SCOVE1SSKI OST Izhaja vsak ponedeljek zjfutraf Lretln šlvo: Kopnatieva ul. it. bi 111 Telefon št. 3487. Interutban 3487 Rokopisi se ne vtaCaio Posamezna šl. 1 Din, mesečno, Ce se spieiema lisi t. upi on, nuioc-nina 4 Din, nn dom in po "oili tiosiavljt n lisi S Din. ( eloletna naioč-nina SO Din, polletna 2.' D n, čeltlletna 13 Din. inseiuit po aogoi oru Ijpiuia. Kopitar teva ulica št. it, II Poštni čeh. račun. C,uhlji na 15.17» leleion štev. 2549 Volitve na Poljskem Včeraj so se vršile volitve v poljski parlament - Opozicija ima le malo upanja na uspeh - Pilsudski računa na 300 mandatov - Aretacije komunistov Varšava, 16. nov. s. Danes se vrše po vsej Poljski volitve v parlament. Svoje kandidate so postavile sledeče stranke: 1. nestrankarski blok za sodelovanje z vlado, 2. revolucionarna frakcija poljske socijalistične stranke (vladni socijalisti), 3. narodni demokrati, 4. blok soc ijal i stične levice (židovski blok in neodvisni socijalisti), 5. Poalej Zion, 6. zveza za zaščito pravic in svobode ljudstva Centro-lev (poljska socijalistična stranka, Wuz\vole-nie neodvisna kmetska stranka, Piast in narodna delavska stranka), 7. ukrajinsko-belo-ruski volivni blok, 8. nemški volivni blok. 9. židovski narodni blok v Mali Poljski, 10. blok za zaščito pravic židovskega naroda, 11. splošni narodni in gospodarski židovski blok, 12. katoliški ljudski Uilok (krščanska demokracija), 13. monarhistična liga vseh slojev. Razen dveh so vse stranke vložile okrajne kandidatne liste za parlament in senat. Ostale vložene kandidatne listo so bile zavrnjene, tako da je sedem manjših skupin izključenih iz volivne borbe. To so povečini komunistične liste. Glavni volivni hoj se vrši med vladnim blokom iu Centrolevom. Sporedno vlogo igrajo sledeče stranke opozicije: krščanska demokracija in narodna demokracija. Vladne stranke kandidirajo na kandidatnih listah I in 2, dcčim so vse oslale liste opozvicijonalne. Maršal Pilsudski lahko računa tudi na ponm:* židovskega narodnega bloka Mali Poljski in splošnega narodnega in gospodarskega židovskega bloka. Ti dve skupini sta v prejšnjem parlamentu v odločivuih trenutkih vedno glasovali z vlado. Zadnje volitve v polj-ki parlament so se vršile 4. marca 1928. Takrat so dobili: vladni blok 128 mandatov, soeijalni demokrati 63 mandatov, blok narodnih manjšin (Ukrajini i, Nemci in židje) 56, narodni socijalisti 37. Wy-rvvolenie 36, krščanska demokracija in Piast 34, kmetska stranka 25. ukrajinski socialisti 11, narodna delavska stranka 9, skupina šta-pinskega 3, ukrajinski : SelrolK 9. komunisti 5, narodni delavski blok (vladni) .5, katoliška '.veza zapadnih krajev 2, ukrajinska delavska -1 tanka 1, radikalna kmetska stranka 1, rutinska ljudska stranka, 1. Poleg tega je bilo izvoljenih 12 divjakov«, ki se niso pridružili nobeni politični stranki. Skupno je bilo izvoljenih 444 poslancev. Volitev se je udeležilo 70 odstotkov volivnih upravičencev. Pred razpustom bivšega parlamenta je bil položaj naslednji: \ vladnih klopeh je sedelo 136 poslancev, desničarska opozicija je štela 90 poslancev, levičarska opozicija 130, narodne manjšine nad 70 poslancev. Kako bodo izpadle današnje volitve v poljski parlament, je težko prorokovati. Vladni tabor misli, da se maršal Pilsudski ni motil, ko je napovedal svojemu taboru 3C0 poslancev. Opozicija ne govori dosti o volivnih izgledih, pač pa opozarja ua nenavadne metode političnega boja vladnega Moka. V Cen-roievu so se mnogi že spoprijaznili s porazom. Glavni voditelji opozicije so zaprti, zavrnjenih je bilo 25 opozicijonalnih kandidatnih list. med njimi 11 kandidatnih lisi Ceutro-leva. Varšava, 16. nov. j. Volivni boj na Poljskem je tudi v zadnjih urah popolnimi mirnega znnčaja. Vsi ogli so polni letakov kandidatnih list za Varšavo, pa tudi tako zvatiili državnih strank. Varnostni ukrepi so že včeraj popoldne zavzeli največji obseg, vendar vlada po vsej Varšavi mir. Mišljenje prebivalstva je ueizpremenjeno. Včerajšnji večerni lisli zadnjič prosijo poljske volivce, naj se današnjih volitev v resnici udeleže. Varšava, 16. nov. j. Aretacije komunistov se nadaljujejo. V teku včerajšnje noči je bilo aretiranih več članov komunistično ori-jentirajiih delavskih organizacij, število are-tirancev je doseglo število 250, od katerih so jih večino obdržali v prei. ' ovalnem zaporu. Varšava. 16. nov. kk. Današnje volitve so do prvih večernih ur potekle mirno. Udeležba pri volitvah je bila dosedaj v splošnem slaba, volivni akt pa Ik> zaključen šele oboli devetih zvečer, lako da nocoj še ne . o mogoče dobiti pregleda o izidu, iz večine vzhodnih pokrajin, pa tudi iz raznih delov po/nanj-ske province se poroča, da so pristaši vladnega bloka, posebno po vaseh, oddajali svoje glasovnice odprte, tako da so bili predpisi o tajnosti volitev praktično razveljavljeni. V južnopoljskem gorskem kraju Spižu so volivni lokal zaprli že ob petih popoldne, ker so vsi volivni upravičenci že oddali svoje glasove in sicer vsi brez izjeme za listo Pilsud-skega. V Varšavi so vladni pristaši še v večernih uiiili s tovornimi avtomobili agitirali za vladne kandidate, dočim organizacij opozicije skoro ni bilo opaziti. Vratislava, 16. nov. kk. Pri današnjih volitvah v poljski sejni ni prišlo v poljski Šle-ziji do večera do nobenih večjih izgredov, ra- zen v nekaterih vaseh, kakor n. pr. v Sclile-sieugrube, kjer je prišlo do krvavih pretepov, ko so pristaši vladnega bloka skoro onemogočili Nemcem in opoziciji oddajo glasov. V večjih mestih Katovieah, Kflnigshiltte itd. so volitve potekle v redu. Glasovnice je bilo mogoče oddajati tajno. V volivnih okrožjih Tar-novice in Lublin so mogli volivci v večini krajev voliti nemoteno. Francoska socialista v Vnršaw Varšava, K), nov. ž. Sem sta prispela zlitimi francoska socialistična voditelju l.occpiin in Bibicur, ki *la gosta poljskih socialistov, du prisostvujeta današnjim volitvam. Vladni tisk ju ostro napada iu siuutru njihovo ravnanje kot vmešavanje v poljsko notranjo politiko. Po dosedanjih poročilih so potekle volitve v iiiiru. Rezultuti se bodo objavili šele jutri opoldne. Snoči so oblasti aretirale okoli JIM) komunističnih agitatorjev in nekoliko članov opozicije Mnogoštevilne aretaciji' so se vršile v vsih večjih centrih. Vludni tisk predvideva, du bo \ I ud a odnesla pri teh volitvah veliko večino. Dočim je sedaj razpolagala v sejmu s 150 poslanci, niču nu, da jih bo imela od de j preko 200. \-eli poslancev v poljskem |Nirluilientii je 444. Kako se voli na Poljskem Varšava, 16. novembra, s. Ko je bil raz-puščen zadnji poljski parlament, so splošno mislili, da bo oktroiran nov volivni zakon. To se pa ni zgodilo in se vrše volitve po starem volivuem zakonu od 28. julija 1922. ki temelji u:' sistemu vezanih list. V poljski parlament se voli 444 poslancev, v senat 111 senatorjev, (Volitve v senat se bodo vršile 23. novembra.) Volivno pravico imajo vsi državljani obojega spola, ki so dovršiti 21 let, izvoljeni pa so lahko državljani, ki so stari 25 let. V senat velijo državljani, ki so stari 30 let in ki bivajo v dotičnem okraju vsaj leto dni. V senat je izvoljen lahko državljan, ki je dopolnil 49. leto starosti. Vsa Poljska je razdeljena ua 6-1 volivnih okrajev, od katerih volijo nekateri po 3, pa tudi po 10 poslancev. Varšava voli 14 poslancev. Neposredno se izvoli 372 poslancev iu 93 senatorjev, ostali mandati se porazdele na posamezne stranke |"> gotovem ključu. Novoizvoljeni poljski parlament bo četrti poljske republike. obrtno zbornico Zag:eb, 16. nov. m. V vsej savski banovini so se danes vršile svečanosti obrtniškega dne-Svečanosti je proslavilo 120 organizacij, včlanjenih v Zvezi hrvatskih obrtnikov. Svečanost sama ie bila naperjena proti skupni trgovsko-obrtniški zbornici ter so se obrtniki, organizirani v zagrebški zvezi, postavili za posebne obrtniške zbornice, kakor je to v Srbiji. Iz Zagreba bo odpotovala deputacija k ministru trgovine in industrije De-metroviču s prošnjo, da naj se čim prej izdela novi zakon o trgovskih zbornicah. L,yonska katastrofa Fariz, 16. novembra. AA. Poročajo iz Lyona, da so davi okoli 10. ure odkopali pod ruševinami še truplo neke ženske, katere identiteto še niso mogli dognati. Porušil se jc tudi zid pri neki hiši. Župan Herriot je izdal odredbo, da se vodi najstrožja preiskava o vzrokih katastrofe. Pariš, 16. nov. kk. V Lyonu so dosedaj identificirali 37 mrtvecev. Bati se je, da se nahaja med razvalinami še večje število žrtev Lyonski župan Herriot je predlagal pri državnem pravd-liku, da se uvede preiskava, da sc dožene, kdo je odgovoren za katastrofo. Zdi se, da je bilo že dalj časa več odvodnih kanalov bolnice počenih, da dežjevnica ni mogla več odtekati po ceveh in e na ta način podminirala del poslopja. 