa so bili kar pri nekaj predmetih. (Foto: T. G )
Našli ostanke tisočletja stare hiše
V parku gradaškega gradu so končali arheološka izkopavanja, ki so bila tokrat že tretje leto zapovrstjo, vodil pa jih je dr. Phil Mason - Prihodnje leto še v grajskem vrtu
Prijeten kulturni program je prispeval tudi oktet Adoramus, pod vodstvom brata Marjana Cvitka. (Foto: L. Murn)
Razstava ob Klarinem letu
V galeriji Frančiškanskega samostana do 10. septembra na ogled slikarske upodobitve sv. Klare
NOVO MESTO - Ob 800. obletnici rojstva sv. Klare Asiške je duhovni center Sv. Benedikta lani v prekmurskih Kančevcih organiziral slikarsko kolonijo. Od 9. do 11. septembra 1994 je na njej sodelovalo 7 slikarjev in fotograf, ki so vsak na svoj način upodobili osebnost sv. Klare. Zbrani umetniki so nastala dela podarili prihodnjim rodovom, z njimi pa so že razstavljali v Nazarjah, Trstu in Gorici.
V četrtek, 10. septembra zvečer, je bila v cerkvi Frančiškanskega samostana svečana otvoritev razstave Slikarska kolonija ob Klarinem letu (1193/1194 -1994) Kančevci 1994. Pri mašni slovesnosti je v pridigi o sv. Klari spregovoril dr. P. Viktor Papež, profesor in dekan na Pravni fakulteti v Rimu. Sv. Klara se je rodila v Sizlju, leta 1194, v času nenehnih bojev med italijanskimi mesti in grofijami. Z 18. leti je pobegnila od doma. kajti spozna-
la je svoje poslanstvo - spokorna pot in hoja za Kristusom. S svojimi somišljenicami je začela posebno obliko življenja in pokorščine in ustanovila red ubogih sester Klaris, ki se je ohranil do danes in velja za najstrožjo obliko ženskega redovništva v katoliški Cerkvi. Umrla je leta 1253, zaradi zvestobe svoji odločitvi pa sojo imenovali za zvesto ženo. Viktor Papež je poudaril, daje sv. Klaro mogoče razumeti le v povezavi s sv. Frančiškom Asiškim in obratno, za vernike pa predstavlja zgled.
V programu ob odprtju razstave sta spregovorila tudi dva izmed sedmih slikarjev, ki sta sodelovala na slikarski koloniji, in sicer: Marta Kunaver Jakopič in Jošt Snoj. Povedala sta, kako sta doživljala slikanje podob sv. Klare in kakšna razmišljanja je to prebudilo v njiju. Kot darilo sla prejela molitvenik. L MURN
GRADAC - Minuli teden so v zanimivem grajskem parku v Gradcu v Beli krajini zaključili z arheološkimi izkopavanji, ki so trajala poldrugi mesec. Sloje za nadaljevanje izkopavanj iz preteklih dveh let, vendar pa so letošnja izkopavanja trajala najdlje. Strokovno jih je vodil arheolog dr. Phil Mason.
Letos so v gradaškem grajskem parku izkopali dve sondi, veliki 10 krat 5 metrov. Iz eneolitske dobe, torej 3.000 let pred našim štetjem, so našli ostanke lesene hiše in jame za odpadke. V eni od jam je bilo veliko žgane gline, iz katere je bila verjetno nekdaj zgrajena stena hiše. Sicer pa so našli tudi veliko keramike, žrmlje za mletje žita in brusne kamne za ribanje žita. Letos so našli še dve večji jami iz neolitske faze, torej iz obdobja 3.500 let pred našim štetjem in jame za lesene kole ali stojke.
da vsaj v tistem delu, kjer so bila arheološka izkopavanja, po eneoli-tiku ni bilo več naselitev.
Za letos so v grajskem parku torej zaključili z arheološkimi izkopava-
nji, dr. Phil Mason pa upa, da bodo prihodnje leto nadaljevali v grajskem vrtu. Ugotoviti namreč želijo, ali je ostalo v zemlji še kaj ohranjenega iz obdobja od eneolitske dobe pa do takrat, ko je bil pozidan gra-daški grad. Hkrati pa bodo določili tudi prvotno ureditev grajskega
M. BEZEK-JAKŠE
“Ko smo primerjali risbe, narejene ob izkopavanjih v vseh treh letih, smo lahko sklepali, da gre za hišo pravokotnega tlorisa, čeprav nimamo celotnega tlorisa. Glavni podporni elementi so bili leseni koli, zanimivo pa je, da nismo nikjer našli sledov, da so leseni deli hiše zgnili. Očitno so bili namerno odstranjeni. Prav tako nismo našli ostankov ognjišča,” pove dr. Mason.
Zanimivo je, da so tako hiše iz neolitske kot iz eneolitske dobe stale približno na istem mestu. Vendar pa je bil današnji grajski park v starejši dobi bolj gosto naseljen, medtem ko je pri izkopavanjih iz mlajšega obdobja moč opaziti močno erozijo. Naselitev v mlajši dobi je bila tudi kratkotrajnejša. Ugotovili so tudi,
POMOČ ARHEOLOGU - Arheolog dr. Phil Mason je v poldrugem mesecu izkopavanj v parku gradaškega gradu raziskal dve sondi. Pri izkopavanjih so mu izdatno
pomagali delavci, ki so sicer zaposleni preko komunalnih javnih del in ki so poleg izkopavanj urejali tudi grajski park. (Foto: M. B.-J.)
V Budimpešt'
“50 let glasbe^ mladine svetj^
acijj,
V slovenski ^e^e0c tudi Silvester
Tri leta so
minil*11
iii i^iu ,»v» •—	r|0VClH|
ma Glasbene mladf
je v svetovno družin0 S (,j|o mladin (FUML Barceloni leta 199 • 0sta mladina Slovenije J » ^YP polnopravna član|cauf je pravna komisija (l|aSbcn. lovila, da je
mladine v Slovemj •(, clr^? no gibanju GM v 1 svctn vah vseh kontinent0 )kaZ# da v svojem Matu. n^\Co^
da imajo vsi mladi P^ ()/,r;iJ
ua imajo ra .■ c c glasbene umetnost , . .. ...»I/m rasnO*11* •;
se na versko, rasno ' i' ihl,vi"
pripadnost njih a	^
generalne skuP^pkvad°rjU0d mladine sveta v L jc “ na Norveškem, lc ’ jjiid1 15. do 20. avgusta j pešti.kjerješcpo^Jsae^ no, saj gre zajubdeJ ,j|vi ncralno skupščin va|a P
Budimpešto je odp fjiasb0 ,, članska delegacija °	--s«

w %"■ -1); si»3i*:

Slovenije v Barcca ■	vl.
jemu Slovenije v F ^	^
8
DOLENJSKI LIST
St. 33 (2401), 17. av£uS-

en
POTA * IN ST/j*
Ažurni
‘vročajo
ifroFoMPEL avtoradioka-
Saf %mj„7	' Neznanec je med 24.
0rjf 'Novem ,avgustom v trgovini Elvod
o** * S«din Ai*aZnca,mkc f31au[’unkt’
en . 11 ^IWa. S tem Hpiampm ip
^inAiJrč ?,auPunKl'
Stifc, ” 7>wa. S tem dejanjem je ^i» feah <?«0.VI”e s- siz Črmošnjic pri '• °5kod°valza 126.000 tolar
>
jt^jARŠA STA
{5tepla sina
VJernej . v punc-
WvVv*ust" Je ,,b 18‘45
Skc,,., enUerneju do dru-JWT Pfepiru med M. A. ter N M ®at*rjo JVJ. M. inoie-Ndii i ^ed prepirom je >,, 8'av» * večjim kolom jjjt s t .r'l °^e> potem pa S „><n delom sekire po >!,„ ,ar^a še mati. Sinje jMilr e,nenu filave dobil ra-k V|»0v?St' 5 cm’ Odpeljali so r	bolnišnico, od
'iliir b't po nudeni zdrov-S.N odpuščen, zoper Nbj 80 Podana kazenska
1 * .
!^onjf huda reč, zdravniki
i-So°P0JO’ daie takral’ko
S ii„.ZeJ°: že prepozno. Ne }l^o, kako hudo žejo je
lonec v noči na 13. S’m °čuno, da je imel s c%j °'n v pretek losi i slabe -N,, j Sai je vlomil kar v i ur'10 skrinjo pred ben-> %,lko i' Črnomlju in iz S iSel °‘l 30 do 40 plo-JN/c, a se le ne bo Ah maščobnih blazi-
Krllha!
50 pogost predmet
:Shj e le strani in tudi 'Sl "'č drugače. Njihove t$e ,°51' so sicer splošno e,,dar ta, da imajo hSo"10č Pojavljanja in y'os '"i tako pogosta. A i.feVj«. vsaj 7. avgus-il k ■" Dolu se je zgodi-slišal ropot v hlevu, iV>m, in opazil Rome, 1% j 'šali vzeti mlado tele. i\ fe takoj stekel v hlev in A zaprl v vanj. A ju kS|£° so prišli policisti, v ' okolici ni bilo. Nad-sposobnosti pač.
'V
Gasilci na Gori bogatejši
Prevzem drugega vozila in motorne brizgalne
GORA PRI KRŠKEM - Za gasilce GD Gora je bila sobota, 19. avgusta, pomemben dan, saj so prevzeli in blagoslovili vozilo ter motorno brizgalno. Stara brizgalna je omogočala le 250 litrov pretoka na minuto, nova pa je kar štirikrat močnejša, kar je izrednega pomena, saj vodo za gašenje dobivajo še iz vodnjakov. Slovesne predaje so se udeležili tudi župan občine Krško Danilo Siter, člani GD iz Koroške, ki se želijo pobratiti z eno od društev v občini, člani gasilske zveze Krško in gasilskega društva Krško, za popestritev krajevnega srečanja pa so poskrbeli Zasavski fantje.
Gasilsko društvo Gora je bilo ustanovljeno leta 1957 kot desetina gasilskega društva Krško, takrat so dobili od krškega GD staro ročno brizgalno, ki je muzejski eksponat
velike vrednosti. Dve leti kasneje so gasilci kupili motorno brizgalno, naredili zasilno orodjarno in garažo. V naslednjih letih so opremo postopoma dopolnjevali in bogatili. Zgradili so veliki vodni zbiralnik, 30 let pa imajo tudi pionirsko desetino. Tudi gasilski dom in okolico doma so gradili postopoma z ogromno urami udarniškega dela in ob pomoči gasilske zveze ter krajevne skupnosti Gora. Novi pridobitvi sta za gasilce velika spodbuda za nadaljnje delo, s tem pa so tudi prestopili prag majhnega vaškega društva. Hkrati sprejemajo tudi večje obveznosti za hitrejša posredovanja. Gasilsko društvo Gora ima okoli 60 članov in še podmladek, gasilski dom pa združuje prebivalce cele krajevne skupnosti, ki šteje nekaj več kot 300 prebivalcev.
T. G.
*	ferZU R0BA CESTE
- 'Il-lcin „ ' 12. avgusta ob 4.30
•	Po m^ E P ‘z Šoštanja vozila
;nsk° foii astralni cesti iz Krškega dp°' W;,anJu' Bven naselja Rad-'ooč %la J8 Preblizu roba ceste, za-:kle|a Si|0 na n.eutrjeno, s peskom st* ^25 °StajališŽe in vozila po vodj» Vi trov- Natl) Jc zapeljala pevd to||)0 natoP> kjer je trčila v varni.’	°' Vozilo seje prevrni-
lo^' "tok0 ,PP° nasipu meter in pol tnc'11 '<adč . etni B. Z. iz Zabukov-
nico’ ki jc sedel na zadn-\a U!scje hudo poškodoval, in**!	dobila nekaj odrgnin.
pk^VlE NA ČRNI JUJUČEK CESTE
S	' 12' av8usla ob
■ Pri p j? na magistralni ccs-t Nila 0 lana'1 zgodila pro-I ^levj n®srcča zaradi vožnje I	v°zišča oziroma
feihrjP,.na levo čez vozišče na
Kp zČeklokalnctcslcza
j M Pc voznika avtomobila p, k0 • yega mesta v trenut-B>Vji le 'z nasprotne smeri I 'feavi' priPelial voznik oseb-?C0,2obilaG^.izNove-|\jL ' trčenju sta se oba INrau', 0 poškodovala in ^ici, lla v novomeški bolni-
SLOVF.SNO V DOLENJI STRAŽI - V nedeljo je Gasilsko društvo Dolenja Straža pripravilo slovesnost, na kateri so predali novo gasilsko vozilo v uporabo, otvorili prizidek h gasilskemu domu in sliko sv. Florjana. Ob tem se je predsednik G D Alojzij Knafel spomnil začetkov takojšnega gasilstva. Povedal je, da danes v uporabo predajajo že tretji gasilski kombi. Delegat občinske gasilske zveze Metod Kn ina je v nadaljevanju podelil občinska priznanja. Darko Erjavec ml. in Ivan Jaklič sta prejela priznanje dnige stopnje, Ivan Kocjan in Alojzij Turk pa pire. K pridobitvam Straških gasilcev so največ prispevali: mizarstvo Vidmar, podjetje Srobot-nik, gradbeno podjetje TMS in trgovina PCK. Na prireditvi je spregovoril tudi župan Franci Koncilija, ki je pohvalil zagnanost gasilskega društva in jim obljubil podporo ter pomoč pri nadaljnili načrtih. (P. Mnar)
NEUSPEL LET Z JADRALNIM PADALOM
LISCA -12. avgusta ob 13.S0 seje na Lisci v bližini Tončkovega doma zgodila nesreča z jadralnim padalom. 25-letna Maja N. iz Velenja, ki ima staž pilotinje jadralnega padala 3 leta, je z jadralnim letalom poletela iz zaletišča na Lisci, po 30-ih minutah letenja je hotela pristati. Ko je letela na višini 40 metrov, je priletela v zračno turbolenco (dviganje toplega zraka), zaradi česar se je padalo zožalo, zato je začela Maja sunkovito padati. Nekaj metrov pred padcem ji je sicer uspelo vključiti rezervno padalo, ki pa se zaradi nižine ni več odprlo. Tako je z vso silo iz višine 40 metrov priletela na tla. Hudo rapjeno so odpeljali v celjsko bolnišnico.
NAŠEL NEEKSPLODIRANO RAKETO PROTI TOČI - Š. I. iz Ka-plijšč je policistom sporočil, da je na njegovem travniku v bližini vasi našel v zemlji zapičeno neznano eksplozivno telo. Pirotehniki so ugotovili, da gre za neeksplodirano raketo proti toči, ki so jo odstranili in uničili.
Most na Primostku buri prevoznike
V Beli krajini narašča nezadovoljstvo zaradi omejitve prometa na mostu na Primostku
PRIMOSTEK - Metliški župan Branko Matkovič je dobil konec maja z ministrstva za promet in zveze v vednost odločbo, v kateri je rečeno, da zaradi poškodb na mostu na Primostku omejujejo nosilnost za 5 ton skupne teže. Začasna omejitev prometa velja od 15. junija do odprave poškodb, kdaj bo to, pa ni navedeno. Direkcija za ceste je ministrstvu predlagala takšen ukrep “zaradi poškodb na mostu in v izogib morebitni porušitvi objekta, lahko pa se zgodi, da se bo omejitev še povečala”.
PREVZEM DRUGEGA VOZILA IN BRIZGALNE - Gasilsko društvo Gora je od sobote, 12. avgusta, bogatejše za drugo vozilo in motorno brizgalno. (Foto: T. G.)
OTROK STEKEL ČEZ CESTO
SKOPICE - 9-letni S. D. je 9. avgusta ob 19.30 stopiL iz avta, ki ga je vozil njegov oče, in želel prečkati cesto. Vendar se ni prepričal, ali lahko to varno stori. Stopil je na sredino ceste, v tistem trenutku pa je pravilno izza ustavljenega vozila pripeljal voznik avtomobila, ki je otroka oplazil po levi nogi. Otroka je odbilo, padel je pred očetov avto.
NA NASPROTNI PAS
KRŠKO - 9. avgusta ob 16.15 je 69-letni Z. F. iz Dolenje vasi vozil avto iz Krškega proti Brežicam. V Dolenji vasi je zapeljal preko sredinske črte na nasprotni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljala voznica I. M. iz Krškega, ki se je sicer poskušala umakniti v desno, vendar sta vozili prej čelno trčili. Z. F. se je hudo poškodoval, prav tako voznica I. M. in njena sopotnica Š. I.
Odločitev, da smejo voziti po mostu nad Lahinjo na Primostku le vozila, katerih skupna teža ne presega pet ton, je pri mnogih prevoznikih, predvsem pa pri naročnikih prevozov, naletela na veliko negodovanje, ki vedno bolj narašča. Zaradi te zapore oz. omejitve na regionalni cesti R 335 tovornjaki namreč ne morejo več nemoteno potovati po Beli krajini. Uradni obvoz za vozila nad dovoljeno težo, ki želijo na primer iz Metlike v Črnomelj ali narobe, jc namreč skozi Novo mesto in Dolenjske Toplice.
Tako se pot, ki bi bila sicer dolga le nekaj kilometrov, kar nekajkrat podaljša. Ker si jo želijo prevozniki
vsaj nekoliko skrajšati, vozijo iz Metlike v Črnomelj in v obratno smer skozi Krivoglavicc, Dobravice in Geršiče ali skozi Črešnjevec, Semič, Gradac. Ker pa gre za lokale in celo vaške ceste, ki niso bile grajene za tolikšno obremenitev, so mnoge že precej razdejane.
Metliški župan seje odločil, da bo na ministrstvo za promet in zveze naslovil priporočilo, naj pohitijo s popravilom mostu. Pravi, da bo ob tem odgovorne še spomnil, da omejitev vožnje po mostu na Primostku škodi belokranjskemu gospodarstvu. In ne nazadnje: vprašanje je tudi, kdo bo popravil ceste skozi
TO
MOST NA PRIMOSTKU - Do kdaj še omejitev vožnje le za vozila do pet ton skupne teže?
vasi, kijih sedaj razdirajo tovornjaki, zgradili pa so jih za lokalne potrebe v glavnem krajani sami z velikimi denarnimi prispevki in pros-
tovoljnim delom.	_ . _ _
M. B.-J.
Za red med Romi pristojnosti premajhne
Policisti se poslužujejo vseh zakonsko možnih ukrepov, ki pa niso takšni, kot bi pričakovali ljudje in so celo policistom nerazumljivi - Učinka od predlogov sodniku za prekrške ni - Cepljenje romskih psov jeseni - Nevzdržne razmere
NOVO MESTO - Krajani Potočne vasi, Hudega, Bučne vasi in Mu-haberja so občinske organe opozorili na nevzdržne razmere, ki jim jih povzročajo Komi. Na skupnem sestanku, kije bil prejšnji ponedeljek na občinski upravi, so opozorili na več konkretnih težav, zaradi česar je župan mestne občine Franci Koncilija, sklical sestanek predstavnikov različnih ustanov, ki sc ukvarjajo z romsko problematiko.
Romi s krajo pridelkov kmetom povzročajo veliko škodo, z neregistriranimi avtomobili se vozijo po njivah in s tem pridelek še dodatno uničujejo, nosijo celo orožje, ponoči pa večkrat streljajo, tudi rafalno. Značilnost romskih naselij so psi, ki niso cepljeni proti steklini, Romi pa gradijo (na črno) nove stanovanjske objekte izven zazidalnega območja. Z nenadzorovanimi gradnjami pa kar sami napeljujejo električno energijo, kabli pa so potegnjeni tudi nad cesto Novo mesto - Mirna Peč in resno ogrožajo varnost v prometu in varnost ljudi.
Kot je povedal dr. Dušan Har-lander iz Zavoda za zdravstveno
• Romskemu življenju bo potrebno dati več poudarka, kur se je pokazalo že pri izbruhu ošpic, saj z izoliranim življenjem ne ogrožajo le sebe, pač pa tudi ostale ljudi. Vendar bodo vsaka prizadevanja brezuspešna, dok-ier ne bo vsak spoznal, da mora za zdravje najprej poskrbeti sam. Z osveščanjem bi torej morali začeti že pri najmlajših, za kar pa bo verjetno, kot je dejala Marija Padovan, potrebno žrtvovati eno generacijo. Že v septembru ali oktobru bodo v romskem na-
selju Žabjak opravili cepljenje psov, na sestanku pa so še sklenili, da bodo v vsaki od ustanov namenili romski problematiki posebno pozornost, z začetim delom nadaljevali in o ugotovitvah ter sklepih poročali na naslednjem skupnem sestanku, ki bo jeseni.
varstvo, približno 10 odst. poškodb povzročijo neznani psi. V primeru, da psa ne poznajo ali se ne ve, ali je bil pes cepljen proti steklini, je potrebno poškodovanega cepiti, enkratno cepljenje pa stane tisoč nemških mark. Vsako leto morajo tako cepiti okoli 50 ljudi, zato je potrebno problem necepljenih psov in psov brez lastnikov čim prej rešiti.
Romi v rednih akcijah cepljenj, ki potekajo v marcu in aprilu, sicer pripeljejo pse, a ti predstavljajo le nekaj odstotkov vseh psov v njihovih naseljih. Za steklino zbolevajo jsredvsem mladi in necepljeni psi. V začetku leta je bil velik izbruh stekline med divjimi živalmi, zato so toliko bolj ogroženi psi v romskih naseljih, ki nadalje ogrožajo druge pse in ljudi. Težava romskih psov je tudi sama kontrola, ki jo sicer za vsakega psa vodijo na veterinarskem zavodu, v omenjenih naseljih pa je sam promet s psi zelo velik in gaje praktično nemogoče spremljati. Po mnenju Hinka Rihtarja z Veterinarskega zavoda bo potrebno tudi na Dolenjskem razmišljati o vprašanju azilov za pse, tako trda varianta, kot so se je poslužili pred tremi leti, pa ne pride več v poštev.
Ker je romska populacija razmeroma zaprta in izolirana, prihaja do vzajemnega ogrožanja. To se je pokazalo tudi pri zadnji epidemiji ošpic, saj je bila v novomeški občini ravno zaradi Romov cepljenost zelo nizka. “Epidemija je bila neuspeh zdravstva in velika izkušnja za nas. Vendar nikomur ne moreš nič
vsiliti, zato bi bilo potrebno med Romi samimi izobraziti človeka, ki bi se ukvarjal z izobraževanjem in prosvetljcvanjem,” je menil dr. Harlandcr. Kot je povedala Marija Padovan iz sekretariata za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, so ravno pri izobraževanju v zadnjih desetih letih dosegli velik napredek, vendar se zdravstvo ni zadovoljivo vključilo v ta proces. “Ko smo v naselju govorili o tem, da imajo lahko ošpice zelo hude posledice za zdravje ljudi, tudi invalidnost, so Romi množično odhajali na cepljenje. Tako bi lahko storili tudi pri steklini,” je predlagala.
Ena izmed značilnosti in posebnosti dela Uprave za notranje zadeve Novo mesto jc prav romska problematika, ki kljub temu, da Romi predstavljajo en odstotek prebivalstva, v nekaterih naseljih po posameznih posebnih delih predstavljajo tudi preko 30 odst. prijav, v naseljih kot so Zab-jak, Ruperčvrh, Šmihel... pa le eden od petih predlogov sodnikom za prekrške ni romski. Glede na to, da Romi večinoma niso zaposleni, prejemajo pa socialno pomoč, ta populacija državo veliko stane, hkrati pa je zakonodaja takšna, da varnostni organi pogosto ne morejo kaznovati tako, kot bi to pričakovali “navadni” občani.
“Avtomobila, za katerega pri nas ni tako usposobljenega strokovnjaka, da bi ga lahko še napravil za tehnično izpravnega, ne moremo odvzeti, lahko ga le predlagamo sodniku za prekrške, vendar s tem ni zagotovila, da vožnje ne bo nadaljeval. Čeprav je povsem jasno, da to škoduje varnosti, avtomobila ne moremo in ne smemo odvzeti in je tak zakon nerazumljiv, “ pravi Franci Povše, načelnik UNZ Novo mes-
to. “Celo to se je že zgodilo, sicer ne v novomeški občini, da je Rom, ki je dobil denarno kazen, ki se je spremenila v zapor, šel na Center za socialno delo, kjer je prikazal, da skrbi za majhne otroke, socialna pa mu je kazen plačala,” je še dodal.
S krajo poljščin Romi naredijo več škode, kot imajo od tega sami materialnih koristi. Kazenski zakonik govori o pregonu na predlog, vendar ljudje predloga nočejo dati, saj v pregon nimajo nobenega zaupanja več.
Orožja Romi legalno sicer ne posedujejo, ilegalno pa. V romskih naseljih policisti tedensko opravljajo hišne preiskave, a so, kot je povedal Franci Povše, rezultati majhni, čeprav uporabljajo vse zakonsko možne učinke. “Bližina hrvaške meje povečuje
* Kljub specifičnemu načinu življenja so Romi del naše družbe in bi se morali tudi oni podrejati družbenim normam ter se odgovorno obnašati. Poleg tega prejemajo denarno pomoč. Eden izmed načinov bi bilo prav gotovo zmanjšanje pomoči v primeru kaznivih dejanj, vendar to zaenkrat ni mogoče, zato so na sestanku predlagali tesnejše sodelovanje z vlado, ki hi lahko v izjemnih primerih določene ukrepe dovolila tudi mimo določb. Vlada seje namreč obvezala, da pripravi ukrepe v sodelovanju z občinami.
možnost pridobivanja orožja. Po naši oceni je pri njih orožja veliko, ogromno smo ga tudi zaseg-
li, trudimo pa se, da bi posest in trgovino z orožjem zajezili. Če Rom skrije pištolo v kup odpadkov, odpadejo vsa tehnična pomagala, v hišah pa načeloma orožja ne skrivajo. Od republiškega povprečja glede ogrožanja in poškodovanja z orožjem ne izstopamo.”
'	T. G.
..^uMMiiniP
NEKATERI ŽIVIJO TUDI DRUGAČE - Bojan Brajdič je bil sicer rojen r baraki, vendar ima danes hišo, ki ni prav nič podobna običajnim romskim prebivališčem. Sam pravi, da z družino ne dobivajo nobene socialne pomoči, vendar ga zelo moti, ker ne more dobiti elektrike in vode. “Ce so vsi odvisni od socialne pomoči, bo pa še žena pustila službo in bomo še mi živeli kot drugi Romi, "je bil Bojan razburjen nad slabim odnosom občine.
17. avgusta 1995
DOLENJSKI LIST
9
ISKRA LITUS V PRIPRAVAH NA NOVO SEZONO
LITIJA - Igralci Košarkarskega kluba Iskra Litus so z rezultati v pretekli sezoni zadovoljni, saj so v 36 odigranih prvenstvenih tekmah zmagali 30-krat in se uvrstili v Al ligo. Pred začetkom priprav na novo sezono je v klubu prišlo do naslednjih sprememb med člani: dosedanjega trenerja Andreja Žagarja je zamenjal Andrej Urlep -trener Heliosa iz Domžal, njegov pomočnik bo David Dedek. Od igralcev sta odšla Pavle Polanec in Željko
KRZE V SLOVAN NORIKU
KOČEVJE - Kegljači kočevskega drugoligaša bodo v prihodnji sezoni močno oslabljeni, kajti pred dnevi jih je zapustil Roman Krže, najboljši kegljač in igralec druge lige. Z rezultati zagotovo sodi v širši krog državne reprezentance, zato je bil njegov odhod pričakovan. Roman bo športno pot nadaljeval v prvoligašu Slovan Noriku iz Ljubljane. Po besedah Jožeta Kozinc, tehničnega vodje kluba, se je iz Kočevja vrnil v Ribnico Bojan Kogoj, tako da čaka ekipo težka sezona, v kateri bo glavna naloga obstanek v drugi ligi. Predlagali so nekakšno vzajemno pomoč oziroma združitev z ribniškimi kegljači, ki tekmujejo v tretji ligi. A do dogovora še ni prišlo. Kozina meni, da se Ribničani neupravičeno bojijo združitve oziroma prenehanja delovanja njihovega kluba. Meni, da bo vsak klub še naprej deloval, če le bo dovolj igralskih moči.
M. G.
NOGOMETNI TURNIR V MIRNI PEČI
MIRNA PEČ - Mirnopcški organizatorji športnih prireditev bodo v nedeljo, 27. avgusta, pripravili turnir v malem nogometu za pokal Uniona, Dolenjskega lista in Televizije Novo mesto. Prijavite sc lahko in dobite še dodatna pojasnila po telefonu 068 87 490, kije obenem tudi številka telefaksa.
BOŽIC NA UNIVERZIADI
NOVO MESTO - Najboljši slovenski tekač na kratke proge bo jutri odpotoval na uni-verziado v japonsko mesto Fu-kaka, kjer bo nastopil v teku na 100 in 200 metrov. Tomaž pravi, da je dobro pripravljen in da si na najpomembnejšem študentskem tekmovanju obeta izboljšati osebni rekord na eni izmed obeh prog. Pot v deželo vzhajajočega sonca sta mu omogočili Krka, tovarna zdravil, in novomeška občina.
DOLENJSKI LIST
Triatlon tudi za pokušin
Novomeški triatlonski organizatorji ne mirujejo' Poleg otroškega triatlona tudi triatlon za pokusi^

NOVO MESTO - Kljub temu, da Novomeščani letos ne bodo videli tako velike triatlonske prireditve, kot je bilo lansko evropsko prvenstvo in predlanski evropski pokal, to ne pomeni, da prizadevni organizatorji triatlonskega kluba Novo mesto mirujejo.
la 50 m plavanja, 1 km kolesajMC' 200 m teka, otroci stari 7 Id in pa bodo preplavali 25 m in e
m ter se tako prvič srečah* J izkušnjo, ki tudi v mlajših kateg L ni nnmčniena le tekmovalcem. jj
(
ni namenjena le tekmovaiccm»y>| vsem otrokom, ki znajo plflV
__________s
NAPETI BOJI V ŠENTJERNEJU - Konjske dirke so v Šentjernej od nekdaj privabljale množico ljubiteljev konj in konjeniškega športa in tako je bilo tudi to nedeljo. Odkar tekmovalne skupine oblikujejo na osnovi zaslužka, so tekmovanja še bolj izenačena kol prej, za štartnim avtomobilom šentjernejskega konjeniškega kluba pa je še večja gneča, saj si vsak izmed dirkačev želi prav na startu pridobiti včasih odločilno prednost.
Jocovič, vsi ostali, na čelu z Jankom
Slavič kraljeval v Šentjerneju
Naratom, pa bodo igrali tudi v prihodnje. V ijjralskc vrste članske ekipe so prišli: Žarko Džurišič, Uroš Ivanovič in Miha Šelina (doslej Smelt Olimpija) ler Slavko Duščak (doslej ljubljanski Litostroj - Slovan). Igralci v novi sestavi so prejšnji mesec že začeli s pripravami - od 5. do 11. avgusta so bili na pripravah v Ratečah in v Kranjski Gori, z delom pa bodo nadaljevali v litijski športni dvorani.
M. ŠUŠTERŠIČ
Ljutomerčan Marko Slavič mlajši je na najpomembnejših dirkah tekmovalnega sporeda v Šentjerneju dosegel tri prva in eno drugo mesto - Derbi ob 110-letnici dirk
ŠENTJERNEJ - Rekord stezej ki so si ga šentjernejski prireditelji želeli ob 110-letnici konjskih dirk v Šentjerneju, ni padel, pač pa je skoraj šest tisoč gledalcev, med katerimi je bilo tudi za tri avtobuse Ljutomerčanov, videlo osem izredno zanimivih in kakovostnih dirk. Že v prvi točki tekmovalnega sporeda seje takoj po štartu prebil na čelo in na koncu zmagal domači žrebec, 3-lctni Bukefalos iz hleva Mete Cedilnik, ki ga je na vajetih držal Vojo Maletič, s kilometrskim časom 1:24,9.
Drugo mesto je zasedel Zvone Vidic s 3-letno kobilo Roško B, domači
V nedeljo, 27. avgusta, bodo v Dolenjskih Toplicah pripravili že tradicionalni otroški triatlon in kot novost še triatlon za pokušino, ki je namenjen odraslim, vendar ne tistim, ki se s triatlonom že dalj časa ukvarjajo, ampak vsem, ki bi radi prvič preizkusili svoje sposobnosti na kratki triatlonski progi. Proga triatlona za pokušino je sestavljena iz 500 m plavanja, 13 km kolesarjenja in 4 km teka, kar za ljudi, ki so vsaj malo rekreativno aktivni, ne bi smelo biti težko. Na isti progi se bodo pomerili tudi tekmovalci in tekmovalke starostnih kategorij do 19. in do 16. leta, kategoriji do 13. in do 11. leta čaka proga dolga 200 m plavanja, 6,5 km teka in lkm kolesarjenja, kategorija do 9. leta bo imc-
kolesarijo in tečejo ..	.a-
Tisti, ki bi radi nastopaj
movanju, naj se obrnejo na ski klub Novo mesto. Tele'«''", j, vilke, na katere morate Pj* 'Ja
dobite dodatne infprmataj^'^ '28358, številka tele faksimila
javite, so: 26 639, 321 I
ob 10. uri.

