Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 5. marca 1939. 10 SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 3.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Dr. Korošec se je pokazao za pravoga lübitela naroda i države. Gda je po jesenskih volit- vaj, štere so se vršile 11 dec., odstopo dr. Korošec kak minister notrašnjih zadev, so njegovi na- sprotniki vse mogoče laži zrni- šlavali od njega: da je milijone pokradno, da je odskočo, da so ga Mačkovci vrgli itd. Celo ešče ništerni ž njegovoga lastnoga ta- bora so začeli dvojili i v bojazni trditi, da je ta njegova stopnja,, kakšteč je Plemenita, škodliva. Mi smo svoj čas taki zapisali, ka je dr. Korošec odstopo samo zavolo toga, ka prinese pomire- nje v državo z .rešenjom hrvat- skoga i slovenskoga pitanja. Pred volitvami je jasno po- vedao- dr; Korošec i po njegov vom zgledi i njegovom nagovar- janji tüdi dr. Stojadinovič, da se bo šlo po volitvaj k rešavanji samojuprav, ali aotomij.„ Vsaki pošten človek drži svojo reč. jo je tüdi dr. Korošec. Dokeč se je dr. Stojadinovič dao ravnati po tanačaj, dr. Ko- rošca, je, modro bilo ravnanje v državi za domače razmere i za. one z inozemstvom. Po volitvaj pa je neka nepoznana sila štela pitanje samouprav spra- viti z dnevnoga reda, Korošca porabiti, naj trdo ravna z Hrvati i ta sila je spravila brez vednosti večih članov tüdi brez znanja dr. Korošca takša pooblastila v finan- ca zakon za dr. Stojadinoviča, da bi on Jugoslavijo ravnao sam po zgledi Hitlera i Musolinija. Naj na- rod ne bi trpo nikše škode, naj bi prišo do svojih pravic i naj bi se država rešila vsej pretresla- jov, je dr. Korošec odstopo i vplivao, da so odstopili tüdi drügi ministri, po šterom odstopi je vržena dr. Stojadinovičova sküpina i z novov vladov dr. Cvetkoviča je zasigurana pot k rešitvi samouprav, je zasigurana bodočnost močnih pravic Slo- vencov i Hrvatov, je zasigurana sloboščina naroda i je zasiguran močen razvoj naše države. Na- sprotniki dr. Korošca naj zato zdignejo kranjščake s svojih glav i z zahvalnim srcom priznajo, da je dr; Korošec te skazao do njij najvekšo lübezen, gda so ga najbole i grajali. Velika pomoč za delavce. Delavec, če je šteo iti prek meje, ga je dosta koštalo. Keliki so se mogli zadužiti, da so si mogli spraviti potni list, zdrav- niški pregled i plačati glavarje. Ka se tiče zdravniškoga pregle- da, je te postao brezplačen po velikom prizadevanji g. nar. pos- lanca, dr. Klara. On je Spravo to olejšavo za našiva dva sreza. Po drügih srezaj ešče zmerom plačüjejo delavci zdravniški preg- led. Kak so se delavci Slov. Kra- jine za to dobroto zahvalili g. poslanci, dr. Klari, nam ne zna- no. Vüpamo se pa, da iz zah- valnosti priznavajo to dobroto i jih ne grajajo. Dostakrat je naj- mre hvala grajanje dobrotnika. Priznanic dobrote je pa dužna zahvala, štero Bog terja od nas do dobrotnika. Ne dari, ne hva- lisanje, ne mi tih se, so dužnosti zahvale, nego priznanje, ka smo dobroto sprejeli i to vsikdar i povsod. Zdaj pa . čaka na delavce ešče edna, od prvejše vekša dob- rota. V novi finančni zakon je vnešeno, da odsehmao delavci ne bo trbelo glavarine plačati. Borba za odpravo glavarine se je začela potom drüžbe sv. Ra- faela. Na banovinskom; zasedanji je javno, zahtevao v imeni drüžbe banski svetnik Klekl, da se ta krivica popravi. Osrednja drü- žba sv. Rafaela v Ljubljani i na ša za Slov. Krajino sta den za dnevom kríčale proti toj krivici, nar. poslancev g. Klar je to pri- tožbo tüdi podpirao na mero- dajnom mesti i tak je prišlo to veliko olejšanja v financijski za- kon. Ne smemo pa pozabiti, da ide glavna zasluga pri tom ve- levažnom olejšanji za naše de- lavce g. drv Aranickyji, šefi izse- ljeniškoga odseka, ki je z smi- lenim srcom sprejeo naše pri- tožbe i delao tak dugo proti vsem obstoječim velikim poteš- kočam, dokeč ne prišlo v finan- cijski zakon, da se glavarina od- pravi. Te zakon se mora spre- jeti do 1. aprila. Vüpamo se, da bo sprejet i te z borbami za naše delavce letno prišparamo tem v Slovenskoj Krajini blüzi milijon dinarov. Dekliški tečaj pri Gradi 10. ino 11. marca. 