4 miiifone po neveri! Borilen u x, 16. nov. AA. Policija je aretirala nekega noturju, ki je poneveril štiri milijone frankov. Ekskurzija kmetov iz Zetske banovine si je ogledala včeraj Škof jo Loko, posebno mlekarsko šolo v Škofjd Loki, nato pa drevesnice v Oorfar/ih, šutni iu kmetije v Zabnici. V prvi vrsti so si ogledali živino, hleve, gnojišča in potem splošno kmetijsko gospodarstvo. 7. ekskurzijo sta šla v Škofjo Loko tudi inšpektor kmetijskega oddelka ing. Zidanšek iu ing. Cerne. Zvečer se je ekskurzija vrnila v Ljubljano 9t Ves Banajj pod vtisom Dunaj, 16. nov. kk. Notranji minister, knez Starhemberg je sklical v sofijski dvorani svoje bataljone, katerim je podal generalni apel. Policija mu je prepovedala zborovanje na Heldenplatzu in pohod po Ringu češ, da zborovanje ni bilo pravočasno prijavljeno. V sofijski dvorani se je zbralo okoli 4000 pristašev. Starhemberg je izjavil, da so zadnje volitve le majhnega pomena. Predstraža, ki jo je Heinnvehr poslal v parlament, je dovolj močna, da bo mogla opazovat ,počen,jaitje klepetal'. Sedaj je treba storiti vse, da se pospeši spopolnitev heimvvehrovskih organizacij in jim d:vti podlago, ki jo potrebujejo. Zel halmverovcev" razveseljivo je, da so tudi narodni socialisti zbrali nad 110.000 glasov, ker so oni edini somišljeniki Heimvvehrovcev. Najbrže se bo že nrihodnji teden posrečilo strnili vse, kar čuti domovini zvest. Pri tej priliki so prisotni burno pozdravljali številne Imtlerjevce, ki so bili prisotni. Na koncu je Starhemberg še sjmi-ročil, Dunaju pokazalo, kako velik obseg je v resnici že zavzel heimvvehrovskj pokret. Ves Dunaj bo tedaj pod vtisom te silne manifestacije. Vnlitvn v Turčiji: slika z volišča v majhni inuloazijski vasi. Kakor vidimo, je modernizacija že zelo prodrla: moški ne nosijo več fesa in ženske ne več pajčolaha. Pravoslavni arhierejski zbor Belgriitl. IG. nov. 1. Zasedanje suboru pravoslavnih arhierejev se približajo koncu. Danes zjutraj je odpotovali! v Belgrad posebna deputacija nn čelu z vladiko iz Niša Dositejeni in vladiko Ne-ktarijem. Ta deputacija l>o zaprosila zu avdienco pri pravosodnem ministru dr. Milanu Srskiču, da mu predloži dofiilitivuo izdelali načrt ustave srbsko pravoslavne cerkve, da poteiu on doda svoje pripombe in ga predloži kraljevski vladi v odobrc-nje. nalo pa v (»odpis Nj. Vel. kralju, s čimer bo ustava zadobiia sankcijo. Obenem bo deputacija naprosila pravoslavnega ministra dr. Milana Srskiču, dn bi sam prišel v Sreniske Karlovce, dokler še zboruje pravoslavni arhierejski zbor. Z železniškega mostu padel v Dravo Maribor, 16. nov. Dunes dopoldne okoli pol desetih se jc nudil piisantom na Podbreški cesti razburljiv prizor, l/pod razpona žclezniške-ga mostu, kjer prcplcskuv ujo železniško 1110-stovno ogrodje, je odjeknil pretresljiv krik. Del odra. kjer so ravno delali, se je nenadoma zazibal in treščil \ Dravo. Nad gladino sc je pojavila moška glava. Neznani moški je / nu-poroin svojih moči krčevito držal tram, ki je plul po vodi navzdol proti Molju. Ob obeli bregovih so ljudje drli skupaj, da bi nudili potno« neznanemu moškemu, k sreči je prav v tem času na levem bregu Drave ribaril kovač dr/, železnice Ferdinand Selineider i/ Mugilnlenske ulice 15. Iii je takoj odve/.al čoln iu hitel proti ponesrečencu ter se mu je tudi posrečilo priti v njegovo bližino iu gu dvigniti v čoln. Ponesrečencu so prenesli v -(umivanje njegovih dveh tovarišev, ki sta tildi zaposlena pri prcplcsknvi omenjenega mostu, v Trstenjakovo ulico, kjer so preplašenemu ter docela premočenemu nudili prvo pomoč. Ponesrečence je 20 letni Miloš Prodauovič j/ Mlinske ulice 55. zaposlen pri tvrdki David I rauk v slavonskem lirodu. Zanimivo je, da se obelila njegovima tovarišema. ki stu ludi istočasno delala ua istem mestu, ni ničesar pripetilo. Nesreča se jc pri polila rudi tega, ker se je Produnov iču pri premikanju odra, ki je visel ua vrveh, spodrsnilo, k sreči je znal Proilnnovič plavati ter jc ohranil prisotnost duhu, tako da se je prijel za tram. sicer bi bil prav gotovo utonil. Dobil je le nekaj manjših poškodb ter odnesel k sreči le samo precejšen strnil, /.ujeli so tudi tramove, ki so pluli |hi Dravi ter jih spravili na oilrišče pod mostom. Smrt pod tramvajem Osijek. 15. novembra Danes okrog tri četrt ua dve se je v Stros-nuiVerjevi ulici pripetila ležka tramvajska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev v osebi kmetu loma Josipoviču. Ko jc vozil tramvaj po tej ulici, jc voznik opazil starejšega človeka, ki je šol v smeri proti tračnicam iu očividno ui slišal signala. Razdalja med nesrečnežem in tramvajem jc bila premajhna, da Iii bilo mogoče preprečiti katastrofo. Voznik jc sicer pritisnil na zavore, toda tramva j je že nesrečneža /ugrabil za nogo in ga vrgel med tračnice. Padel je z. vso silo nu kamen, v naslednjem trenutku pa je bil že |Kid kolesi, ki so mu odrezala eno roko in uho. Takoj so ga z rešilnim vozoon prepeljali v bolnišnico, kjer pa ji takoj umrl. Pokojni Tomo Josipov ič je bil star 65 let. domu iz Koritnc, ii je bil oče petih otrok. Subotfški vohuni Belgrad, 10. nov. I. Vesti o aretaciji devetih članov teroristične organizacije, ki so imeli nalog, da vohunijo za Madjarsko, so vzbudile v Belgradu vsesplošno zanimanje. Iz priznanj arctiraucev mo sc danes zvedle še sledeče podrobnosti: Vsi areli-ranci so bili v redni službi teroristične organizacije, ki je imela nalog, da na podlagi natančnega proučavanja naše države v slučaju vojne vrši atentate na vlake, mostove, javne zgradbe iu železniške progo v korist tuje vojne sile. Aretirnnci so prehajali rodno našo mejo in bili plačani od dotičue organizacije. Vodja deveterice je bil Račko Mihalj iz Suboticc, ki je užival v Subotici velik ugled. Bil je pristaš bivše madjarsko stranke. Za sodelavce si je izbral same bivše avstro-ogrske pod častnike. Belgrajske vesti Belgrad, 16. nov. 1. S kočevske gimnazije |e bil premeščen profesor risanja Jože Pungartnik na državno realno gimnazijo v Kranj. Belgrad, 16. nov. 1. Danes so se vrnili v Belgrad ministri, ki so bili na službenem potovanju po Šumadiji. Beograd, 16. novembra. AA. Jutri 17. I. m, ob 9 dopoldne bo začel zasedati banski svet mo-ravske banovin«. »SLOVENSKI LIST , dno 17. novembru 1"H(, čkv. 40. Angleške konference imperijalna konferenca končala z neuspehom - OdgodHev gospodarskih razgovorov - Spomenica indijske vlade London. Ki. nov. j. Hi Rimska iinporijuhiii konferenca se je uradih končala in sicer v obliki plenarne seje v lokumski sobi Foreign Of-lice. la zadnja j ii je bila tretja tekom cele 'voiilereuce iu je bila prav tako malo svečana, ki.kur prejšnji dve, zakaj kljub prijaznim poslovilnim besednn, ki so bile izgovorjene, je vsej javnosti jasno, da so gospodarski razgovori oslali brezuspešni. N idi sc to i/ puhlih lin/ in |>:i ludi iz sklepov konferenco. V splošnem se i rdi, da konferenca ni bila v stana, da bi v dogleiluem času prerešetala in preizkusila različna sredstva, ki bi-»pospešijo angleško trgovino. Sklenilo se je, tla so gospodarski del nizgovorov odloži in du so nadaljuje če/, leto dni v Otlavi. Dalji' se je lutli sklonilo, dn se bodo morale posamezno vlade prej zedinili o programu teh gospodarskih razgovorov. Preden so bili storjeni ti sklepi, se je postavila angleška vlada na stališče, v knterem jo nuglu-šalu. ilu bi bilo za lazu i imporijalne trgovine velikansko važnosti, če bi angleški interesi izključevali vsako gospodarsko politiko, ki bi škodovala angleškim zunanjim trgovinskim /vezam ali pn dn bi še bolj obremenila ljudstvo. Vngleškii vlada prosi ostale britansko narode, nuj izgotovo poročilu, ki bodo predložena ua Ottavvski konferenci. Dominijonc pu prosi, nuj ostanejo obstoječe carinske olajšave v rabi štiri letu. V teh kratkih sklepih bi bil za popade n bistveni rezultat letošnje imporijalne konference. Poleg teh gospodarskih vprašanj sta bili na dnevnem redu tudi vprašanji o možnosti imenovanja generalnih guvernerjev in pu o ureditvi pomorske baze v Siiigapuiju. Ker pu šo niso bili i/dani uradni komunikeji, zaenkrat še ni mogočo razpravljati o uspehih konference. Eno p.i jo žo jasno, da namreč glavni namen konference, gospodarsko zbližati iu zvezoti posamezne dele imperiju, ni bil dosežen in tudi v doslednem času ne bo dosežen. Tudi ni pretirana trd i k* v, da jo bilo to jusno že po prvem zasedanju konference, ko jo kanadski ministrski predsednik angleški vladi nastavil nož nu sito in jo postavil pred alternativo: Ali nič ali pa ziiprt sistem carinskih olajšav. Da je angleška vlado, odklonila to zahtevo, je jasno, zakaj izpolnitev tc zahteve predpostavlja uvedbo angleške generalne tarife in politični krogi se vprašujejo, kako je mogel konservativni Isti-iiiidski ministrski predsednik le trenutek misliti nu to. tki bo delavska vludu sprejela ta predlog. London. 