POZIVNA DIRK* \\
SEMIČ - NIX moto cr05*^
lam11
uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil Slavko Franko s svojim triletnikom Adonkom (1:25,6). Od domačih tekmovalcev se je uvrstil še Stane Ra-danovič z Belinko, medtem ko je bil Franc Antončič s Quai B diskvalificiran.
Druga dirka seje za domači kobili Darovčevo Lisko lil in Govekovo Indokončal že kmalu po štartu, ko sta se zapletli in so morali zaradi njiju dirko ponoviti. Kasneje s kilome-
trskim časom 1:24,8 zmagal Jelko Orel s Fomo, medtem ko je bil Krčan Marjan Mars s Safirjem II, in za 3 desetinke slabšim časom od zmagovalca, tretji. Tretja dirka seje končala z zmago gosta iz Hrvaške Vladimirja Pet-ranoviča, ki je z Romino Hill dosegel čas 1:22,6, domačin Ivan Košak pa je bil s Fin Keyem šesti (1:24,8).
Junak 4. dirke je bil Ljubljančan Marjan Žvan s Stelo II (1:23,1), šentjernejski Krčan Ivan Humek ml. pa je bil s Findi II tretji (1:23,6). Na peti dirki je prvič prijel za vajeti Marko
ŠTAJERCI SO BILI BOLJŠI
KRŠKO - Balinarska jesen se očitno začne kar precej pred koledarsko, kar dokazujejo predvsem dolenjski balinarji, ki so z jesenskim delom letošnje tekmovalne sezone začeli že 3. avgusta, ko so se v Krškem pomerili na kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v natančnem zbijanju za dolenjsko in štajersko -šaleško zvezo. Dolenjci niso imeli veliko uspeha, saj so prva štiri mesta osvojili Štajerci. Najboljši dolenjski tekmovalec je bil Edo Novak z Mirne, ki je bil peti, mesto za njim pa se je uvrstil Pavle Klobučar, član novomeškega Cestarja. (R.M.)
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
BREŽICE - Brežiška športna zveza razpisuje občinsko ligo v malem nogometu, za katero se lahko prijavijo ekipe športnih organizacij, društev in klubov ter vaške, ulične in ekipe podjetij iz brežiške občine. Zadnji rok za prijave moštev je 28. avgust, ko bo ob 19. uri sestanek vodij prijavljenih ekip na sedežu brežiške športne zveze na Prvih borcev 11 v Brežicah.

ŽUPAN IN ZMAGOVALEC - Šentjernejski župan Franc Hudoklin seje odločil, da bo svoj pogum dokazal prav na dan konjskih dirk, ki veljajo za največji šentjernejski praznik. Tik pred zadnjo točko tekmovalnega sporeda je v padalu za dva (tandem) skočil z višine 3.000 m, na levi sliki pa sta skupaj z državnim reprezentantom in nekdanjim svetovnim prvakom Dušanom Intiharjem nekaj metrov nad tlemi. Kljub temu je bil pravi junak nedeljske konjeniške prireditve sloviti ljutomerski konjerejec Marko Slavič mlajši, ki je v nedeljo kar trikrat zmagal in bil enkrat drugi, po zmagi na najpomembnejši dirki kasaške sezone, slovenskem kasaškem derbiju, pa so ga zvesti navijači takole dvignili, medtem ko je Marko ponosno držal zmagovalni pokal. (Foto: I. V.)
Slavič mlajši, ki je z državnim prvakom med troletniki Dori Lobell poskusil popraviti rekord, ki sta ga postavila lani. To jima sicer ni uspelo, sta pa z 1:17,4 prepričljivo zmagala in le za 2 desetinki zaostala za rekordom. Ivan Humek ml. je bil s Figarjem AS, ki je bil na zadnjih treh dirkah dvakrat drugi in dvakrat tretji, s časom preko 1:20 šele sedmi. Najhujša konkurenca je vladala med šestimi uvoženimi kasači, ki so se pomerili na 6. dirki za veliko nagrado Krke , posvečeno spominu na njenega pokojnega generalnega direktorja Borisa Andrijaniča. Najbolje je štartal Slavičev Charly Somolli, ki se je uspešno otepal napadov Makoterjevega Soulmana vse do ciljne ravnine, kjer je bil Slavič za las ob drugo zmago, konja pa sta dosegla enak čas (1:18,2). 7-letni Jersey Law, last nekdanjega krkaša Ljutomerčana Marjana Thrmška, ki pa živi in vadi v Šentjerneju in ga vozi Vojo Maletič, se tokrat ni mogel vmešati v boj za najboljša mesta. Dosegel je daleč najslabši čas med šesterico, vendar je bil dosežek še vedno precej dober 1:19,7.
Slovenski kasaški derbi je bil vsekakor vrhunec nedeljske dirke v Šentjerneju, žal pa od 12 kasačev ni bilo na štartu niti enega štiriletnika iz šent-jernejskih hlevov. Čeprav je na štartu nekoliko zaostal, sc je že v prvem krogu 2.800 m dolge proge prebil v ospredje prvi favorit, Albatros, ki je Marku Slaviču s kilometrskim časom 1:23,0 pripeljal drugo zmago tega dne in z njo pol milijona tolarjev težko nagrado. Albatros je tako letos že šestič zmagal, drugi pa je bil le na začetku julija v Krškem. Četrt milijona tolarjev je z Markom Skubetom, ki je na vajetih držal Alijo II, odšlo na Visoko, 150 tisoč pa je pospravil tretjeuvrščeni Boštjan Plečko iz Maribora, ki je nastopil z Delonom.
Na osmi dirki so nastopili 2-letniki. Najhitrejši je bil že tretjič ta dan Marko Slavič mlajši, ki je imel tokrat na vajetih Iro MS, Šentjcrnejčan Borut Antončič pa je bil z Agilom četrti.
I. V.
Semiča bo v nedeljo,	,
14. uri na novi tekmova ,) , \ Stranski vasi pri SemičuP ^ pozivno dirko, ki naj bi se mogla k oživitvi tega športa jini.
Za veliko nagrado Mirne
55
Vse je nared za 12. gorsko super moto slalom ^ nedeljo, 20.8. - Brane Rokavec še enajsti^
dirk0'
MIRNA - Okrog 60 tekmovalcev v sedmih razredih se bo v nedeljo, 20. avgusta, pomerilo na 2 km ceste Zapuže - Stan in med okrog 15 stožci. Generalni pokrovitelj dirke, ki jo prireja AMD Trebnje - moto klub, je zavarovalnica Triglav, pokrovitelj razreda do 13 let je Tom Mirna, razreda veterani do letnika 1968 gostilna Kolenc Mirna, razreda enduro in cross Avtocommerce, BP Ljubljana, razreda do 250 GP + SO picerija Carmcn Mirna, razreda supesport 600 - od 251 do 600 ccm Unitchna Trebnje, razreda superbike nad 600 ccm Avtoservis Veit Vir pri Domžalah in razreda prikolice Komunala Trebnje. Organizatorji upajo, da bo vsaj na začetek dirke ob 13. uri prihitel tudi predsednik države Milan Kučan.
Dirka za Veliko nagrado Mirne 95 bo v vsakem vremenu. Domačin, 10-kratni absolutni prvak, Brane Rokavec, kije lani na dirki kar trikrat padel, a k sreči brez resnejših posledic, meni, da bodo tudi letos njegovi najhujši konkurenti Štefan Sopko (Waysk) s Hondo, Moščan Matej Deu s Hondo in Lovro Mervar (Mervar Racing) z Yamaho. Rokavec, ki je hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora in vodja zavarovanja proge, pravi, da je njegova Honda generalno obnovljena. Ni pa prepričan, ali sta stroj in on ob morebitni 11. zmagi nared še za podvig, da bi postavila nov rekord proge. Tudi sedaj je rekord Rokavčcv, gre pa za, na videz in ob poznavaju zahtevnosti proge, nedosegljivih 59 sekund in 85 stotink!
RUD0EV MEMORIAL
KRŠKO
......- KoleSfzrKršS»
štvo Master team «	0|,9.
bo v nedeljo, 20. avgusta. M>.
uri s Startom na stadioau^|e.
sassssfe
morial. Proga od KJ’SK Sns|ie, ko Impoljce, Studenc Dolge vasi, SmcdniKa, ^ vasi, Velikega P°d {L’vtsi, stanjcvicc, Šutne, y Rr-Brcg in Drnovega naz« ,j ško je dolga 80 km- g0|e bodo okrepčevalnic- a sarji, ki bodo
minsko medaljo in mai'c. ^
jave bodo sprejemali p» pred štartom, pr'if"dV znaša tisoč tolarjev in 700 za otroke.
ŠENTJERNEJCAN PRIPRAVAH
ŠENTJERNEJ - Čc?rt* °aM dih atletov šentjernejskega itl f.
5!S.vs.'o:;£.r«i.s‘5-H
vadbo pa sc posvečajo P j1jtrocI1' voju vzdržljivosti, moči
s
x
J
(
POTAPLJAČI BODO ČISTILI KRKO
“Zdaj pa gremo kar domov trenirat!”
NOVO MESTO - Lanskoletna ekološko-čistilna akcija Krka izvir izliv jc potapljačem dobro uspela in jo letos nadaljujejo. V soboto in nedeljo, 26. in 27. avgusta, bodo čistili odsek reke od Žužemberka do Soteske, teden dni kasneje pa od Irče vasi do Mačkovca oziroma v Novem mestu. Potapljači, raftarji Straškega Gimpexa in ribiči vabijo k sodelovanju tudi vse ostale prebivalce Krkinih bregov, naj se jim pridružijo.
Igor Primc je prvi dolenjski atlet, kije nastopil na svetovnem prvenstvu - Kljub skromnemu izidu je Novomeščan z nastopom zadovoljen - Cilj olimpijske igre
GOTEBORG - Toliko željeni in tako težko pričakovani nastop Igorja Primca na svetovnem atletskem prvenstvu na Švedskem je za njim. Je prvi dolenjski atlet, kije nastopil na svetovnem prvenstvu, in že to je veliko. Morda so nekateri razočarani nad njegovim izidom oziroma uvrstitvijo, vendar je prehitel kar nekaj tekmovalcev, ki imajo osebne rekorde precej boljše od njega.
BALINARSKAJESEN
MIRNA - Balinarji območne balinarske zveze Dolenjske so 6. avgusta začeli z jesenskim delom tekmovanj dolenjske regionalne balinarske lige. Na Mirni se je pomerilo 30 tekmovalcev. V hitrostnem zbijanju je zmagal Sandi Tomše iz Dolenje vasi nad Miranom Gabričem z Mirne in Dušanom Pangerčičem iz Dolenje vasi. V natančnem zbijanju je bil najboljši član mirnske Dane Edo Doljak, drugi je bil član Mirne Milan Škufca in tretji njegov klubski kolega Boris Jezernik.
Pravzaprav na prvenstvu ni manjkal nihče z gornjega dela svetovne lestvice metalcev diska in le neki Senegalec je imel pred prvenstvom izid 51 m in bi zanj lahko rekli, da spada med eksotične metalce. Vsi drugi so že presegli mejo 60 m, Igor pa se ji je povsem približal le tri dni preden je zvedel, da bo lahko odpotoval v Goteborg, ko je najprej v Novem mestu vrgel 59,64 in dva dni kasneje, ko je na mitingu v Italiji vrgel 59,52 m. Kljub temu, da je za svoj nastop na prvenstvu zvedel zadnji trenutek, je bil nanj pripravljen kot še nikoli prej.
pomagal domači klub, temveč se bo moralo Igorjevo moštvo znajti predvsem samo.
vso moč in s poskokom, ali pa naj raje vrže s tal in doseže nekoliko slabši izid. Odločil se je za drugo rešitev, saj ni mogel tvegali, da bi prvenstvo končal s 54 m. Bilo je že očitno, da ga v finale ne bi popeljal niti osebni rekord, zato ni tvegal. Vrgel je 55,92 m in tek-
ODPRTO PRVENSTVO DOLENJSKE V ODBOJKI NA MIVKI
ŽUŽEMBERK - Prizadevni člani odbojkarskega kluba Žužemberk bodo v petek in v soboto, 18. in 19. avgusta, v Žužemberku pripravili 1. odprto prvenstvo Dolenjske v odbojki na mivki. V petek bodo tekmovali dečki in deklice stari do 15 let, v soboto pa člani, veterani in rekreativci. Prijavite se lahko in dobite še dodatna pojasnila po telefonu 068 25 084 pri Gorazdu Kosmini.
• Čeprav je bil Igor prvi trenutek nekoliko razočaran, pa je hitro spoznal, da tudi drugim ne gre tako, kot bi si želeli. Ko seje prebil do trenerja Gačnika, so bile njegove prve besede: “Sedaj smo videli, kako to zgledu. Gremo domov trenirat.” S tem je v bistvu povedal vse. Prihodnje leto so olimpijske igre, ki so Igorjev veliki cilj. Njegov vzpon je strm in prihodnje leto bi moral vreči med 62 in 63 m, kar bi ga uvrstilo v finale in tudi med kandidate za mesta med najboljšimi. Za kaj takega pa bo treba zbrati precej več denarja. S trenerjem menita, da ne moreta pričakovati, da jima bo pri tem projektu
Tako veliko tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo, je za mnoge vrhunske atlete prava loterija, kar še najbolj velja za tehnične discipline. V kvalifikacijah ima vsak na voljo le tri poizkuse, kar je za marsikoga premalo. Tako je bilo tudi v metu diska, ko je v prvem poskusu večina vrgla izjemno slabo, celo kasnejši svetovni prvak je vrgel precej manj od 60 m in nekaterih seje že lotila panika. Igor pravi, da je bil povsem miren in popolnoma pripravljen na dober met, vendar je verjetno trema kraljevala vsaj v njegovi podzavesti. Svetovno prvenstvo le ni šala in tu se je treba izkazati. Prvi met je bil dolg 54,34 m, kar je daleč pod njegovimi sposobnostmi, vendar povsem v skladu z izidi ostalih tekmovalcev. Drugi met mu.je uspel, tako kot si je želel on in njegovo štiričlansko spremstvo s trenerjem Karlom Gačnikom na čelu, ki je v Goteborg prispelo z avtodomom. Igor sc je dobro zavrtel in izmet končal s skokom, disk pa jc poletel na mejo 60 m, vendar Igorju ni uspelo obdržati se v krogu. Še preden je disk padel na tla, je prestopil in met je bil neveljaven.
Pred tretjim metom jc bil pred težko odločitvijo. Naj spet poizkusi na
movanje končal na 36. mestu.
IGRIŠČA KMALU NARED - Krkini zdraviliščniki so se^ p0,eii'’jjit
da bo Otočec postal športno rekreativno središče Dolenjski ■ j lani tam postavili sodobno teniško dvorano, se jc le lc{l0 \g0
pridružilo še osem teniških igrišč na planem in večnatnensk^ ^,u
bodo svoj prostor našli košarka, odbojka in mali nogomet ,.0vO^C' igrišča so svoje treninge že preselili mladi tekmovat ,.,„i^tlt
teniškega kluba. Okolico igrišč in razsvetljavo, ki boomog' igranje, bodo uredili v prihodnjih dneh.
oči!
Št. 33 (2401), 17. avj?11*^
ift0
k\
\
pot*
■M 'i*1 P*
0rtr
*
h,'1'

Krški brinovec ta mir na svetu
1,1 Sc n ;'e koplje v zahajajočem soncu. Njegovi zlatorumeni žarki še % d vrhove mogočnih gozdov, preden rdeča krogla spolzi za jo po?'	šumenje nakazuje, da le nekaj korakov stran od vasi
obd0var začenja dolenjska lepotica. Ljudje, ki živijo tod okrog pa Szlanfni. z bogato naravo, temveč tudi s plemenitimi idejami. Sito niih živi v delno še iz kamna sezidani starinski kmečki hiši, v "a‘udi gostilno.
i/ £ R
0rštnik, gostilničar in kmet Havs MulJavi>že °d ieta 1985 Za-^IL.6 Sv°Je sile za svetovni mir s ma pridelanega bri-1 ^ imenuje tudi napitek
(j v =>“ uiicnuje iuui napueic avnik°m po celem svetu. rav'^no P'jac° je poskusi-eP° levilo znanih osebnos-JUta Lp ana> Busha, Gorbačova, •'Pan .ltteranda, Palmeja, Gand-C b Janeza Pavla II., Mocka,
°v Mnogih drugih držav vse
'ni?1 ®roeka, predsednikov in
Jtov 1
j&ih Politikov.
»itj1’ k> jih doleti sreča in čast Jožeiov napitek miru, ka-S|,0(l°Sl°Pek pridelave je skriv-V^ljejo na Krko zahvalna ^	0 se mu je avstrijski zvezni
H;
/J
d
(K
i/
kancler leta 1986 pismeno prisrčno zahvalil za darilo in obljubil, “da bo Šilce brinovčka spil le ob posebnih priložnostih in s posebnimi gosti, vedno pa z zdravico za mir na svetu”.
Stiki z visokimi državniki
Zveze z visokimi državniki in osebnostmi pa niso ostale le na ravni pisem. Tako je Jože Borštnik leta 1992 še pred takratnim slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom obiskal ameriški State Department, kjer se je srečal s predstavnico zunanjega ministrstva za vzhodno Evropo Lauro Clarici. Čeprav so ga slovenski predstavniki dobrohotno opozorili, naj od tega srečanja ne pričakuje več kot nekaj minut izmenjevanja vljud-

ifcfcu A.riu-cJL jwu£^
Jt- Vfojk -e-n hjo-TKe^oia.
He& JLc. Nfw.VcQ Ata v/>kY
Vžnv>	CJLUX cyKx.Viua o^ir^

K
nopisana zalivala nekdanjega francoskega predsedniku Mitterranda.
nostnih fraz, se je na obisku pri vladi Združenih držav pogovarjal kar 45 minut.
Tudi sveti oče se je vedno prijazno odzval na pozdrave in brinjavec, ki mu ga pošilja Jože. Ko je letos slovenska delegacija obiskala Vatikan, pa je bil v njej tudi sam. Tako ga je doletela redka čast, da se je rokoval z eno izmed najuglednejših svetovnih osebnosti - papežem Janezom Pavlom II.
Tisoč mark poštnine
Samo letos je poslal 180 pošiljk brinovca skupaj s pozivom za mir državam po vsem svetu, kar ga je stalo okoli tisoč nemških mark, dogodek pa je zabeležila celo televizijska mreža CNN. Dobil je 54 odgovorov.
“ S tem svojim dejanjem hočem opozoriti državnike sveta in ljudi, ki se ukvrjajo s politiko, naj prenehajo z vojno, morijo in hudodelstvi, zaradi česar so še najbolj prizadeti otroci in nedolžni ljudje, “ pravi Jože Borštnik. Po njegovem mnenju je za mir, vsaj na prvi pogled, potrebno narediti tako zelo malo. Z dobro voljo sesti za mizo in se ob kozarčku dobrega, domačega brinovčka pogovoriti. Pa je ponavadi prav to najtežje.
Priznanja kvalitetni pijači
Brinovec iz Krke pa ni znan le po tem, da ga pijejo pomembni državniki, tudi na različnih mednarodnih prireditvah in razstavah v Španiji, Belgiji, Švici, na Portugalskem in v Sloveniji je pobral visoka odlikovan-
ja. Danes Jože Borštnik na razstavah ne sodeluje več. Pravi, da pogreša preprostost in pristnost.
Mirovni center Krka
Jože Borštnik je idejni oče bodočega Mirovnega centra na Krki, ki naj bi kot neprofitna javna institucija imela za cilj vzpostavljanje globalnega miru na področju Balkana in širše. Center se bo ukvarjal predvsem s promoviranjem in širjenjem kulture miru med ljudmi različnih kultur, ver, narodov in držav, z izobraževanjem in raziskovalno dejavnostjo na področju vzgoje za mir in nenasilje ter z angažirano mirovno politiko. Postal naj bi duhovno in komunikacijsko žarišče miru v tem delu Evrope, kjer bi se ob
Mirovni center naj bi stal na vzpetini, tik nad reko Krko, v mirnem idiličnem okolju.
napitku miru zbrali vsi, ki jim je in ki bi jim moralo biti za mir na tem planetu.
Promoviranje in širjenje kulture miru bo potekalo preko načrtnega propagiranja vrednot kulture miru in nenasilja preko medijev in publikacij Centra, ki bo organiziral neformalna in formalna srečanja, razgovore in okrogle mize z različnimi državniki, politiki, predstavniki institucij in posamezniki, ki lahko pripomorejo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in zaupanju ter s tem k vzpostavljanju globalnega miru. Center bo poleg tega nudil številne turistične, gostinske, izobraževalne in druge storitve, kot so mirovni napitek, domača hrana, izleti, knjižnica,meditacije...
Vzor za program Mirovnega centra Krka je bil povzet po vzoru Mirovnega centra Jimmya Carterja, ki deluje v Atlanti. Jože Borštnik pričakuje, da bo vsaka država prispevala nekaj sredstev, saj bo gradnja stala okoli 30 milijonov nemških mark. Že letos se bo podal na pot in obiskal nekaj evropskih državnikov, od katerih pričakuje pomoč. Pa srečno pot.
POLONA MRVAR
Priznanje Borštnikovim prizadevanjem - srečanje s papežem.

Slovenska pesem
odmevala po Kanadi
Sredi minulega tedna so se vrnili s trotedenske turneje po Kanadi člani metliške folklorne skupine “Ivan Navratil”, oktet Vitis, glasbeni duo Silvestrov Mihelčičev, srednjega in mlajšega, humorist Toni Gašperič in Mojca Molan, ki sta povezovala program na nastopih. Teh pa je bilo veliko, saj je Belokranjcem prisluhnilo kar nekaj tisoč ljudi.
Pevci, plesalci in glasbeniki še vedno urejajo vtise, ki so jih zbrali na gostovanju med kanadskimi Slovenci, v glavenm živečimi v Torontu, Hamiltonu in njuni okolici. Ko naštevajo, kje vse so se predstavili, se kar boje, da ne bi česa pozabili. Nastopili so v Hamiltonu, v Slovenskem parku, v domu starcjSih v Torontu, v slovenskem parku Lipa, v Confcdcration park v Hamiltonu. Pa na ladji Captain John, ki je zasidrana na Ontarijskem jezeru v poslovnem središču Toronta, narejena pa je bila v Splitu. V Marinelan-du, velikem zabaviščnem parku v bližini Niagarskih slapov, ki ga vodita Slovenca Miri-ca in John Holer, v popoldanski predstavi so bili gostje Waltcrja Ostanka, kralja polke in
dobitnika Grammyja, najvišjega priznanja na glasbenem področju. Prvo nedeljo po prihodu so jim gostitelji pripravili v cerkvi sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu mašo za dobrodošlico, pri kateri je pel dekliški zbor folklorne skupine. Po maši je imel koncert še oktet Vitis. V nedeljo pred povratkom je bila v Slovenskem parku maša za srečno vrnitev, v ponedeljek pa v cerkvi sv. Gregorija Velikega še poslovilna maša.
Zadnjo nedeljo pred njihovim odhodom je bila v Slovenskem parku tudi velika prireditev, na kateri so sc Belokranjci predstavili s svojim celotnim programom. Pod vodstvom folkloristkc Marjetke Sever so pripravili še zelo odmevno modno revijo slo-
Pri slovenskem ambasadorju v Kanadi Marjanu Majcnu
venskih, predvsem pa belokranjskih tekstilcev. Oblačila so predstavile kanadske Slovenke in metliške folkloristke. Dobre volje na prireditvi, kije veljala za osrednjo na njihovi kanadski turneji, ni manjkalo. Za to sta poskrbela tudi Miro Matekovič in Boris Vik-torovski, ki sta med petelinjim bojem padla v umetno jezero, na sredi katerega je stal oder.
Na dober odziv je naletela tudi pesem, ki stajo v enem večeru spravila skupaj pisec besedila Toni Gašperič in avtor glasbe Silvester Mihelčič. Govori o tem, kako se Slovenci zberejo v Slovenskem parku. Na zaključni prireditvi jo je ob spremljavi Silvestrove harmonike in okteta Vitis zapela Marija Ahačič-Pollak. Prav tej prireditvi je tudi nacionalna kanadska televizija CNT v osrednjih poročilih namenila veliko pozornost. Belokranjcem ni ušlo predvsem dvoje: da so na ekranu najprej pokazali vojno na Hrvaškem, potem pa dodali, da imajo tudi boljšo novico iz bivše Jugoslavije, torej gostovanje Belokranjcev. Niso pa tudi spregledali, daje bila reportaža osrednje kanadske televizije o prireditvi, na kateri se je zbralo okrog dva tisoč ljudi, dolga pet minut. Metličani so si ob tem lahko le želeli, da bi slovenska televizija Vinski vigredi, ki jo obišče nekajkrat več ljudi, namenila približno takšno pozornost. Njihov obisk je bil tudi sicer medijsko odmeven, zlasti v slovenskih radijskih oddajah Marije Ahačič-Pollak in Francke Starčev.
Belokranjci so v domu sv. GregorijaJ' - ■	-nsanic i«
likega pripravili tudi tečaj pisanja pl izdelovanja belokranjskih prtičkov, isti so člane folklorne skupine Soča iz
iltona učili plesati metliško obredje,
buraši pa so jim posneli melodije, po
kateri11
bodo kanadski Slovenci plesali. Gosj imeli poleg uradnih nastopov in spreJc . kakršen je bil na primer pri slovenskem poslaniku v Kanadi Marjanu Majcnu i miltonskcm podžupanu, ševdikoneu^
nastopov. Kjerkoli na poti po u. ustavili, so peli in igrali in, razumljivo^
dili veliko pozornosti. Ljudje sojin V ^ vali, od kod prihajajo, a potrebnega)«0, veliko truda, da so jim razložili, kjeJ
m. r	v	t	.1 ..Lw*r\ ”»01026111 “ 1 ,
venija. Na srečo so bili dobro »t--- , ^ nagandnim materialom o naši mla 1	•,
Belokranjci ocenjujejo, da je . , el)ski :.v------—x:i:	čtpvilni SlOvc..
ki so jo omogočili tudi števil*1's pokrovitelji, uspešna. Seveda ne bo ■ pozabili vseh kanadskih Slovencev, zanje vzeli veliko časa. Gostje so J11** p stransko požrtvovalnost hvaležni, po pef še kanadskim organizatorjem Duri ^ letič, Franciju Majzlju, Janku Bubas, ^
Piutu Toniju Zupančiču, Tomju » |n#J(
Veri Jelenič in Manji Ahačič r ob koncu velja stavek, ki ga je b' ni tovanju velikokrat slišati: “Na svl Vinski vigredi v Metliki!”
MIRJAM BEZEK-JA^
DOMAČA PASMA PRAŠIČEV
MM

*,t
Boi
Goi
Mih
KEi
kri

%
kav.
Pasasti krškopoljjec
bo preživel
Pred drugo svetovno vojno, pa tudi še po njej, so kmetje na Krškem polju in drugje na Dolenjskem redili le avtohtono, to je domačo pasmo prašičev - črnobelo pasastega krškopoljca. Ker se z genetsko izboljšavo pasme ni nihče ukvarjal, so krškopoljca izrinile iz reje sodobnejše mesnate pasme belih prašičev, bolj znanih kot landrace pasme. Krškopoljec je celo začel veljati za primitivno in zastarelo pasmo, ki ji ne kmetijska pospeševalna služba ne oblast nista bila naklonjeni. A le dokler se po zaslugi Biotehniške fakultete, in predvsem dr. Andreja Saleharja, začelo uveljavljati prepričanje, daje avtohtona dolenjska pasma dragocena v genetskem pogledu, zlasti še za izboljšanje okusa suhomesnatih izdelkov.
Genocid nad pasmo
Leta 1991 so se za to pasmo začeli boljši časi; Biotehniška fakulteta iz Ljubljane je namreč pod vodstvom prof. dr. Andreja Saleharja začela z intenzivnim delom, da vrsto ohrani, na pomoč pa sta priskočila tudi država in kmetijska svetovalna služba iz Brežic. Krškopoljski prašič se že po zunanjosti razlikuje od drugih prašičev: praviloma je črnobel z belim prsnim pasom. Meso je boljše za suhomesnate izdelke kot meso belega prašiča, ker so maščobna tkiva bolj prepredena po mišičju.
Krškopoljec seje ohranil v ekstenzivnih kmečkih rejah, danes ga imajo nekatere kmetije na Krškem polju in na Gorjancih, v občini Brežice pa so bile izbrane tri kme-
tije, na katerih od leta 1991 rejo vodijo načrtno, da bi ohranili pasmo. Tako imajo na teh kmetijah od 5 do 15 plemenskih svinj, država pa pomaga z vsakoletnim regresiranjem za plemenske svinje.
Kot je povedal Andrej Golob iz kmetijske svetovalne službe v Brežicah, načrtna reja nima namena razširti pasme, pač pa z njo pasmo ohraniti in tako obdržati raznolikost, tri kmetije pa imajo vlogo genske banke. Največje težave so z merjasci, saj postajajo reje vse bolj sorodstveno povezane, zato bo potrebno razmišljati tudi o uvozu plemenskih prašičev podobne zunanjosti. V šestdesetih letih so pasmo že osvežili z uvozom pasme sattclschwein.
Načrtna reja poteka pri treh rejcih, ki so pasastega prašiča redili vsa leta, eden od teh je Anton Baznik iz Zasapa 17 pri Cerkljah ob Krki. V njegovem hlevu ni bilo nikoli drugega prašiča - le pasasti in nikoli še ni imel tako polnega hleva kot sedaj. Prejšnji teden jih je bilo skoraj sto, vendar Sta še flvc svinji pričakovali mlade. “Tukaj živim prek 40 let, ves čas imam pasaste prašiče. Tudi doma, še pred 2. svetovno vojno, smo jih imeli. Meso je bolj okusno, je pa odvisno tudi od prehrane. Ljudje se bojijo, da so ti prašiči bolj mastni, a to je odvisno, s čim ga hraniš,” je zatrdil Anton.
V času zavestnega zanemarjanja te pasme je moral Anton merjasce skrivati, saj bi jih moral dati rezati, ker ta pasma ni bila licencirana. Rekli so namreč, da ni ekonomsko zanimiva. “A jaz sem jih prinesel okrog,” v šali reče Anton, ki je pred štirimi leti, ko so prišli k njim iz Biotehniške fakultete in so ga vprašali, kako pri njih prepuščajo prašiče, odgovoril, da je to “vojna tajna”, saj ni mogel vedeti, kaj od njega hočejo. In težko je verjel. Prašiče so namreč osemenjevali ponoči, na njihovo kmetijo pa so sosedje s svinjami prihajali
skrivoma. Dvakrat je prišel inšpektor k njim z namenom, da bo plemenskega prašiča kastriral; enkrat je rod rešil tako, da je imel dva merjasca in so našli ter rezali le enega, drugič pa, ko je Antonov brat pripeljal prašiča rdeče pasme, ki je inšpekcijo očitno zavedel in je skriti pasavcc odnesel celo kožo.
Anton je v času zatiranja krškopoljs-kega prašiča napisal pritožbo, v kateri je predlagal, da naj bi pasma v tem predelu ostala in da bi bila lahko značilnost dežele kot je to na primer cviček. A ni dobil pozitivnega odgovora. “Govorili so, da to ni tržna pasma, a je mnogo bolj odporna in ješča. Z belimi prašiči pa imam slabe izkušnje. Pasaste svinje so tudi bolj mirne in imajo več mladih. Celo 22 jih je imela ena, kar je seveda preveč, najbolje pa je 10 do 12,” pravi Anton, ki ima sedaj v svinjaku prašiče vseh velikosti: več kot 70, stari so nekaj dni do 8 tednov, 14 plemenskih svinj, nekaj pitancev in 2 merjasca.
Pri reji mu pomaga hči Martina in njen mož Franc, prašiče pa prodajajo na brežiškem sejmu in tudi doma. “Nekoč so bili na sejmu sami pisani prašiči, beli so bili le tisti, ki so jih pripeljali iz Štajerske. Dandanes sc zgodi, da ni niti enega pravega pasavca. Tisti ljudje, ki so že kdaj imeli krškopoljca, ga radi vzafnejo. Pravijo, da so tudi odojki zelo okusni,” pripoveduje. Sicer za čim boljši izbor svinj skrbi Anton sam. Če so nekoč za pleme ostale slabše mladice, saj so zaradi prepotrebnega denarja boljše prodali, sedaj ni več tako. Za nadaljnjo rejo Anton izbere najboljše in najlepše, tako dve leti stare svinje dosežejo kar 300 kilogramov. Seveda sc da na kvaliteto mesa vplivati s prehrano. Pri Bazniku
i - ,.wu,
Anton Baznik iz Zasapa in mer]
o k*1”!
dobijo predvsem domačo krm ’ ^jl oziroma ribjo moko dajo samo	e(lo
nim pujskom, da sc navadijo jes	^
mmpujsKom,oaseiiavw.rj- vs0hi# gredo v prodajo, so navajeni na v- ^ ^ Danes 69-letni Anton je Prlf\ “
:tni Anton je PV^jpa* iz sosednje vasi - Hrastja,*s svmj ] njCf je ukvarjal že kot otrok, saJjc .liin “Ss(il[
■ V •	tl” J-,nA 71'"	^
je UKvarjai ze kui uuda,	^.v
starejši brat na skrbi drugo zlVI" egsK jami smo hodili na pašo. Ko je . sll)0f! ncl, sem po njivi nabiral P*cV<?’„nj|i, Pft večji del leta bolj skromno ^ jn)e|evt
zakolom pa smo jih pitali,1,11 sjLtjh ^ liko maščobe, ki je bila na

pomembna za prehrano.' . piin*1^
nrl prašič, K,^vsCf“
Strah, da bi izumu p* > a značilnost kmetij od Brezi Novega mesta, je torej odveč.
taNJA GA/- .
MATURA IM DOLENJCI
...	> -ii&i
... , , ..... - >• ■ - . , •
m	$f§ g. h'*	H'1
Matura z veliko začetnico ilšiH
<;
Maturo, ki velja za zrelostni izpit, bi letos lahko pisali kar z veliko začetnico, saj je prva prava, eksterna, nekateri pravijo kar “evropska” matura pri nas. Pa tudi toliko strokovnih razprav, govoric, truda in volje je zadnji dve leti vnašala v šolsko javnost, da si to res zasluži. Novo maturo je uspešno opravilo približno 85 odst. kandidatov, ko so jim vrata na fakultete prvič odprta brez sprejemnih izpitov.
V spomladanskem maturitetnem roku je 6.421 od 7.596 kandidatov uspešno končalo srednjo šolo, kar pomeni 84 odst. Vsak je moral opraviti izpite iz petih predmetov: dveh obveznih in treh po izbiri. Uspeh pri maturi je seštevek točk, doseženih pri posameznih predmetih, od katerih je bilo nekatere mogoče delati tudi na višji zahtevnostni ravni.
Za pozitivno opravljeno maturo je bilo potrebno doseči najmanj 10 in največ 34 točk; odličnih, prav dobrih, dobrih., tukaj ni. Največ kandidatov je doseglo od 14 do 18 točk, 2 odst. je tistih, ki so dosegli 30 točk in več. Ti predstavljajo del nadpovprečne generacije in jih je pomagala "odkriti” šele matura.
pri enem ali dveh predmetih, kdor pa je dobil negativno oceno iz treh ali več predmetov (3,34 odst.) bo moral ponovno delati maturo v celoti. Vsi ti se lahko tudi
Septembra bodo lahko opravljali popravne maturitetne izpite tisti srednješolci, ki v spomladanskem roku niso bili uspešni
odločijo, da bodo namesto z maturo srednjo šolo končali z zaključnim izpitom - svojo šolo morajo zaprositi, naj jim pozitivno opravljene maturitetne predmete prizna kot ustrezne predmete zaključnega izpita. Letošnji zaključni izpiti so potekali v senci mature, vendar pa so že znani tudi podatki, da je srednje izobraževanje v minulem šolskem letu z zaključnim izpitom končalo 3634 dijakov. Če jih prištejemo k maturantom, je torej 10.055 srednješolcev, ali 105 več kot lani, uspešno zaključilo to pomembno poglavje svojega življenja.
Kako uspešni so Dolenjci?
Ogledali smo si že izide letošnje mature
v slovenskem merilu, zanimivo pa je bilo pokukati še v nekatere novomeške srednje šole, kjer je bilo pač možno dobiti podatke - večina ravnateljev je namreč na dopustu, ostali pa niso bili vedno pripravljeni dati teh informacij. Med novomeškimi srednjimi šolami je bila (kot smo že poročali) najbolj uspešna Srednja kmetijska šola Grm, kjer so dijaki, resda samo 9, maturo opravili veliko bolje (100 odst.), kot je slovensko povprečje (85 odst.). Tone Hrovat, ravnatelj šole, je povedal, da je z uspehom več kot zadovoljen, saj so “njegovi” dijaki pokazali visoko znanje tudi v posameznih predmetih (povprečna ocena je približno 4) in sc je letošnji način dela z maturanti izkazal za dobrega.
Tudi novomeška Gimnazija se lahko pohvali z dobrimi rezultati svojih četrtošolcev. Uspeh šole je višji od slovenskega povprečja - 93,51 odst. Tu je maturo opravljala večina dijakov - 154. Le trije so se odločili za zaključni izpit. Ravnateljica Gimnazije Helena Zalokar meni, da takšni rezultati niso presenečenje, saj so bili ti dijaki uspešni tudi vsa štiri srednješolska leta, da pa so se res dobro odrezali glede na to.
da je imela šola vse leto težave s kadri.
Za Gimnazijo pride po uspehu na vrsto Srednja ekonomska šola Novo mesto. Od 47 ekonomskih in administrativnih tehnikov, ki se jih je odločilo za maturo, jo je uspešno opravilo 43, kar pomeni, da so izdelali 91-odstotno, kar je tudi bolje od slovenskega povprečja. Dosežena povprečna ocena maturitetnih predmetov, ki so bili tukaj v bistvu vsi predpisani in ne na izbiro, je bila 3,47, tako kot na Gimnaziji pa so tudi na tej šoli “pridelali” dijaka, ki je dosegel zavidljivih 30 točk in bo v začetku septembra prejel posebno pohvalo ministra Gabra.
Na spomladanskem maturitetnem roku so bili uspešni tudi dijaki Srednje tehniške in zdravstvene šole Novo mesto (STZŠ), in sicer vseh smeri: zdravstvene -70-odst., gradbene - 69-odst., clcktro - 88-odst. in strojne 91,3-odst., skupno pa 80,21-odst. “To povprečje sicer malo odstopa od slovenskega, toda glede na to, da gre za tehnično šolo, je to zavidljiv rezultat,” je kandidate pohvalil ravnatelj Stefan David.
Od vseh novomeških srednjih šol pa je z izidom mature lahko najbolj nezadovolj-
mVBSS&Pi $
rok,	nekateri	pa	bodo	lahkoJhj(,	,o*l	^
P*az!
Wpr
s
Si
n.
$
Ni
>*5
55
S
s
Si
s t s s s
s
St
s
S
SfčSSp"1Maturitetni izredno nizek in daleč o povprečja - 7,15 odst., zato ''“jen* misliti tako dijakom kot p*1’ v rCclH' iasno kaže. da nekaj na šoli n. .	,|
moj J
Slovenščina
Če primerjamo izide jct®^)SC ti
poskusne mature, sc vidi, das ^ui-liko izboljšali. Spet pa so m „a vi M' ,
ti nd
¥

IIKO IZDOlJSail. opel — n, najboljši pri tujih jezikih, "P ‘ ^
ujm jezu'"-’	- M[
htevnostni ravni je bila P° P. ži„i P^H V pri angleščini 3.48, pri n ,ud % 4,20. Tudi novomeški dlJ • ‘ri d«"1 |UsC S
‘t.zu. luui novoniesiu —j • orjou" .u lepe rezultate. Drugače Pa ^ rncr! i( materinem jeziku. V slove*1• a pd je sicer od lani povprečja „a 2e%, venščini malo dvignila - z fCt
pa je še vedno sramotno m* f s„ Med “našimi” srednjimi « ck<

Med “našimi srcunjn- ■; ck«l’jc slovenščini najboljše kme jj. ^ cl0SatJ-
»luvcinimi luijuts.j—	ki Su ,0**
ska šola in Gimnazija, jv,j|1jstcS(.(i<,| .04 povprečno oceno okrog 3> - ^ upr^ ^ir ijjc
er je glede na tako nizke °t|'" uka	jS'
p,,„„v„„„ap„,^pr«SE.a</)2
S'
J
St
-■
N
K
S
i
Si
, R
S^^Si^ovitevna^^
LIPIJA
kurikularnega sveta.
K
nagradi v Trbovlje in DOLENJO TEŽKO VODO
Žreb je izmed reševalcev 31. na-fkdne križanke izbral Anico Kužnik iz fbovelj in Slavko Brulc iz Dolenje ,e«e Vode. Kužnikovi je pripadla denar-j5 na8rada, Brulčeva pa je prejela knji-no "agrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo poš-)> e najkasneje do 28. avgusta na naslov: 2S? Iis‘- Glavni fg 24, p.p. 212,
ŽANV N0V° mesto' S PriPisom KRI'
.	33. Ovojnico brez poštne znam-
e ahko oddate v nabiralnik pri vhodu avbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 31. nagradne križanke
NAGRADNA KRIŽANKA 33
Pravil,
I
I
se h na rea',ev 31- nagradne križanke B(wno v vodoravnih vrsticah, glasi:
Gora 0Kar. normativ, črna
VrtiljAK, arterialna risba, ČAST.
ln}aPor bolj od vsega razkrijeta člove-
,	U.DULAS
tts Wa nt'zanesljivost je danes značilna za
L rn‘SVel' A. TRSTENJAK
H*** kak problem ne pomeni, da . as ze vnaprej za rešenega. ^ (;/[)£
' ^se potencirajo človekove lastnosti. |L	T. SVETINA
st(inf'	Zu m‘sel n‘ lreba srca? Ne, misel
^ljubeznijo. /A G0NČAR0V
ili s ie' “rtijo zakone človečnosti, morajo prej 1 sami ali v svojih otrocih spregledati.
N. MANDELŠTAM
H iim
11»

NOV
VAMORO-
VIC
ANDREJA
MAKOTER
KRAJ
JUŽNO OD HVKI
POČASNA«
TEŽKA
HOJA
REŽISER
VERBIČ
ANGLEŠKI
AVTO
DODATEK K PRAVNEMU AKTU
GLAVNO
MESTO
TURČIJE
IGRALEC
BRANDO
DIPLOMAT DE CUELLAR
HRAPAVOST
IGRALEC SUPE RMANA (CHRISTO-
PMER)

AVTOR.
MARKO
PREDSEDNIK
EVROPSKE
KOMISIJE
(JACOUES)
NEZAUPA-
NJE
OTOK
NAPOLEO-
NOVEGA
IZGNAN-
STVA
OČALA Z DRŽAJEM
BLAGO ZA KAVBOJKE
>
DUNAJ
(ORIGINAL.)
RADO
SIMONITI
ANDRZEJ
WAJDA
ARGENT.
ŠAHIST
POUSKEGA
MDU
(MIGUEL)
UGANKARSKI IZZIVI
MESTECE PRI ZADRU
FRANCOSKI PISATEU (GERARD DE)
DEL KNJIGE, KJER SO LISTI
OBREZANI
RADON
IGRALEC
OTOK V IRSKEM MORJU
ORGAN
DRŽAVNE
UPRAVE
ORODJE ZA KOŠNJO
SALOMONOV
UGANKAR
VELETOK NA A LASKI (PO NAŠE)
ČEŠKO IME OTOKAR (KRAJŠE)
USTANOVIT. KP MADŽAR. (BELA)
GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
TIPKOVNICA
POVRŠINSKA
KOVINSKA
VEZ
MESTO V VOJVODINI
SLOVENSKI
FILMSKI
REŽISER
(RAJKO)
Konjske dirke
s koreninami
stoji tudi današnji hipodrom. Steza je bila glede na današnja pravila o gradnji konjeniških stez precej primitivna. Bila je prekratka in ni bila ravna, saj je imela celo dobre štiri metre višinske razlike. Čeprav to med obema vojnama še ni motilo dirkačev, pa je razvoj kasaškega športa po drugi svetovni vojni zah-
konjeniškega kluba Šentjernej letos kip “RJ° HO let, odkar so v Šentjerneju klt|0 ]1 Prve konjske dirke. Dirkalno in ja-l>l>ovir[Uštvo’ ki so ga Šentjernejčani ušli tiai' lcasneje, je preraslo v enega največjih iliib0Jv s,Pešnejših slovenskih konjeniških J ’ ki slovi tako po organizaciji velikih [Vljir ^ojj[j ^ni> kot tudi po tekmovalnih uspehih
•lofe^rncjčani so prve konjske dirke pred Sili {.pripravili predvsem zato, da bi preiz-V°nje, ki so jih takrat imeli v svojih h>oi|Sai ie ^i*0 t0 Pomcmbno predvsem z %1<1 arskega vidika, bolj kot s športnega. Nru*-? P™0 preizkušnjo je dala Kmetij-Si za Kranjsko, saj so tovrstni preiz-^i), ??r° vplivali na ceno konj, predvsem Č J.So bili na dirki med najhitrejšimi. jjirja,i jjfrnejčani se niso pustili dolgo nago-
irč ^“kega lepega dne leta 1885 so zaprli t» {P0 cesto proti Kostanjevici in odmer-lt|J‘kilo	------
N.T {°meter ler Pr' Grobljah postavili m°valci so svoje konje vpregli v la-P°tresač, poleg tekmovalca pa se je \ “Sedel tudi sodnik, ki je meril čas Sjas te.km°valcu posebej. Taka tekmo-St in? fraiala ce*° popoldne, prireditelji pa iSo ' te-Žav’ ko s0 zaPros‘,‘ okrajno gla-v Krškem, da je le-to z odlokom zapr-'ttiil? j3 ves promet. Seveda je to takrat po-Nijj 1 aa PO cesti niso smeli voziti vprege, ^'"pešačiti. Za avtomobile in motorje Scs Ct nj veljala, saj prevoznih sredstev, ki Vtt . i° naše ceste in uničujejo okolje, i ' *)‘*°' ^ ^tar,a Pr' Grobljah je vpre-,e'a do šentjernejskega trga, kjer je bilo 'ih J1*1 hitreje obrniti in potem priti nazaj La> ki je bil obenem tudi cilj.
po prvi dirki so prizadevni šent-^^‘.konjerejci dirko preselili na Bučar-h H0 n'k ob cesti, kjer so potem vsako leto So ? odmerili in zakoličili tekmovalno jVj’ Prej pa so morali pomagati last-
V	-Pospraviti seno. 20. junij, ko godujeta Sij? Ra.vel, je postal dan, za katerega so Jih, mjernejčani dvoje. Takrat so dirke in Jflt,, Ponavadi dežuje. Kljub težavam je JV.odbor ob izdatni podpori Kmetijskih Nirt rajcv Krško in Novo mesto priprav-tkni vse d° konca prve svetovne vojne. Po JeS°vo delo prevzelo leta 1920 ustanov-
V	rCnijernejsko Dirkalno in jahalno dru-Vae.mu je priključila tudi večina po-■ |L. ” in vplivnih Šcntjernejčanov.
JW* konj je bila ves čas močno povezana Jo 'Sl,a od vojske. Do konca prve svetovne
0 Pasemsko strukturo narekovale po-Vstroogrskc vojske, kasneje pa je svo-nji	postavljala starojugoslovanska voj-
* 'Vr°ma njena uprava, kije poskrbela tudi Vinilno službo. Vojaške potrebe so vale vzgojo lahkih in okretnih vlečnih
L
konj, ki jih je potrebovala artiljerija, oziroma jahalnih konj za konjenico. Med pasmami konj so prevladovali polkrvni tipi furioso -north star, angloarabci gidrani, lipicanci in arabska pasma shagya. Te pasme kmetom niso najbolj ustrezale, zato so po vojni za težko kmečko delo začeli vzgajati težje hladnokrvne konje, medtem ko so lahke konje redili predvsem za športne namene. Saj se je tisti čas tudi v Šentjerneju zbralo že precejšnje število navdušencev nad kasaškim športom, ki je v tem kraju pod Gorjanci že dobil domovinsko pravico. Leta 1924 pa so šentjernejski rejci dobili tudi prvega pravega kasača - od državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani so dobili Danka, čistokrvnega ameriškega kasača ljutomerske reje, ki so mu v naslednjih letih sledili novi plemeniti dirkači ameriškega porekla.
50-letnico konjskih dirk so Šentjernejčani leta 1935 praznovali še na starem dirkališču na Čampovem travniku, dve leti kasneje pa so dirkališče postavili na Gorensko gmajno, kjer
ZDRAVNIK RAZLAGA

mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Srčni spodbujevalec
Srčni spodbujevalnik in vožnja avtomobila?
Spodbujevalnik ni ovira za upravljanje z motornimi vozili. Prav tako mora bolnik uporabljati varnostni pas, saj so nevarnosti morebitne hude poškodbe v primeru prometne nesreče večje od poškodbe spodbujevalnika.
Kaj pa potovanja?
Vsak bolnik dobi po vsaditvi spodbujevalnika posebno izkaznico z osnovnimi podatki o bolniku in srčnem spodbujevalniku. Ker je aparat v kovinskem ohišju, lahko na letališču aktivira kovinski detektor.Pri tem ne pride do okvare spodbujevalnika, prav tako pa ni zapletov pri uslužbencih, če bolnik pokaže izkaznico spodbujevalnika.	(Konec)
• • •
Stane V. Sunčič
Holesterol in mi
Holesterol je najbolj znani predstavnik maščob v krvi. Že dolgo buri strokovnjake in pogosto zbuja veliko skrbi pri ljudeh, saj se je le redko kateri drug “sovražnik” tako globoko zapičil v zavest današnjega človeka.
V nekaterih državah so ljudi s preveč holesterola takoj zapisali med debele, požrešne in lene, holesterol pa proglasili za ubijalca številka ena sodobnega človeštva. Cele generacije so začele s strahom gledati na vrednosti holesterola v krvi,
misleč, da je vsaka vrednost nad normalo žebljiček v krsto. Prišlo je tako daleč, da proizvajalci slatin in raznih mineralnih vod celo ponujajo napitke za znižanje holesterola.
Kaj z nedeljskim kosilom, z govejo juho in s hrustljavo rumenorjavo piščančjo skorjo? Kaj s spomladanskim regratom in slanino? Bodo te dobrote odšle za vedno v pozabo? Zaverovani Amerikanci se z žalostnimi očmi in grenkobo v srcu odrekajo angleškega zajtrka, jajčne omlete s slanino. Tako hrano pustijo na mizi nedotaknjeno, kot tiste dame, ki se odrekajo omiljeni rezini torte pri dopoldanski ali popoldanski kavi in odpovejo revijo, v kateri so recepti za pripravo sladic. Vse to počno zato, da bi zmanjšali tveganje in količino maščob v krvi.
Alije torej res, da holesterol deluje samo negativno in da je le nadloga za človeka? Še zdaleč ne! Holesterol ima tudi številne dobre učinke in je potreben za normalno delovanje organov in organskih sistemov: stabilizira celično membrano, skrbi za kožo in varuje živce, pomemben je za rast možganov in formiranje imunskega sistema, potreben je pri proizvodnji spolnih in stresnih hormonov.
Kljub temu je treba paziti na holesterol. Pri antiholcstc-rolskih dietah se moramo zavedati, daje dietna hrana mnogo “lažja”, zato moramo paziti, da ne bomo jedli dvojnih količin hrane. Pri tem pomaga kontrola telesne teže. Vsakdo od nas bi moral enkrat tedensko na tehtnico! Zavedati sc moramo, da se večini ljudi sicer še ni prižgala rdeča luč kot znak nevarnosti, mnogim pa že dolgo gori rumena luč kot opozorilo.
Medicina ne želi strašiti ljudi, temveč le seznaniti s problemi in svetovati, kako nastalo stanje reševati. Končna odločitev je prepuščena posamezniku. Pravo vprašanje za današnjega človeka v razvitem svetu je: “Kaj in koliko jesti?”
S
praktični	K
praktični KRIŽ! praktični	A.
praktični	j
Zdravje v solati
Če še ne veste, koliko zdravilnih učinkov ima zelena solata, naj vam bo v pomoč le nekaj nasvetov. Dobrodošlo je, da pri vsakem obroku hrane jeste tudi solato. Nekaj listov solate pojejte tudi pol ure pred obrokom, ker s tem spodbudite delovanje prebavnih žlez. Za krepitev spolne moči si čim pogosteje privoščite zeleno solato, posuto s pšeničnimi kalčki. Če pa se opečete, na poškodovano mesto čim prej položite zelen solatni ali zeljni list. Če ste zaprti, redno jejte svežo solato v nekoliko večji količini kot navadno. Če pa se želite znebiti glavobola, pojejte vsak dan poleg rednih obrokov hrane po nekaj glavic solate s korenino vred. Začinite jih s soljo, z oljem in jabolčnim kisom ali limoninim sokom. Solata pri vsakem obroku, zlasti pa zvečer, je pravi balzam za živce. Vendar vedite, da je v zelenih zunanjih listih tridesetkrat več vitamina A in do trikrat več vitamina C kot v notranjih.
teval sodobnejšo in po vseh predpisih urejeno dirkališče, ki so ga Šentjernejčani dočakali šele leta 1979, ko je na Gorenski gmajni zasijal pravi 800-metrski hipodrom, zgrajen po vzoru tržaškega. Kasneje so objekt še nekoliko posodobili, tako da je steza postala še nekoliko hitrejša, zadnji rekord (kilometrski čas 1:17,2) pa je lani dosegel Marko Slavič mlajši z Dori Lobell.
Danes je šentjernejski konjeniški klub organiziran tako, da ga vodi 9-članski upravni odbor, organizacijski odbor, ki pripravlja velika tekmovanja, pa ima 20 izredno aktivnih članov. Pri sami izvedbi pa pomaga še več kot 100 ljudi. Klub ima na svojem spisku 150 članov, vendar je od teh približno četrtina neaktivnih. Tudi tekmovalno moštvo je precej množično, saj na šentjernejskem hipodormu redno vadi okoli 20 konj, 25 lastnikov ima licence oziroma tekmovalne knjižice, in čeprav se vsi še niso kvalificirali na tekmovanja, najboljši posegajo po najvišjih mestih na domačih in tujih tekmovanjih. Od treh Šent-jernejčanov, ki so pred leti opravili trenerski tečaj, pa je aktiven le Jože Darovec. Sicer v kasaškem športu velja pravilo, da lahko vadi ostale in je mlajšim mentor tisti, ki je na uradnih tekmovanjih dosegel najmanj deset zmag, takih pa v Šentjerneju ne manjka, zato se po 110-ih letih tekmovalnega konjeniškega športa ni treba bati, da ne bi proslavljali tudi 125-letnice.
IGOR VIDMAR
Venec s sadjem
Za paljeno testo potrebujemo 3/8 1 vode, 75 g masla ali margarine, ščepec soli, 225 g moke, 4 jajca in pol žličke pecilnega praška, za nadev pa 400 g sladke smetane, 150 g jedilne čokolade in 500 g različnega sadja. Najprej segrejemo smetano in v njej razpustimo na koščke nalomljeno čokolado. Ko zavre, odstavimo in postavimo najmanj za 5 ur na hladno. Za paljeno testo pristavimo vodo, maščobo in sol, da zavre. Naenkrat vsujemo v vodo moko in jo mešamo, da se sprime v cmok. Potem cmok testa preložimo v skledo. Eno za drugim primešamo jajca. V ohlajeno testo zamešamo še pecilni prašek. Testo napolnimo v vrečko s širokim nastavkom za brizganje. Na pekač, obložen s peki papirjem, nabrizgamo venec s premerom 18 cm. Okrog tega venca nabrizgamo tik ob zunanjem robu še en venec. Na venec nabrizgamo 10 kupčkov. Venec pečemo 40 minut pri 200° C, pečenega vodoravno prerežemo in pustimo, da se ohladi. Stepemo čokoladno smetano in prerezani venec napolnimo s smetano in koščki sadja. Potresemo s sladkorjem v prahu.
b
Cas
za potaknjence
Okenske in balkonske rastline v avgustu za krajši čas nekoliko zastanejo in počivajo. To je najprimernejši čas za rezanje in vzgojo potaknjencev. V avgustu se kroji uspeh za naslednje leto pri celi vrsti okrasnih rastlin: pelargoniji, begoniji, bršlinki, fuksiji - vendar pod pogojem, da so potaknjenci pravilno pripravljeni. Režemo jih takrat, ko rastline ne cvetijo, in to čim bližje kolenčkom, saj tako prej odženejo nove korenininice. Potaknjenci naj ne bodo preveliki, obvezno pa morajo biti na odrezanem delu zasušeni, sicer obstaja velika verjetnost, da bodo zgnili. Narezane pustimo nekaj dni, jih po možnosti za trenutek namočimo v poseben stimulator rasti korenin, na primer neokor, in šele potem posadimo. Lončki s potaknjenci morajo potem biti na primerno svetlem mestu, ki pa je zaščiteno pred direktnim soncem. Večkratno oroševanje jim posebno dobro dene. Pred koreninsko gnilobo jih nabolje obvaruje s previcurom ali octavom razkužena zemlja.
Cirkulacija -priprava tople vode
Sistem cirkulacije omogoča kroženje primerno ogrete vode v celotnem sistemu za pripravo tople vode. Potrebno je vgraditi povratni vod, ki povezuje cevovod tople vode pred zadnjim iztočnim mestom s hranilnikom toplote. Kroženje vode v sistemu je lahko naravno ali prisilno. V primeru, da uporabljamo prisilno kroženje, je smotrno, da črpalka deluje načrtovano, saj v času največje porabe voda sama kroži po sistemu, v času mirovanja (ponoči) pa cirkulacija ni potrebna. Tako naj črpalka deluje eno ali dve uri pred največjo jutranjo ali večerno porabo. Uporaba cirkulacije ima to slabost, da se toplotne izgube v sistemu povečajo za približno 30 %. Pri razmišljanju in odločitvah o racionalni rabe energije v vašem domu so vam lahko v pomoč energetski svetovalci z brezplačnimi nasveti in predlogi. Najdete jih v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608 62 050, int. 202, Črnomlju, tel. 068 52 040, in v Novem mestu, tel. 068 28 866.
jSMSSI]
, *

flp pp&teljO]]
§ JOŽICA
9PVfl ARDIOAČKA

NOVOMEŠKO KOPALIŠČE “ŠVIMŠULA” - Vteh vročih poletnih dneh se verjetno marsikateri starejši Novomeščan spominja prijetnih dni, ko so se še lahko ohladili v Krki. Na Loki je nekdaj stalo mestno kopališče, kjer seje zbirala novomeška mladina vse od konca šole v začetku julija pa do konca poletja. Seveda so se tu kopali tudi ostali Novomeščani. Urejeni so bili trije bazeni, dve skakalnici in kabine za preoblačenje. Tudi na jezovih ob Seidlovem mlinu in žagi so se zbirali kopalci, nekateri pa so čolnarili s sandolini. Mestno življenje in vrvenje seje poleti preselilo h Krki. Danes si oh tako onesnaženi reki tega skoraj ne moremo več predstavljati. (Ivica Križ, kustodinja Dolenjskega muzeja)