16. nOv. j. Prvi minister Južne \ t viki-. goncrul llertzog, jc bil. preden je odpotoval domov, pri kralju na poslovilnem obisku. London, 16. nov. j. Preden je general llert-zog url|K> oval, so so zbrali nn njegovem stanovanju ministri domini,jonov. ki so prisostvovali na imperijulni konferenci, in so luni končnove-Ijavno /vedeli, da je angleška vlada odklonila predlog kanadskega ministrskega predsedniku, nuj bi se izdelal sistem prednostnih carin med Anglijo in ilomiuijoni. Vsi zbrani ministri s<> se čudili temu sklepu angleške vlade. Kaj predlaga ind-pska vlada London. 16. nov. j. Objavljemt je bila spomenica indijske vlade o upravnih reformah v Indiji, ki jo je smatrati koi dopolnilo k Simonovemu poročilu in ki bo predložena nu kon-lercnci za okroglo mizo. Spomenica vsebuje vee predlogov. Glavni predlog se nanaša na een-tralno vlado, ki nuj bi v bodočnosti imela poleg določenega števila uradnikov tudi več ministrov. ki bi bili izbrani iz indijske ustavodajne skupščine. Slednjim nuj bi bilo omogočeno. tlii v največji meri, ki jo dovoljujejo razmere. razvijajo svojo politiko v soglasju s svojimi pristaši. C) kaki odgovornosti teh ministrov spomenica lio govori. Lahko jih torej strmoglavijo ludi neparluinentarnini potom. Spomenica pričakuje, da bo indijska vlada na ta način lahko urejevala indijske zadeve v tesni zvezi z indijsko zakonodajno skupščino. Angleški vladi je pridržana v odločitev cela vrsta vprašani. med njimi vojska, zunanje zadeve, notranja vnniiisi, liiiuučnc obveze, varstvo manjšin in preprečitev neprimernih gospodarskih ukrepov, Direktna volivnu pravica se načeloma označuje kot boljša, vendar pu sc v seda u je m položaju priporoča mešanica direktne ili iudi-icktuo v olivne pravice. Podkralj naj bo podrejo« neposredno kralju, du ne bo več, kakor doslej, samo agent ministra• za Indijo, 'lako stališče bi podkralju dalo znatno večjo moč. le izvzamemo navedene pridržke angleške vlade. bi podkralj v notranjih zadevah popolnoma samostojno vladal, lako bi tudi na zunaj odvisnost od Londona izgledala veliko manjša. Mod nadaljnjimi predlogi je značilno, da nuj l>i vrhovni poveljnik angieško-iudijskih vojnih sil no bil več član zakonodajne skuoščino, marveč civilist, ki bi bit odgovoren član vlade in bi v zakonodajni skupščini zastopal vsa vprašanja vojaške politiko. S tem bi bil politični vpliv vrhovnega vojaškega poveljniku znatno omejen. Iz francoske diplomatshe službe Pariš, 16. nov. kk. V seznamu najnovejših izprememb in napredovanj v francoski diplomaciji zbujata pozornost posebno dve imenovanji. Bri-andov ministerijalni direktor Leger je postal po-ablaščenec L razreda, dosedanji drugi voditelj informacijskega in tiskovnega oddelka na Quai d'Orsayu Piere Pressy pa gre kot veleposlanik v Varšavo. L'Oeuvre« zelo obžaluje njegov odhod iz Pariza, ker spada med ono malo število diplo-natov, ki pravilno razumejo vlogo diplomacije v •nednarodnem življenju. Vihar v ju?.no-kita:skem morju Na stotine žrtev? Vmsterdam. 16. nov. s. Po poročilih, ki so došla iz kitajskega mosta llunoi. jo otok Run ni v južno kitajskem morju zadela strašna katastrof u. Kakor se |>oroea, jo mesto Anbourne silen i i k Ion popolnoma porušil, število človeških žrtev znaša več sto. Drobne nesli Budimpešta, 15. novembra. AA. M'i poroča: Predsednik vlade grof Bethlen odpotuje v petek 21. t. m. v Berlin, kjer bo posetil člane nemške vlade. Budimpešta, 15. novembra. AA. Na drugi Gospodarski konferenci, ki se bo začela v ponedeljek 17. t. m., bodo madžarsko vlado zastopali sledeči delegati: opolnomočeni minister Nickl, državni tajnik Ferenzy in minister Pelfy. Pariz, 16. novembra. AA. Poročajo iz Ankare, da je parlament izglasoval vladi zaupnico z 215 proti 10 glasovom. it Poskusite in nato presodite! Stolisoče gospodinj rabi danes pravo terpcnMnovo milo »Gazela«. Gospa, jioskiisitc ga tudi Vi! Vojna propaganda v Rusiji Moskva, 16. nov. j. V zadnjem času ie sovjetski tisk obnovil militaristično kampanjo. Ni izključeno, da je lii kampanja v direktni zvezi s pripravo procesii proti industrijski stranki, ki jo obložena, da je potep namernega škodovanja in direktnega organiziranja gospodarskega kaosa ludi pripravljala s »francoskimi kapitalisti: vojaško ofenzivo proti Stalinovi vladi. Še pred kratkim je moskovska Pravda pisala takole: Prišli smo v doho, ki nenavadno prozorno in otipljivo priča o moraličnein pripravljanju mednarodnega imperijalizma za oborožen napatl na SSSR. To dokazujejo tudi konvencije in sporazumi med posameznimi kapitalističnimi državami, ki se skupno trudijo, tla zaduše proletar-sko državo. To nam kažejo tudi razne agrarne konference, dalje papeževa propaganda in splošna kampanja proti našemu dumpingu.'. Vsi odgovorni sovjetski faktorji energično potlčrlavajo potrebo, da se ojači vojna propaganda in med drugim posebno naglašajo važnost te propagande v tisku. Pravijo, da so jesenski manevri rdeče vojske jasno pc kazali zaostalost sovjetskega tiska v tem oziru. Tisk je zelo slabo naglasil razvoj tehnične pripravljenosti sovjetske vojske. Niti ni bravcem predočil sodobnega bojevanja, čeravno je potrebno, da mora bili sovjetsko prebivalstvo pripravljeno, da sodeluje v teh borbah. V Rusiji izhaja par vojaških dnevnikov. Glavni organ je Krasnaja Zvjezda . Odgovorni faktorji pa smatrajo, da je število teli vojaških listov premajhno in da so zato potrebno tudi v drugih listih vojaške rubrike. V splošnem se opaža, da nobena druga država ua svetu ne posveča tolike pažnje vojaškim vprašanjem in nikjer se v tem oziru toliko ne troši kakor v sovjetski Rusiji, ki samo sebe naziva zn najmiroljubnejšo državo na svetu.. Krvavi nemiri v Madridu Družba JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Madrid, 16. nov. s. Med delavstvom in policijo je prišlo do hudega pouličnega boja, v katerem so bile štiri osebe ubite, več pa ranjenih. Okrog štirih popoldne se je pomikal skozi notranje mesto pogreb, v katerem so nesli k zadnjemu počitku štiri delavce, ki so se te dni smrtno ponesrečili pri gradbi neke nove hiše. Vsi stav-bmski delavci v Madridu in številni drugi delavci, posebno stavkajoči kovinarji so so udeležili pogreba. Skupno je bilo na cestah gotovo okrog 130 tisoč delavcev. Po ulicah, po katerih se je pomikal pogreb, so bili postavljeni številni policisti, iz previdnosti so bile zaprte vse trgovini in vsa hišna vrata. Že tako.i v začetku pogreba je prišlo do manjših spopadov med delavstvom in policijo. Vsled tega so bili poklicani orožniki na konjih. Nenadoma so se v bližini hotela Riiz spremenili spopadi v hudo streljanje. Oddanih je bilo okrog 50 strelov. Pri tem so bili ubiti štirje delavci, okrog 80 pa je bilo ranjenih. Tudi na strani poli-cije je bilo ranjenih veliko število policistov. Dva policijska častnika sla bila težko ranjena. Razburjenje jo nepopisno in delavstvo tlolži policijo, da je takoj v začetku nastopila z neupravičeno strogostjo. Splošno nezadovoljstvo so zelo povečali tudi sklepi kronskega sveta, na katerem je kralj Alfonz nc samo izrazil svojo popolno zaupanje vladi Be-renguerju, marveč tudi jasno pokazal, da noče uvesti nobenih reform. Madrid. 