Prazna vera - Mora je coprnica. Nekega dečka hodila je tlačit skoz okno s toliko silo, da je bil že podoben mrliču. Pater Matevž pride ga blagoslovit, prinesši sabo razne posvečene brkljarije in ga - ne ozdravi.
Coprnica Meta - Pod Goro slovela je naj bolj coprnica Kra-njčanovka (Meta). Spremenivši se v kroto hodila je mlezt krave. Hlapci ujamejo kroto ter jo denejo v ogenj in drugi dan bila je Kranjčanovka vsa opečena - še pred smrtjo vsa krastava, gnjusno nagrbančena.
Kaznovana goljufija, a ne pri barantiji - Goljiifijo kaznuje bog vidno že na tem svetu z naglo ali grozno smrtjo ali kako drugo silno nesrečo, ki se pripeti goljufu kmali po storjeni sleparil Za posebno grešno prevaro imajo prestavo mejnikov, seč tuje kmečke hoste in sploh vse kar se tiče ležeče posesti. Kjer je barantija, pogajanje etc. ne sledi božja kazen, kajti se da človek prekaniti vidoma ali vedo-ma, iz neumnosti etc.
Infamna pravda - Fant pije zvečer sam z ljubico v hramu, fantje hudi na tako kurbanje sploh, kakor da bi bili bog ve kako sramožljivi, ego so kurbirji skoraj brez izjeme vsi. Posebno se jezil na grešno drugovanje unih dveh nek že bolj postaren dečko, ki je bil sam zaljubljen v ono žensko. Dogovor. Prijatelj grešnikov gre najprej k hramu in ga prosi, da mu odpre in da malo piti. Ko mu odpre, prime ga falot za vlase in vleče med druhal, ki ga grozovito omlati. Krivci bili obsojeni se ve da: izgovarjali so svoje divjaštvo naj bolj s tem da so planili nanj, ker uči skušnja, da taki kurbirji po noči ne le kavsa-jo, ampak tudi kradejo. To je velikokrat res in tudi ta ljubček bil je že kaznovan pred radi kradeža.
Pretepaška kultura z Gorenjskega - Pretepi se sploh silno množijo na Dolenjskem, dostikrat s krvavim završetkom. Ta kultura priromala z Gorenskega bivši pred do malega neznana kakor i na Hr\'aškem.
Bilo je še v času Avstro-ogrske, ko so pri nas gradili železniško progo od Novega mesta do Karlovca. Pri gradnji so sodelovali tudi češki inženir-
ji, ki so sc, kakor je napredovalo delo, selili iz kraja v kraj. Ko so graditelji prispeli do neke vasi, so se nastanili v tamkajšnji gostilni, kjer so domače hčere, ki so se jim češki gospodiči kar dopadli, kmalu začele pobirati češke besede, čeprav so marsikatero precej po svoje obrnile.
Nekega dne sta šli starejši hčeri na njivo proti sosednji vasi in misleč, da ju nihče ne sliši, govorili, kako bi obrnili češke fante. Tako sta se zatopili v pogovor, da nista opazili, da za njimi stopa France, ki ju je mimogrede došel, slišati pa ga tako nista mogli, saj sta se ob vnetem čebljanju še glasno smejali. France, ki mu je bila mlajša, Urška, kar precej všeč, a ji tega še ni odkril, si ni mogel kaj, da se ne bi potuhnil in vneto prisluškoval njunemu pogovoru.
Pa so gostilniški ponavadi
dobro jedli in ve se, kako je s prebavo, če človek poje preveč dobrega. Francetovo nesojeno izvoljenko je začelo napenjati. Ker je bila prepričana, da sta s sestro sami na poti, je vetrovom, ki so se nabrali v njej, pustila prosto pot in precej glasno so zapustili njeno lepo telesce. Kar ponosna je bila na svoje dejanje pred sestro in v smehu je pripomnila: “Prva ardigačka,” kar naj bi po češko pomenilo prvi prdec.
In potem so se ardigačke nadaljevale. Ko pa je dekle spustilo četrto, France ni mogel več zadrževati smeha in dekleti sta
ga opazili. Urškin obraz je v hipu zalila kri. Pa ravno Francelj jo je moral slišati, kije bil precej postaven fant in lepega obraza, zato je marsikatero dekle iz vasi gledalo za njim in tudi Urški je bil všeč.
“Kako dolgo že hodiš za nama?” je komaj izdahnila Urška.
“Od prve ardigačke naprej,” se je, še predno je kaj pomislil, možato odrezal Franc.
TfPCfl S-
SKORAJ POROČfHA
Bila sta že precej dolgo skupaj in le nekaj dni je še manjkalo do njune poroke, ko je Milka prvič prespala v Tinetovi sobi. Proti jutru, ko jo je Tine s fič-kom peljal domov, sta imela oba nekoliko slabo vest. Upala sta, da ju ne bo nihče videl, saj strupeni ženski jeziki na vasi iz malenkosti naredijo celega hudiča.
ne bi mati zbudili in videli, da
hčere ni.
Smola. Ko sta pripeljala do železniškega prehoda, so jima pot zaprle zapornice, ki se jih je dalo zaobiti po razdrapanem kolovozu, vendar .prav varno tako početje ni bilo. Vendar tako zgodaj so zapornice ponavadi kar dolgo spuščene, Milka pa bi bila rada čimprej doma, da se
“Morda pa vlaka še ni in bi vseeno poskusila naokoli,” je predlagal Tine, Milka pa je odprla vrata in prisluhnila v poltemo, če je morda vlak že blizu.
Prav takrat pa je gospodinja iz domačije poleg železniškega prehoda, ki se je odpravila še pred službo pomolsti krave, na dvorišču našla kokoš, ki je zvečer zamudila v kokošnjak. “Kje pa si bila celo noč, ti kurbeti-na?” je ženska nadrla kuro.
Milka, ki je slišala gospodinjo, ne da bi vedela nad kom ženska kriči, se je hitro oglasila: “Pri Tinetu. Pa saj sva že skoraj poročena.”
A KNJIŽNA POLICA
Modrosti dobre stare mame
Skorajda vsak nosi v svojih spominih tudi stare mame in očete, ki so nas s svojim mišljenjem, besedami in dejanjioplemenitili in obogatili, pa čeprav se tega pogosto zavemo šele, ko jih nimamo več. V današnjem -bolj ali manj uspešnem - iskanju smisla lastnega bivanja, pa se človek pozabi ozreti vase. Vsak namreč nosi trdno zakoreninjene modrosti in videnja svojih prednikov, ki lahko pomagajo živeti. Da se jim za vse dobro vsaj malo oddolžimo, je Ivanka Čadež sklenila, da bo s pisano besedo oživela nekaj njihovih v dolgih stoletjih preizkušenih resnic. Tako je nastala knjiga MODROSTI DOBRE STARE MAME, ki je pred kratkim izšla pri idrijski Založbi Bogataj.
Kol pove že naslov knjige, je pisateljica v naš čas povabila eno izmed modrih, dobrih starih mam. S tem noče reči, da bi bili stari očetje manj pametni, saj so bili prav oni dolga tisočletja nosilci duhovnosti, pač pa se babice nikoli niso naveličale pripovedovati, ponavljati, vzgajati in opozarjati. Tako se lahko bralec skozi vseh 182 strani dolge knjige zabava ob razmišljanjih “neke” stare mame, ki tukaj in sedaj, skozi svoje spomine, odgovorja na naključno zastavljena vprašanja.
In kdo ji jih postavlja? Mlad, nekaj čez 20 let star kmečki fant Gašper, njen vnuk seveda, ki se nikakor ne more brez težav vključiti v svet odraslih in nasploh v življenje. Zelo je razdvojen v sebi, nezadovoljen s sabo in s svetom, v katerem živi in
janja. Glavni junak Gašper pa nam s svojo zmedeno prisrčnostjo in od ’n tosljo hitro priraste k srcu. Na k°nf“ sklene in sam pri sebi priseže, da
tl dam pit	--- i
od sedaj naprej živel bolj živo m F' Joslei. Morda si bo to oblju-
no kot doslej. ,.w.—-------- M
bil še kdo, ki bo prebral knjigo Mo-
drosti dobre stare mame.	nk,
LIDIJA MUrN
čaka, da mu bo nekdo povedal, kaj je smisel njegovega življenja, kaj je prav in kaj narobe. Motijo ga ustaljene navade, družbene norme, ki jih tudi sam, ne vedoč zakaj, izpolnjuje..., skratka upornik z nešteto razlogi.
V njegovi glavi sc porajajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Toda vsakič, ko se umiri in razmišlja, se vsaj z medlim spominom zadene ob modrosti stare mame, ki so odgovori na njegova vprašanja. Z njimi največkrat sicer ni zadovoljen in se pritožuje, da niso konkretni, ker mu babica v glavnem “postreže” s pregovori in modrostmi, npr. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri; za storjena dejanja si odgovoren predvsem sebi; vsak si mora pomagati sam, vendar skupaj z drugimi in z Bogom; kdor čaka, dočaka; zarečenega kruha se poje več kot pečenega itd.
Toda ravno v teh pregovorih se skrivajo stare resnice, ki živijo še danes, in katere potem tudi Gašper spozna “za prave”. Avtorica Čade-ževa je zgodbo oblikovala v glavnem v obliki dialogov, ki so pogosto duhoviti, kar prispeva k živahnosti doga-
Rasti z otrokom
Otroška leta so temelj življenja vsakega človeka, zato je zelo pome bno, kako jih preživi. O tem, da 4 odnosi med starši in otroki lahko F k celovitosti in sreči, govori pnF? knjiga z naslovom RASTI Z u ’ ROKOM, angleškega avtorja dr. o vida Fontane. Knjigo jev slovenj prevedel Davorin Flis, izšla paJeP ljubljanski založbi Ganeš.	■
Otroštvo je odločilna dob3’ J nas zaznamuje za vse življenje den človek stopi v svet odraslih m bi pravico do lastnih odločitev, sa stojnih ravnanj in odgovornosti je, se mu kot v “tabulo raso že F. šejo vtisi iz otroštva. Te pa v najl.z meri prispevajo starši. Knjiga K otrokom govori o najpomembnej in morda najtežjem poklicu cl°
- o starševstvu. Zanj nihče ne za neke formalne izobrazbe, starsi morajo naučiti kar sami pogosto I šele iz lastnih napak. David Foni pa hoče staršem to nalogo o aj jim pomagati in sicer tako, da P stavi glavne smernice vzgoje- .
Brez bojazni - Fontana ne pedagoško obarvanih naukov o kaj je pri vzgoji prav in kaj narod ’ ^ je za otroka koristno, kaj nevar -dobro, kaj slabo. Presega sterW ' o starševstvu, ki je zgolj odgov°r"
eeovori pa o starševstvo«
o starševstvu, ki je zgoij uu6- ■ - ^ naporno, spregovori pa o starse 0t-ko pride do sožitja.med starsi j roki, ki so “lahko čudoviti druza > . na dolgem odseku življenjske F ncirnif‘in n n m evnio VCdriflOj
joti-
na uoigem ouscku Darujejo nam svojo vedrino- 0 mirjenje, smeh, ljubezen,
in nrtm ntlnirain nOV3 obZOfJ •
mirjenje, smeh, ljubezen,p'*J q^0’ in nam odpirajo nova obzorja, ci so tudi veliki učitelji. Njrnov'^ F. ^ tan pogled na življenje nas spo -<
da pričnemo tudi sami gledati "a
hr\li ci/t»7P niihnVM odOftOSt 23
svet
nove
cia pričnemo luui sam t, bolj sveže, njihova odprtost ,Q izkušnje in načrte nas oPozarja’ vih čarodejen je svet in koliko nJ » j. skrivnosti lahko še odkrijemo..- 'pJe poveduje David Fontana, ki1 «jU več kot 25-Ietne izkušnje na P® otroške psihologije in Pr^aCknjjgO duhovne rasti in je avtor 15 teh temah.
teh temah.	. a,o v
Knjiga Rasti z otrokom je z
prvi vrsti namenjena vsem •> j. ^
prvi vrsti namenjena vsem • pametno pa jo je prebrati tu Njen namen je zelo prepros jn
rsjen namen je zeiu	- u i
zati vedenja o dobrem staršev povabiti vsakega, da pri VZR°| *nost-čim bolj v skladu s svojimi zrno a mi. Naj vam bodo vaši oRo^^ijpN
Na cesto vrženo čitalnico je prijazno sprejela pod svojo streho gostilničarka Jožefa Skaberne, lastnica gostilne Pri zlatem levu. Tako so 10. februarja 1872 organizirali že drugo predpustno veselico s petjem, govori in plesom. “Posebna čast in zahvala gre gospej Skobemetovi, ki bode tudi za to zabavo, kakor je za prvo radovoljno in brez plačno odstopila prostrano nadstropje svoje luše. ” Na žalost prostori v gostilni Pri zlatem levu niso bili primerni za čitalniško dejavnost.
V članku “Naše narodno socialne razmere ali kakšno je narodno življenje?" v Slovenskem narodu 3. januarja 1872 novomeški dopisnik ugotavlja: “Pred kakim letom in še prej je novomeška čitalnica med prvimi odlikovala se živahnim delovanjem za narodno reč, zlasti pa pogo-stoma predstavljala gledališke igre /.../. Od kar pa je čitalnica po spletkah nekaterih takojšnih nemškutarjev bila nenadno iz primernega jej stanovanja vržena in morala začasno umakniti se v pretesno domovanje, kjer ni j mogoče napravljati nobenih veselic za več deležnikov, od tistega časa bolj tiho živimo."
Matjaž Ternovee
Društveno življenje v Novem mestu
11	v obdobju 1865 do 188»
li tudi v okoliških krajih, posebno v Dolenjskih ^ ^, cah. Tu je bil zelo aktiven Franjo Zamids, s
^dporfi*
can. ru je dii zcio aKiivcn rranjo za"’1""’ a ^ pokoju. Novice so v letu 1874 ob njegovism drugim v nekrologu zapisale: “Bil je velik l>° < ^
Narodnega doma, ker ga ni podpiral samo den“rnJaroi'
pak tudi z delom. Sam je nakupil ves les za stres],	plo
nega doma ter potem ko se je strešje v Toplicahs- .-al)i sam priskrbel tesarja ter nadziral in vodil delo. * V “Ja
“Preimeniten korak na poti napredka”
V takšnih okoliščinah se je porodila ideja, da bi si zgradili lasten dom. Njen največji zagovornik je bil dr. Žiga Bučar, ki “zares neumorno dela vse napore, da bi naš narodni zavod čim prej prebudil iz medlenja”. Na občnem zboru 8. decembra 1872 so izvolili nov čitalniški odbor in za predsednika je bil izvoljen dr. Žiga Bučar. Ideja o izgradnji Narodnega doma je dozorela. Na silvestrski veselici tega leta je pozdravil “g. predsednik navzoče občinstvo, ter obenem oznanil preimeniten korak, katerega je čitalnica baš te dni storila na potu napredka. V sredi mesta blizu tiga je namreč kupila selišče in na njem baš na novo gradeče se pohištvo z 1300gld. Društvo bode tedaj dalo po svojem okusu sezidati si lastno domovanje. In da se pokrijejo stroški katerih bode čitalnica okoli 6 -7000 imela pri tem podvzetji ima se po odborovem sklepu
izdati 300 dolžnih pisem po 24 goldinatjev, katerih prejemniki naj bodo mesečno plačevati po 1 gld. Tako bode vsakemu narodnjaku mogoče udeleževati se tega pre-važnega narodnega uma in prej ko v enem letu bomo Novomeščanje med vsemi Slovenci prvi imeli svoj Narodni dom.” Na seji 2. januarja 1875 so sklenili z namenom, “da bi narodna čitalnica dobila potrebno kvoto denarja za zidanje lastnega doma dobijo dve menjici za 500gld. in se s podpisom obvežejo, da bojo dolg v treh mesecih vrnili”. S tem so si zagotovili osnovno glavnico.
Dokončen načrt, po katerem se bo zidal Narodni dom v Novem mestu, je prinesel dopis Slovenskega naroda 1. februarja 1873. Čitalnica sporoča, daje kupila dve hiši v ulici, ki poteka vzporedno z Glavnim trgom (danes Sokolska ulica). Stroški za gradnjo so se dvignili in sedaj znašajo 8 - 10.000 gld. Ker čitalnica nima lastnih sredstev, mora denar “jemati na posodo” in da ga bo lažje dobila, ga bo razdelila na več upnikov. Najmanjši znesek posojila lahko znaša 25 gld. Posojilo se lahko izplača v mesečnih obrokih in sicer v prvem mesecu 2 gold., za vse ostale pa po en goldinar. Ko je izplačana vsa vsota, dobi posojilodajalec v roke dolžno pismo. S sproti zbranim denarjem se bo financirala izgradnja Narodnega doma. Čitalnični odborniki so se “nadejali živahne podpore od tukajšnih društvenikov čitalničnih, gorečih za podvzetje in kar je še zlasti brezplačnega dela, kakor tudi veliko daril v denarjih zagotovljenih, sme se pričakovati, da bo zidanje kolikor naraste zmerom več vredno nego posojilo, ki se bode do tistega časa potrebovalo”. Ves dolg bo “vprvi vrsti na poslopje intab-uliran”, če bodo upniki tako zahtevali. Dolg se bo začel
vračati dve leti po slovesni otvoritvi, po istem vrstnem redu, kakor so upniki dajali posojilo. V zadnji točki so določili, da kdor bo dal posojilo, vredno najmanj 25 gld., se bo kot “ustanovnik v nalašč za to osnovano knjigo vpisal”, če je ta “daritelj zunanji postane dosmrten brezplačen častni ud”.
Odločitev za izgradnjo lastnega doma je bila povsem logična, če je hotela čitalnica normalno delovati. Ves opisani finančni načrt je bil na izredno trhlih nogah, odvisen od dobre volje drugih. Zanašali so se na domoljubno čustvo vseh narodnjakov na slovenskem etničnem ozemlju. Pri načrtovanju niso vzeli v račun dejstva, da se Narodni dom gradi v izrazito gospodarsko zaostalem prostoru in v letih najhujšega nemškega pritiska, pod katerim je tudi domoljubna radodarnost presahnila. Sama čitalnica ni imela lastnih sredstev, saj ji na primer že v letu 1869 ni uspelo ustvariti niti toliko dohodkov, da bi lahko pokrila svoje stroške. Zato je izdala prošnjo za prostovoljne prispevke, s katerimi je zbrala 60 gld. in 30 soldov. Darovalo jih je devetindvajset članov.
Začelo seje z velikim navdušenjem
Začetno navdušenje za zidavo Narodnega doma je bilo vsesplošno. Časopisi so bili polni pozivov vsem rodoljubom, da bi priskočili na pomoč. “Vtu namen se odličnim rodoljubom po Slovenskem že razpošilja način po katerem se namerava zidanje bode z neznatnim po-žrtvovanjem lahko skazovali odličen čin rodoljubnosti.” živo zanimanje za izgradnjo Narodnega doma so kaza-
so obljubili poleg izdatne denarne podpore tu'
j i «	*	•, lesa .
nam bodo darovali lepih smrek in potrebneg pohištva, ter da ga bodo brezplačno posekah i
splavili do Novega mesta”.
kdaj
Navdušenje je bilo zelo veliko in napove^’.^. bodo zgradili Narodni dom, so bile več kot Pr neslovenski Narod je 25. maja 1873 poročal, da slopje menda dograjeno v dobrih dveh mesecih, ta zidarski mojster, ki ga je naredil po orisu ^ r stavbarja g. A. Kupper-u samo po sebi napcP na<jrt Novem mestu.” V istem časopisu je opisan |u Narodnega doma, ki ni ohranjen. “Po že n	^/ti
načrtu bode Narodni dom odlično poslopje- ,eih
nadstropju dvorana deset sežnjev dolga, pou
sobi za branje. Pri tleh prisrčen prostor za g°' ■ r0fi stunovulišče za krčmarja. Prikupljen je zdaj tu n y ^aj3
vrt, v katerega obrežij bodo kegljišče in ledenica-	| ji-
1873 so že tretjič spremenili znesek potreb11 1 nurjev, ki bodo potrebni za izgradnjo Narodncg j8?3 Število je sedaj dosegla višino 25.000 gld. 9. Ju ^clj1" jc vsa stvar prišla tako daleč, da so pol kamen. Ob koncu vseh slavnostnih govorov je ^ ^oC-predsedmik vzel kladivo in trikrat vdari v kai>	afo4
Vzdigni se Narodni dom na čast Slovanstvu,' P ^ jj-jštv’° nega napredka. ” Dva dni kasneje je Dramam'11 j^r naredilo predstavo “Na kmetih” s petjem v11 jotF jih, katere dobiček je šel za gradnjo Narodncg Podobno gesto so v letu 1874 naredile Nar<> ^jta' niče v Rojani, Metliki in Gorici. Skupno so c niče darovale 197 gld. in 46 krajcarjev.
PISMA BRALCEV » PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Pismo iz Amerike
Vabite nas v državo, ki ie vedno bolj majhna in ^sna ter razprodana”
S>vcncc v Kanadi zanima, ali bo sanan'Ja dobila kakšen košček bode-.? torle' Približno 50 let je z l07,Jcjr| ln materialno podpirala JP^eno zemljo s kulturno za-la,.™11 ijudmi in če bo BiH posta-vTst?r°Sloina država, je to v prvi J- • izmota Za Slovo ni in I f* *nn ip
samnct • °l0vcn,Ja priznala Bil I za niso K,TJn? državo, saj na Balkanu airniaiT n'k°Ii priznani kot narod, Bode,*? °stanki Turkov. Tam živi odst 5 Srbov'15 odst. Hrvatov, 10 bibiin narodnosti, 40 odst. naj jc min i Usil!nanov-15 odst. njih pa Pravflno3 ?nšl° *ja '■ogalno. Ali je lično J10’ da scdaj to turško fana-mi e. atnc z ^agriženimi balkanski-
li^Sko^iuJot^iana.Balkanu
,.e.rlkanci, Angleži i ccvik;,21 s,oldi pamet. Nas izseljei rriovvnE ^ra8‘ rojaki, pridite d(
Hovvl!C: 'T>ragi rojaki, pridite do je veHn°Vi? Slovenijo!” Kako, če p: hzn, i° b°lj majhna in tesna, te tajKana! Naj se ve, da tisoči IvRosla ln vedo, kaj je narobe ieCav'J° m z vsem Balkanom, Tnezr.J3r,av'l' in trdnih voditelje
lib°nboneekkH M‘Ča’ Ali-ek,’"
lu-k, da st na moji stran
TrUGE: GASI1 pRAZNOVA
vaffiGE-V nedeljo
Pn rinl/\i/nn
ŽELKO LOU1 Toront
Več razlag, zakaj pri nas izumirajo polhi
Biološka znanost ob tem spi poljšje zimsko spanje
Polharji, zlasti starejši in bolj izkušeni, ugotavljajo, da je vse manj polhov. Lov nanje ni bila le strat polharjev, marveč dokaj donosen posel. Bolj izurjeni polharji so v eni lovni sezoni nalovili toliko polhov, daje število njihovih kož zadostovalo za pošteno jakno ali celo plašč. Polhovo meso je, kot vemo, izredno okusno, polhovi masti pa so že nekdaj pripisovali zdravilno moč.
Sedaj, ko so polhi že prava redkost, sc polharji sprašujejo, čemu polhi tako naglo izumirajo. Gotovo ne zavoljo tega, ker jc sedaj več polharjev, ki bi s pretiranim lovom iztrebljali polšji rod. Tudi polharji so že prava redkost. Le komu se še dandanašnji ljubi vstati kmalu po polnoči in prehoditi po temnem gozdu več kilometrov in pregledati pasti. Komu se še ljubi plezati po drevesih, bezati v deblo in polhe loviti v zavezan rokav suknjiča kot nekoč.
Prišli smo torej do polšjega paradoksa: “Manj polharjev, manj polhov”. Tega si ne polharji in ne biologi ne znajo z gotovostjo razložiti in dojeti. Polharji sicer imajo svojo razlago, ki pa ni dokazana. Trdijo, daje bil pospešen lov na polhe vzrok, da so si preganjani polhi našli nove votline in se tam znova kotili. Omenjajo celo, da so bili starejši ali celo “betežni” polhi lažji plen polharjev in da je bil tudi lov svoje vrste selekcija polšje zalege.
Tako polharji, biološka znanost pa o izumiranju polšjega rodu spi polšje zimsko spanje.
JOŽEF ŠKOF
V Slogi sledimo tej besedi
Skupina za samopomoč Sloga na Mirni deluje 2 leti - Zanimanje raste - Na začetku 3 člani, danes 13
Sem članica skupine za samopomoč Sloga z Mirne, katere idejni vodja in ustanovitelj je dr. Jože Ramovš, ki meni, da so starim pri zadovoljevanju psihičnih potreb takšne skupine z voditeljem potrebne. Skupino Sloga je pred dvema letoma osnovala socialna delavka Andreja, na prvem srečanju pa so bili trije. Sedaj šteje skupina 13 članov in imamo svojo himno, ki jo jc napisala socialna delavka Anica. Dobivamo se vsak torek dopoldne
POPRAVEK
Mojemu pismu “Naši mejniki” v 32. št. Dolenjskega lista je zagodel tiskarski škrat. Zadnji del tretjega odstavka bi sc moral pravilno glasiti: ...da smo imeli ljudske množice, ki so vpile: “Življenje damo, TVsta ne damo” in niti enega, samega človeka, ki bi zavpil: “Življenje damo, Savudrije ne damo.”
MARKO POLENŠEK PRIPIS - Uredništvo se avtorju in bralcem opravičuje za napako.
CESTA R-330 VELIKA REKA - RADEČE
LITIJA - Ministrstvu za promet in zveze je bilo predlagano, da začne postopek za pridobitev ustrezne dokumentacije za rekonstrukcijo ceste R-330 in da se vključi v program za leto 1996. Cesta R-330 Velika Reka - Velika Preska - Sopo-ta - Zagrad - Radeče bi omogočila hitrejši razvoj podeželja z povezavo gospodarskih centrov in večjih podjetij v njih (Papirnica Radeče, Lesna industrija Jagnjenica v tranzitni povezavi z Ljubljano). Omenjena cesta predstavlja krajšo pot povezave Posavja z Ljubljano in je strateškega pomena ob zaporah glavnih povezav prek Zasavja in Trojan v primeru plazov in drugih naravnih nesreč, ki so na tem območju pogoste.
in se pogovarjamo o raznih doživetjih, starih običajih, skupaj praznujemo rojstne dneve, ob novem letu obiščemo naše znance v domovih starejših občanov... Naše vodilo pa je premagovanje osamljenosti in krepitev medsebojnih odnosov.
Ob pomembnih praznikih obiskujemo podobno skupino iz Trebnjega, skupaj nastopamo in hodimo na izlete. Tako smo si oglevdali že stiški samostan, Muljavo, Žužemberk, Dvor, letos spomladi pa smo bili v Šmartnu pri Litiji, na Bogen-šperku... Povabimo tudi razne goste: o mirnskem gradu nam je razlagal g. Martin, o KS Mirna g. Tomažin, ga. Lazarjeva nam je pripovedovala o Društvu upokojencev Trebnje, pisateljica Anica Zidar nam je predstavila svoje delo in uspehe, Franc Režun pa knjigo Naši kraji ter Znamenitosti dolenjske pokrajine. Vsakemu, ki nam popestri monotonost vsakdana, najlepša hvala.
TILKA KAJNČ Mirna
OŽIVLJANJE ITASA
RUDNIK PRI KOČEVJU - V tem kraju je pred časom imel sedež in je deloval Itas, podjetje za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov d.o.o., ki sojo trije ustanovitelji spremenili v firmo Itas - PTI, Podjetje za proizvodnjo, trgovino in inženiring d.o.o., ki ima sedež v Kočevju. Ustanovitelji so svoje akte uskladili s predpisi o gospodarskih družbah in v tej zvezi spremenili svojo dejavnost s proizvodnjo karoserij za vozila, proizvodnjo prikolic in polprikolic in vrsto drugih proizvodov. Delovanje omenjenega podjetja in še nekaterih drugih kaže, da se je v neki meri začelo oživljanje proizvodnje, vendar s povsem novimi ustanovitelji.
PO 43 LETIH SPET SKUPAJ - V soboto, 5. avgusta, smo se prvič po 43-ih letih srečali učenci in učitelji šole v gospodarstvu raznih strok v Sevnici. Od 39 učencev jih živi še 34, od 21 učiteljev in strokovnih predavateljev pa še 5. Najmlašji je sedaj star 60 let. Zbralo se nas je 30, po toliko letih pa se nas veliko ni prepoznalo. Smo generacija, ki se je v letih 1949/1952 učila raznih poklicev: največ je bilo mizarjev, krojačev, šivilj, strojnih ključavničarjev, kovačev, kleparjev, modelarjev kopit, kolarjev, mesarjev, frizerk, pekov in vrtnarjev. To je tudi 3. generacija po 2. sv. vojni, ki je v svojih mladostnih letih zaradi prisilnega izgona v nemška taborišča veliko pretrpela, a je kljub temu z veliko truda dala družbi opazen prispevek. Ta šola za gospodarstvo je bila v času usmerjenega izobraževanja ukinjena, pa bi jo bilo dobro v spremenjeni obliki oživiti. Na srečanju smo se spomnili tudi vseh umrlih sošolcev in učiteljev in jim na grobove odnesli šopke cvetja, vsi pa smo bili presrečni, ker smo se zbrali. Na sliki: učenci šole za gospodarstvo v Sevnici, generacija 1949/52, slikana pod sevniškim gradom, junija 1952. (Reprodukcija fotografije: Atelje Kiderič iz Sevnice.) (Janez Blas)
Krški invalidi vsak dan v Toplicah
Plavanje je zdravo
Že tretje leto invalidi občine Krško pasje dni izrabljamo za zdravljenje v Šmarjeških Toplicah. Vsak dan nas v zgodnjih jutranjih urah Jože Mirt, naš prevoznik kombija, pobira od Senovega do Krškega, Leskovca in Velike vasi. Ker je kombi z zasilnimi sedeži pretesen, pomaga s prevozom tudi Tone Pleterski, predsednik društva, s svojim osebnim avtomobilom. Tako se nas zbere tudi več kot 20 vojnih invalidov, ki se zdravimo v topli vodi. Število vsako leto narašča, tako da bomo morali prihodnje leto najeti kar mali avtobus. Invalidi smo z vsem zelo zadovoljni. V toplice pridemo zjutraj, ko je voda v bazenu še kristalno čista irr lahko mirno zaplavamo. Do 12. ure, ko se odpravimo domov, se naužijemo kopanja in sončenja v svežem ozračju in okrilju mogočnih dreves. 4 do 5 ur vsak dan nam popolnoma zadostuje in učinki zdravljenja so že tu: popustile so bolečine v ožilju, krči v nogah, zelo se pohvalijo sreni bolniki, ki so imeli operacijo by - pass na ožilju, revmatični bolniki, posebno ugodno pa voda vpliva na splošno počutje in lahkotnost gibanja. Zato se invalidi občine Krško lepo zahvaljujemo Zdravilišču Šmarješke Toplice, ker so nam omogočili to zdravljenje z najnižjo možno ceno za kopanje, rezervacijo prostorov za sončenje ob bazenu in druge ugodno-
DANA POTOKAR Društvo invalidov Krško
CESTE TERJAJO OBNOVO
DOBREPOLJE - Novo občinsko vodstvo si prizadeva, da nekatere krajevne ceste prekategorizira v regionalne, zanje bi v prihodnje skrbela država, druge vaške poti naj bi postale krajevne. V letošnjem proračunu so zagotovili 40,8 milijonov tolarjev za obnovo cest. Glede na potrebe, to je le kaplja v morje, upravičeno pričakujejo pomoč od države. Znano je namreč, da v nekdanji KS Struge ni bila asfaltirana prav nobena vaška cesta. Po besedah župana Antona Jakopiča naj bi letos zgradili lokalne ceste Zden-ska vas-Hočevjc (2.200 metrov), do Podtabora (en kilometer), obnovili bodo cesto Videm-Zagorica (en kilometer). Obnovili bodo krajevne ceste Predstruge-Vodice (1.500 metrov), cesto proti Zagorici (200 metrov), cesto proti Podpeči (en kilometer), še prej pa bodo uredili hudourniško strugo. Dobrepoljci si želijo predvsem primerno povezavo z Dolenjsko, Kočevsko in proti Gro-suplju, saj zdaj poteka promet po makadamskih cestah. Nekoliko bolj so “odprti” le proti Ljubljani.
M. G.
Nacionalne liste bi bilo treba odpraviti
DeSUS tudi o politiki
ČRNOMELJ - Pred kratkim se je v razširjeni sestavi sestal izvršni odbor stranke upokojencev in obravnaval predlog osnove za delovanje stranke do volitev v državni zbor. Poudarili so, da je še vedno njihovo načelo, da se upokojenci neodvisno od ideološke in politične opredelitve posameznika zaradi skupnih upokojenskih interesov vključujejo v svojo politično strukturo.
DeSUS si prizadeva, da bi postala resna parlamentarna stranka, kar terja opredelitev tudi do drugih vprašanj sedanjega in bodočega razvoja države. Tudi v bodoče bodo sodelovali z organizacijami civilne družbe, zlasti društvi upokojencev ter organizacijami borcev in invalidov.
Spregovorili so tudi o politiki upokojevanja. Zavzemajo se, da bi za vse državljane morali veljati enaki pogoji, tudi za poslance. V zakonu o poslancih je potrebno določiti, da ni možno prehajanje iz ene stranke v drugo v času trajanja mandata, sicer poslanec izgubi mandat. Prav tako je potrebno opredeliti odpoklic poslancev, ker po sedanji zakonodaji volilci nanje nimajo nobenega vpliva, tako da jih ne morejo nadzorovati, če delajo v skladu s predvolilnimi zagotovili. Nacionalne liste bi bilo potrebno odpraviti. Sprejeli so še stališča do predloga zakona o spremembah pokojninskega zavarovanja.
J. DRAGOŠ
PREIMENOVANJE
NASELIJ
LITIJA - V občini Litija se po sklepu občinskega sveta preimenujejo, razdražijo, združijo ali odcepijo naslednja naselja: Gorenji Log se preimenuje v Gornji Log, Gornje Ravne se razdelijo v Gornje Ravne in Kumpolje, Mala sela v Mala sela in Tolsti Vrh, Podšentjur v Pod-šentjur in Pogonik, Ježevec v Ježevec in Dobje, Suhadole v Suhadole in Bcrinjek, Dobovica v Dobovica, Magolnik in Sopota, Dole pri Litiji v Dole pri Litiji in Jelenska Reber, Breg pri Litiji v Breg pri Litiji in Zagorica. Deli naselij Cepljc, Pre-ženjske Njive, Spodnje Jelenje in Prevale pa se združijo v naselje Bistrica.
M. S.
•	Gnev zamegljuje pamet, a maščuje srce. (Tommaso)
•	Kolaboracija preteklosti se nadaljuje s kolobocijo prihodnosti. (Logar)
Več kot dopust na morju
Srečanje vaščanov na Malem Kamnu pri Senovem
Ljudje se srečujemo ob različnih priložnostih, kmetje največkrat na pogrebih. V naši vasi pa smo si zamislili zanimivo srečanje starejših občanov, tudi tistih, ki živijo drugje in so bili rojeni tukaj. Odziv na povabilo je bil presenetljivo velik in tisto nepozabno soboto se nas je v vaški gostilni zbralo lepo število vaščanov. Mnogi se med sabo niso videli vrsto let in se sploh niso prepoznali. Bilo jc krasno -tisti prisrčen stisk roke, ko se v očeh zalesketajo solze, ko sploh ni važno, ali je roka žuljava in zgarana, kajti lepo se ujame tudi s tisto iz mesta. In na stotine
vprašanj, spominov... Po kratkem uvodnem nagovoru in ob zvokih prijetnega Družinskega tria Novi-na smo pozornost namenili najstarejšemu udeležencu, ki nosi letnik 1908 in najmlajšemu iz leta 1944. Ob dobri kapljici, prigrizku, klepetu, pesmi in plesu je vse prehitro mineval čas in v zgodnjih jutranjih urah smo se s solzami v očeh poslovili. V srcu smo bili bogatejši za spoznanje, kako se da v majhni kmečki vasi med preprostimi ljudmi, ki so obsojeni na garanje in odrekanje, lepo poveseliti in jim tako srečanje pomeni več kot dopust na morju.
I. G., Senovo
Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
naročniki r~i^i i 12:1<E?tr

J.l/t	H II K Viški; IS \S '	U..I/ SHRIIS ,SSS -- TksNl '
(iOKIAC ;\0\k g PAVLIN . i /Okt f ARH j GOLOB JO/EKV > ; AMON.	M VRIJ V i JU U \\(.l I V	N IDA
K UI.SU k	IMM< SIKI 4. SH SIS,UMI,	m, mi.
r. g,- ■
MARIJA i JEREB : :
CIRIL BEKmC
N A CK	^ffkAVC
PRAZNIK i P1..AM AN
•NtC.
igu	rdcOKlSl k 1	»c,e	|ANTON 1 1 AA SEC	■ ANKA	1 |KLEPEC |	Kanton |pu 1	■T\ I KK A 1 11OMŠE |	■ MARIIN 1 | ČL KRI S |	| M ARIJ A 1 1 ŠAŠ L K	[MENKA	¥< B l-KIJ ANOA U ■-
	ul saM	K (.LS I El i | BOBIČ J	I JOŽE 1 1 SEDI.AR1	1 Ll DA IK 1 I MAC ELE |	I II KIVIJA | MOLAN j	I aiijemI ¥ VOLI 1	u'^1	I JOŽE K. bkldarJ	1 M ARIJ A ¥ | LOGAR ¥
rni
»L AVČ K V VINKO V ŽERJAV 1
s poslušalci
,	"/G 9'USkU • KO/urn SUM	Sl \KIJ \	' sili is s' SISKU j„/|	■ ' DsKISKS SISKIS
iNURIIlA LENIČ : ' E RELI II GAZVODA ; HNK HOMAN ER VNKO KOLENC BOBNAR . i SENICA :i M ARU V j ZDENKO	IONI	ANICA ELI EMILIJA	JOŽE I VIDA	MARIJA
, »vlPLENK HRAJKOAIC v SIARIČn M<)ŽE^ SEL AK,-|zi »’ANČ iC! ? NOV	*
LI Z AR A OAI
l.OJ/.E VERČ L
l^sj
ALOJZ ■ KRAMI JlREClCp LISEC ¥