16. nov. AA. Danes ob 4 zjutraj so s policijskim kamijonom prepeljali na pokopališče trupla žrtev predvčerajšnjih dogodkov. Avtomobil jc spremljala močna policijska četa. Radi stavke sta izšla nanos samo dva lista. Včeraj so aretirali 29 voditeljev stavke, med njimi eno žensko. Ministrski predsednik Berengu-er je izjavil časnikarjem, da je preskrba Madridu z živili zagotovljena. Smrtna kosa Črnomelj, 16. nov. Danes jc po kratki iu mučni bolezni umrl v 65. letu starosti g. Julij Požek. posestnik v Gorenjcih 55 pri Črnomlju. Rajni je bil nad 10 let testni odbornik in od 1924. letu skoraj vedno tudi občinski odbornik. Naj v miru počiva! Ljubljanska ner$e!ra Ljubljana, 10. aov. Za čas, ko smo že v sredi novembra, jc bila z.;-, nas Ljubljančane današnja nedelja pravo prijetno presrnočonje. Megla, slana in drugo neprijetnosti, ki so dan za dnem v zadnjem času presenečalo Ljubljančane vsako jutro, .so davi popolnoma izostale. Mesto tega se jc takoj zjutraj pri-smejalo soince in si jalo ves dan nad Ljubljans ;im poljem. Nedelja je biki v Ljubljani krasna, taka, kakor si jo kragnejšo v pozni jeseni sploh želeti no moremo. Le veter jo pihal precej močno čez dan. Prav toplo sicer ni bijo, mraza pa tudi ni bilo. Lepo nedeljo so Ljubljančani prav temeljito izrabili. Promenada je bila dopoldne prav živahna, vs-i parki iu sprehajališča pa polna sobica in zraka željnih Ljubljančanov. Pomemben kulturen dogodek jo bila današnja otvoritev umetniško zbirke pokojnega škofjeloškega grajščaka Karla S t rahla. Ta razstav obsega pomembne umetniške slike, po večini starejših slovenskih mojstrov in pa prav zanimive rezbarijo in drugo raritete iz preteklosti. Otvoritev se je vršila ob 11 v Narodni galeriji in je pri lej priliki govoril mri v. prof. dr. Izidor Cankar. Dopoldne ob četrt na 11 je zadela težka izguba rodbino vpokojenega ravnatelji prisilne de lavuice g. Cirila Dolenca v Kapiteljski ulici. Njegovo soprogo, gospo Tilko Dolenčevo je nepričakovano zadela srčna kap. Poklicani so bili poklicni reševalci in zdravnik dr. Mis. Ta ji je dal ludi injekcije, vendar pa lo ni pomagalo, zakaj v nekaj hipih je bila gospa Tilka že mrtva. Blag jI spomin! Preostalim našo iskreno sožalje. Vrtnarski tečaj, ki ga jc imela prirediti podružnica 'Sadjarskega in vrtnarske" društva: v Ljubljani, pričenši z dnem 17. t. m., se zaradi nastalih tehničnih ov ir prenese na poznejši čas. Nocoj se je v Kokoiklskeui dom« vršil prav zabaven iu dobro obiskan Martinov večer. Igralci Rokodelskega odra so uprizorili burki /Bob iz Kranja in Muraikov Napoleonov samovar*. Smeha je bilo dovolj, enako ludi petja — pel je zbor pod vodstvom prof. Bajuka — in glasbe. Po mnogih ljubljanskih gostilnah so se vršijt nocoj Martinovi večeri, ki so po večini Se dobro uspeli. Policijska kronika beleži nekaj tatvin iu vlomov V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen večji vlom v Rožni dolini. Neznan tal je vlomil v stanovanje stranke Kunaver na cesti X. Med l. iu 4. uro ponoči je od pahnil slabo zaprto okno in se splazil v sobo. Odnesel je lop fotoaparat, zimsko .suknjo žepno uro in nekaj malenkosti. Skupna škoda presega znesek 30C0 Din. Zjutraj je prišla policija in kriminalisti so posneli tudi nekaj prstnih odtisov. Sicer pa manjka za vlomilcem vsaka sled. Drugi vlom jo prijavil krojaški mojster Josip lNovak nu Bregu št. 2. K njemu je bilo vlomljeno v petek pozno zvečer. Tat je vlomil v Novakovo delavnico iz veže. Odnesel je 2 m sukna za jilašč, nekaj rokavine in ponošeno, temnosivo suknjo v vrednosti 1000 Din. Večja tatvina so je pripetila lueli strojevodji Jakobu Blazniku v Verovškovi ulici 54 V noči na soboto se jo nekdo spla/.il v kuhinji njegovega stanovanja in odnesel črn Usnjul suknjič, vreden 1200 Din, denarnico s 60 Dii gotovine, ponošene moške čevlje, nikljasto žepno uro, dozo za cigarete in vžigalnik. Skupm, je Blaznik oškodovan za 1740 Din. G. Matija Murgon jc prijavil tatvino obleke, zlate ure in verižice v vrednosti 5560 Din K cev 1 jurskemu mojstru Francu Kristanu v Tržni ulici hodi že nekaj dni nekdo, ki mu izmika lepe šlape, ki jih mojster izdeluje. Tudi v soboto mu je nekdo ponov no izmaknil en pur. Številne tatvine zadnjih dni v Ljubljani dajo prav resno misliti, da sc je v našem mestu zopet pojavila večja, dobro organizirana vlomilska in tatinska tolpa, ki sistematično krade po Stanovanjih in delavnicah, kadar ni nikogar v njih. Neki mesarski pomočnik je bil ovaden, ker Ton v Revillon: Burja Gospa Bandoni je bila bogata poseslnieu. Ostala jo vdova s svojim sinom edincem, ki ga je nameravala oženiti s kakšno bogato nevesto, da tako še bolj poveča svoje posestvo. Toda Ludovik Bandoni se je /ugledal v hčerko siromašnega ribiča, ki ni imel nobene ladje, in se jo odločil, da jo poroči. Vilovu na to ni hotela pristati. Sin pa ni odnehal. Ljudje iz Normandije so trmasti. Leto dni sta se mati in sin borila in naposled jo rekla mati: Oženi se, če hočeš, toda tvoje žene nočem nikdar videti in uiti paro ne dobiš od mene, dokler bom živa.« fn stii so poročilu. Minulo je pet let. Živela sta v bedi. Luilo-vik je skupno s tastom lovil ribo. Toda ljubezen jo premagala vse in nista nikdar tožilo o bedi nikomur, lutli ua gospo Bandoni so nista nikdar obrnila. Čo so se ob nedeljah po maši srečali, stii .jo mlada pozdravila, toda starka ni nikdar odzdravila. To je bilo vse. Nekega dne pa jc besnela burja, tla je buča lo morje in so se treslo hiše na obali. Gospa Bandoni je živela sama s služkinjo Anico. Anica je sklenila roke: »Mnogo je sedaj ljudi, ki drhte.« Kdo drhti?« jc vprašala vdova in začela Hodili po sobi gori in doli. »Kdo neki? Starši onih, ki so sedaj na mor,j u.« Gospa Bandoni st: je ustavila, »NohujU ji je rekla ostro. Prijela jo za šivanje. Ker i- kilo žc mruč-iiu, je sedla k oknu. Anica jc naslonila lice na hladno šipo in 1 gledala ven. Neprestano jc govoričila: »Dimnik gospoda Bertronela se bo vsak hip zrušil!... Tam proti morju gredo, gospod Gliarelon iu drugi. Goiniuova Magdu se tudi žuri!... Radovedna sem, kaj se jc tam doli zgodilo!v. »Klepetulja!« je zumrmrulu vdova. •'Kaj takega šo nisem videla,« je vzkliknila Anica in udarila z nogo ob ilu. Gospa Baneloni jo nehala šivati in zopet začela hoditi po sobi. Čulo se jc divjanje burje, ki so ga od časa do časa presekali rezki klici in škripanje železa. Ocean je postal strašen. Gospa Bandoni se je ustavila tesno ob služ-j kili ji. :>Kor si tako radovedna, se obleci iu stori tako, kakor drugi, da zveš novice!« Anica je bila hitro gotova. Ko je že odprla vrata, jc zaslišala v do vili glas: Pu se vrni, da mi poveš, kako in kaj!« In starka jc nadaljevala svoj sprehod po sobi. S prekrižunima rokama je korakala iz kota v kot. Ustnice je imela stisnjene in ko je hodila po sobi, si je ogledala vsak predmet, ob katerega jc zadel njen pogled. Preteklo je deset minut. Dolgo je ni, Ane.« Vihar je pričel divjati /. dvojno silo, tla je bilo slišati samo njegovo divjo in strašno pesem. Za trenutek sc jc uprlo oko gospe Bandoni v količek, kjer je stala mahi otroška posteljica. Bila je to posteljica njenega sinu, ki jc bil na morju. Že celo uro jo mislila nanj. Toda mislila je samo na odraslega Ludovika, ribiča, ki ji je dejal: Kakor hočete! Če mi branite, flit bi se ! ožcuil, sc bom kljub temu.t ' Sedaj pa je mislila liunj. ko je bil še dete plavili las. rdečih lic in plavili oči. Spomnila se jc njegovega otroškega smeha, njegovih prvih besed in svojih načrtov, ki jih je napravila ob njegovi zibelki... : Še vedno ni Anice!« Snela je. s kljuke plašč in šla ven. Ustavila so jc pri množici ljudi, ki jc obkrožala tli ljudi s premočeno obleko in blatnimi čevlji. Roke in lica so jim bila krvava, llripavo jc vprašala: . Ali so prišli?« Eden izmed množice je ošinil s pogledom druge in rekel: »Seveda!« šla je dalje. Eden izmed mornarjev se jc odtrgal od množice in stopil za njo. »Gospa Bandoni, kam greste?« »Tja!« jc odvrnila in pokuzulu s prstom proti morju. Mornar jo jc ustavil: Kaj vam pomaga to? Nima zmisla' \ mi., sc! Vsi smo sc vrnili.« Ostro mu jc pogledala v oči. »Vsi?« »Da, vsi k Zukoliiito sc!« Mornar jc pomislil. V tem trenutku so je vrnilu odnekod Anica. vsa razburjena. Ne, nek je klicala, ko je ugledala svojo gospodinjo. Ne hodite tja doli, gospa!: Starka je začela drhteti. Od sobica ožgano lice ji jc pobledclo. oči so se ji - ime od sebe zaprlo. Morala se jc naslonili na dekle, da ni padla. »To je moj greli, jaz sem kriva.« je ponavljala sama pri sebi in zobje so ji šklepetali. Hoteli so jo odvesti v bližnjo liišo. toda ili pustila. Anica! Videti jih hočem!« Obo sta se napotili proti koči, kjer je stanoval Ludovik Bandoni. Anica je odprla vrata ili starka je vstopila. Notranjost koče je bila taka, kakršna je navadno po ribiških kočah. Pred veliko posteljo so bile spuščeno modre zavese. Poleg postelje pa je stala zibelka. Na pručici je sedela mlada žena z detetom v naročju. Ob struni sta se je. držala dva preplašena dečka. Lice mlade ženo je bilo bledo od strahu. Ker sama ni mogla ven. .jc poslala svoje starše po novice. In sedaj jc čakala in zadrževala solze. Ko je opazila starko, so ji je iztrgalo: -Gospa!« Starka je stopila k njej in dejala: Moja hči.. Potem jc vzela v svoje naročje tlelo, -edin na stol in bruhnila v jok. »Ubogi malčki!... Mili Bog!