Studio D

fcv far*	fe %
J <!<Vi ohBsm.ssos i/lill^iV/ls I (ll^il^l i!!m,sk1 ^.'skI
——»——Sl mi	.. _	____ ^	->
am z ¥ v m	-......,.—
Janez Tani Bi l AL A I KOLI
I

Odgovori in popravki
po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Proračun pod streho
Dol. list st. 32, 10. avgusta
Gospod Rangus! Kar nekaj časa že spremljam vaše absurdne članke v Dolenjskem listu. Kot je nam občanom znano, sle tudi vi član občinskega sveta Šentjernej. Zato vas moram vprašali, zakaj pljuvate v lastno skledo? Na vseh sejah ste prisotni, imate pravico govoriti, zakaj se ne ojunačile in kar tam poveste, kaj vas teži? Zakaj perete umazano perilo prek DL in na ta način v slabo luč dajete še ostalih 16 članov občinskega sveta? Moje mnenje je, da vasje na sejah dovolj, da bi lahko razčistili takšna vprašanja, saj seje trajajo pozno v noč in imate tako dovolj časa za pripombe. Vas je morda strah pred kolegi? Morda vse te pripombe le ne zrastejo na vašem “zelniku”? Če imate svoje mnenje in niste zadovoljni z zaposlenimi v občinski upravi, zakaj to ne poveste na svetu, kjer vam lahko odgovorijo iz prve roke in vam lahko pomagajo? Bralci DL vam res ne moremo pomagati, če ste (kot ste omenili v enem izmed svojih člankov) zaposlili polpismene osebe. Verjetno ste dvignili roko tudi vi. Zakaj končno ne daste svojim kolegom v svetu možnost, da se upeljejo v delo? In zakaj vsako besedo, napačno in še toplo, takoj posredujete med bralec?
Mnenja sem, da bi morala biti marsikatera stvar, ki je posredovana na občinski seji, zaprta med štirimi stenami. Na tak način ne boste nikoli dosegali rezultatov in tudi kakšnih vidnih uspehov ne bo. Zakaj sami kot član sveta ne pridobite finančnih sredstev ali pa daste kakšnih pametnih pobud za to?
Ne mislite, da se vsi občani strinjamo z vsemi odločitvami, ki jih občinski svet sprejema, vendar se zavedamo, da je to vendarle začetek, začetek nečesa novega za vso
Iz Sodražice peš na TViglav
Že prihodnje leto verjetno tudi peš nazaj - V odpravi najstarejši star 65 let, najmljaši pa 21
SODRAŽICA - Skupina trinajstih sodraških privržencev športa in rekreacije sc je prejšnji teden podala na 200 kilometrov dolgo peš pot od Sodražice do Triglava. Po do zdaj znanih podatkih je to najdaljša peš pot od nekega slovenskega kraja do vrha najvišje slovenske gore; odprava je po štiridnevnem potovanju nalogo uspešno opravila.
Pobuda o “potovanju” na Triglav se je porodila lani, ko se je trojica Viktor Dobronič, mlajši in starejši, ter Tone Matelič udeležila pohoda na Triglav s planinci z Vrhnike. “Po dvomesečnih pripravah, vsako nedeljo smo vadili 8-10 ur, seje na pot podalo 13 članov, čeprav smo sprva načrtovali odhod skupine 6 do 7 ljudi. Pot nas je vodila iz Sodražice preko Cajnarjev, Pokojišča, Vrhnike, Smrečja, Žirovskega vrha, I Iotavlja, Blegoša, Bohinjske Bistrice, Uskovnice (kjer sc nam je pridružila še skupina sedmih So-dražanov, s katero smo se povzpeli na vrh), Vodnikove koče, Kredarice na Triglav. Na vrh smo sc povzpeli brez večjih težav,” nam je povedal Tone Matelič, vodja sodraške odprave.
Na poti, večkrat jim je nagajalo tudi slabo vreme, so štirikrat prenočili. Prvič na Vrhniki, kjer jim je gostoljubje nudilo PD Veseli Triglavci in gostišče Pri Kranjcu. “Ves čas nas je spremljalo terensko vozilo s hrano in drugimi potrebščinami. Pomoč pri uresničitvi tega podviga nam je nudilo kar 24 pokroviteljev iz ribniško kočevske doline in tudi od drugod. Posebej se zahvaljujemo MKGZ Dom Sodražica, okrepčevalnici Jaka iz Cajnarjev, Podmornici iz Sodražice, Športni zvezi iz Ribnice, Pivovarni Union iz Ljubljane, Fragmatu iz Sodražice in gostilni Pri Kranjcu z Vrhnike,” je še dodal.
Sodraški ljubitelji gora se bodo verjetno že prihodnje leto odločili tudi za peš povratek. V odpravi, ki so jo sestavljali Viktor Drobnič, starejši in mlajši, Franc Češarek, Jože Arko, Mojca Tr-dan, Bojan Trdan, Sabina Ando-ljšek, Petra Vesel, Dare Vesel, Janez Vesel, Marjan Grajš, Miran Štupica in Tone Matelič, je imel najstarejši član 65, najmlajši pa
'Ct' MILAN GLAVONJIČ
Ko slepi spoznavajo Belo krajino
Več kot 30 slepih in slabovidnih iz vse Slovenije se na šestem poletnem raziskovalnem taboru v Podzemlju seznanja predvsem z belokranjskimi etnološkimi značilnost***^
nedeljsko mašo v podzemeljski žup nijski cerkvi, za krajane pa *>' Popravili še poslovilno prireditev. Seveda so hvaležni tudi ernomaljs
PODZEMELJ - Od 11. do 22. avgusta poteka v Podzemlju pod pokroviteljstvom škofijske Karitas 6. poletni raziskovalni tabor za slepo in
slabovidno mladino iz vse Slovenije. Tabori, ki se selijo po naši državi, so ,_____ ,_____ . tl
se začeli na pobudo učitelja in vzgojitelja v centru slepih in slabovidnih v	Seveda so hvaležni tudi črnorna J
Škofji Loki Jureta Svoljšaka. Tokrat pa več kot 30 udeležencev z okrog 20	župnijski Karitas, ki jim je u . a Pv
mentorji in spremljevalci spoznava Belo krajino.	med Belokranjce in direktorju s
Kot sta povedali Sonja Pušnik in Albina Krek, ki na taboru pomagata mentorjem in spremljevalcem, so najprej nameravali pripraviti tabor v domu kranjskih tabornikov v Marindolu, a je bila nastanitev predraga. Ko so se srečali z ravnateljem osnovne šole Podzemelj Tonijem Gašperičem in slišali njegovo ponudbo, so se odločili, da bo njihovo prvo bivanje v Beli krajini v šolskih prostorih.
In kako poteka delo na takšnem taboru? Prvi dan je bil namenjen poduku mentorjev in spremljeval-
cev, torej dijakov in študentov, o komunikaciji s slepimi ljudmi. Zadnji dan bodo ovrednotili delo, ki je zelo pestro. Vmes pa udeleženci tabora spoznavajo belokranjske običaje in ljudsko obrt, poskušajo sami pisati pisanice, narediti pe-harčke, koše, zelenega Jurija. Spoznavajo belokranjske plese in jih tudi zaplešejo, se vozijo s kanuji po Kolpi, pripravljajo izlete po Beli krajini in se seznanjajo z zanimivostmi, ki so povezane z ljudskim izročilom. Vsak seje odločil tudi za eno od delavnic, bodisi glasbeno,
Iz kolpske doline
-------- -	kreativnega pisanja. Večere jim
popestrijo zanimivi gostje iz okoliških krajev. Slepi in slabovidni pa razmišljajo, da bi se jim oddolžili z
KULTURA ŠE NI BREZ HLAČK - Poročali smo o negodovanju kočevskih občanov, ker je Likovni salon, kjer so bile prej le likovne in druge razstave, zdaj tudi prodajni prostor za trgovce, ki pridejo sem iz domačih in drugih krajev. Predvsem so nekateri kulturniki negodovali, da v temu hramu kulture ni primemo prodajati perila, tudi ženskih hlačk (moških niso omenjali) ne. Poročali smo tudi, da je občinska skupščina na zadnji seji sprejela sklep, naj bo Likovni salon namenjen le kulturni dejavnosti.
Ta sklep (in tudi oni, da je stoj nična prodaja dovoljena le na Kmečkem trgu) pa še ni objavljen, zato smo bili dva tedna po njegovi objavi še vedno priča prodaji oblačil v Likovnem salonu, razne robe blaga pa okoli njega. (Foto: J. Primc)
Gače postajajo spominski park
UKRADLI SMETNJAK IN KLOP - V noči iz 9. na 10. avgust so neznanci ukradli v bližini slapa Nežica zaboj za odpadke, last Cestnega podjetja, in leseno klop, oboje namenjeno turistom, ki tu počivajo. Eni urejajo okolje, drugi krade-
J VLAMLJAJO V KAJAKAŠKI CENTER - V kratkem je bilo dvakrat vlomljeno v Turistično-šport-no-rekrativni center v Starih mal-nih v občini Osilnici, ki mu krajše rečejo kar Kajakaški center. Vlomilci so napravili nekaj škode predvsem na stavbnem pohištvu.
OZNAKE NA CESTO - Na novi obkolpski cesti Dol-Petrina-Mir-toviči je potrebno zaradi varnosti voznikov in turistov postaviti prometne znake in omejiti hitrost vožnje, saj je cesta ozka in ni primerna za hitro vožnjo, omejiti nosilnost vozil itd. Seveda pa je potrebno prej cesto tehnično prevzeti. Odsek od Žage do Lazov pa je potrebno tudi asfaltirati, kar velja tudi za odsek ceste od Žage do Kostela, za kar je nakazal denar še stari občinski izvršni svet.
SPREHAJALNE POTI - Turistično društvo Kostel se prizadeva, da bi v sodelovanju z Zavodom za gozdove ter GG Kočevje uredili in označjli sprehajalne poti in steze na svojem območju in sicer: Jakšiči-Bela stena, I Irib-Jakšiči, Slap Ne-žica-izvir Nežice, Kaptol-Suhor-Kolpa, Fara-Slavski Laz itd.
16 PRIJAV ZA NAJLEPŠE
VAS-FARA - Turistično-športno društvo Kostel je pred nekaj tedni razpisalo tekmovanje za najlepše urejeno hišo, vrt ali okolico. Doslej se je prijavilo že 16 kandidatov oz. kandidatk. Zaključna slovesnost in podelitev nagrad bo v gostišču “Pri grofu” v Kaptolu.
• Med udeleženci tabora so povsem mladi od 15. do27. leta5,11 ti, od katerih jih ima večina o ro vida. To so dijaki, Študenti;'1* ’ ki so v zavodih ali v domači os Zlasti med slednjimi je velik«0* mljenih, zato je tabor za nj' J membna oblika druženja in se b zelo veselijo. Še posebej, kt'r P° ., otovilih in izkušnjah Sonje* in Albine Krek vsak od njih «•*" s tabora kaj zanimivega. Tis*1' na taborih sodelovali že ,”,v že prevzemajo vlogo pomo mentorjev.	_____________
fijske Karitas Stanetu Kerimj' ki je z vsem srcem vključil v prlP
:ek-Jakse
tabora.
M. BEŽ
S PESMIJO NA USTIH - Slepim in slabovidnim na raziskovalnem	^
v Podzemlju ni dolgčas. Večkrat zaigrajo, za pojo in zaplešejo, jf predvsem radi zberejo okrog harmonikarja Francija Mlačnika-rN kitaristke Mete Pavšič. Tokrat so ob njihovem igranju zapeli (od let	^
desni) Albina Krek, Viki Vertačnik, ki je na taborih že četrtič, ,n Pušnik. (Foto: M. B.-J.)
Ob kočevarskem obeležju na Gačah so se zbrali na tradicionalnem taboru Koče-varji in njihovi simpatizerji - TUdi predstavnik avstrijskega veleposlaništva
ceteK, začetek nečesa novega za vso . ('.ACE '	p?. ,radicB' se vsako leto avgusta srečajo Kočevarji in nji- ranji opremi prostorov, čebelarstvu, UDOR NA “PARTIZANKI" PROTITRFRFI M F M - Na nedu**0 uri
Slovenijo, ne samo za Šentjernej. hovi simpatizerji na taboru z mašo na Gačah, sredi roških gozdov. Tako lesni in kovinarski dejavnosti. “Vse fahnm nrenhuieni	im l	r t u i ki i° "e^ei
Gospodu Alojzu	Simončiču	pa	Je bll°,udl mlnul° nedelo, ko so se zbrali okrog obeležja, ki so ga postavili	te predmete nam je uspelo zbrati v	f“l‘om preplastem cesti od Mokronoga proti Trebelnem, J ^ pil
kratek dobronameren namig: Dajte	leta 1930 ob obletnici naselitve Kočevarjev v te kraje. Tabora se ved-	borih desetih dneh. Vesel sem, ker	imenujejo kar partizanka , ker vodi mimo gozdiča, v katere! j j0goi‘l
no udeležijo tudi eminentni gostje, letos pa so bili to dr. Karl Michael je muzej skupno delo Slovencev in	svetovno vojno ustanovljena Gubčeva brigada (vspomin na i .^gfti1
Muller, prvi sekretar avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji, ter župana	Kočevarjev. To je hkrati nadaljeva-	so Trebanjci do letos praznovali svoj občinski praznik!), je nasU'. jprli'';
semiške in novomeške občine Janko Bukovec in Franci Koncilija.	nje skupnega življenja in dobrega	polovica cestišča je spolzela v globel. Novomeški cestarji so se lot'11. ^
sodelovanja, starega že več stoletij,	Ijanja ozkega grla na pomembni cesti (na posnetku) tako, da bot trast
k° so sc na teh tleh prebijali skozi	li drenažo, udoru pa se bodo izognili v velikem ovinku, povsem no
življenje skupaj, strpno drug z dru-	ceste. Zato pa bodo premetali še veliko kuhikov zemlie. (Foto-
J	V« / 1IVZJZ.U >JIIIIUIIk,ILU jžet
kratek dobronameren namig: Dajte končno na dnevni red vaše redne seje točko: Klevetanje g. Rangusa! Razčistite že enkrat doma rekla-čula-kazala ter uvedite sankcije za neresnične izjave. Nikar ne pustite, da pada slaba luč na vas vse, saj si končno tega tudi ne zaslužite.
N. N.
(naslov v uredništvu)
Kočevarje iz Slovenije in številnih drugih držav, kamor so se zatekli, ko so leta 1941 po preselitvi iz teh krajev izgubili domovino in imetje, je na Gače navezalo prej
omenjeno spominsko obeležje, ki so ga pred tremi leti restavrirali. Takrat seje porodila tudi misel o kočevarskem spominskem parku, ki bi se lahko dobro vključil v siceršnjo ponudbo Gač. Kot je povedal Avgust Gril, ki je v okviru društva Kočevarjev staroselcev pobudnik tovrstnih taborov, načrtujejo pod taktirko arhitektov Jelice Kupec in Zdenka IIIavatyja večji spominski park, s pomočjo katerega bi turistično oživili Gače. Obnovili bi ko-čevarske dčfmačije, ki od leta 1905 niso imele več prebivalcev. V eni od kmečkih hiš bi uredili gostinski objekt, v drugi apartmaje, v kmečkem poslopju pa muzej. Zgradili bi tudi cerkvico, posvečeno Mariji Snežni. V posebnem paviljonu pa bi postavili relief z vsemi bivšimi koče-varskimi naselji. Vse to bi zraslo pod hribom, imenovanim Vidiko-vec, s katerega je lep razgled po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji in Madžarski. Vendar pa se v društvu Kočevarjev staroselcev zavedajo, da bodo pri obnovi domačij potrebova-
in njihovih prijateljev na Gačah semiški župan Janko Bukovec (na fo- K PT°Č Pokrov.itc|jev, ki jih tovrst-
tografiji drugi z desne), želijo Gače obnoviti v spomin na Kočevarje in na v nfSso'vKočevskih Pol njihovo strpno življenje s Slovenci. Srečanja, ki ga je društvo Kočevarjev •	— Kočev.sklh. -
staroselcev organiziralo na pobudo Avgusta Grila (na levi), se je udeležil tudi predstavnik avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani dr. Karl Michael Muller (na desni). (Foto: M. B.-J.)
janah odprli tudi muzejsko hišo, . kateri so zbrali okrog 300 predmetov o kulturnem in sakralnem življenju Kočevarjev, kulinariki, not-
življenje skupaj, strpno drug z drugim in z garaškim delom, Slovenci in Kočevarji,” je na taboru dejal Avgust Gril. Tako z roko v roki bodo živeli tudi vnaprej, ena njihovih skorajšnjih skupnih akcij pa bo zavarovanje oboka v cerkvi v Komar-ni vasi pred nadaljnjim propadanjem. Gre namreč za edinstven še ohranjen obok v evropski arhitekturi.
M. B.-J.
ARGENTINSKI MATURANTJE V KRŠKI OBČINI
KRŠKO - V okviru ekskurzije po Sloveniji je 33 argentinskih maturantov, potomcev slovenskih izseljencev, v soboto in nedeljo obiskalo tudi krško občino. Mudili so sc v hotelu Sremič v Krškem, na kmečkem turizmu Vrtovšek v Koprivnici, se kopali v Čatcških Toplicah, obiskali krajevno skupnost Gora in planinsko kočo na Bohorju, se udeležili maše v Baziliki v Brestanici, obiskali galerijo Božidarja Jakca v Kostajevici in kmečki turizem Colarič na Jablancah pri Kostanjevici, na koncu pa so se s čolni odpravili še okoli kostanjeviškega otoka.
Če je Met dobro izoliraj
Sin in snaha sta se odpravljala	“Presneti norec, pa raV.n°r) y k“'
v Liubliann. Muti it* v luhinii nri. ci»in -rziz/ziAi/ fietn p/iino Hrt
Sin in snaha sta se odpravljala v Ljubljano. Mati je v kuhinji pripravljala stvari, oče pa je skočil s pletenko še v klet, izkopano pod teraso, po vino. Tisto domače, pol
sem zatlačil tisto edino ritnico. “	je p°'
Pri sebi ni imel ure, za > ^j. polnoma izgubil občute ^^olj
šmarnice in pol cepljenke. Hitro je Zaradi čepenja so ga noge v* zaprl vrata za seboj. Zunaj je bilo bolele. Kazalca v luknji z£ u s0Jji
zelo vroče, v kleti pa hladno. Lesena pipa na sodu se spet ni dala odpreti. Nabrekla je in zatič se ni dul premakniti nikamor. Mudilo se je, zato je tokrat bolj krepko pritis-
čutUveč. Tako priklenj le nemočno čakal.
jen na s° iškrtPa'
Končno so nad njim ^ , srU1’ vratu. “Megi, Megi, V S ‘Sevdal
—— j—-------------v —	/"■•■j- ho, kako kliče psičko. ‘
nil. Pipa se je odlomila in vino je	kuzelco so takoj pogrešal),^gitttj
iz polnega soda brizgnilo v velikem	ne, "sc je jezil ter z zadnjim' g je
curku.	zavpil svoj hripavi halo	sja ji
Hitro je ukrepal. V nastalo luknjo je porinil svoj prst in zadeva je bila začasno rešena. Pričel je klicati, vendar zaman. Klet je bila izolirana ne samo proti temperaturnim razlikam, ampak tudi zvočno. Na legi, še v dosegu proste roke, je
le zaslišal hojo okoli hiši in .m. pogledal v neprostovoljniJj?,'sl “Kje pa hodiš tako dolgo, o V-^/t, je začudil. “Kaj me niste ,jej0 hudiču?!" "Mislili smo, ““Lnf pri sosedih." Ni ga takoj za ,p\ pri sodu, temveč odšel najP0lt
sc v uusegu proste rune, je prisoau, temvečousc,' ” ,/z otipal leseno zagozdo in pričel z njo pravi čep. Z veliko težavo s > tolči po sosednjem, praznem sodu.	končno zravnal. Od takra
Vino v njem so k sreči že spili. Brez	da mu zatekajo kolena
uspeha.
Dopust v senci Nevihte
V Omišlju ob hrvaškem napadu na Srbsko krajino
Tudi letos, tretjo sezono za-P°rcd, sva sc z ženo (in tokrat z ynuk°m) odločila za dopust v utelu Adriatik v Omišlju na °ku Krku. Dobre strani teh »pustov so bile doslej: blizu »ma, čisto morje in nizke cene.
10 je odtehtalo slabe strani: ne-»Mrzevane hotelske sobe, skrom-n'obroki hrane itd.
' DAN DOPUSTA: MAI.O “OLJE, VELIKO SLABŠE -uremonija prijave v recepciji je Potekala letos hitreje, saj smo Pravili formalnosti že ob osmi
im ČJU,raj 'n uro kasneje smo ™eu K ključ sobe in se vselili. V iri !l° nas. Pr‘jetno presenetili d'C,kozarci, saj smo prejšnja leta Hi le p0 enega. Kmalu pa smo “gotovili, daje odtok umivalnika °Palniei zamašen, polovica tu iCS Pokvarjenih in prav tako Prha- Pri kosilu je bil le en eou (prejšnja leta dva). Pivo
*ffifeC0h2,kUn(0kO’
M°rjc je bilo čisto. Kopalcev l p,k°t Prejšnja leta. Tudi “raz-Sm'Ia ’-^a JO nekdo pobiral razne 'n odpadke, si letos niso dr,?0*’11'- Izgovor za to (in vse druE0): “Kod nasjerat.” ENPn: STREŽE NAM UČ-kon-1 • P°Prav'li s<> umivalnik v pa j tla je požiral vodo, žal da i‘,.ccv še vedno zamašena, Dali' - J vo<b| tekla na tla v ko-L"'CI nekje iz zida. Zajtrk sa-
tttjveTM*."-'' °d ‘UiCtV JC bil°
sj vec Madžarov in Cehov, ki so v 'citidjuo postregli. Kosilo in
S.rJJ? sta bila bolj skromna, čal n■ !lam. jc učence, ki je kon-bil L™' eln'k gostinske šole in je roč a Praksi. Bil je počasen, na-1 is?1* Pa s‘ n' zapomnil. Na>ii^N: Mor-IE SO ONES-Vf.,1 ‘ E! 'Zjutraj je bilo morje še nooČIS,°’ okoli 11. ure pa je sna?! ° V zaliv nesnago. Z onc-izniec|n^Cm je “Upadla tudi ena ja v . vnih prednosti letovan-LiUhi m,š'j.u- Telefonirali smo v lijnoJano jn na Reko. Za prib-Primo!a!1 čas P°govora v obeh 45 a “ smo za Ljubljano plačali ’ ’ Za Reko pa le eno kuno.
' slk 5 DAN:NA pregled
karte r-1V.r<;mc- °ež Kupili smo D»hi|- 4 kun) in igrali remi. grem/ Smo obvestilo, da lahko
zveden smglcdkkv!r,opraktin‘ da i()v smo za mobilizacijo in
niso voiaške obveznike, ki se Va'ie i'V'd' Pozivu v vojsko. I Ir-nuDla-*- a,er‘ln' smo se seznanili li1hdm’S0 Politizirali in kritizira-v°jne fna!češ l*a ne zna končati hkrati zaš'c* osamosvajanja varj'a| s M°venci, da se je dogodka oh rb’ln da Jc hrvaška poli-Un0r<> osnrnosvajanju kriva za bi $ri >rhov na I Irvaškem, ker naj Pa rojj ne zaposlovali, od nečesa
izkušenj iz druge svetovne vojne, ko so morili pravoslavne.
6.	DAN: IZGINIL RADIO -Pri zajtrku jc bilo slišati govorice, da jc hrvaška vojska napadla uporne kninske Srbe. Na plaži so kjer so Hrvatje navdušeno govorili o zasedbi Petrinje, hvalili Tu-dmuna itd. Ko smo sc vrnili v sobo, tam ni bilo več vnukovega radia. Povedal sem direktorju, ki jc rekel, da pri njih še nikoli ni nič izginilo, da bo zadevo raziskal ter da bo hotel izginuli radio plačal, če ga ne bodo našli. Radia nismo več videli, a tudi plačila nismo zahtevali. ’
7.	DAN: DOMOV - Zjutraj je šla žena spet h kiropraktikinji. Račun za dve obdelavi po uro in pol 180 kun, prvi pregled pa je bil brezplačen, se pravi vračunan v ceno penziona. Spet politiziranje na plaži. Kopalci ugibajo, kako bo najvarneje priti domov. Večina jih meni, da prek Slovenije (v Zagreb, Varaždin itd.). Velika hvala Hrvatov zaradi uspehov hrvaške vojske. Najbolj navdušene so bile ženske. Hrvaški radio ne priporoča vožnje po cestah, če ni nujno; odsvetuje zbiranje v skupinah itd. Morje jc že kar lepo čisto, vročina je pritisnila. Odločili smo se, da gremo po večerji domov in ne čakamo zajtrka.
Odpotovali smo okoli 21. ure in bili čez dve uri doma v Kočevju. Pri plačilu mostnine nam niso dali potrdila o plačilu, se pravi, da jc denar spravil uslužbenec v svoj žep (dva dni kasneje se mi je je enako zgodilo tudi na avtocesti Ljubljana-Vrhnika). Ugotovili smo, da je bilo kljub vsem nevšečnostim vendar Ic-po.Torej: če bo šlo vse po sreči, naslednje leto na svidenje Omi-
ša,j!	J. PRIMC
Kostjavčev mojster lesenih čolnov
Pri enem zadnjih izdelovalcev čolnov ob Krki, 85-letnem Francu Nosetu, Kostjavčevem stricu iz Rumanje vasi
RUMANJA VAS - V dolini Krke, sc pod pobočji Srobotnika nedaleč od Straže na majhnem hribu razteza prijazna gručasta vasica Rumanja vas. Tu je začel svojo pot Franc Nose, po domače Kostjavčev stric, ki kljub svojim 85-im letom še danes rad poprime za oblič in smrekov hlod mojstrsko preoblikuje v čoln.
Če Kostjavčev stric poseže v spomin za kake štiri, pet desetletij nazaj, pove, daje bila takratna podoba Krke precej drugačna. Na bregovih te zelene lepotice je bil na vsakih nekaj metrov privezan čoln, saj je takrat vsaka hiša v vasi takrat imela svoj prevoz. Na obrežju Krke so imeli Rumanjčani takrat tri pristanišča, kjer je bilo privezanih po pet čolnov skupaj. Vaščani, ki imajo svoje vinograde v Straški gori takoj onkraj Krke, so jih uporabljali za prečkanje reke. Kostjavčev stric je za vsakega v vasi, ki je to želel, izdelal svoj čoln, tudi takega, ki je prepeljal čez Krko tudi do deset kopačev ali trgačev hkrati. Uporabljali so jih tudi po velikih deževjih. Takrat sta morala veslati kar dva krepka možaka, vsak na svojem koncu čolna, pa še tako sta le s težavo ukrotila deročo vodo. Danes je podoba bregov povsem drugačna, saj so v vasi le še trije čolni, ki se le redko rešijo verige.
Že pri svojih petih letih je Nose-tov ata okusil bridkost življenja. Lela 1915 mu je kruta vojna vzela očeta. Francetova mati je ostala sama z dvema otrokoma. France je postal pravi mali gospodar na kmetiji, ki jc potebovala več pridnih rok, da je bilo vse pravočasno postorjeno in obdelano. Vsako jutro pred šolo je gonil živino, večkrat pa se ga je
učitelj Štular usmilil in ga pustil domov, daje pomagal mami.
“Težko smo se prebijali skozi življenje. Toda kasneje mi je Bog ves trud trikrat poplačal. Pripetili so se trije čudeži, ki si jih še danes ne znam razložiti. Naj omenim le prvega. Zgodilo seje 10. februarja 1970.
leta. Tistega dne me je danes že pokojna žena kot po čudežu rešila gotove smrti. Dopoldan sem vozil gnoj na saneh. Iznenada je začel naletavati sneg. Nič ni grmelo, tako da na hujše ni kazalo. Vole sem privezal v hlevu in šel v hišo malicat. Nato sem ženi rekel, da grem v
Paint bali vse popularnejši
V Sloveniji 15 klubov, eden tudi v Brežicah - Opremo si je mogoče izposoditi - Nevarnosti ni
BREŽICE - Tudi v Sloveniji postaja “paint bali” vse bolj popularen. Začel se je v Ameriki pred 10-imi leti, uporabljali pa so ga za urjenje specialnih enot vojske. K nam ga je pred štirimi leti prinesel nekdanji Drnovškov osebni stražar Tone Koščak, kije danes glavni spodbujevalec te borilne veščine oziroma športa. V Sloveniji je že okoli 15 klubov, eden od njih je tudi v Brežicah, ki je po rezultatih državnega prvenstva na 4. mestu.
Šport je sicer precej drag, saj se cena orožja, ki ga proizvajajo tudi že v Evropi, giblje med 500 za enostavnejše in 3.000 nemškimi markami za najboljše orožje, uniforma in maska nad 70 in 200 markami, kroglice pa stanejo okoli 12 tolarjev. Orožje se polni na ogljikov dioksid, za naboje pa se uporabljajo želatinaste kroglice, ki se ob zadetku ob trd predme!
razbijejo in ga obarvajo. Čeprav gre pravzaprav za vojaške spretnosti, stvar ni nevarna; zadetek sicer čutiš, a ne pušča posledic, razen barve, ki je vodotopna in gre z lahkoto stran. Ker na večjih tekmovanjih ventil za jakost izstrelka dopušča močnejše strele, jc potrebno takrat uporabljati oklep za oprsje, rame in komolce. Ogrožene so le oči, zato je potrebno pri igri obvezno nositi zaščitna očala. Čeprav se šport pri nas šele uveljavlja, je zanimanje zanj že precejšnje. Tako si lahko v klubu v Brežicah na tel. št. 0608 61-755 opremo za kakšne štiri ure izposodijo za okoli 1.600 tolarjev, svoje spretnosti pa lahko preverijo na terenu za paint bali v Bu-šeči vasi ali v Priiipah, za najem pa je potrebno poklicati vsaj en dan prej.
T. G.
skedenj na delo. Žena me je pregovarjala, naj ostanem raje v hiši na zapečku. Sprva sem ugovarjal, toda na koncu le ostal pri njej. Ni minilo pet minut, ko je v naš skedenj udarila strela. Vsa krma, trije vozovi sena, vse deske za čoln in slamoreznica so zgoreli. Začel se je vžigati tudi kozolec, toda s pomočjo gasilcev in vaščanov smo ga ubranili pred najhujšim. Še danes se poznajo sledi ognjenih zubljev,” pripoveduje Nosetov stric.
Pri izdelovanju čolnov je bil France samouk. Prvih mizarskih spretnosti se je res naučil pri vaškem “tišlarju”, v glavnem pa se je te obrti naučil sam. V svojem življenju je izdelal preko sto čolnov, ki so jih poleg vaščanov koristno uporabljali tudi ribiči. Celo za varaždinskega prevoznika lesa čez Dravo je naredil čoln. Med drugo svetovno vojno je ta obrt zamrla, saj so Italijani pobrali in razbili vse čolne po vasi, na katerih so se čez Krko prevažali partizani, ker je bil most porušen. Po vojni je prevoz na lesenih “ladjah” spet vzcvetel in naročil jc bilo spet dovolj.
Najboljši za čolne je smrekov les, od njegove kakovosti pa sta odvisna tudi čas izdelave in življenjska doba čolna. Zdaj s pomočjo strojev naredi plovilo že v nekaj dneh, težje pa je bilo prej, ko je delal vse ročno.
Franc Nose daleč naokoli nima nobenega konkurenta. Njegove izdelke lahko štejemo med boljše izdelke domače obri, ki na Dolenjskem žal počasi zamira. Lesene čolne dandanes izpodrivajo gumijasti in drugi čolni, čeprav še marsikateri ribič naroči čoln pri Francetu, saj se le-ta manj ziblje na vodi. Po stopinjah Kosljavčevega strica danes stopa njegov vnuk Andrej, ki ima veselje do mizarstva in mu pomaga pri delu. Lepo je slišati in videti, da se tradicija izdelovanja lesenih čolnov pri Nosetovi hiši
ohranja.
DIANA ŽAGAR