« Čez nekaj času so se začuli / ulice veseli ;lici. Vrata so se odprla in na čelu večje skupine ljudi jc stopil v kočo Ludovik. V trenutku so bili vsi na nogah, /ena in otroci so stekli v njegov objem. Samo gospa Bandoni jc ostala na svojem mestu, nepremična kakor kip. Medtem jo jo Ludovik opazil. Odkril sc jc in se ji približal: »Mati!' lil padla sta drug drugemu okrog vratu..« ,-,SLOVKNSi\l Uoi , unč 1.7, i.uvembr.i. CO. SI ran 8. je v soboto zvečer v vinjenem stanju zelo mu-čil dva prešiča, ki ju jc peljal. Uboga preSiča sta seveda na vso moč cvililu, da so se ljudje nu cesti zgražali in ovadili neusmiljenega stražniku. Nezgodna kronika ne beleži v Ljubljani nič posebnega. Tudi v bolnišnico niso čez dan pripeljali nobenega ponesrečencu. Stanje težko ranjenega ing. Bogomirju T robe, ki se je v soboto zvečer ponesrečil nu Dunajski cesti in o čemer je poročal podrobno včerajšnji »Slovenec?, jc slej ko prej zelo resno. Stanje obeh na Jezerskem ranjenih orožnikov, šnuderlu in Me-gliču, pu se je nekoliko poslabšalo, tuko du ne bosta ruoglu šc tu teden zupustiti bolnišnice, kakor je bilo svoj čas napovedano. Mariborska nedelja Maribor, lb. novembra. Ponekod so pu dunes martinovali; v Kam-nici so na slovesen način ter ob veliki udeležbi iz kamniške ter sosednjih luru obhajali žeg-nanje«. Studenški gasilci pu so obhajali v dvignjenem razpoloženju Martinovo nedeljo pri Spureju: neizogibno Martinova gos, novo vino itd. Razen tegu pu v številnih gostilnah običajni jesenski »šinanzi«. O, Mariborčani si pošteno privoščimo, kadar si. V pclicijskih beležkuh jc stalo: tri aretacije in 16 prijav. Že nekaj dni sem se oglaša jo neugnani rokovnjači v posameznih delih mestu: zaenkrat jih vsepovsod sorcmlju smola. Tudi v noči na nedeljo niso bili deležni bogve kakšne sreče; vlomili so v pisarno Jugometic. na Teznem ter našli v miznici jedva — dva kolku po 100 Din. Tezonski orožniki so grdunu žc na sledu. Pa tudi precej spopadov je bilo v noči nu nedeljo. Omenjamo: Posestniški sin Julij Robič iz Limbuša se je v -Dravit prerekal s četvo-rico možancev, ker so le-ti govorili nemški. Ko je Robič odhajal, so mu možanci sledili ter ga v temoti Dravske ulice napadli in gu vrgli na tla; llobič jc zadobil precejšnjo rano s topim orodjem na čelu ter jc moral iskali pomoči pri reševalnem oddelku. Nnpadači pa so izginili v smeri Ruške ceste. Pravcata bitka sc je vnela tudi v Čolnikovi gostilni v Tvorniški ulici 30. Bogve kako je prišlo, da so gostje zlezli v gnječo in vrvež ter pričeli z obračunavanjem. Steklenice pa so letele po zraku ter padale po glavah gostov, žrtvi sta postali neka L. in neka K., ki sta zu-dobili znatni poškodbi. V splošno bolnišnico so pripeljali 15 letnega oosestniškegu sinu Josipa Sterdina, doma iz Sv. Lovrencu na Pohorju. Pri podiranju dreves mu je padlo težko deblo na levo nogo ter mu jo čisto zdrobilo. Nedeljski spori Pohotne tekme LNP Včeraj se je odigralo drugo kolo pokalnih tekem. Zmage so odnesli, kot jo bilo pričakovati, prvorazredni klubi. Obisk prireditev tuk-šeu, kakršne, so pač tekme same. S tem, du jc Ilirija odklonila vsako sodelovanje, je naravno na igriščih kar naenkrat zmanjkalo tudi gledalcev. Za to, kar je danes v Ljubljani nastalo, so odgovorili Ic tisti kratkovidni ljudje, ki no poznajo ničesar drugega kakor samo zutreti klub, ki je prav zu pruv pomagal ustvariti nogomet v Sloveniji. Kuni to pelje in kakšne bodo posledice, bomo gotovo videli v najkrajšem času. Iz izjav, ki smo jili prejeli od uieroduj-nih strani, jc pripravljeno vodstvo najstarejšega in največjega klubu v Sloveniji razpustiti nogometno sekcijo. Upujino, du tuko daleč ne bo prišlo, čeprav je lo menda niiji.sk rcnejšu želja gotovih športnih delavcev«. Svoboda : Jadran 4 : 0. Svoboda ni imela ravno težkega stališču, zlasti še. ker je Jadran preveč lorsiral odprlo igro. Primorje : Slovan II : 0. Moštvo Slovana jc igralo zelo pridno in se dobro branilo, čeprav so nastopili le /, desetimi igralci. Spremenjeni napad Primorja je sicer dobro kombiniral, vendar je imel precej dela / odločno obrambo Slovana. Sodil je g. Iluljevie. nc ravno preveč dobro; je še vse preveč igra- lec. Mariborski spori To je bila osveta Ameriški apaši so ljudje, ki se ne strašijo niti pred ubojem in umorom, toda ti ljudje imajo tudi humor. Tako se je nedavno pripetila v Chicagu naslednja dogcdbica: Neki sodnik je obsodil apaša na kazen, ki jo je moral takoj nastopiti. Zaman je prosil apaš, da bi mu dovolil vsaj en dan odloga, ker da ima za naslednji dan določeno svojo poroko. Sodnik je ostal neizprosen in apaš je moral v zapor. Na ta slučaj je sodnik kmalu popolnoma pozabil. V tem se je zaročil in dan poroke je bil določen. Srečni ženin je odpotoval v mesto, kjer je bila doma njegova nevesta, in se nastanil v najboljšem hotelu. Zvečer se je v veseli, mladi družbi poslovil od fantov-stva in ko je legel, je bil ravno prav :>težak<. Bil je pa toliko previden, da si je preje lepo pripravil poročno obleko, perilo in vse drugo, tako da bi mu bilo treba drugo jutro le poseči, pa bi imel vse pri rokah. Tako je zaspal srečen in brez vseh skrbi in mu niti sanje niso motile sladkega sna. Ko se je pa zjutraj prebudil, je debelo pogledal: znašel se je v postelji popolnoma gol, dasi si je bil prejšnji večer oblekel čisto nov pyjama. Še bolj je zazijal, ko ni nikjer opazil svoje poročne obleke in tudi ne obleke, ki jo je bil imel prejšnji večer, nobenega kovčega, sploh ničesar, s čimer bi se mogel pokriti. Samo poročni prstan iz težkega zlata je ležal nedotaknjen na nočni omarici. Sodnik je preklinjaje zlezel nazaj v posteljo in telefonično prosil domače svoje neveste, naj mu pošljejo kovčege z oblekami in perilom, ki jih je holel vzeti, s seboj na ženitevanjsko potovanje. Odgovorili so mu, da je bil po te stvari že prišel njegov sluga in so mu jih tudi izročili. Pa da naj se žuri, ker je milostljiva gospodična že skoraj popolnoma pripravljena. Da, da, pridem takoj," je zarjovel sodnik. Potem je obupno telefoniral na vse trgovine z obleko v mestecu, a nikjer za njegovo obsežnost niso imeli ničesar primernega. Hočeš nočeš je moral ostati v postelji iu čakati, dokler ga ni rešil njegov tast. Kmalu bi se bila poroka razbila. Tisti dan pa, ko mu je prinesel krojač novo porodno obleko, je prejel sodnik velik zavoj, v katerem je bila njegova prvotna poročna obleka in vse drugo, kar mu je bilo vzetega, naj-s^rbneje zloženo. Zraven jc bilo pisemce naslednje vsebine: »Kanalja, naučil Te bom, kaj se pravi drugim ljudem preprečevati, da bi šli k poroki!« Tako se je tedaj maščeval apaš 6 pravim humorjem. Smeš braneča PorSariurja 1/. Punčcva poročajo naknadno, da jc dne 12. novembra tam umrl Artur Konstantin Suiir-nov, general bivše ruske vojske. Za času rusko-japonske vojne jc bil pomočnik generala Stds-sela in se je zlasti odlikoval pri obrambi Port Artnrja. General Sinirnov jc doživel usodo ti-sočev drugih Rusov in je moral radi boljšcvi-Sko revolucije bežati v inozemstvo. Zadnjih deset let j, živci popolnoma nepoznan v Pančcvu. Dne H. novembra so ga / velikimi vojaškimi častmi pokopali. Murilior, lb. nov euibru. Gradec : Maribor 2 : 0 (1 : 0). .Na igriš&ii Maribora se je danes odigrala medmestna tekma Gradec : Maribor, ki jo je priredil tukajšnji medkluliski odbor. Razmeroma mnogoštevilno občinstvo je /. zadovoljstvom zapustilo igrišče, nu katerem sta obe moštvi izvojevali prvorazredno bitko. Gostje so zaigrali v pričakovanem stilu iu so / disciplinirano ter tehnično izglajeno igro zapustili najboljši vtis. Pohvala gre vsemu moštvu. Domačini so sicer stalno ogrožali vratu nasprotnika, vendar pa radi nevigrunosti napadu in preveč defenzivno igre krilcev niso mogli doseči uspeha. Levji delež ji- opravilu obramba, ki je v polni meri zadovoljila. Gola sta padla \ I. minuti prvega in v IS. minuti drtigegu polčasu ter sta bila neubranljiva. Gostje so /el<> pohvalno izrazili o napredku domačega leprezcututiv-nega moštvu, zlasti so pa podčrtali prvoru/.rcd-nost sodnika g. dr. Pluninšku. ki ji' odlično sodil. \ predtekmi s tu igrali mladini s>K Železničarju in SSK Mariboru. Igra je končala / zasluženo zmago Železničarjev v razmerju 2 : 0 (t : 0). Sodil je g. Desiinur dobro. Zmaga Jugoslavije v Sofiji Sofija, 16. novembra. AA. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Bolgarijo je končala z rezultatom 3:0. Pred začetkom tekme je godba zaigrala obe himni. Oba teamu sta Sla v kompletni postavi na igrišče. Po sedmi minuti je vodja napada I e-mešič zabil prvi gol, v 20. minuti pa Blaže Ma-rijanovič drugi gol. V prvem polčasu je bila igra zelo lepa in odkrita. Jugoslovani so bili močnejši. Drugi polčas se je začel ob 4.20. Ob 4.25 je Brauns-berger zabil tretji gol. Po končani tekmi je dal vodja jugoslovanskega moštva Simunovič dopisniku Avale slede"o izjavo: Naše moštvo je bilo v najboljši formi. Bolgari so bili temperamentni, igrali so z elanom in dali naši obrambi mnogo dela. Vendar niso imeli vedno enakega napada, pri čemer so bili naši boljši. Najboljši na polju so bili bska Ivkovič in Mirkovič ter vratar Mihelčič, ki ni napravil nobene pogreške. Dobri so bili tudi haiti ter cen-trohalf Premeri. Pri napadu so malo preveč kombinirali in na ta način izgubili nekoliko le-ih prilik. Naša zmaga je zaslužena in odgovarja prilikam. Sodnik, Grk Nikolaidi, je bil ma'o prestrog in se je nekolikokrat zmotil v ofsidih. Gledalci so bili neverjetno mirni. Druge jugostov. tekme Zagreb, 10. nov. ni. V uižjeruzrediiem prvenstvu so se danes odigralo sledeče tekme: Hlov.an-Croatia 4:0 (3:0). Uskok-Maknbi 3:1 (0:1). Slavi ja-Tipografija 3:0 (2-0), Grič-Ilirija 3:3 (1:0), Der-hy-Zmaj 12:0 (2:0), Muksimir-Pekarski 3:) (0:1). Belgrad, 16. nov. ž. Danes se ie odigrala tukaj zaključna prvenstvena tekma med Sokolom in Jedinstvom. Zmagal jc Sokol kljub premoči Jedinstva v razmerju 3:0. Nesreča pri nogometni tekmi Zagreb, 16. nov. m. Na tekmi med graško in zagrebško reprezentanco je prišlo danes do nesreče. Nogotietaš graškega moštva Karel Lubc, elektromonter po poklicu, je dobil tak sunek v nogo, da jc kost pod kolenom močno poškodo vana. Prenesti so ga morali v bolnico. Nova kij ga Učbenik angleškega jezik«, t Sestavil J. M. — V Ljubljani, 1030. Založila Jugoslovanska knjigarna.) Naposled smo Slovenci dobili svoj piv i učbi nik angleškega jeziku, ki odgovarja popolnoma našim potrebam in je z jezikovnega vidika skrbno, točilo, za učenca angleškega jezika pa kar moči prikladno, sijajno uporabno delo. Važnost znanja angleškega jezika postaja /a nas Slovence vsak dan večja. Ne le radi razširjenja našega kulturnega zminianjn za angleški svet, um pak tudi radi vedno večjega razmahu naše izvozne trgovine nam je znanje angleškega jezika zmerom večje važnosti. Nazadnje pa izpolnjuje novi Učbenik angleškega jezika zelo občutno vrzel v organizaciji našega izseljevanja, ki je še vedno ponujveč usmerjeno v dežele, kjer je znanje angleškega jezika skoraj neobhodno potrebno. Z izidom tega učbeniku je torej ustreženo v največji meri ne le listini, ki se zanimajo iz ambicije za angleški jezik in za angleško kulturo in že teh je precejšnje število med nami marveč tudi prav nujnim praktičnim potrebam našega naroda v trgovskem in izseljeniškein oziru. Največje hvale vredno je dejstvo, dn nam je založnica dala s tem učbenikom ne le zelo potrebno marveč tudi potrebam v polni meri iu vsakem pogledu docelu odgovarjajočo knjigo, ki se more enako pohvaliti tako s strokovnega kakor ludi s prnk tičnega stališča. Razdelitev snovi .ie sledeča: G laso slov jo (Splošno, Glasovi v zvezanem govoril, Pravopis Ločila); Oblikoslovje (('len, Samo.-t tlnik. Sklanjatev. Pridevnik, Zaimek, Števnik, Glagol. Pomožni glagoli. Pomanjkljivi glagoli, Obrazu angleške spregatve. Predlog. Prislov , Vezni K Medmet). Po tej slovniški snovi, ki je kar moči pregledno m nazorno obdelana -- pri leni moramo omeniti praktično in točno transkripcijo i/i:nvui'iav> nuavKoonu^vn - n.-^i % / V** ; motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, po- i-' samezni deli Ve lika izbira, najnižje cene. Proda a na obroke. Ceniki tranko. ,.TRj B U N A" F. B IL.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karluvšku cesta štev. !. — iu Ui učenca seznanja ne Ic z osnovnimi pojmi jezika, vnlevažjio. da.-i mahuikostno pudrobnosl. vsebuje knjigii (še .posebno važno poglavje: V meri š k a angleščina (Splošne pripombe, It a/ like v i/govuriavi, Ha/like v pravopisu. \meri -ki bo,-t.mi zaklad, ki bo najbolj dubrado-to izseljencem * Vmeriko, pil tudi vsakemu, kdor /. I;i: be/nijn zanima /n ameriško slovstvo, ki je prepojeno / amerik.iiiizmi. Skrbno in > popolno ti a,;.-i, i i|> i ju i " arjitv >■ pod besedilom -u sc.-lav Ijeilc v a i1', ki liotlo učen- I cu angleškega jeziku dragocen pi .......lo 'a I lr«gu iu točnega znanja, zlasti ! <• so t.. c .......... I slovarčkom, ki obsedi v*» v nitih nabijaj -če se angleške besede. Skratka, prejeli smo kn.i.go ki smo a.mjn /o j dolgo rukiili in podji tui založnici, ki m iu • ■■ dar. ! vala v vrhi i jezikovnih učbeniku' iit -i ivarjev /.• i mnogo potrebnih in dobrih , ciste' . ni nje i jih jezikov, moramo bit • i o ni jnov i-o ! ni> •• prav posebno hvaležni. indijanski Fom^?". / iiun.st i i iki il |M'iii i :U r--g in , «» . ; Vl>;e na; eliti' e I,, ,.n'il .1 I lii j.I Itsk' kil t' ' ' jll . 1 - ,1 i I Hib drž,.-. I ,.„.,1 1 lovulcev 1.1 • -I . in ,;-»«• , ! hlo-kutiinv i-'- , lil. 1 i.ijjll tlce kilo-• iiali lela na r i/.iV > hi jo tl i on je io-i nei.i delil r Ii ii/i • ii.' i '\,iuih i/i'- i . i..... I'-' ,l.i I - k- -.it . (Miiiik-- pulti i);. 1 t' ■ 'm- i. I 'l,i il, il o 11 .i .1 | I iiiii Ii ' po najin M ista re nla-; i •II. .-I, !.-lovil,. •< SO /tik'. Il .eli Mi i to ti, du -i • ril posie ie nit. j Prv ••'ti? -< eciina aka i deinijo ob priliki .•■'•• i; trn-. :.m ^.vgušlii.; | Akademije :.o se udeic.'i!i muojoše. 'ilni cckvcn j in posvetni cdličniki. Vckfterl : ivorniki so pr. i davuli o Avguštinov! tilozsli>i m. i«oliko po '2. m"! jc bila proslava končiuta. Zivt*en;e mašik frimorccv v tSamansm meu (Gil aašegu dopi-nika.I Velika nagrada Zagreb, 16. nov. m. Jugoslovanska nogometna zveza v Belgradu je sklenila, da naj se BSK, ki je nastopil kot reprezentanca Jugoslavije na zadnji mednarodni olimpiadi, plača 150.000 Din. Radi tega je pa danes Zagrebška nogometna pc !-zveza izdala komunike, v katerem ostro napada sklep JNS, češ da je proti pravilom. Inozemski šport Dunaj, 16. nov. kk. Na Hohe Wartc je bila danes pred skoro 40 000 gledalci mednarodna tekma Avstrija : Švedska, v kateri ie zmagala Avstrija s 4:1. Kakovost igre je zelo trpela radi i dežja, ki gre na Dunaju neprestano že od jutra, Italijanski ministrski |ire.e dilik .'iu^soliiii je ! u.-Lvnovil poseben odbor za netranje rnsoljeviuije, j kateremu je naročil, uai pr. '-Ce. k.n>šen r < n-|n-(litrski položaj kmečkega prebivalstva po posameznih deželah Italije. Na čelo tega odbora je Mu-solini imenoval poslanca Kazza. ki je zbral podatke ' o kmečkem življenju po vseh deželah Italije in le dni predložil Mussoliniju obširno poročilo. Ni- /,:i-uima, kaj pravi poročilo o deželah, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati. Kako na Tržaškem Po.-ktnec Kc/zn jc kmečko življenje po vaseh tržaške dežele op:-al takole: Splošno se kmetje, hranijo s skuha m i i/, testenin in zelenjave, s krompirjem in prekajeno svinjino. Zelo mnogo po.edo repe in karfi.jolc. Kruh peko iz čiste pšenice, pa ludi iz zmesi pšenične in ržene ali kon-zne moke. Goveje meso uživa kmet nasplcšno samo o piaz-niških dneh. Koiisum polenovke in drugih rib, suhih in svežih, jo precej zntrten. a lahko se smatra, da je ostal na predvojni višmi 1 Znaten jc napredek v oblačilih. Ob nedeljah m-praznikih se kmetje lepo oblečejo in bolje obu-jejo, medtem Itn se nu t tednom oblačijo v obnošene obleke ter bedijo večinoma bosi. Mlatle ženske se precej oblačilo v svilo, llišna oprava obstoji iz pestfclj ali /»silnih križnih nosil, omare, skrinj in kake ponočue omarice. V kuhinji je omara, miza iu .-iclice. Bolj premožni kmetje im.i-j jo volnene posteljne blazine, drugi — teh je -<•-; veda več - pa. .-1-mn'c.e s koruznim listjem. Ghvni zdravstveni pogreški kmečkih hiš so: zra-i ka jc malo, luči malo. hlevi in svinjaki .