NAD STO JIH JE NAREDIL - Mojster in njegov izdelek. (Foto: D. Žagar)
KLIC V SILI
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob subotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
Od Londona do Starega trga ob Kolpi
-^uvlondonskem Cityju in ogledu njegovih znamenitosti nekaj vzporednic z belokranjsko turistično ponudbo
. °Iege f .'J računovodij, Finančnikov in revizorjev Novo mesto združuje i^ih Sn)() »Rnjske in Bele krajine. Od ustanovitve v daljnih petdesetih •?ftbraj aktivni - najprej na svojem poklicnem področju pa tudi na 8t finan'.°'dru*aI>n*;m. Letos smo šli skupaj s kolegi iz Kranja pogle-y ua dogajanja v London, v City.
smo zamenjali “ho 0k'j,a *2 milijonov turistov, ki pk l(v<, eJ° London in že zdrveli j?' Kole„„ ,P?rka na Oxfordsko ccs-.Ha di*lnk° je imel naročilo od h ■ Vi"10™ kupiti to in to ravno Hjo VlCv lr»nutku našel, saj tam C’Ptiči,? ‘I najbrž bi sc kje našlo > srn,? [° ck°. Po napornem na-lA*,!10 h'!1 seveda žejni.
V Ld°r'sk', hi)C bil Selfridges, znana v Stroi,. !a8°v"ica. Takoj smo šli „ Va vi ’ 'maj° v trgovini slo-Skoi‘na' Zaleteli smo se v vi-|>i' f‘Dral1 P« policah s stekle-w riška nc°ska vina, italijanska, h,S1‘lev«;a*a Evropa. V zgornji tiskih Vi? 11,0 desct steklenic pri-J.1 Sm0 • P° ®K1 tolarjev. Oddah-1° Pa s?!' Rcs smo v Evropi. Za k Vboi,° Zav'l' v pub na pivo. lrV. rCimeli deset pleterskih nai? 1' sm° J‘h onim, ki so Posla z nami. Rekli
Skv'i sm ^VLili so, da bodo šli. jen*1 banu g,°slie predstavništva 'h na« kJer so nas lepo spre-^ e^im;PO®ost'b 'L znamenitimi .	sendviči	in avstralskim
hru-
vinom. Belo vino jc bilo zelo tanko, črno pa je bilo boljše, vendar smo o primerjavi z metliško črnino vljudno molčali. Na sprejemu je bil prisoten predstavnik ambasade. Po Cit-yju je zadonela Dekle daj mi rož rudečih.
Njihovi “padli borci”
Obiskali smo tudi Inštitut preizkušenih računovodij za Anglijo in Wales v Londonu na trgu Moorgate sredi Cytija, ki ima stike z našim ljubljanskim. Gospa, ki nas je vodila po njihovi lepi stavbi in nam razlagala funkcijo inštituta, je bila že v Ljubljani. Poznala je prof. Ivana Turka in njegove sodelavce. Tukaj so bili naši obiski že pri koncu. Imel sem še dve steklenici pleterske hruške. Prijazni gospe sem podaril kar obe. Da bo šla vino kupit v Sel-fridges, je trikrat obljubila.
Na vhodu v salon smo opazili levo in desno v marmorno ploščo vklesana in pozlačena imena. Rekli smo si: “To so njihovi padli borci.” Vseeno smo vprašali. Povedali so, da so tam vklesana imena predstojnikov inštituta od ustanovitve leta 1880 naprej. Obnemeli smo. Kakšno spo-
štovanje!
Obiskali smo tudi muzej lutk Ma-dame Tyssou. Lutke so tako slikovite, da sem se pri vhodu močno prestrašil, ker se mi je zazdelo, da me bo ogovoril Fidal Castro. Muzej pa nima pravega izhoda. Prerivati sem se moral skozi trgovino. Angleži že vedo: pestra ponudba, bogate police in izložbe, prijazni trgovci; vse lepo za oči, nič vsiljivega, na vsakem vogalu.
Slovenija z Ljubljano je težko primerljiva z Britanijo in Londonom. Nekaj malih vzporednic pa bi lahko vseeno povzeli. Vodič nam je tri dni opisoval londonske znamenitosti. Na koncu" smo bili vedno lačni in žejni in zavili smo v pivnico na pivo. Pred samim londonskim gradom je nenadoma sijajno zadišalo po jagenčkovi pečenki. Kolega Viktorje oživel. Britanci so pričeli svoj gospodarski razvoj pod Henrikom osmim z ovčjerejo, volno, tekstilom, oblekami. Sedaj narekujejo modo, prodajajo znanje in domišljijo. V London se hodijo oblačit petičneži z vsega sveta. Tudi Slovenci, je povedal vodič. A na jagenčkovi masti so pekli le pomfri. O pečenki ne duha ne sluha.
Kaj bi lahko povedal vodič turistom v Starem trgu ob Kolpi drugačnega od našega londonskega vodiča. Ogromno ali pa tudi ne.
Začel bi s cerkvicami in svetniki. Omenil bi, kako se dela stavba iz kamna. Tu bi moral biti iznajdljiv, saj o tem ni še nobene knjige. Kdor pa je rušil staro, iz kamna zidano zidanico ali hišo, je spoznal, da je zidanje s kamnom velika umetnost. V Starem trgu jc sramotilni steber. Ob tem bi lahko opisal kaznovalne metode celotne Evrope. Omenil bi lahko tudi Henrika osmega in njegove žene ter tnalo, ki še vedno stoji na londonskem gradu. Za Sinjim vrhom je tudi francoski mejnik. Ob tem bi lahko turisti slišali tudi vse o Napoleonu in tudi o admiralu Nelsonu, o Iliriji, o Slovencih, ki so slutili Napoleona in jih jc opisal Jurčič.
Pub z nepogrnjenimi mizami
O turških vpadih prek Slovenije bi bil vodič v Poljanski dolini izviren. O Turkih Angleži ne vedo veliko. Tri ure bi minile kot bi trenil. Po tem pa bi bili turisti lačni in žejni. Poljanski gostilničarji so boljši od londonskih. Imajo bolj sveže meso, bolj svežo zelenjavo, vino iz soda, gobe iz nekaj metrov oddaljene lozice. Staro mamo, teto ali ženo, ki je spekla povitico, bi jim pripeljali za mizo pokazat. Zaplesala bi lahko tudi folklorna skupina. V Londonu smo pili v znameniti pivnici na nepogrnjenih mizah. Sre-
di Starega trga sem v gostilni pogledal pod prt, kaj se tam nahaja. Otipal sem lepo, dobro, staro mizo iz javorja, ki je imela deset centimetrov od roba vse naokoli intarzije. Ogromno jc vsega, domačega, lokalnega, česar ni nikjer drugje.
Treba je samo investirati, ponudili in seveda dobro, odlično pripraviti ter izvesti. Veliko takšnih vlagateljev je že v Sloveniji, tudi v Beli krajini. Tržno okolje je okolje, v katerem se lahko sprosti ljudska iznajdljivost, podjetnost, ustvarjalnost. In slednja sploh ni vezana na stopnjo izobrazbe. Če kdo misli, da preveč enostavno razmišljam, si bo moral prebrati novejšo knjigo ameriškega avtorja Johna Naisbita Global Paradoks, kjer jc turizmu posvečena petina knjige. Avtor ugotavlja, da se turisti vse bolj zanimajo za male kraje, lokalne posebnosti, lokalno kuhinjo, daje na pohodu individualni turizem itd. Turizem kot gospodarska panoga raste 10 odst.
1Ctn°" Mag. JANEZ KURE
f
RADIO
104.5 A H A 105.9
nlfciV-
107.3	107.5
91.2
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 f«x. 152-13-62
Tabor Rogla 95
V času od 25. do 28. julija je v okviru Centra za socialno delo Krško potekal na Rogli delovni tabor. Udeležilo sc ga jc 14 otrok iz OŠ Raka in OŠ Jurija Dalmatina v Krškem ter 10 prostovoljcev (srednješolcev in študentk). Otroci so pri Centru za socialno delo vključeni v skupinsko delo, prostovoljci pa skozi celo šolsko leto nudijo psihosocialno pomoč mlajšim otrokom. Skupaj z voditelji skupin so na taboru spoznavali taborniške aktivnosti in lokostrelstvo, se kreativno izražali v likovni, plesni delavnici ter literarnem krožku, sodelovali pri socialnih igrah ter sc udeležili pohoda do Lovrenških jezere. Družabne večere smo popestrili s petjem pesmi in oblikovanjem izdelkov iz gline ob tabornem ognju. Zadnji večer pa smo si ogledali diapozitive in poslušali zanimivo predavanje s potovanja po Južni Ameriki. Za prijetno vzdušje in zanimiv ter pester program sc iskreno zahvaljujemo zunanjim sodelavcem ter vsem ostalim, ki so nam pomagali pri izvedbi programa: direktorici Centra za socialno delo Krško ge. Olgi Gorenc, Nuklearni elektrarni za prevoz, g. Štefanu Kržanu, g. Matjažu Zajelšniku, Agrokombinatu Krško, trgovini Saša, Lekarni Videm ter podjetjema Papiroli Krško in Acro Celje za prispevani material.
Projektni team CSD Krško
Pekama Mišmaš brez jezične Jedert
Pek Mišmaš s Krke se konkurence ne boji - Prisega na kakovost in sveže piškote
KRKA - V tej zgodbi o pekarni Mišmaš ni jezične Jedert, ki bi grenila življenje peku Mišmašu. Ta se za razliko od tiste, ki jo je napisala Svetlana Makarovič, ki je za model glavnega junaka vzela prav peka Jožeta Mišmaša s Krke, konča srečno. Jože Mišmaš, ki s svojim delom nadaljuje tradicijo svojih staršev, je kljub včasih težkim trenutkom pekarijo ohranil, jo posodobil, v njej pa že dela njegov sin, ki je končal srednjo živilsko šolo. Tako se za prihodnost res ni treba bati.
Jože Mišmaš je pek že 28 let. Njegova starša sta leta 1939 sezidala pekarijo s pečjo na drva. Med vojno so v njej pekli kruh Italijani, za njimi pa še partizani. Zadnji so prišli Nemci, ki sicer niso pekli, so pa razbili in pokradli še tisto, kar niso prejšnji ‘tgos-ti”. Leta 1967 je pek Mišmaš sezidal novo pekarno. V začetku je pekel v glavnem le kruh, kar je bilo v tistih časih sila težko, saj je država s subvencijami podpirala le družbene pekarne in je bila cena kilograma moke enaka ceni kilograma kruha.
Tako je okoli leta 1975 začel
peči še piškote, po katerih je tudi zaslovel. Ker je vas Krka premaj-' hno tržišče, so piškote začeli voziti v Novo mesto in po celi Do-
JAMSTVO - Za prihodnost pekarne Mišmaš se ni potrebno bati, sin peka Mišmaš že pet let dela v očetovi pekariji.
lenjski. Danes kupci v glavnem kar sami pridejo ponje, na štirinajst dni pa jih še sami razvozijo po trgovinah. Imajo kar okoli 50 stalnih odjemalcev povsod po Sloveniji, eden večjih je novomeška Dolenjka. Kruh pečejo le še ob sobotah.
V pekami Mišmaš prisegajo na kvaliteto. Delajo jih v glavnem strojno in recepti so sicer standardni, vendar je skrivnost v pravih razmerjih, kakovostnih sestavinah in odsotnosti kakršnihkoli kemičnih dodatkov, predvsem pa v okusu mojstra Mišmaša.
Čeprav jim gre peka in prodaja krških keksov, polnjenih krških keksov, kokos in smetanovih rogljičev, orehovih kolačkov ter linškega peciva dobro od rok (na dan jih spečejo 300 kilogramov, zaposlujejo pa osem delavcev in komaj sproti dohajajo potrebe trga), ne nameravajo povečevati proizvodnje, ker bi to šlo na račun znižanja kakovosti. Ta in vedno sveži, hrustljavi piškoti pa sta njihovi glavni orožji proti Kurjim pekom - konkurenci.
P. MRVAR
DOLENJSKI LIST
Novo mesto, d.o.o. Glavni trg 24
Novo mesto
tel.: 068/323-606,323-610 fax: 068/322-898
DOLENJSKI UST
sodoben
vsestranski
zanimiv
pokrajinski tednik
za oglaševalce zanesljiv zadetek
Kočevska stranpota
PES POBEGNIL - 9. avgusta je ženska iz Šalkc vasi sporočila, da se boji v hišo, ker je pred vrati neznan pes. Preden so prišli policisti, je pes pobegnil neznano kam.
NIKOMUR NE KAŽE ZAUPATI AVTOMOBILA - 9. avgusta je T. P. iz Kočevja potožil policistom svojo nesrečo. Ni mu vžgal avto, zato je zaprosil znanca S. J., naj sede v avto, on pa ga bo porival toliko časa, da bo vžgal. Avto je tako res vžgal, S. J. - ki nima vozniškega izpita - pa ni znal ali ni hotel avta ustaviti. Vozil je po kočevskih ulicah in trčil mopedista. Zdaj imajo zadevo v rokah policisti.
ROMA SI LASTNINILA SALAME - 10. avgusta ob 13.15 je G. A., iz mesnice M-KG Kočevje, sporočil, da so neznanci skozi zadnja vrata hladilnice ukradli večjo količino salam. Policisti so hitro in še v mestu odkrili dva Roma, ki sta imela salame še pri sebi.
PREVRNJEN AVTO - Iz Bosljive Loke so 14. avgusta ob 5.45 sporočili, da je tam nenavadno parkiran osebni avto. Obrnjen je bil namreč na streho. Policisti so ugotovili, da ga je tako postavil M. D. iz Ljubljane, kije zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste. Poškodovani voznik se zdravi v UBKC v Ljubljani.
ČRNA MAČKA - R. J. iz Kočevja je 11. avgusta sporočil policistom, da je pred vrati v njihovem stanovanjskem bloku črna mačka, ki “renči”, piha in se čudno obnaša. Policisti so poslali v ogenj veterinarja. Mačka je zdaj že pokojna in njeno truplo na preiskavah, če ni bila morda stekla.
IZGUBLJENI TURISTI
KOČEVJE - Na magistralni cesti pri kočevski železniški postaji bi bilo gotovo potrebno namestiti iz smeri mesta prometni znak, da je glavna (magistralna) cesta tista, ki zavija levo in pelje naprej v smeri Ribnice in Ljubljane. Zdaj tujci (Hrvatje, Nemci, Švicarji itd.) peljejo tam kar naravnost, saj je tudi tista cesta asfaltirana, in potem razočarani ugotavljajo, da so zašli oz. se izgubili. Tako nekoliko bolj spoznavajo Kočevje, kot so načrtovali.	p_
•	Samo v pustinji lahko vladaš sam. (Sofokles)
•	Janša je brezobziren in zelo nevaren politik. (Bavčar v časopisu 4000)
•	Ljudje so kljub vsem napakam najljubeznivejše, kar obstaja. (Goethe)
•	Neprestano pričakujem, da bodo pametni moški začeli potiskati ženske naprej. (M. Kožuh-Novak)
izpušne cevi
Ob potoku 10, Novo mesto Tel.: 068/322-278
MALI NOGOMET V DOBREPOLJAH
DOBREPOLJE - Tudi v novi občini Dobrepolje športniki čas krajšajo z igranjem malega nogometa v občinski ligi. Na dotrajanem igrišču pri OŠ, kjer močno poka asfaltna prevleka, med razpokami pa raste trava, so pred kratkim sklenili tekmovanje, ker je nastopilo devet ekip. Alojz Kuplenek, vodja tekmovanja je dejal, da bi bilo treba poleg asfalta na igriščih obvezno dograditi zaščitne mreže, stare pa premazati in jih pokrpati. Hkrati pa poziva novo občinsko oblast, da že na prvi prihodnji seji več spregovori in takoj ukrepa pri obnovi športnega objekta. Potrebujejo tudi denar za nakup športne opreme za predstavitev Do-bregapolja tudi izven občine. Ob koncu omenimo še rezultat petega kola občinske lige: HU ZPP Mali Pariz-Koma 750 3:1, Texas-Zagorica 6:3, Videm-Bruhanja vas 3:2, Cesta-Kom-polje 1:3. Po tem kolu vodi Kompolje z devetimi točkami, Vili Babič pa je s 14 zadetki najboljši strelec.
M. G.
TURK DO POLFINALA
PTUJ - Na teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 14. leta so nastopili tudi trije novomeški tenisarji. Blaž Turk je z zmago s 6:4 in 7:6 v četrtfinalu nad drugim nosilcem turnirja Luko Berdenom iz ljubljanskega Slovana, in s kasnejšim polfinalnim porazom proti Domžalčanu Jaki Slavincu, dosegel enega od svojih večjih uspehov. Zmagal je Celjan Matija Sardoner, medtem ko sta Novomeščana Tomaž Bud-ja in Tomaž Kastelec žal izpadla že v pršem krogu.
MLIN RAZPADA - Na fotografiji je razpadajoči mlin ob Kolpi v vaj^T prav nasproti urejenega prostora za kampiranje. Tako si turisti lo 1	. ■
bolj nazorno prepričajo, kako propadajo mlini, žage in kovačije o Pravzaprav mlinov in žag sploh ni več, kovačija pa je le še na potoku Hkrati z mlini so se podrli tudi jezovi in tako se je pred leti dogot' o, je ob večjem deževju Kolpa zalila mlin na fotografiji tako viso pogledal iz vode samo vrh strehe. Do takrat je mlin občasno še dela ■
J. Primc)
Zahtevno delo, slab zaslužek
Matija Kobola žrtev demokracije in znanosti_
Poleg medvedov je izrezljal kipec Marije, zdaj P3/181? k;je narediti še kipec sv. Ambroža, zaščitnik čebelarjev. MalL namreč tudi čebelar, prideluj med, ki ga pod posebno na Lj tudi prodaja. Ima 50 panjev ^ Z medom je sodeloval tud ^ razstavi. Včasih je vozilcet> na pašo na Hrvaško, zdaj P3 J,n slovensko obrežje Kolpe- , sj dom ima tudi nekaj zasluzi ,
46-letni gozdarski tehnik Matija Kobola iz Šalke vasi pri Kočevju je po stečaju TOK Ribnica ostal brez dela, a še do danes ni prejel sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Drugod službe ni dobil, češ da je brez dela dosti mlajših. Zato je začel izdelovati predmete domače umetne obrti, najprej preproste, ki jim pravi vevence (velni-ce); gre za lopatki podobno orodje, s katerim so nekdaj zajemali žito ali moko), zobotrebce, nato večje vejalnice pa manjše in večje posode za mesenje testa itd. Seveda je izdelal tudi razne kipce, največ (kočevskih) medvedov.
Vsi njegovi izdelki so unikati. Njihovo velikost, obliko in vsebino prilagaja velikosti, obliki in lastnostim lesa, ki ga obdeluje. Proizvodi so izdelki domače umetne obrti in so registrirani pri Obrtni zbornici, in sicer: pod številko 868 posode, pod številko 881 pa medvedki, vevence in zajemalke, za kar ima tudi posebne nalepke. Delo je zahtevno, zaslužek pa slab, pravi Matija.
Delno je to razumljivo, ker se še sproti uči, in tako nekaj žrtvuje za znanost, kot pravi. Starih izdelkov namreč ni več, in če jih hoče izdelati, se mora učiti po knjigah ali pa si izposoditi kak star predmet v muzeju, da po njem oblikuje svoje izdelke. Vendar so njegovi izdelki vedno boljši, saj je zbornica podarila predsednikoma Milanu Kučanu in Janezu Drnovšku prav njegove posode za mesenje testa. Pravzaprav pa so vsi njegovi izdelki primerni za darila.
uom ima iuui u^ivhj -—	. rien-
posodo, ki jo potrebuje pri c jenju.	j pRlMC
Matija Kobola
čctBctkum d o «
Podbevškova ulica 5
68000 NOVO MESTO
tel.: (068) 23-826, 22-288
fax.: (068) 322-625	,
VINOGRADNIKI, POZ°P'
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA
POSODE
IZ NERJAVEČE PLOČEVINE
301	7.900,00
501	9.700,00
70 1	10.900,00
80 I	11.500,00
100 1	13.900,00
1201	15.600,00
1501	18.100,00
2001	21.000,00
3001	25.300,00
4001	35.600,00
KADI PVC
1101 225 I 3501 7001 5001 1000 I
1 99°'°S
POSODE ZA ZELJE^
50 I 75 I 1201
MLINI PECLJALNIKI IN STISKALNICE
Pecljalnik ročni Pecljalnik z elektro motorjem Mlin grozdni mali Mlin grozdni veliki Stiskalnica na jarem 30 I Stiskalnica 75 I Stiskalnica 100 I
,afe
1:1$
255.000
00
NOVO PRI NAS:
MOTORNO KOLO FIAGGIO ZIP DVOSED
NAČIN PLAČILA:	MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE pLjsT
ZA GOTOVINSKO PLAČILO 5 % K ^
PREPRIČAJTE IZ-
PRIDITE
TELEVIZIJSKI SPORED
m«!eVk-^a.S‘ P^ržuje pravico do L__Okunih sprememb sporedov!
četrtek, 17. vm.
SLOVENIJA 1
šSS
f, ^LSKE PRAVLJICE, 3/3 '§n^l0RCK1’amer risana naniz., 6/13 »•»ODRIVANJE ZF.MUE, amer! izo-serija, 13/26
s»rACE
5®AMAITLAND'P°noV'iri!L
" skcTV^*^ UTRINKI,oddaja madžar-'«■[« DNEVNIK 1 8* OTROŠKI program j8 ZIV/AV
»JI SaEN^ALUE’ la cPizoda an8'- scri)e
ISig«««*«
sSa^sKSN.
SSi'a*
^ SOVA
stavmD hitchcock vam pred-
*iP a a, aincr- naniz., 4/22 EAOUEST, 18. del amer. naniz.
(ponovi p°stran‘' (3.00 Euroncws -16.50Sova lS.00slrinc !z Be,-Aira (amer. naniz., 19/24);
!%u
s>tllobc'(n^lrai'''	prodaja -10.15 Luč
^rašini 11?ov- 491. dela amer. nadalj.) -11.05 (Pono» 4 k.ri?tail (ponov.) - 11.35 Benny Hill Sani .'l/iic n8^1, hum- naniz.) -12.20 Video Pilo , nce scsion (ponov.) -17.10 Un-»H0& -1MS Risanka -19.00 Vreme -Nagnelo, C	del amer. nadalj.) - 20.00
Por°to(57 rt,(kont- 8lasb- oddaja) - 20.30 Pred Kdo je nhii - amcr- naniz.) ■ 20.55 Vreme - 21.00 Mesto kor jrCnc6a moža’ (amer. film) - 22.40 ^'30 Kin« L^e (Ponov. 3. dela avstral. nadalj.) -j|T ’ ln°’ k'no (Ponov' oddaje o filmu)
340 Tv
»ill Pom/? 7,55 Poročila ■ 8.00 Dobro jutro
1.05	prn 1 a' * 11.05 Poldni Šolski program • 0,°fila nJ/ za otr°ke in mladino - 12.00 >ej0sr : ,5 Ljubezen (serija) - 12.45 Ko se Sja fierl-h,um- scriJa. 18/22) • 13.10 Severna fkserjia o,3/" 33.55 Srečanje s prihodnostjo
i '^idluh' 14f Dok' sc,'ia (,/7> • 14-(5
nrraSkad, ’ )u,b' malo’’ (amer. film) ■ 16.30 •Al$ K0i es' ^-30 Santa Barbara (serijski film) ■^nevnilt zn»r,edc' '8.50 Obnova Hrvaške -19.30 Naciji ase ’ v,rcme ■ 20.15 Krapinske popevke »ja)|	' 21.20 Usoda carskih konj (dok.
^0Sslif„ U ^oi denarja ■ 22.35 Dnevnik -na sliko - 23.20 Sanje brez mp'’
»TV 2
fe5Vidl
»aKo prpj? st.rani -16.50 S sliko na sliko
»SšftnJSKMB!
S Odda is ;yrfme' šP°rt -20.15 Doki hi l6/22). 1,	Hrooklynski most (hu
'■22.30D •. “ 8evcr in jug (amer. nat
^TLK, 18. VIII.
J“3° vinPTA !tEtekst
“os Tedp° STrANI »K! IZBOR
1130 u CLIPPER, 4. epizoda amer. naniz.
^meleonENC1kloped,ja ž1VALI:
5jp||^CKA
Ig Jf dnevnik! B1L0’ponov-nem-filma l*? Kate m1 Program
i5“ RISANK' U. epizoda angl. serije
Sf^EtV|^2’VrEME,ŠPORT
I Z Tur 8T.ALUBA FLAMINGO, amer. film
«AvKW,
«*fe?SS£3rfc*8
Su,,„ L Rončel izza odra, ponov.
!^A2
IS^Forum/H-00 Eurone"s ‘1145 Tedcn'
(l"b (4 ,ivJ)no'.): Allred Hitchcock vam pred-.jNlnio’,,7'5 S«qi.cst U8. del)-18.05 ti '0 Dnevn i °	-18-45 Znanje za znanje
(1 '1 (angl ' lk'.'rente, šport - 20.00 Podeželski Si f'.Njud„anu" L"3)' 20-50 Človeška žival Stikovfen.an‘L serija, 2 6) • 21.40 Koncert, ‘"e. film, V Slovenija ■ 22.25 Hladni narezek
5S
k|al'°*>« (Div!,ran'' "*'0S TV prodaja • 10.15 Luč Tv ei°skon?' 49''dcla amer. nadalj.) -11.05 ( PttUlji Plponov.). 11.50Videostrani-16.55 V fjil ' D5 Kdo je ubil njenega moža? ^	'" 1^-00 Vreme -19.05 Risanka -
Sh'?S«vah!!Um; Helenine oči; 14.50 Omizje -(,'Jia (4; -Alfred Hitchcock vam pred-

19.10	Luč svetlobe (493. del amer. nadalj.) - 20.00 Benny Hill (5. del angl. hum. naniz.) - 20.30 Obalna straža (20. del amer. naniz.) - 21.20 Vreme -
21.25	Teden na borzi - 21.35 Real Bullets (amer. film) - 23.05 Carlie Parker (dok. oddaja) - 0.05 Dracula (1. del amer. naniz.) - 0.35 Pred poroto (ponov. 57. dela amer. naniz.) -1.00 Živeti danes (ponov. dok. oddaje)
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program -
11.05	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Ogenj v srcu (hum. serija, 19/22) - 13.10Sevcrna obzorja (amer. naniz. 73/88) -13.55 Srcčasnje s prihodnostjo (dok. oddaja 9/14) -15.00 Nevarno spuščanje (amer. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Sama Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Potepam sc in snemam (dok. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.45 S sliko na sliko - 23.15 Ameriški film -1.00 Sanje brez meja
HTV 2
16.40	TV koledar -16.50 S sliko na sliko -17.35 Triler -18.25 Sever in jug (amer. nadalj., 8/12) -
19.30	Dnevnik, vreme, spori - 20.15 Mati (ruski film) - 23.15 Cro pop rock
SOBOTA, 19. VIII.
SLOVENIJA 1
8.15-1.10 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
9.00	UČIMO SE ROČNIH USTVARJAL NOST1
9.15 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 13/13
9.30	NA SMRT PRESTRAŠENI, angl. nadalj., 5/6
10.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.30	STIČNA: SREČANJE TREH DEŽEL, prenos
12.10	GORE IN LJUDJE
13.00	POROČILA
13.05	VEČERNI GOST, ponov.
15.05	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
15.30	MALA MO, amer. film
18.00	DNEVNIKI
18.05	MLADI PICASSO, španska nadalj., 8/8
18.35	KATE IN ALLIE, 12. del angl. serije
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	WILDBACH, 2. del nem. nadalj.
21.00	OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 8/10
22.00	OZARE
22.10	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
SEAOUEST, 20. del amer. naniz. OBISKOVALCI. IZ VESOLJA, amer. film
SLOVENIJA 2
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Mladi virtuozi, 2. oddaja -10.40 Tedenski izbor: Wild-bach (ponov.); 11.35 Turistična oddaja-11.50 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 20/22);
12.00	Seaquest (19. del) -13.00 Fant iz kluba Fla-mindo (amer. film) -15.55 Športna sobota -18.30 Alpe-Donava-Jadran - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.50 Utrip - 20.10 Srečajva se v st. Louisu (amer. film) - 22.05 Sobotna noč
KANALA
7.00	Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Dracula (ponov. 1. dela amer. naniz.)-11.20 Video strani-17.40 Klasična video glava (ponov.) -18.30 TV prodaja -19.00 Risana serija - 19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (35. del avstral. naniz.) - 21.35 Najet za ubijanje (amer. ak. film) - 23.05 Vreme -
23.10	Prave krogle (ponov. filma) - 0.40 Ledeni plameni (erotični film)
HTV 1
8.30	TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Flandrijan-ski pas (amer. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) - 12.45 Dobri ljudje - 14.25 Živa resnica (dok. oddaja) -15.05 Poročila-15.15 Beverly Mills (serijski film, 26/30) - 16.45 Avstral. anim. film -17.20 Srčno vaši (dok. oddaja) -18.05 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.15 "Spies Like Us" (amer. film) - 22.00 Glasbena oddaja - 22.45 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko -
23.30	Sanje brez meja
HTV 2
17.35	TV koledar -17.45 S sliko na sliko -18.30 Afrika z otrokom in kamero (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Korak za korakom (humor, serija, 43/33) • 21.00 Umag: Izbor hrvaške ntiss (polfinale) - 23.15 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija, 2/12) -
23.35	"Ring of Fire" (amer. film)
NEDELJA, 20. VIII.
SLOVENIJA 1
8.15-0.50 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV, ponov.
9.25	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj.. 18,26
9.55	EV.ANGELISTIČNO BOGOSLUŽJE
11.00	FOLKART '95.1. oddaja
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija, 7.16
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	PODEŽELSKI UTRIP, ponov. angl. naniz. 4/10 ■
15.40	DENARJA NA PRETEK, amer. film
17.05	POLICIST S SRCEM, avstral. naniz, 2/26
18.00	DNEVNIKI
18.05	PO DOMAČE
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	ZAKLADI SVETA: KOLUMBIJA, franc, pustolovski kviz, 8. oddaja
21.40	VELIKA POTOVANJA Z VLAKOM, angl. dok. nadalj, 4/6
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	SOVA:
PUSTOLOVŠČINE NEDA BLESSINGA, amer. naniz, 3/3
SLOVENIJA 2
Opomba: 17.00 do 18.00 Motociklizem (posnetek); 18.00 do 15.15 tenis
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Koncert simfonikov RTV Slovenije;
10.55	Sova (ponov.): Seaqucst (amer. naniz, 20. del); Wildbach (2. del) -15.30 Žele noježilo (amer. film) -17.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna ■ 20.10 Gospa brez predsodkov (italij.-špan.-franc. film) - 21.50 Karaoke - 22.50 Športni pregled
KANALA
8.05	Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) - 10.00 Burleska -10.30 Male živali - 11.00 Splošna praksa (ponov. 35. dela) -11.55 Epikure-jske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -
13.00	Video strani -17.15 Charlie Parker (ponov. dok. oddaje) -18.15 Žametne vrtnice (ponov.) -
19.00	Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210 lil (ponovitev 26. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210 III (27. del amer. naniz.) - 21.45 Adidas streetball (reportaža) - 22.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.40 Najet za ubijanje (ponov. filma)
PONEDELJEK, 21. VIII.
SLOVENIJA 1
8.15-23.45 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
10.40	TEDENSKI IZBOR ZLATI CEKIN, 3. oddaja
10.15 KAPITAN POWER, amer. naniz, 9/22
10.40	ZNANJE ZA ZNANJE
11.05	MEET ME IN ST. LOUIS, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED, ponov.
15.45	TEDENSKI IZBOR
UMETNIŠKI VEČER
16.50	OBZORJA DUHA
17.20	DOBER DAN, KOROŠKA
18.00	DNEVNIKI
18.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
18.25	ŠTIRI DEKLICE V TEV1SU
18.40	KATE IN ALLIE, 13. epizoda angl. serije
19.10	RISANKA
19.18 ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 8/13
20.50	RAZGLEDNICE MEST: PARIZ
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	SOVA
SEINFELD, amer. naniz, 8/18 SEAOUEST, 21. del amer. naniz.
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euroncws -14.40 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo ledna; 15.10 Zakladi sveta; 16.30 Sova: Pustolovščine Ncda Blessinga (amer. naniz, 3/3) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 TV avtomagazin -19.15 Poletni smučarski skoki (posnetek iz Trondheima) - 20.00 Pro et contra - 20.50 Moja zgodba: Domnevni storilec (franc, naniz.) - 21.40 Kako so snemali Batmana III. - 22.05 Vojna in pogajanja, ponov. 1. dela - 23.05 Brane Rončel izza odra
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 493. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Benny Hill (ponov. 5. dela angl. hum. naniz.) -12.15 TV prodaja • 12.30 Video strani -17.35 Adidas streetball -17.55 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (494. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (40. del španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Do konca in naprej (slov. film) -
22.35	Obalna straža (ponov. 20. dela) - 23.20 Adidas steetball • 23$) TV prodaja
TOREK, 22. VIII.
SLOVENIJA 1
9.15-0.05 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.55	TEDENSKI IZBOR
SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 5/13
10.55	MADAMESANS GENE, talij.-špan.-franc. film
12.35	TV AVTOMAGAZIN
13.00	POROČILA
13.05	POLETNI SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Trondheima
15.10	SOBOTNA NOČ. ponov.
17.20	MOSTOM
18.00	DNEVNIK
18.05	OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj.. 19 26 18.4U KATE IN ALLIE. 14. epizoda angl. serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT
20.00	\\ ILDBACH. 3. del. nam. nadalj.
21.00	ZGODBE IZ OPER: UMOR NA MANHATTNU. and. elas. serija. 3 4
22.00	DNEVNIK3. VREME. ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE 22 45 SOVA
SKRAJNOSTI, angl. nadalj, 7 7 SEAOUEST, 22. del amer. naniz.
SLOVENIJA 2
Opomba: 17.55 do 20.00 Nogomet (povratna tekma v pTedtek. za EP)
12.50	Video strani -12.55 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 13.20 Velika potovanja z vlakom (amer. dok. serija); 14.15 Karaoke -15.15 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 8/18); 15.40 Seaquest (amer. naniz, 21. del) -16.25 EP v plavanju (prenos iz Dunaja) 17.30 Iz življenja za življenje - 20.00 Ozon - Rak neba (novozel. dok. oddaja) - 20.50 Zemlja - Konec sveta - 21.50 Roka rocka - 22.35 Videošpon - 23.20 Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 494, dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) • 11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -16.50 Do konca in naprej (ponov. filma) - 18.15 Risana serija -
19.00	Vreme -19.10 Luč svetlobe (495. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (19. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme
-	21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 -Računalniška kronika (29. del dok. oddaje) - 22.55 Dežurna lekarna (ponov. 40. dela španske naniz.)
-	23.00 TV prodaja
SREDA, 23. VIII.
SLOVENIJA 1
9.45	-0.20 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.20	TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED.amer. risana serija, 19/21
10.45	ČOVEŠKA ŽIVAL, angl. poljudno-znan. serija, 2/6
11.35	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.00	OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 8/10
12.30	ALPE-DONAVA-JADRAN
13.00	POROČILA
16.55	MOJA ZGODBA: DOMNEVNI STORILEC, ponov. franc, naniz, 4/6
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40	KATE IN ALLIE, 15. epizoda angl. serije
19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	FORUM
20.20	FILM TEDNA:
SVATBA, taivansko-amer. film
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	ŽARIŠČE
22.55	SOVA
SLOVENIJA 2
Opomba: 20.05 do 21.45 Nogomet (povratna tekma v predlek. za EP)
13.00	Video strani -13.15 Zgodbe iz školjke -13.45 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 8/13;
14.30	Videošpon -15.15 Sova (ponov.); Skrajnosti (angl. nadalj, 7/7); 15.40 Seaquest, (amer. naniz, 22. del) -16.25 EP v plavanju (prenos iz Dunaja) 17.30 Odkrivanje zemlje (amer. izobr. serija, 14/26) - 18.00 Dnevnik -18.05 RPL - studio Lu-wigana -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Športna sreda - 21.45 Omizje
KANALA
7.1X1 Video slrani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 495. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.05 TV prodaja -12.20 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (496. del) - 20.00 Ben-ny Hill (6. del angl. hum. naniz.) - 20.30 Mesto kot Aliče (4. del avstral. nadalj.) -21.20 Vreme - 21.25 Unpalo (oddaja o akt. dogodkih) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 19. dela amer. nadalj.)
TELEVIZIJA NOVO MESTO
.vaš . kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 13. uri
NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
RADIO
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 f«x. 152-13-62
ČETRTEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avlolimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZželjc- 13.30 Vreme in mi-
4.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski količek - i8.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kincloskop, Altcr-godba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrrnicc -12.15 -13.00 NZ želje
-	14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje-10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa la teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev- 12.00 BBC,osmrtnice - 12.15 -
13.00	NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija -
19.30	- 24.00 Večerni program
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17/00 Lestvica NZ glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Oddaje S. Mihelčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3- 18.20 Kronika- 19.30-24.00 Telefonske zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice
-	12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
ČETRTEK, 17.8.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.00Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi
PETEK, 18.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvcslila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -
15.30	Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvcrgrccni - 22.00 Kviz z cvcrgrccni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 19.8.
5.30	Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti -
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo: Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila-18.30Otroška oddaja - 21.00 Sobotna super veselica
NEDELJA, 20.8.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila -16.00 Kviz -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz
PONEDLJEK, 21.8.
5.30	Domača glasba -6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -
15.00	Poročila -15.30 Popevka tedna - 16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja -
18.00	Poročila -18.30 Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert - 23.00 Poletna romantika
TOREK, 22.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Večerni program - 23.00 Poletna romantika
SREDA, 23.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 22.00 Country & Blucgrass - 23.00 Poletna romantika
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 19, avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Seidlova cesta
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče-od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18, ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 20. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Na-
kupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel,
PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8 do 12, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
Blagovnica	I
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: G|ič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market
Čardak	\
•	Semič: od 7.30 do 10.30: MarkeK
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima \
______________________________________________y
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Niki Lavrih, Slakova 9, Trebnje. Nagrajenki čestitamo.
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(3) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE
2	(5) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 3(1) Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA
4	(2) Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
5	(4) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA
6	(7) Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZORJE
7	(10) Ljubezen premaga vse težave - ANS. PLANIKA S (6) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK
9	(-) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI
10	(S) Dober dan - ANS. JOŽETA BURNIKA
Predlog za prihodnji teden: Franc poslane, ANS. PETRA FINKA
6*------------------------------------------------------4
KUPON ŠT. 33
Glasujem za:_____________________________________________
Moj naslov:______________________________________________
iKupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
DOLENJSKI UST
Novo mesto, d.o.o. Glavni trg 24
Novo mesto
tel.: 068/323-606,323-610 fax: 068/322-898
DOLENJSKI UST
sodoben
vsestranski
zanimiv
pokrajinski tednik
za oglaševalce zanesljiv zadetek
PADALSKI PRISTANEK - Člani kluba za jadralno padalstvo Cuml‘ljj ki ima sedež v Semiču, imajo skoraj vedno, ko pripravijo prireditev v] nem padalstvu, smolo z vremenom. Zato pa je marsikdaj, poseb ^ koncu tedna, ko sicer ni nobene uradne prireditve, a ugodno vreme, ^ nad Semičem tako rekoč prekrito z jadralnimi padalci iz vse Sloveti j > skačejo s Smuka. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko s° P°P°^.^pj0 dovoljstvo mimoidočih postopoma pristajali na travniku med senu hišami. (Foto: M. B.-J.)
STAVBA SODIŠČA OBNOVLJENA DO OKTOBRA - Čeprav nuarja okrožno sodišče tudi v Krškem, pa še sedaj deluje v nad prostorih. Okoli 100 let staro stavbo, v kateri bo, namreč še vedn0^) Ijajo, prav v tej zgradbi pa je bila sodnija tudi v stari Jugoslaviji■ -delavcev dela neovirano. Doslej so za obnovo porabili okoli 200 tolarjev, potrebnih pa bo še 50 milijonov. (Foto: T. G.)
U LEJTU1834 JE BLA HUDA SHUSHA - Tako piše na skali, klj'jjpju-kolovozni poti, ki vodi iz Stranske vasi (pri Žužemberku) nap& Čeprav je nekdo precej neestetsko z rdečo barvo “restavriral vk „ :2roČ¥ še vedno označuje za suhokranjske kmete pogubno leto 1834.	^
je takrat huda suša uničila ves pridelek. Trava se je posušilau	■g$■
krajih vnela. Dobro je obrodila le vinska trta, čeprav so listi zeK lj grV neli. Ker je bilo grozdje precej suho, je bilo vino zelo močno.' r	c(l ilo
so usahnili, Krka pa je bila najbolj plitva, kar so pomnili. t)a . ^01 julija ni deževalo z izjemo ene plohe, ob kateri je strela unu pridelek, ki mu je suša, ki se je sicer nadaljevala do septembr , /
V
I
!
i
i
f
2
t
V
C
F
L
F
f
r
F
c
s
F
:
r;
v,
s
s,
la. (P. Mrvar)
Haloy prijaznost•
Vsoboto, /.julija, si mali Japonec, udeleženec Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, zaželi telefonirali v Pariz. Obvlada, ti, ti umetnik!, samo materinščino, sedem srbskih besed in tri slovenske pozdrave. Zna reči tudi hvala. Seveda je to več kot dovolj, da je lahko zavarovan za vse predvidljive nevšečnosti pri svetovni zavarovalni družbi s sedežem v Parizu. Taka predvidljiva zagata je, recimo, če je tvoja mednarodna kreditna kartica v neki državi vredna samo pomilovalnega nasmeška. Takrat pač telefoniraš v Pariz, prebereš podatke s kartice, odgovoriš še na dve tri vprašanja in zadeva sleče v tvoj prid.
Ampak, ne takoj!
Najprej je treba problem razložiti telefonistom. Malo gestikuliranja, malo risanja, precej dobre volje: ‘Aha, gospod bi rad poklical telefonsko številko, ki je napisana na njegovi kartici. Ni problema. Kako pravite? Plača Pariz? Samo trenutek, da se povežem z Ljubljano. Halo! Ljubljana sprašuje po imenu lastnika pariškega telefona?” “To je zavarovalna družba AIO. “ “Ljubljana hoče ime in priimek, drugače ne bo nič!” “Dovolite, da jaz razložim Ljubljani," se ponudim. “Poslušajte, gospod! To je tako, kot če bi klical zavarovalnico Tiho, kaj jaz vem, kdo se bo oglasil. Važnoje, da se oglasi, naprej bo steklo!" “Lahko, če sami plačate!" "Saj imate vse podatke, če bi bilo kaj narobe!" “Sem rekel, da brez priimka in imena nič!" Zaklel sem, kajti v tele-
atlU'
fonu je po zakrican^istii
na-
stavku ljubljanskega t- -
diloklik!	tuioče&Zt
Mali Japonec je vprašal -
Pokažem mu. da je nekaj	poW
zvezami. Upravnici treba"]-., nel0i in uslužbenki, ki sodelujf’ ! sporO
me niti poslušati ni hote ■ „ me je. Vas tudi) sem sliša■ oStri Upravnica in uslužbenkah^ (t
poti-
Klanja se. gerjelM ta^J^jbop
StSGSZZZdfli
Japonec razum* rjjopoF
-■ <etno tudi "an‘ibo¥:,
skem včasih s telefoni Medtem je zveza z
vzpostavljena. UPr“*n,(-t0. G^i,
zaprosi za trenutek. N imate Pariz!" . u pO 2“Ji Japonec najprej ju In rovalnici v Parizu P°ff.’: po P, Ji
as&ae&šgi*
trebanjske pošte zažubon J
vzhajajočega sonca.	jap0'
“llvala!" reče na kom
:Ssp^
sla, pa priporočam, službo.	gTARb
Pi
<!
K
\
\
r
rPCTTA
JATA MESO-ZALOG p.o.
V NOVEM MESTU
najamemo ali kupimo lokal za živilsko TRGOVINO, VELIKOSTI OD 100 DO 150 m'
Možnost poslovnega sodelovanja.
-V-.
Pisne ponudbe pošljite na podjetje:	JATA MESO
HLADILNIŠKA 37, 61260 POLJE PRI LJUBLJANI
3*
&IER Š0LSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI
^artmska 134 a
• J.000 Ljubljana
ei.:06l 140-11-12, in 232
ax: 061 140-13-30
opisuje prosta delovna mesta:
^ 2 UČITELJEV NARAVOSLOVJA
Pedoločen čas, s polnim delovnim časom
JJ 1 PEDAGOŠKEGA VODJE
ok?mu Čatež (Dolenja vas pri Čatežu 19,68212 Velika Loka), wr,a Trebnje
Soji:
kem*°^?.a: končana VII. stopnja izobrazbe, učitelj biologije-Ukani,e' učitelj fizike-tehnične vzgoje, učitelj razrednega po-[W a9ronom. gozdar s končano VII. stopnjo in pridobljeno p^^ško-andragoško izobrazbo.
rj a '°čko b: končana VII. stopnja izobrazbe pedagoške sme-Pedarav°slovne ad družboslovne, opravljen strokovni izpit, obr ■9°®ko-andragoška izobtazba, 5 let dela v vzgoji in iz-s°čnost'an^U’ znan^e 1 tuie9a jezika, organizacijske spo-
dela 1. 9. 1995 ali po dogovoru. Prijave z dokazili o CPJevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naš ranju V 'z'^u vas bomo obvestili v 8 dneh po končanem zbi-
Prvega septembra se prične novo prometno leto 1995/96, zato obveščamo cenjene potnike, da smo uvedli nove linije in sicer na	
naslednjih relacijah: Vinica - Preloka:	Ob 12.20, 14.07
Pretoka - Vinica:	Ob 5.50
Črnomelj • Vinica:	ob 12.49 in 13.58
Črnomelj ■ Žuniči - Preloka:	ob 15.26
Črmošnjice - Semič:	Ob 6.55
Metlika - Črnomelj:	Ob 6.23, 7.15 in 13.35
Črnomelj - Metlika:	ob 13.04 in 14.12
Jugorje - Metlika:	ob 6.11
Metlika - Jugorje:	ob 15.05
Cenjene potnike obveščamo, da dodatne informacije lahko dobijo na sedežu podjetja v Črnomlju, Belokranjska c. 22. Prav tako tudi v naših	
dveh poslovalnicah; v Metliki na novi avtobusni postaji, v Črnomlju	
pa v turistični poslovalnici na Utrdbah	INTEGRAL, d.o.o.
	Črnomelj
'tt:	.	-
flte:
ALP ŠPORT, d.o.o., NOVO MESTO Ljubljanska c. 27
68000 NOVO MESTO	^
RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI /2S-AJUP (V NOVI ŠPORTNI TRGOVINI)	ŠPORT
- TRGOVCA (2 delavca)
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 24.8.1995.

AVTOHIŠA
ervisno prodajni center Novo mesto d.d. VOZIL
. vt°mehanika - avtokleparstvo ^elektrika - avtoličarstvo
15% popusta na delo
ob gotovinskem plačilu!
Vaše poškodovano vozilo popravimo s pomočjo faztegovalne mize CAR-O-LINER in elektronske merilne naprave CAR-O-TRONIC. O stanju vozila dobite računalniški izpis.
*°!>4JA REZERVNIH DELOV IN OPREME , finalni rezervni deli RENAULT . ENAULT boutique oprema . ^'“akustika BLAUPUNKT , ^treSna okna WEBASTO stali avtodeli in avtooprema
vozil
, Pfodaja novih vozil RENAULT
Možnost obročnega odplačila na čeke.
Nove, občutno nižje
°dkup in prodaja rabljenih vozil CCne za v°zila CLIO!
Krediti za CLIO po 7%, ostala vozila od 10% dalje.
Ugoden leasing in krediti brez pologa!
»'*e se presenetiti in nas obiščite v prenovljenem avtosalonu,
5|j dajalni rezervnih delov in servisu, v nas pokličite na tel. 068/324-533.
\
A
U V
V
TERMOPOLIS PRED OTVORITVIJO - V turističnem kompleksu Terme Čatež bodo v kratkem odprli nočno zabavišče, klub Ter-mopolis. Nova pridobitev za zabave željne goste bo odprta nonstop, 24 urna dan. Razen diska je v objektu še vrsta drugih gostinskih prostorov. V osrednjem bodo prirejali tudi nastope glasbenih in gledaliških skupin, modne revije in podobno. Do 2.000 ljudi si bo lahko hkrati poiskalo sedež ali svoj kotiček v Termopolisu in si popestrilo bivanje ali obisk v Termah Čatež. (Foto: M. Vesel)
=
m
KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
33. MEDNARODNI KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM 26. 8 - 3. 9 1995, Gornja Radgona
28. 8. - 2. 9., sejemski vlak Celje - G. Radgona
M
POMURSKI SEJEM
POŠTNI A VTO V ŠKOCJANU -Škocjanska pošla je bogatejša za službeno vozilo renault 5. Domačemu poštarju Franciju Žnidaršiču je ključe avtomobila predal dolgoletni član vodstva novomeške pošte Franci Kukec in Škocjancu zaželel, da bi mu “petka ” dolgo in dobro služila, ko bo vozil pošto v najbolj oddaljene vasi škocjanske občine. (Foto: I. V.)
/\/ N
'
\s/\
GARANCIJA (eipero, nexia|: 3 leta ali 100.000 prevoženih km
* DAEWOO
PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH In n|lhovlh zastopnikih : ATHENS 062 / 25 860 • avto peruš 0602 / 83 328 ■ emona merkur pe volan 062 / 771 385 • moblx 0609 / 70 550 • AVTO HIT 068 / 26 077 • avto-dom 0608 / 70 150 • avtokleparstvo krmel) 068/44 373 • hevreka 0608 / 62 644 ■ h.o.r.d. 061 /851 384 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 38 511 ■ avtoservis maurer 063 / 857 730 • KOMPAS HERTZ 061 / 15 92 007 • armlo 061 /653 746 • Izvir 061 /777 852 • 9Vl!//^!*)fflS rnobll lmpex 061 / 722 879 ■ MEGA AVTO 061 / 264 087 • eurotrade 066 / 23 392 • POLIET 0601 / 64 687 • a flnlš 061 / 447 663 • VAREX, G.M.C. 064 / 331 013
Bralni zastopnik in distributer, Ljubljana, celovška 206, tel.: osi /15 91 332
od 16.990 DEM
NEXIA
od 19.267 DEM,


Od 24.990 DEM .
darilni bon za
500 DEM
za kupce v avgustu
DOLENJSKI LIST
T/2\ TiSIKl gffll
/T\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 17. avgusta - Hiacint Petek, 18. avgusta - Helena Sobota, 19. avgusta - Ljudevit Nedelja, 20. avgusta - Bernard Ponedeljek, 21. avgusta - Zdenko Torek, 22. avgusta - Timotej Sreda, 23. avgusta - Roza
LUNINK MENE
18. avgusta ob 5.04 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 17. in 21.8. (ob 20.30) ter od 18. do 20.8. (ob 18.30 in 20.30) vestern Hitri in mrtvi. 23.8. (ob 20.30) melodrama Moje življenje.
ČRNOMELJ: 18. in 19.8. (ob 21.
uri) ameriška komedija Tommy Boy -Tomažek. 20.8. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Čas deklištva.
KOSTANJEVICA: 19.8. (ob 21. uri) akcijski film Ulični bojevnik. 20.8. (ob 19. uri) psihološki triler Zloba. 20.8. (ob 21. uri) biografija Nesmrtno ljubljena.
KRŠKO: 18.8. (ob 20. uri) in 20.8. (ob 18. uri) ameriški psihološki kriminalni film Smrt in deklica.
METLIKA: 18.8. (ob 21. uri) ameriški film Čas deklištva. 20.8. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Tomažek.
NOVO MESTO: Od 17. do 23.8. (ob 19. uri) ameriška komedija Tomažek. Od 17. do 23.8. (ob 21. uri) akcijski film Leon.
ŠENTJERNEJ: 18.8. (ob 20. in 22. uri) komedija Hulahop.
film
• HITRI IN MRTVI, kavbojka (The Quick and ihe Dead, ZDA, 1995, 100 minut, režija: Sam Rai-mi)
Prva varianta. Klasične kavbojke v devetdesetih očitno ni moč posneti, kar navsezadnje niti ne preseneča, saj je ta žanr med vsemi najbolj privezan na svoje zlato obdobje, petdeseta in šestdeseta. Za kavbojko zadnje dekade in pol je čistokrvni vvestern le še nekakšna kulisa, saj od svojih predhodnikov pobira predvsem tipično vizualno podobo zaprašenih revolverašev in iz desk zbitih mestec. Ostalo je novo. Zgodbam t.i. “novih” kavbojk je ustrezno z zahtevami modernega gledalca, praviloma odvzeta vsa ostrina in resnobnost, ki sta nekoč definirala ta žanr. T.i. nove kavbojke so zato komedije.
Druga varianta. Nekdanja dramatičnost, drzne akcije in hero-izem borcev za pravico so danes popoln anahronizem. Preživijo le, če so trdno zapakirane v pirotehnično bohotne tehnicistične akcije z grmado sofisticirane šare. T.i. nove kavbojke so zato akcije.
Kavbojke bi morali pustiti na mini, ker pa so postale mit, ki še vedno prinaša denar, to ni mogoče.
Kavbojka je tako postala mutant, križanec med ceneno situaci-
jsko komedijo in kostumsko/scenografsko ekstravaganco, ki naj bi gledalcu pričarala vtis eksotičnega Divjega zahoda na način moderne akcije. Vse to je zdaj nadomestila banalna zgodba, v kateri mrgoli potenciranih klišejev, ki so v naravnem okolju izvirnikov cinefilske mojstrovine. Zdaj pa jih gledamo kar vse naenkrat, v enem samem filmu. Tudi v Hitrih in mrtvih, ki pa vendarle nekje preseneti.
Svežina lega filma je v kameri in montaži, ostalo - scena, mrki pogledi, hitri strelci, umazanija, preprosta zgodbica - je vse isto. Hitri in mrtvi navdušijo zaradi svoje spotovske podobe, hitrih eno-, dvo, trisekundnih kadrov, ki s strahovito natančnostjo ustavljajo svetlobno hitri čas leta krogle iz cevi pištole v žrtev in si vmes privoščijo še vzporedno montažo, na primer padanja kozarca whiskeya.
Raimi je navdušil še z nenavadnimi zornimi koti, ki filmu postavljajo spoštljivo visok estetski standard, nadvse čudovito izvedene pa so bile tudi lepo ovdlne in čiste rane, ki so v ubitega izvrtale luknjo, skozi katero se da pogledati na drugo stran. Tovrstni triki so bili do zdaj predvsem domena risank. Sicer pa dolgočasno pozerska vloga Sharon Stone gledalca pusti hladnega, zato pa briljirajo ostali: veliki zlobnež, galantni Gene Hackman, mladostniško zagnani, zafrustrira-ni sin Leonardo DiCaprio in simpatični spreobrnjeni bivši zločinec, posiljeni Russell Crowe.
TOMAŽ BRATOŽ
Vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:..........................................
Ulica in kraj:...........................................
Pošta: ..................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:..............................
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca l.eskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj Iurednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; :a družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: I cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike tnali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zalivale 324-006; telefai (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. grelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
čestitke
V NEDELJO, 13. avgusta, je praznovala Smoletova oz. Zajimčeva mama iz Dolenje vasi 6 pri Mirni Peči, 90 let. Ob tej obletnici ji želimo še veliko zdravja in zadovoljstva, njen sin Janez z ženo Miro, vnuki, pravnuki, ki ji pošiljajo 90 poljubčkov in ostali sorodniki.	7085
kmetijski stroji
kupim
motorna vozila
JUGO 45, letnik 1989, registriran 10 mesecev, bele barve, prodam. ® (068)57-380.
6968
R TRAFIC, letnik 1983, registriran 4/96, prodam ali menjam. ® (068)73-305. 6972 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirana do 6.7.1996, prodam. ® (068)64-334, po 18. uri.	6973
JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1989, registriran do 7/96, prodam ® (068)27-346, dopoldne do 13. ure in zvečer.	6979
AX 10 RE letnik 1987, registriran celo leto, prevoženih 60 000 km, prodam za 5200 DEM. ® (0608)69-125.	6981
UNO 60, letnik 1987, prevoženih 80 000 km, nujno prodam za 5700 DEM. ® (0608)87-307.	6983
ŠKODO FELICIO, novo registrirano, prodam za 5 odstotkov ceneje od nabavne vrednosti. ® (068)59-378.	6988
CITROEN CX 25 turbo diesel, letnik 1984, električni pomik stekel, kovinske barve, rahlo karamboliran, prodam. ® (068)49-280.	6991
ŠKODO L 120, letnik 1986, registrirano do 8/96. prodam. ® (068)24-283.	6996
R4 GTL, letnik 1990, registriran do 4/96, rdeč, prodam. ® (068)52-158.	6999
JUGO 45 KORAL, letnik 91/6, garaži-ran, prvi lastnik, prevoženih 60.000 km za 4500 DEM prodam. ® (061) 800-596.
7002
Z 101, letnik 12/87, prodam za 2100 DEM. ® (068)64-088, do sobote zvečer.
7004
HONDA-SKUTER (49 cm3) ugodno prodam. ® (068)27-101.	7005
TRAFIC 1300 D, povišan, ohranjen, prodam ali menjam. Bojan Hribar, Gor. Kamence 1, Novo mesto.	7006
UNO TURBO DIESELJetnik 1993, prevoženih 22.000 km, prodam. ® (068)42-159, v popoldanskem času.	7007
VOLVO 340 GL letnik 1987, registriran celo leto in jugo 45, letnik 1986, prodam. Jože Stepan , Valantičevo 8, Novo mesto.
7021
JUGO 45, december 1986, ugodno prodam. ® (0608)78-297 po 20. uri. 7022 RENAULT 4 GTL, 12/89, prodam. * (068)65-234, po 15. uri.	7029
RENAULT 5, letnik 1987, prodam. * (0608) 87-645.	7030
R4 GTL, letnik 1987, registriran do 7.4.1996, prodam. * (068)78-224.	7034
R18, letnik 1986 prodam. ® (068)45-086.	7037
JUGO 55 A, letnik 1987, prodam. Ivan Gazvoda, Črmošnjice 28, Novo mesto.
GOLF JGL 1100, letnik 1980, registriran do 2/96, dobro ohranjen, prodam * (068)323-905.	7042
ZASTAVO 101, letnik 1987, registrirano celo leto, prodam ali zamenjam za 126 P, letnik 1987/88 . * (068)26-863. popoldan.
Z 101 GTL 55, letnik december 1986, dobro ohranjena, cena 1900 DEM. »21-630.
126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)84-
220.	7053
ATX 50 C, letnik 1989, lepo ohranjen, ščitniki za roke. ogledalo, tačke za sopotnika, prodam za 900 DEM. ® (0608) 77-096.
ŠKODO FAVORIT 136 L, 4/91, rjave barve, ohranjeno, 18.000 km, prodam za 7600 DEM. * (0608)57-573.	7057
ZASTAVO 101 GT 55. letnik 1984, prodam. Ogled možen popoldne. Franci Kovač, Bržane 24, Šentjanž.	7058
JUGO KORAL 45. letnik 1989, bele barve, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)78-058. po 18. uri.	7064
JUGO 45 A, letnik 1989. dobro ohranjen. ugodno prodam. ® (068)45-358.
7068
Z 750. letnik 1981. prodam za 350 DEM. ® (068)25-253.	7074
126 P. letnik 1986. registriran do 8/96. prodam. ® (068)65-645.	7075
R 5 GTS, turbo, kovinske barve, letnik 1988, registriran do 3.2.96, prodam. ®(068) 44-320.	7076
GOLF D, 11/87, pet V, prodam. ® (068)45-279.	7080
R 5, letnik 1994, bele barve, 9500 km, registriran za eno leto, prodam. Možna menjava za R 4. ® (068)43-748.	7083
obvestila
SOLTIRNIK KROMPIRJA in šrotar prodam. ® (068)83-556.	6969
SILOKOMBAJN super kemper in kiper prikolico za traktor prodam. ® (0608)43-264.	6998
MOLZNI STROJ Vitrex Virovitica in cepilec za drva ugodno prodam. ® (068)49-396.	7017
MOTOR za BCS v okvari in kosilnico BCS 715 izpravno, žago za obrezovanje tramov in terenski avto ARO prodam ali menjam za golfa od 1985 letnika dalje. ® (0608)82-597.	7040
ZETOR, 25 KM, ohranjen, kabino za IMT 539 ter kvalitetno belo in rdeče vino, prodam. ® (0608)80-126.	7044
TRAKTOR Volvo 140 KM, silokombajn Mengele MB 280, vse v delovnem stanju, prodam. ® 73-227.	7047
KOSILNICO BCS, traktorsko škropilnico in enoredni silokombajn prodam. ® (061)770-108.	7054
KOSILNICO Alpino in šivalni stroj Ba-gat prodam. ® 68-219.	7060
SILOKOMBAJN POTTINGER prodam. ® (068)60-326.	7061
KOSILNICO ALPINA, enobrazdni plug, Štedilnik kaloreks s pečico, spalnico z jogiji (žima), prodam. ® (068)60-423.	7062
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.
5339
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662.	5717
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567.	5876
LESENI BRIKETI, primerni za vse vrste peči v mesecu avgustu še po stari ceni.Možnost plačila na 3-5 čekov. Engel Brik d.o.o., Ratež 58, ® (068)85-801.	6971
PREVOZETOVORA, oseb, vleko prikolic, selitve doma in v tujino opravljamo po konkurenčnih cenah. ® (068)49-226.7003
posest
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595.	5340
TRAKTOR IMT 560, z gozdarsko opremo, kupim. ® 324-241.	6995
ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejše gospodarsko poslopje na relaciji Novo mesto - Grosuplje, kupim. ® (068)20-360, zvečer.	7012
TRIMO PLOČEVINO za streho, belo, cca 20 m2, kupim. ® (068)21-991.	7014
DVA PRAŠIČA domače reje, težka od 80 do 100 kg. ® (068)76-420.	7033
DVOETAŽNO stanovanjsko hišo (200 m2) stanovanjske površine na 1700 m2 veliki parceli, nad Krko, 36 km iz Ljubljane, prodam. ® (061)654-315.	6975
VIDEM DOBREPOLJE, 35 km iz Ljubljane prodam gostinski objekt s stanovanjem in gospodarskim poslopjem na parceli 1600 m2. Možno plačilo na obroke ali menjava za stanovanje z vašim doplačilom. ® (061)654-315.	6976
V	ŠENTJERNEJU oddam v najem sa-
mostojen del hiše (70 m2), centralna, telefon in samostojno stoječo garažo (58 m2), voda, elektrika. ®(061)313-800.	6980
NA STUDENCU pri Sevnici prodam novejšo neopremljeno stanovanjsko hišo v 4. gradbeni fazi, primerna za obrt. Velikost parcele 1300 m2. V hiši je telefon in CK. Možna takojšnja vselitev. ® (0608)89-134.
NA ČATEŽU pri Krškem prodam parcelo (1,5 ha). ® (0608)67-394, v petek in soboto od 20. do 22. ure.	6987
BUKOV GOZD, 2 ha, na Rdečem Kalu pri Dobrniču, in vinograd z zidanico (20 a)prodam. ® (068)87-741	6997
GRADBENO PARCELO za vikend pri Škocjanu prodam. Voda in elektrika sta zraven. Prodam tudi vinograd z vrtičkom in sadjem. ® (068)28-821.	7016
V	ZAVRATCAH pri Studencu prodam
njivo (23 a), travnik (13 a), gozd (76 a), primerno za vikend. Cena 11.700 DEM. ® (061)858-047.	7045
V	NAJEM oddam 10 a njive in barako na
Ruperčvrhu, ki stoji na parceli z vso opremo. Možno bivanje in kuhanje. ® (068)207-455.	7048
NA DEŽELI prodam montažno podkleteno hišo 82 m2 na parceli (4000 m2). Cena 150.000 DEM. ® (0608)75-223.	7063
V	SEVNICI prodamo enonadstropno hi-
šo (telefon, KTV, plin, velik vrt). ® (0608)82-114.	7065
PRODAM ali dam v najem za več let njivo in pašnik na lepem kraju. ® (068)48-564.	7071
prodam
GABROVA SUHA DRVA, večjo količino, prodam, ® (068)324-235.	6970
TELICE, breje in za zakol, prodam. ® (068)42-648.	6977
UČBENIKE za 7. in 8. razred prodam. ® (068)43-605.	6978
ESAP
MEŠANO RDEČE VINO, žametna črnina, frankinja, rizling, kraljevina in beli pino, prodam. ® (068)85-960.	6982
MOŠKO GORSKO KOLO, staro 2 leti, prodam. ® (068)22-038.	6984
STISKALNICO GROZDJA na kamen, v zelo dobrem stanju, prodam. ® (068)49-329.	6989
RDEČE VINO, ugodno prodam. ® 81-849.	6990
TRGOVSKO hladilno vitrino, rabljeno, dolžine 2 m, prodam. * (061 )805-008.
6992
KIPER PRIKOLICO za traktor (1,5 tone), nov, prodam za 2000 DEM. ® (061)778-496.	6993
PANT ŽAGO Aran, za žaganje drv in kolov, na lasten pogon, prodam. ® (068)87-661.	6994
KNJIGE za 8. razred in šotor za 2 osebi prodam. * (068)65-586.	7000
DNEVNO SOBO, predsobo, peč na petrolej, radiatorje in otroško posteljico prodam.® (068)45-373.	7001
HRASTOV SOD za vino, 4501, prodam. ®(068)22-194.	7008
TELE, staro 10 dni, in silokombajn SK 80 prodam. Ambrožič, Šentjošt 14, Novo mesto.	7009
DVE KRAVI sivki prodam. ® (068)78-247.	7010
NOV SADNO GROZDNI MLIN, kombiniran, na ročni ali motorni pogon, prodam. Ivan Kranjc, Metni Vrh, Sevnica.
7011
BUKOVA DRVA in hruškovo žganje prodam.® (0608)82-830.	7013
MEŠALEC BETONA brez motorja ugodno prodam. ® (068)21-991.	7015
ANGLEŠKI koker španjeli, črno-beli in belo-rjav, odličnih staršev, s papirji, trimesečni samčki, prodam. Prodam tudi zajčke francoski srebrčki, modri dunajčani, pritlikave zajčke raznih barv. Pri Čebelarjevih, Veliko Globoko 24, Zagradec Krka. 7018 KOBILO, brejo staro 5 let, prodam. ® (068) 67-237.	7020
PEČ ZA KOPALNICO, trajnožarno peč Tobi,oboje malo rabljeno, ugodno prodam. ® (068)52-686.	7023
HRASTOVA SODA, nova, 1501itrska, z vratci, prodam. ® (061)852-357.	7024
PEČ ZA SUŠENJE sadja, rabljena dve sezoni, prodam ali menjam za kotel za žganjekuho. ® (068)76-360.	7025
OKNA JELOTERM, 100/140 cm, 6 komadov, ugodno prodam. ® (064) 215-316, zvečer.	7026
RABLJEN itison (295 x 420), 2 AŽ panja, naseljena, in nekaj opreme ugodno prodam. ® (068)87-291.	7031
JEDILNE HRUŠKE in 2 soda (po 2001), ugodno prodam. ® (068)27-709.	7035
DIATONIČNO HARMONIKO Hlavi-ček, malo rabljeno ( Be, es, as), trije dodatni gumbi v vsaki vrsti, prodam. ® (068)83-761.	*	7036
TELICO, sivo, brejo 8 mesecev, prodam. Ivan Lukšič, Jurna vas 17, Novo mesto.
BREJO KRAVO prodam. ® (068)26-889.	7043
TELE, staro 10 dni, prodam. ® (068)42-647.	7049
KOBILO, staro sedem let, in komat ter suha bukova drva prodam. ® (068)43-884.
7050
2000 KOMADOV STREŠNE OPEKE, rabljene, in letve prodam. ® (068)23-389.
7051
KRAVO sivko, brejo 7 mesecev, ugodno prodam. ® (068)321-022 ali (068)321-022.
7055
DOMAČE bele in rdeče vino prodam. ® (068)49-306.	7059
PRAŠIČE, težke od 50 do 110 kg, prodam. ® (068)81-453.	7066
LESEN vinski sod (5001), star 10 let, dobro ohranjen, prodam za 20.000 SIT ® (068)44-878, po 18. uri.	7069
NERABLJENO PEČ Emo central 23 N za etažno centralno prodam. ® (068)40-350.	7070
HRASTOVO KAD, 600 1, prodam ® (0608)87-495.	7072
NOVO zakonsko posteljo z žimnico prodam za 65.000 SIT. ® (068)65-221.
7077
TELICI sivko in simentalko prodam. Ivan Pečjak, Črmošnjice pri Stopičah 49.
7078
KRAVO simentalko s tretjim teletom prodam. ® (068)87-554, zvečer. 7079 ODDAM prvo košnjo otave na lepem travniku. ® (068)50-140.	7081
DVE OVCI prodam. Stane Staniša, Konec 12, Novo mesto.	7082
razno
službo dobi
PRIDNIM in komunikativnim nudimo odlično plačano honorarno zaposlitev. Pogoj osebni avto in prosti vikendi. ® (0609) 628-612 od 8. do 18. ure.
HONORARNO zaposlimo trgovca ali trgovko za prodajo izdelkov iz lastne proizvodnje na tržnici. ® (068) 321-501 od 8. do
15. ure.
službo isce
PRODAJALKA i5če zaposlitev. (068)43-892.	...»
DEKLE po poklicu ekonomski tehniK če redno ali honorarno zaposlitev, po nje delovne izkušnje v komerciali in 1 cah. Ustreza tudi kakršnokoli de0 .7 domu. ® (068)43-892.	_
stanovanja
GARSONJERO v Novem mestu naja-
7032
"""i^cPo STANOVANJE v N0f
mestu oddam. ® (068)22-003, P°Pold7Wj
PRENOVLJENO GARSONJERO n» Smrečnikovi ul. v 4. nadstropju^ ^ nom, KTV, CK, prodamo za 5U.uw v S (068)24-528.
V NAJEM vzamemo trgovino ah Pr“I“[j
p|n.rncrc" “	32^05VoTod8.aol5'
bližnji okolici. ® (068) 5L\
AEflBl
d.0.0
atik
PRODAJA VOZIL
Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax. 068/324-424
IZJEMNA PRILOŽNOST Popusti pri nakupu OPLOVIH vozil
• CORSA • ASTRA •
• TIGRA • FRONTERA • OMEGA • VECTRA • CALIBRA • g
Novost v avgustu: od Z • dobava novega modeia ROVER 400.
J
ASFALTERSTV0 IN GRADBENIŠTVO
Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, Pa^ r ie prostorov, dovoznih poli, H**° dvorišč in ostala gradbena dem.
Se priporočamo-__,
Servis gospodinjskih stroje in hladilne tehnike
DANČULOVlč
Vorančeva 5 (Košenice)
obvešča cenjene stf^nke,^ spremembi telefonskih
Tel.: 068/321 -695
MoS:»S§2L
PROIZVODNO LINIJO za betonske strešnike, tlakovce, viličar in vse kar spada k tej dejavnosti, prodam. Vse je v polnem obratovanju. ® (068)41-174.	6986
KNJIGOVODSKE STORITVE za mala podjetja in samostojne podjetnike nudim. ® (068)45-653, popoldne.	7028
ZENSKE, MOŠKI, super dopolnilo k prehrani. Proti raku, glavobolu, za srce, pljuča, dobro počutje. ® (068)49-323.
7067
ŠOFERJA za razvoz pic iščemo. * (068)24-415	6974
ŽENSKO za delo v kuhinji in strežbi zaposlimo, lahko honorarno. ® (068)323-295.	7084
LADA
I.MH.IJTIjrgPl
Vsi tipi vozil LADA na kredi**’ pologa ali na leasing-SAMARA - udobna, s*ajj' z8 prostorna limuzina
997.000,00 SIT. _An
Inf. 068/24-61 _
ZAHVALA
Oči. ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja.
A v domu ostala je praznina,
v naših srcih velika bolečina.
Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni v 53. letu starosti zapustil drafc' oči, brat, stric, bratranec in zet
0'l'
JANEZ GRANDOVEC
iz Velikega Podljubna 30
v težkih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam .nsVcc trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustno sožalje, pokojnemu darovali toliko lepega cvct-* j jelk1' ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Urološkemu Splošne bolnišnice Novo mesto, Gradbenemu podjetju TMS iz Straže, govornikoma ^rn j|va|a! Skufčevi, pevskemu zboru Ruperčvrh ter sosedom Drenikovim. Vsem še enkrat iskrena
Žalujoči: žena Jožica, sin Benjamin, hčerka Janja, brat Jože in sestra Tončka z druži*1'
tašča in ostalo sorodstvo
*?-
OGREBNE IN POKOPALIŠKE i
s>'o.
2 N O VA K n
8j9WSr