-u pre-i blizu, nezdrava stranišča, blatna dvorišči itd. Položaj kmetijstva je v tržaški deželi mulo i srečen, t: I o imajo kmetje le i Lt pičle prihrau1 •' I in včasih ludi več dolgov kakor prihrankov So ; pa kmetic v stilcšneni zelo varčni Bolezni, ki kmete posebno zadevajo, so pljučnica, vnetje dihal, vnetje prebavil in cd i - i do časa pluženje s lift'S"-in. .1 etika je zelo i-"/s;, ena iit tudi slučaji spolnih bolezni so precej štcvi 1'ojav'ia se poneked |e Ii malarija. Izseljevanje tržaških kmetov jc halj dum jenu. Izseliujejo su v Južuo Ameriko in Irugi dežele. Zelo se pa opaža pris°lievaiijo v ni - i. Nravstveno zadržanje kmečkega ljudstvu je še precej dobro, toda jasno je. da se je nravnost v pri meri s predvojno dobo p- slabšal". Kmetje le m:.'n i in zelo redko č:iajo knji«e, pač pa ,;e neko'ik'1 | bolj razširjeno branje • političnih časopisov Oce tov^ki ob'itst sc spoš itje iu Zakoni so š" vetlun I rodovitni. si-mJ; prilcžnistva ic nezakcii-kih rnj-I stev sn ret'ki. Kmečki olreci "biskujejo šole vedno j ter so v .splošnem zelo marljivi, Kmečko živi en«'e rta Goriškem Na Goriškem je treba razločevali razna ozemlia, ker se vsako od njih nahaja v drugačnih j kmetijskih in gospodarskih razmerah. Na ravnini, j lo je v krminsknii in gradiščanskem okraju, klor je vojna ši^cda popravi iona. ;e gosoochirski položaj zadovoliiv in tudi kmečka stanovanja so laka. Tudi v goriški okolici in na Krasu so se po vojni poškodovana ali porušena, starn stanovanja obnovi'.'; z vidnimi izboljšanji. Tu sla intenzivna goiitev po-vrtnin in živinoreja spel ustvarila neko blagostanje. V Brdili pa so stanovan'n kmetov v splošnem bornč koče brez zraka in luči, z ziiiirniarieuinii hlevi in brez vede za živino. V nekaterih slučajih pr*biv-io kmetje celo v vojnih barakah. Ogromna vojna škoda jc povzročila za laslnike in kolone prnv žalosten gospodarski položaj. Zalo silno narašča izseljevan'e. , Prehrana kmetov jo po raznih kra ili različna. Na s.ol"S'io uživaio mnogo mleka in zelenjave ter koljejo prašiče za domačo porabo. Goveje meso se v sulošnom uživa enkrat na leden. Kruli n" V o iz mcš-uiice pSeirčne moke z r/ono ali koruzno. Kmetje se ob delavnikih oblačijo skrom- no. ua praznični tlai [a picirj lankii-nn iionetiiio 111'itdc ženske, pri i.a-.crilt -c n,,a/.a |tj-'-< «• j s^ilc. Poji i šl v p .i ji'i piv io: »in.ii''. mi -teli, t.rnš-nica. pt.-tolje -l-vin o: - uro p »-.• al -o pusiclji opremlji ne / /.ianiit mi.. Kuicije imajo malo prihranku : vojna jih prisilila, da • v- pc .bili. \'-e! i!,or pa s-t vajeni vladali prihtiink • \ inijevnc hranilnice. Najbolj pugoslne bolezni nu t kuuii su pljia'-nica, vnet e dihal, jel'ka itd Kmetje se i -r-ljuicjo v majhni mori. posebno v I-'ran i.jo. \rav-hca< i je v glavnem dobra in -e v primeri - p < ivojno dobo iti spremenila, vendar • v gorskih krajih č, 'o preveč pije. Najbolj prilj ibljc , cthava jo |ilo--. Precej |>i. -t-( , ««• cii!"'u puliiični iu v<>s|t m !; Kmečkih statiovunj.' svetlobo in /.raka nI d pog ■ tonia iii > de ia -lraii,: \ 1'rc-ira ua i je sililo skromna, rživajo mnogo polcnlc. pir.jit, zelenjavi iu malo me-: Kruh-i iz či-i nične inoke o pi je lc malo. O piv/ it.i'i • : precej U po oblačijo. Pri žeii 'ali ii> ci lili ni lj, ui- lje pa- i az- zlti svile, razen kako. rute. 1'rihl'a-ki o icdki. Ito-lez.eil, l-i najt"'-1 p• .-.e<: zadeva . '. • km , jetika. Slučaji -polnih bole/.ni su pn jeni. le bolezni su prinesli mornarji io Ponekod -e pojavlja Ii ti malarija. Kmetic c zi!l'i izsc|iiio>io. \ , - '. je. -., .•sko kmetijsivo t. tli s-uhi iu pn-i" . - trije ic vilo. uitinjka pa ti ii dola |ui :a I.■■■'■ i'-!.ih .jot,jili, l:i jih ni I • ol j" . aiijo :/. «,t v mi ... j: prec' močno, iii [>t/J{iv -e opaža -i-oro p.< j ■sta, so i -. i j-vaj- a: i o- ■ ijti '. M- -ia .-i../it. :. l.a le / "■ :' ,n X: " . . 0110 - - lilije ie se ilm sr- tudi v tem oziru že kažejo vani.'t il! po. -Inili :•' i i !> ■ - v '•'. lac-li l.jcu, /;. liava ji |il III I • r(:i I'" ' raslli I:nu I je b" 'O jo ' a ,igo !e p c . ■ i , i nih 'as.pisov bere malo. (J'ei,!v«k. ji o s l njo a «c mm lako l:o itckda; Sto i posebno |mi nekaterih krajih polagoma p ohijo. i,oi - • rabijo sredsi v« jintti -ci.četiii. ki so me : širijo , -i I si r i tiri j. 'iine ljudi, ki «r. d •ki. ena petina jo žen- . I>i Ic.i: d; v«:i- d r •I !»•' •iitui •'. _ pol i blii. t: -. Ii ni" to. Obisk I' i: t -1. i! i šo| retlen. a a Za slovensko 1 ni; i ko l.'u I-iv - v 1'aliii jo !o poročilo \ mnogiii czirili jmučno in /. iiimivo slancc lta//.a jo opazoval kinei'.„o Ijudsivo k-e\ zdravnik, ki na bolniku u a-.-.vlja /liravo m-ii' ludi rane in bolc/.iii. Mi .inio r. , ia , v aui -geni / dol pravo. 1'o^'ejiiio pcalv - a: • ti-• o t. -. ralnem -tanjii kinsčkoga Ijlid-i-. a. Dražlnti zdravi', \enilar -o poiiel-.u,! opaž', da šlevilo mi-stet patlu, ker so ntiicloit onii jo;.".o. lo ii;ii|i-.i resnico nnm pove poročilo ia tulili \ ost. Te m . I i so krivit mesta, so ti lj pu jo logu t,.-i»t> itpcd.'nje verskega livljcnju. (iorkov ztl iiinni voc lisic i ojiliva na družinsko življenje io nn mladino, akor gu je imela proti vojno. Druga rana. ki ,o omenja iii-Ivi upr/.ura i. •-. so izdatki za raz.ltošne obleko, /cii.ko -c oblačijo v svilo.«: Marsikatevii hiša je zakopana v dolgovi . oče in mali si ulrgujela od ust, da plia ioolu ob/, sti. domača dekleta ,|>a so iblačijo v svilo. '|'o : resen opomin: Nazaj k pro|irostosli ia varčna.(i! Isto volja ludi za pli.-. ki prazni ž.opo in kvari srca. Dn so je po nekaterih gorskih i,v Vi p' vri-|iilo. e ludi res. Todu leto- jo koii.-um vina /.•■>! padci, kili' tudi vinnre.ici občuiijo. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE 23 Prednji del podmornice sem zdaj poznal popolnima. Od sredine do ostroga spredaj je bil razdeljen i.(kole: jedilnica, dolga 5 metrov, ki je bila po steni, nepropuščajoči vodo, ločena od knjižnice, dolge tudi 5 metrov — potem veliki salon, dolg 10 metrov, Vaterega je druga vododržna stena ločevala od kapi tanove spalnice, dolge 5 metrov — potem je bila moja kabina, dolga 21 metra, končno hranjevalec zraka, dolg 7' metra, ki je segal do prednjega števna (rilcu) Uidje, Vsega skupaj je torej prednji del meril 35 metrov. Vododržne stene so imele vrata, ki so se po kavčukovih skobah hermetično zapirala, tako da voda ne bi mogla preplaviti prostorov, ako bi dobil »Nautilus« luknjo. Sledil sem kapitanu skozi koridorje, tekoče sredi ladje in šem kmalu prišel do ladjinega središča samega. Tu se ;'e nahajal neke vrste rov sredi dveh vododržnih sien. Železna lestva ob steni jc vodila navpično po njem navzgor. Prašal sem kapitana, čemu ta rov. »Konča se pri čolnu,« je odgovoril. »Kaj, vi imate čoln?« sem začudeno vprašal. »Seveda. Izvrsten čoln, čisto lahek in tako zgrajen, da se ne more potopiti. Služi za izprehode in pa tudi za ribji lov.« »Toda, če hočete v čoln, se morate brezpogojno z »Nautilusom« dvigniti na površino. »Nikakor ne. Čoln se nahaja na gornjem delu »Nautilusovega trupa in leži v podolgovati izdolbini trupa, v katero se točno prilega in je na trup pritrjen s klini. Lestva pelje v odprtino, ki je vrezana t trup podmornice in ki točno odgovarja odprtini, napravljeni v steni čolna. Skozi ti dve odprtini pridem v čoln. V »Nautilusu nahajajočo se odprtino zapre »Nautilusovo« moštvo, ono v čolnu pa zaprem jaz s tlačnimi vijaki. Potem odstranim kline in čoln se s čudovito brzino dvigne na morsko površino. Potem odprem odprtino na palubi, postavim jambor, razpnem jadro ali pa primem za vesli in odjadram na izprehod.« »Kako pa se podate nazaj na krov podmornice?« »Nič se ne podam na »Nautilusa«, gospod Arro-nax, »ampak »Nautilus« pride k meni.« »Na vaše povelje?« »Na moje povelje. Zvezan sem z njim z žico. Telegrafiram in to zadostuje. »Seveda,« sem rekel, prevzet od teh čudes, »nič ni bolj enostavnega.« Ko sva prekoračila prostor, v katerem je visela lestva, ki je peljala na ploščad, sem uzrl dva metra dolgo kabino, v kateri sta Konzulent in Ned Land kosila. Odtod sva prišla v kuhinjo, ki je imela isto dolžino. Tukaj je elektrika, močna in pokorna služkinja, ki je prekosila tudi plin, opravljala vsa dela. Pod ognjišči napeljane žice so dovajale spužvam iz platine toploto, ki je ostala vedno na isti stopinji in se je enakomerno razdeljevala. Elektrika je tudi kurila aparate za destiliranje, ki so po izhlapevanju dajali izvrstno pitno vodo. Poleg kuhinje je bila udobno opremljena kopalnica, v kateri je pritekala iz pip tako mrzla kakor topla voda. Za kuhinjo je sledil prostor za moštvo, dolg pel metrov. Vrata, ki so peljala vanj, pa so bila zaklenjena, tako da nisem mogel videti njegove opreme, iz katere bi bil lahko sklepal, koliko mož je bilo potrebnih za strežbo »Nautilusa«. V ozadju je bil četrti vododržni predel, ki je delil kabino za moštvo od prostora za stroje. Odprla so se vrata in nahajal sem se v prostoru, kjer je bil kapitan Nemo, ki je brez dvoma bil prvovrsten in-žener, postavil svoje motorje. Ta jako razsvetljen oddelek je meril celih 20 } metrov dolžine. Bil je, kakor se razume po sebi, pre- ! deljen v dva prostora: v prvem so se nahajali elementi, ki so služili za proizvajanje elektrike, dočim je bil v drugem montiran mehanizem, ki je vrtci vijak. Najprej sem se začudil nad svojevrstnim vonjem. I ki je napolnjeval ta del ladje. Kapitan Nemo, ki je bil to lakoj opazil, je dejal: 'To ni nič drugega ko deli plina, ki se izločujejo po natriju; sicer pa se ladja vsako jutro po energični ventilaciji prezračuje.« Med tem sem z zanimanjem, ki ga bo vsak razumel, ogledoval stroj -Nautilusa . »Kakor vidite,« je rekel kapitan Nemo, > upo rabljam Bunsenove elemente, ne pa Ruhmkorffovih Ruhmkorffovi so preslabi. Res, da je Bunsenovih manj, so pa močnejši in večji, kar je boljše, kakor nas uči izkušnja. Proizvajana elektrika izstopa od-zadaj, kjer po elektromagnelih velikega obsega deluje na poseben sistem vzvodov in gonil, ki prenašajo gibanje na vijakovo vratilo. Vijak sam ima premer šest metrov in vzvoj sedem in pol metra ter more v sekundi napraviti 20 okretov.« »Ki dajo ...« ■Hitrost 50 milj na uro.« Tukaj je bila skrivnost, toda zaenkrat sem opustil, da bi jo izsledil. Kako je mogla elektrika delovati s toliko močjo? Kje je bil izvor te skoro neomejene energije? Mogoče iz prebitka napetosti, dobljene od čisto nove vrste provodnikov? Ali pa iz njenega prevajanja, ki se je dalo po čisto neznanem sistemu vzvodov pomnožiti v neskončnost? To je bila točka, kjer se je moja pamet nehala. >Kapitan Nemo,« sem rekel, »ugotavljam rezultate, ne da bi iskal razlage. Videl sem »Nautilusa«, kako je pred »Abrahamom Lincolnom« manevriral, in vem, kako je velika njegova hitrost. Toda ni zadosti, če se kaj giblje. Treba je videti, kam se plovi. Treba se je znati gibati na desno, na levo, navzgor, navzdol. Na kakšen način dosezate ogromne globine, kjer naletate na naraščajoč odpor, ki je enak stotinam atmosfer? Kako vzplovete potem zopet nn površino oceana? Na kakšen način se držite v sredini, kjer Vam ugaja? Ali so moja vprašanja indis-kretna?« Nikakor ne,« je odgovoril kapitan Nemo potem, ko je bil nekoliko premislil, »saj te podmorske ladje ne boste več zapustili. Vrniva se v salon, tam boste izvedeli vse. kar lahko o »Nautilusu. veste. n < (—■ -r » rt rt — t- — N -IJK i S c,/.it c i S- -"S £oi: sg 1 ir* ™ > * ly - -Cfc C>- — p- £ 3 ~ "g? - - _ " K* . »It-s oJiS^ZK — -/t. w < P rt >0 ^ M 2«! * 3-njN- irL »icgsi C — i 3 < b O rp5 3 i N CW N P *? F S" Protest nočnih čuvajev Madrid je sko/. in -ko/ moderno mesto in Mudridenni so lahko ponosni na svoje nebotičnike. na pod/omno železnico in iki telefonsko omrežje, o katerem pravijo, da je najmodernejše. Vendar pa ui vse v redu pri tej niuogo-obetujoči amerikanizaciji. Mestni očetje madridski že več mesecev stiku jo glave in se posvetujejo o važnem, silno težkem vprašanju. (Ire namreč /u lo. ali naj se hišna vrata zapirajo "b II ponoči mesto ob tU: dalje, ali naj d\'._rido obratu je celo noč in naj bodo stopnice vsi ne rn/.sveiljene. /. drugimi besedami, ali naj -e ugodi modernizaciji, kar bi pu šlo seveda n -irošk nočnih čuvajev in vratarjev. Po lit ki prti-iiiri jiostnvi. ki segu na jbrž še v sretl-liji vek. zapirajo v Madridu hišna vrata ob tO. lil sicer mestni uslužbenci, ki jih potem tudi Mrti/ijo. Id Iti se dalo sedaj brez škode odprt viti. če hi imeli ljudje ključe. Kor pa tegu ni. pride ponočnjak dt niov lahko le s pomočjo nočnega čuvaja, /ti ktir je trebil seveda tudi iiiipitnine, Zadeva pti je včasih precej nerodnu. zakaj mnogokrat inorti ponočnjak, potem ko je /e vso lilm ulico spravil pokonci, poiskati ču- vaju kje v f kolici. Jusici je, tlti so nočni čuvnji. ki po/nujo vse /ununjc o/iromu nočne življenje s\ojj|i klientov. in kujejo inuogokrul i/ tega /tet- kapital, protivijo hišnim ključem, ravno I ti k 11 tudi vratarji. človek hi mislil, du bi bili mestni nočni emuji t ti več. te bi iinelti v sa-kti hiša svojegn vruturju. 'toda (udi ti niso nič boljši. Ob 10 ugasnejo luč. zapro vrata, ustavijo dvigalo iu gredo spni. ker pn se gledališče. kabaret in z.idnje k ino-predstnv c /učno šele proti II. je pne vseeno ali se hišna vratu /upirajo ob 10 uli pu ob II. Toda Mudridčani imajo lo imenitno prednost, du morajo potem, ko so jih vrgli že i/ vseh zabavišč, čukuti, in sicer vču-ili precej dolgo, du se jih vratar usmili in jih /u napitnino spusti v hišo. Potem liiorujo pu še v popolni temi le/.ti po stopnieuh. kur je v veselem« razpoloženju, v katerem večinoma plavajo ponočnjaki, precej težko. Nobenemu izmed modrih Mndrideanov pu do /daj še ui putllo \ glavo, tla bi se vsemu temu dalo odpomoči « liišiiim ključem in /. električnim gumbom, ki /u poljuben čas in/svetli hišo. Pa tudi dvigalo je brez vratarja lahko staviti v pogon. Oči vidno pu bo protest madridskih nočnih čuvajev in vratarjev proti ktiki novotnrij-i. v katerem nuglušajo, du bq to. kur je bilo f>0 let dobro, tudi zn 20. stoletje zadostovalo, zu častitljive madridske mestne očete zadosten doka/. du v tem oziru ni potrebna nobena izpremembo. Posrečen dokaz resnice le dni je stal v Londonu pred sodiščem iiek šofer, ki je na nekem križišču nekoga pu-suntn do smrti povozil. Obtoženec je zatrjeval, du se to nikakor ui zgodMo po njegovi krivdii. Dotieno cestno križišče da j<- zelo nepregledno in da je vedno lievarnovst nesreče. Tako pešci, kakor tmli vozači ra/.nili prometnih občil se je težko izognejo. Sodišče |>a se s tem ni zadovoljilo. šofer naj tudi dokaže, če je vse. kur jc povedal, res. In sodišče je odredilo dan, ko je moral šofer s svojim avtomobilom še enkrat voziti čez dotieno križišče. Nato pu je moral še v vlogi pešca pokarzati, kje je šel nesrečnež, ki ga jc povozil. Komaj je šofer nunruvil nekaj komikov, da uveri sotllišee o resnici svojega zagovora. je že pridrvel i/.zu ogla avtomobil iu ga podrl na tla. Dobil je težke |K>škodbc na lobanji in so g«i v nezavestnem sta-njiu prepeljali v bolnišnico. — Bolje se miti /ugovor ni mogel posrečiti! Umrla nam je nenadoma v nedeljo 16. t. m. ob pol 11 dopoldne naša zlata soproga, mamica, sestra in svakinja, gospa SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Najfinejša eksotična olja, ki se uporabljajo kol jedilna olja so glavni sestavni tlel pravega teroentinovega mila Tima Dolenc roj. Mar I I jjncB|0 Bostlnčflp nio .1 »1.. .cnramima ,, tnrn!.- mt1 ^h ' Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 18. novembra 1930 ob pol 4 popoldne od doma žalosti, Kapiteljska ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabno pokojnico priporočamo molitvi in v blag spomin. V Ljubljani, dne 16. novembra 1930. Ciril Dolenc, soproy. Vanda, Irena, Matjanko, Tonček, otroci. Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicati k sebi v boljšo večnost včeraj, dne 15. t. m. zvečer ob pol sedmih, gospodično prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb preblage pokojnice bo jutri v ponedeljek 17, novembra ob pol treh iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. Priporočamo jo v pobožen spomin. Ljubljana, dne 16. novembra 1930. Žalujoči ostali. Zal« ,t< iti milo najbolj ceiiji n« pralno svedstvo Edini slonenshi z^ood brez iufega Kapitala ie Vzajemna zaoarooalnica o Linbliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe med časom <»radbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito iu krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. ♦ J POSOJILNI registroi/ctia '.adrugr i neomeiene tavezo v Ljjublian« obreslitie Hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik /,a frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga tiurli lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio nad 180 miliionov dinarjev r /fo/i&vH04? AflArtUj Za. vi* MZAlMIOSC, TtCo&^cnn, ■I ^om.^ivv ~-mmmmmmmm—mm> Kadar sta oba žejna. Vožnja z vlakom je bila dolga. Končno so privozili do postaje, kjer je bila restavracija. Zelo žejert potnik stopi iz vagona ter pravi sprevodniku: " imam čas, da grem pivo. Zelo sem žejen. . „ vendar ne bo vlak odvozil ter me pustil tu?« Sprevodnik je nekoliko pomislil, nato pa je rekel, poln upanja: »Najbolj gotovo bo, če grem kar z vaisv« »Ali na Pa ^oeceriisko in KoloniSalno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Oospodarsha zveza « Liubi^n| Ureiuie Ciril Kočevar. Inserirajte v Slov. listu Modroce olomane, divane, iolele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, lapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 16 (pri ;.Levu:). Spodn^eštaferska ljudska posojilnica Registrovaua zadruga z neomejeno zavezo v Mtrboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vso v denarno stroko spadajoče posle