STORITVE
Sonja NOVAK s.p.
P.E. AŠKERČEVA 7, Novo mesto KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU
DEŽURNA SLUŽBA NON - STOP l'
068 / 341 134, 0609 / 633 954
up c
uJ
V SPOMIN
Ob Kulpi sem jo srečal, spremil, in
ne veš, kak njena so očesca sladka...
(Oton Zupančič)
11. avgusta jc minilo eno leto, odkar naše
MARIJE VRANIČAR
m več. Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in za trenutek postojite ob njenem grobu,
Ivan, Anita in mama Mica Trebnje, 11.8.95
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi ata, stari ata, tast, stric in svak
STEFAN MACELE
krojaški mojster v pokoju
iz Kota pri Semiču
jater'Zm^rn' ^a*ost‘ se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pri-'7rafCm In znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za la vsena u?tna 'n pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hva-zad e,m. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi ne_ i1 Potj,- Posebej se zahvaljujemo družini Cvelbar- Štefan za 4-enljiv0 pomoč. Najlepša hvala g. Ivanu Cvelbarju za bc-^esed °VeSa v 'menu sosedov. Hvala govornikoma za poslovilne uPok- °k °dPrtem gr°bu, ge. Nežki Bezek v imenu Društva Zg l °Jencev Semič in g. Jožetu Regini v imenu organizacije Zve-cij0 rcev K°t- Brezje. Iskrena hvala ge. in g. Kukar za organiza-Pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ga.boste ohranili v spominu!
Vsi njegovi Kočevje, 9.8.1995
2 žal,
ZAHVALA
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeli?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V 34. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustila naša draga hčerka, sestra, teta in nečakinja
ANICA
NOVAK
iz Šahovca 18 pri Dobrniču
prija?SpJ° v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Rreč*6 Jem’znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in tniii Cn° sozalie ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospre-rav "a mnogo prerani zadnji poti. Hvala govorniku Adrije Ca-ter g ’n 8e- Tanji Jaklič za poslovilne besede ob odprtem grobu $oVax. uPmku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsem canom in sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali in £ j , uarn v težkih trenutkih stali ob strani.
uJ°Či: mama Ana, brat Bojan, brat Marjan z družino, stric Alojz in ostalo sorodstvo
• Ženska, ki ne joče, je kot vodn- • Izkušnja je vsota naših razoča-jak, ki ničemur ne služi. (Cela) ranj. (Augier)
• Pri izbiranju žene je tako kot v vojni: ena sama napaka pomeni nepopravljiv poraz. (Middleton)
• Nič bolj nc spodbuja povezanosti upornih elementov (z družbo) kot skupno reševanje skupnih nalog. (Bismarck)
SALON RENATA
Nega
in podaljševanje nohtov, žensko frizerstvo
RENATA ŠTIH tel. (068) 28-138 Jedinščica IS, Novo mesto ,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA
PATERNOSTRA
Nad mlini 46, Novo mesto
se zahvaljujem zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za neizmerno požrtvovalnost, skrb in lajšanje bolečin ter gospodu patru Darku za poslovilne besede in lepo opravljen pogreb. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici, mu krajšali čas in ga spodbujali k življenju. Hvala darovalcem cvetja, sosedom in tistim, ki ste se na zadnji poti poslovili od njega.
Medletova
-i*
t
šUA
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite.
V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, svak, bratranec
ALOJZ VIDMAJER
Z žalostjo v srcih se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. LMoreIi,dr. I. Gradeckemu, dr. R Kapšu ter osebju Internega intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala tudi kolektivom Novolcs, Adriatic, TPV, Agenciji WID, Dolenjki, g. Štefanu Jakliču za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem ter za zaigrano žalostinko. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
V 64. letu starosti nas je zapustila žena, sestra, teta in botra
NEŽKA
ŠOLN
z Sel pri Raki 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patronažni sestri Maji in zdravstvenemu osebju Krško. Posebna zahvala gospodu župniku in gospodu Gorencu za lepo opravljen cerkveni obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: mož in vsi njeni
Sela, Gmajna, Kostanjevica, Ljubljana, Raka, Kanada, Avstralija
m
BARLOG
BARLOG TREBNJE
vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: vozila NISSAN traktorje TORPEDO traktorske gume BARUM kamionske gume filtre FIAAM
zavorne obloge TEXTAR 'akumulatorje AKUMA in ATSA avtomobilski pribor BOSCH orodje GEDORE
Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18
v tel. (068) 45-700, fax 45-701 y

Odpravljanje debelosti je lahko zabavno in prijetno. Tel.: 061/ 571-875, VOLDAFAR TABLETKE.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ita/ial
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE y in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in Ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 13. uri
NACE VAM VOŠČI
in ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
TEREZIJE TOMAZIN
roj. Drmaž
iz Trdinove 20, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za sočustvovanje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, posebej sodelavcem trgovskega podjetja Dolenjka, OZ Hrast, delavcem Slikopleskarstva Tomazin, pevcem iz Šentjerneja in gospodu patru Jožetu za lep obred. Vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od naše drage mame, iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Milan Jakopin, Marjan in Viktor z družinami
ZAHVALA
Odšla si tiho in za vedno, a v naših srcih še živiš in boš živela z nami. ki smo te imeli radi.
V 68. letu starosti je ugasnila lučka življenja naše ljubljene soproge, mame, babice, sestre in tete
LJUDMILE
OVNIČEK
z Malega Slatnika 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje in nam izrazili sožalje. Hvala ge. Tekstorjevi za poslovilne besede ob odprtem grobu in glasbeniku za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi dr. Sopovi in dr. Janežu za prijaznost in nesebično pomoč. Kolektivom Labod in Agroservisu iz Novega mesta ter Iskri Kranj najlepša hvala za denarno pomoč, ki ste jo nakazali v humanitarne namene.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
OSMRTNICA
Umrl ja naš upokojeni sodelavec
IVAN PATERNOSTER
Nad mlini 46, Novo mesto
* Pokojnika smo se poslovili v sredo, 9. avgusta 1995 na pokopališču v Smolenji vasi. Ostal nam
bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o. Novo mesto
ZAHVALA
V 87. letu je tiho odšla od nas naša draga teta
ROZALIJA MODIC
iz Dobrniča 27
Sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo, da so sc poklonili njenemu spominu in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja osebju Doma oskrbovancev v Škofji Loki in dr. Tomažu Camleku ter dekanu žužemberške fare gospodu Povirku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi dobrniškim pevcem in Jožetu Jeriču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Nečakinja Ani z družino in ostalo sorodstvo
PORTRET TECjA TEdlNA
Marja Koležnik
Pri Slaparjevih, v stari metliški družini, so vedno govorili o šoli, zvezkih, knjigah. Mama Marija je bila vestna učiteljica in skoraj razumljivo je bilo, da bo šla po njenih stopinjah tudi hčerka Marja. “V mamini družini se je od desetih otrok pet odločilo za učiteljevanje, prav tako midve s sestro in še veliko sorodnikov. Učiteljski poklic nam je bil že nekako v krvi in ko sem se odločala za poklic, se mi je zdelo, da pač moram postati učiteljica," pravi Marja Koležnik danes, ko se ji izteka zadnji dopust v njenem 35-letnem učiteljevanju. 1. septembra, ko bodo mimo njene hiše zopet začeli hoditi šotorčki s torbami na ramah, se jim Marja ne bo več pridružila. Postala bo upokojenka.
Jo bo takrat stisnilo pri srcu? Ne ve. Ve le to, da gre rada v pokoj in vesela je, da jo bo nasledila učiteljica, ki bo prinesla osvežitev v kolektiv metliške osnovne šole. Hkrati pravi, da so to njene prve prave počitnice, ker ne razmišlja več o novem šolskem letu, o učencih, ki naj bi jih dobila, ter o pouku. A povsem te še ni pozabila na šolo: pregleduje gradivo, ki ga ima, in tuhta, kaj bi lahko prišlo še prav njeni naslednici. Ob tem ji misli neštetokrat uidejo v njena leta učiteljevanja od takrat, ko je v šolskem letu 19601 61 pričela na šoli v Selih pri Jugorju. Bila je edina ne le za poučevanje otrok od 1. do 4. razreda, temveč za celotno vodenje šole. Čeprav jih je učiteljišče dobro pripravilo na trdo delo v šoli, še posebej na kom-
binirani pouk, je bila za mlado učiteljico to huda preizkušnja. Četudi so učitelje takrat ocenjevali nadzorniki in šolski odbori in so bili glede na to oceno tudi plačani, se je najbolj bala sama sebe.
Naslednje šolsko leto je na lastno željo odšla v rojstno Metliko, kjer je službovala ostalih 34 let. Najprej v gradu, pa v stari šoli, kamor je nekdaj tudi sama hodila po znanje, ter zadnjih 29 let v novi šoli. A četudi so se menjavali kraji in prostori njenega službovanja, so otroci po srcu in duši ostali vedno isti. Znanje je vlivala kar osemintridesetim rodovom uka željnih otrok, od tega tri desetletja tretješolcem. Bilo jih je okrog tisoč, vendar je prav neverjetno, kako se še vedno spominja skoraj vseh. In skoraj vse je tudi potem, ko so zapustili metliške šolske klopi, spremljala na njihovih preizkušnjah v življenju in se veselila vsakega njihovega uspeha. In potem je potegnila vzporednice med nagnjenji, ki so jih pokazali v šoli in tistim, kar so uspeli doseči v življenju. Prinese fotografije in pripoveduje o svojih učencih. Nekatere zgodbe so vesele, druge žalostne. Za skoraj razred učencev je že izgubila.
Zal ji je, da ni pisala dnevnika za svojo lastno uporabo, ker ji je veliko zanimivosti že ušlo iz spomina. ‘A nekaj lepih spominov o vsakem učencu mi je le ostalo. Predvsem pa njihov pogled, bodisi otožen ali vesel, ” pravi Koležnikova, ki trdi, da je vse, kar je bilo slabega, pozabljala. Ostali so le lepi spomini. Zakaj bi premlevala nekaj, kar se je morda nekomu ob slabem dnevu ponesrečilo? Po njenem prepričanju otroci niso hudobni, njihova otroška duša je čista, nepokvarjena. Tako kot Marja Koležnik njih, bo gotovo tudi na stotine učencev ohranilo svojo učiteljico v lepem spominu, četudi jim je na začetku šolskega leta vedno povedala, da je stroga in da s pomočjo čarobnih očal vedno odkrije laž.
MIRJA M BEZEK-J A KŠE
Mamma mia, ta človek je vendar nor!
Martin Strel je popravil rekord Hrvata Veljka Rogošiea na progi med Caorlami in Umagom in dokazal svoje vrhunstvo - Burja je skoraj onemogočila uspeh - Že razmišlja o novem podvigu, naslednjem boju z vo^
Nejeverno so zmajevali z glavami Italijani v Caorlah, ko so v petek zvečer videli ljudi, ki so se vkrcali v mali gumijasti čoln, češ da bodo z njim odpluli čez Jadransko morje v Umag. V čolnu so bili člani novomeškega kluba za podvodne aktivnosti, ki so nejevernežem razložili, da bodo s čolnom le spremljali človeka, ki namerava 56-kilome-trsko razdaljo med Caorlami in Umagom preplavati, in to hitreje od legendarnega Veljka Rogošiča, najboljšega maratonskega plavalca osemdesetih let na svetu, ki je za enak podvig pred 16 leti potreboval 18 ur in 38 minut.
“Mamma mia,” ta človek je vendar nor, če ne že kaj drugega,” sije takrat mislila večina ljudi, ki so ob 21.22 videli dolenjskega silaka Martina Strela, kako je zakoračil v morje in odplaval v temo. Martin se je na ta podvig pripravljal zelo dolgo. Ne le od lanskega plavanja na svetovni dolžinski rekord, ko mu je na progi med Lignanom in Ravenno uspelo preplavati 88 milj oziroma 160 km, kar naj bi ga uvrstilo v svetovno knjigo rekordov.
Veljko Rogošič, dosedanji rekorder proge med Caorlami in Umagom, je treniral plavanje že od otroštva ter kot za šalo podiral jugoslovanske rekorde v delfinovem slogu in na daljših razdaljah. Kot član jugoslovanske reprezentance je nastopil na olimpijskih igrah, rekorde pa mu je odvzel šele legendarni Borut Petrič, evropski prvak na 400 m kravl, ki je še vedno lastnik nekaterih slovenskih rekordov. Po končani karieri vrhunskega plavalca je Dalmatinec Rogošič prešel med plavalne maratonce in s svoji-
KDO JE UBIL TELICO?
KOPRIVNIK PRI KOČEVJU -12. avgusta je Ž. M. iz Koprivnika sporočil, da je našel ustreljeno govejo telico. Policisti na kraju dogodka še niso našli sledov storilca dejanja in zadevo še raziskujejo. Ni izključeno, da strelec ni bil kakšen lovec ali krivolovec, ki bolj slabo loči govedo od jelenjadi.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Pohvala patronažnima sestrama - Kopalci v Šmarjeških Toplicah parkirajo kar na cesti - Jože naj nam pride pomagat, ne pa da nas kritizira - Cesta kot perilnik
Čeprav so dopusti in je prejšnji četrtek ob začetku našega dežurstva še veselo sijalo sonce, je dežurni telefon zazvonil natanko ob osmih. Poklicala nas je Martina Škedelj iz Dolenjega Vrhpolja, kije pohvalila šentjernejsko in škocjansko patronažno sestro, ki sta več kot pol leta obiskovali njenega moža, da bi mu prevezali rane od hudih opeklin. Zelo prijazni sta bili in predani sta svojemu delu kot redko kdo.
Tomaž Avsec iz Šmarjeških Toplic pravi, bi morali odgovorni v tamkajšnjem Krkinem zdravilišču nekaj ukreniti, da gostje njihovega zunanjega bazena ne bi parkirali kar na cesti, ker ovirajo promet in je tudi precej nevarno, saj je tako preglednost na ostrem ovinku še precej slabša kot sicer. Čeprav je cesta javna, policista, ki bi poskušal nerediti red, še ni videl.
Mirko Bartolj iz Vinice svetuje Jožetu, naj, namesto da kritizira nabiranje denarja viniškega kulturno-
umetniškega društva, pride na enega izmed njihovih sestankov ob koncu tedna in jim pomaga. Dokler so odvisni sami od sebe, njihove narodne noše pa so stare že več kot 30 let, bodo poizkusili vse, da bi kje dobili še kakšen tolar, saj bi potrebovali okoli 2 milijona tolarjev, K sodelovanju vabijo tudi druge ljudi iz tega konca.
Gvido Primc s Cviblja pri Žužemberku je potarnal nad makadamskim delom ceste med Žužemberkom in Dobrničem. Obljube o modernizaciji ceste se vlečejo že nekaj let, vendar se ni nič premaknilo. Cesta je taka kot starinski perilnik in potnike pošteno preruka, predno premagajo ta grozni odsek ceste. Povedal je, da bodo krajani, če ne bo šlo drugače, cesto zaprli. Noče, da bi zaradi sporov med politikoma trpeli ljudje.
Adolf Plut iz Stutgartajc potožil, daje naročen na revijo Naš prijatelj, plačal je za celo leto, a je dobil le
dve številki. Da jih ni sram! Če ne zmorejo svojega dela, naj vrnejo denar. K sreči Naš prijatelj, nad katerim se je razhudil Adolf, nima nobene zveze z Dolenjskim listom, ki ga zdomec dobi vsako soboto in je z njim “jako” zadovoljen. Po njegovih besedah se z ženo vedno prepirata, kdo ga bo prvi prebral. Lepo nam je slišati kaj takega.
1. V.
KALICOPKO
V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri, ob 16. uri, bo na zunanjem bazenu Zdravilišča Dolenjske Toplice gostoval Kaličopko s spremljevalko Mojco. Z njim boste lahko peli, se zabavali, pripravljene pa so tudi družabne igrice na vodi. Otroci do desetega leta bodo imeli prost vstop.
SREČNA RIBIČA - Ob koncu prejšnjega tedna so ribiči člani Ribiške družine Novo mesto imeli precej ribiške sreče pri lovu kapitalnih rib. V petek dopoldne je Milovan Jovanovič pod Seidlovim jezom v Novem mestu na koruzo lovil mrene, ujel pa je 60 centimetrov dolgo in 3,20 kilograma težko potočno pdstir. Nenavadno je to, da je tako lepa potočnica prijela na koruzo. Še več sreče je imel Sretan Madžarevič iz Straže, kije r ribniku Mačkovci pri Brestanici v soboto popoldne zapel 97 centimetrov dolgega in kar 10,50 kilograma tčzkega tolstolobika, ki ni naša avtohtona riba, vendar r ribnikih zelo dobro uspeva. (Besedilo in sliki: Slavko Dokl)
mi podvigi ter zmagami na najmočnejših svetovnih tekmovanjih postal prava legenda te sedaj tudi že olimpijske plavalne discipline.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si. želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
■tmdonko.
Zbral: Bolan Ajdič
Vztrajen je
Tone se hvali prijatelju ribiču: "Veš, že pet let lovim ščuke samo na enem kraju."
"A tako? Še vedno isto ščuko loviš?"
čno dobljena.
Če je Martin Strel na svojih dose-
Kako naj se Dolenjec Martin Strel, ki je prvo plavalno znanje kot otrok nabiral v domačem potoku, primerja s takim asom? Lahko, le dovolj vztrajen mora biti. Da se je L oktobra leta 1954 v Novem mestu rodil pravi mož, je postalo jasno to soboto nekaj minut pred četrto popoldne v Umagu, ko seje Martin dotaknil ciljne plošče in je na velikem semaforju ljubljanskega Ti-minga zasvetila številka 18:28:45, kar je pomenilo, daje Rogošičcv rekord izboljšan za pičlih devet minut. Bravo, Martin!
Vendar vse le ni teklo tako, kot je Martin načrtoval. Sprva je bilo mirno kot olje in Makronožan, ki živi v Trebnjem, je v ritmu 63 zaveslajev na minuto korajžno rezal morsko gladino. Prva ura je služila ogrevanju, tempo 3 km/h pa je bil le za spoznanje prepočasen. V naslednjih urah je Martin rahlo zamudo hitro nadomestil. Drugo uro je preplaval kar 4,5 km in tretjo uro pol kilometra manj. Po 6 urah je imel za seboj že 21,5 km, kar je pomenilo, da ima že skoraj tri kilometre rezerve.
IGRE POD DEDOVO LIPO
danjih podvigih bil boj s kjlon’e*r|' mu je tokrat nasproti stala stopa ca. Prvič je bila njegova nalog* P
i cim hitreje in	. ■
prav popolnoma izčrpan, saj) divji boj z končnimi kilometri P°
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V soboto, 19. avgustu, ob treh popoldne se bodo v parku Zdravilišča Šmarješke Toplice začele Igre pod dedovo lipo, družabna prireditev, ki jo zadnja letu pripravljajo 'Hiristično društvo Šmarješke Toplice, šmarješka osnovna šola in Zdravilišče Šmarješke Toplice. Tema letošnje prireditve je gradnja domačije. V desetih igrah se bodo pomerile ekipe iz Bele Cerkve, Gabrja, Orehovice, Otočca, Škocjana in Šma-rjete. Prireditev bo povezoval Slavko Podboj, za dobro razpoloženje in ples pa bodo poskrbeli Fantje z vseh vetrov.
divji boj z končnimi kiionivu*r-bil še zadnje atome moči, « splezal na pomol, visoko t e roke in pokončno sprejema titke. Med prvimi so mu čc. znani triatlonec Miro Krega , dnik Slovenskih novic Marjan uer, direktor mirnskega 10 , fjj nez Dule, ki so denarno podvig ter mnogi znanci"jr v telji, ki so ga prišli pozdrav' Umag. Veselju ni bilo ne konca" kraja ali veselje je biloscvcd pisno.	■
Nikomur ne bi privo^1^!
iNikomur ne oi	ž.
trpljenja, niti najhujšemu so je mku ne,” je v trenutkiih	^
sreče povedal Martm ki je-mi v očeh že razmišljal
naslednjem boju z valovi m tronno NJtirllfll	. > aD
iiu.sh_v.ii ijv_ m	- -
Srečno, Martin!	v,dMaR
Tedaj pa seje zgodilo tisto, česar so sc on in njegovi spremljevalci z našim najboljšim jadralcem Dušanom Puhom in belokranjskim poslovnežem, direktorjem podviga, Tonetom Grahkom na čelu, najbolj bali. Začela je pihati burja, najbolj zoprn veter, ki razen našpičenih, kratkih valov dela še peno, ki gre plavalcu v nos, usta in pljuča, da ga na površini lahko utopi. Vse močneje je brila in dosegla v sunkih hitrost več kot 20 km/h. Vse počasneje je šlo Martinu, kije na uro preplaval le slaba dva kilometra in počasi izgubil vso rezervo in si povrhu tega že pridobil rahel primanjkljaj.
K sreči je po štirih urah burja ponehala. Začela pa seje velika bitka s časom. Kljub kasnejšim boljšim vremenskim razmeram je bilo na uspeh upajočih vse manj. Izračuni so kazali, da je Martin že preveč igubil. Vendar je največjo krizo prebrodil, k temu pa so mu pomagali tudi policisti s hrvaške patruljne ladje, ki so njemu in njegovim spremljevalcem pokazali pravo smer in jim povedali, daje do Umaga le še 4 km in ne dobrih 5, kot so kazali Puhovi izračuni. Bitka je bila kon-
SPREMUEVALCI V VODI - Pri podvigu Martina Strela so >me,i'^tt bno vlogo tudi spremljevalci v gumijastih čolnih, ki so kazali pra j % in ga oskrbovali s hrano in pijačo ter ga ves čas bodrili, saj je * obupat. Na cilju je bilo njihovo veselje nepopisno. Čaprav izmttc raj tako kot Martin, so kar oblečeni poskakali v vodo in Martina P tituli. (Polo: I. V)

MOTORISTI PETIH DRŽ$ V V KOSTANJEVICI -iz Krškega je prejšnji vikend organiziral že 3. mednarodno ^ torislov, ki se ga je udeležilo okoli 150 motoristov z motorji o konjskih moči iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Slovenije. jpid
konjskih moči iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Sloven.j- s0 širše okolice so se predstavili v turistični vožnji, svoj program I v Karlčah pri Kostanjevici. (Foto: T. G.)
Vseeno mu je
Gost si v ribji restavraciji naroča ribo, pa ga vpraša natakar:
“Ribo, seveda, ampak kakšno želite: bolgarsko, romunsko ali italijansko?"
“Veste kaj," odgovori gost, “meni je vseeno, kakšno boste prinesli, kajti z ribo ne bom debatiral, z nobeno. ”
Za vsak primer
Žena pravi možu ribiču:
“Tako, r torbo sem ti dala špiritni kuhalnik, da si boš lahko spekel ribe. No, za vsak primer pa sem ti dala r torbo tudi konzeiro sardin. "
1 ©tasti stran!
ANEkdore iN pm^odE ZApisAl Jože Du^jj
Kuha,je	.	,080 A1
Novomeški sodnik Janez Kramarič, kije bil okoli leto1 tamkajšnje enote Temeljnega sodišča, je nekega dne dobil P j urim.
so se zaporniki pritožili zavoljo slabe hrane. Zato je P r(,^\id' dolžnosti takoj stopil v kuhinjo, da ugotovi, koliko je na tč'^ tri Ko mu je pomožni kuhar, ki je tudi tamkaj prestaja krožniku ponudil jed, se je sodnik, potem ko jo je pokusil, euh0rr Na jedilniku je bil ričet, vendar neslan, brez okusa. Zato J fof
11« r\iyj .n t iizi tu, iiuy y v n i u i/nu . j w i i , y/u i mi i^i mvu, j'* /	*.(
kuhar tudi storil in jed se je znatno izboljšala.	, /U,ziidal
“Ja, človek nesrečni, kaj ste sploh kdaj kuhali?" mu 1L skoraj nejeverno dejal sodnik.
“Sem, "je zatrdil vprašani.
“Kje pa?"
“Pri Cestni bazi!"
“Pa kaj sle kuhali?”
■Asfalt!”
Nikoli se ni bahal	^
Ivan Mirtič iz Vavtovca, po domače Boštjanov Johan, iL^iroČi]L’!1\ igral harmoniko. Ko so nekoč r družbi govorili o slavnem• komponistu Johannu Sebustianu Bachu, je bil zraven stric. Ker pa je bil naglušen in je mislil, da govorijo o Bori) skoraj užaljeno dejal:	,/j pel-
“O, kar dobro je igral harmoniko Boštjanov Johan, pa bi se zato bahal, pa zares nisem nikoli slišal. "