10. ino 11. marca se bo vršo pri Gradi (v Gor. Lendavi) dekliški tečaj za vse kat. dekle župnije Gornja Lendava i tüdi za okoliške dekle, ki so prav tak vabljene na tečaj. Tečaj bo vodo g. Ober- žan i ena gospodična vučitelica. Gospoda Oberžana že poznate iz Cankove, kda so bili tam kaplan, kak gorečega lübitela mladine. Te gospod so tüdi sprijali na sebe to težko nalogo, da letos 10. i 11. marca pokažejo v svojih: govoraj tüdi gračkim i okoliškim deklam pravo vrednoto katoličanske de- kle. Teva dneva vas bodö navčili, kak- se. naj vla- date v tüjem sveti, gda te daleč od domače, grüde. S tem tečajom je pa tüdL zdrüžena verska obnova vseh dekeo. Zato bode Spored tečaja takši, ka de se vršo v cerkvi i tüdi zvün cerkve. Vsakši den bodeta dva govora v cerkvi (eden dopoldne po sv. meši, drügi pa po poldne po litanijah) i dva go- vora zvün cerkve, ki ta se. vršila v šoli. Naj ne bo niedne dekline v celoj fari, ka bi teva dva dneva zaműdila; Starši, če ščete meti dü- ševno Zdravo deco i ščete, da bo rasla v pravom krščanskom dühi, te pošlite te den vse vaše hčer- ke, ki bodo v svojoj zreloj dobi tüdi same vzgoji- telice svojega pokolenja. Sestanek Balkanske zveze. Zadnje dni februara meseca so se v glavnom mesti Romu- nija, Bukarešti, sestali zvünešnji ministri balkanski držav, to je Grčije, Türčije, Romunije i Ju- goslavije. Na sestanki so skle- nili, da se bodo štiri balkanske države podpirale v ohranitvi Eu- ropskoga mirü. Sestanek kát. učiteljic v Gor. Lendavi 12. marca. 12. marca se bode vršil ob desetih dopoldne sestanek kat. učiteljic v prosvetni sobi v Gornji Lendavi. Predaval bo g. Oberžan o temi: „Sodobna učiteljica v moderni šoli4*. Gospod Oberžan je mnogo potoval po svetu. Tudi si je pridobil mnogo izkušenj, kar se tiče vzgoje mladine. Zato upam, da Vam bo vsem ustregel s tako lepo temo. Ob devetih bode v župnijski cerkvi sv. maša in kratek cerkveni govor za udeleženke; nato pa bode sestanek v prosvetni sobi. Vabimo vas vse katoliško misleče učiteljico, da rade pridete ta dan v Gor. Lendavo. Naj se vam ne vnoža, če bi morda bile neugodne vremenske razmere. Naj velja: 12. marca vse okoliške učiteljice v Gor. Lendavo. Razgled po katoličanskom sveti. Sv; Oča za od potresa ponesrečene v državi Chille. f sv. Oča so poslali tem pone- srečenim ne samo blagoslov, nego tüdi včasi po nesreči penezno podpora Poklanjanje sveč sv. Oči. Po staroj navadi so na svečnico sv. Oči poganjati lepo izdelano blagoslovleno Svečo Predstavniki kaptola poedinih bazilika seme- nišč, kolegija, redovniški!! hiš i rimskih kongregacij. Sv. Oča te sveče darüjejo v znamenje prijatelstva visokim državnim za- stopnikom i kardinalom. Pred Božičom je vmro na Polskom varšavski nadškof, kardinal D j-. Aleksander Kako w- ski. Kardinala! njemi je podelo 1. 1919. papa Benedikt XV. S pokojnim Papom Pijom XI. ga je vezalo srčno prijatelstvo. Kardi- nal Kakowski je najmre 28. okt. 1919. posveto za škofa pokojno- ga papo, ki je tista leta bio kak nuncij na polskom. Zdaj sta že v nebesaj, vküp. — Pri sprevodi je bilo 60 škofov, prek 5000 dühovnikov, predsednik države i ministri. Pokojnik je v svojoj nadškofiji dao postaviti do 300 cerkev i kapelic. Telo je bilo položeno v kripto varšavske ka- tedrale. Kesnej še bo preneslo na varaški cintor za sirmake. To je najmre kardinal sam želo i v testament napisao. lein iz Chikage. Sklepih govor so držali po radiji pokojni papa Pij XI. Med drügim so djali: Verjemo v vstajenje Cerkve vse- šerom, gde se širi češčenje presv. Olt. Svestva. Kak nebi mogli pri- čaküvati boše čase za Cerkev, če v vašoj deželi pa pri vseh narodaj opažamo, kak napredüje lübezen i češčenje presvétoga oltarskoga Svestva! „Nastaviti ščemo Kristu- šovo Polskojˮ — V imeni teh štirih reči se je zbrala polska moška mladina lani oktobra na Jasnoj gori ob svetišči Marije Dev. 120.000 jih je bilo. V svo- joj sredini so meli dva kardinala, i 16 škofov. Med govorniki jo za- črtao pot zbranoj armadi katoli- čanskih dečkov polski primaš, kardinal Hlond: „Prišeo je čas, gda se ma svet, gda se ma Pol- ska odločiti, ali naj ide za Kri- stušom, ali se bo oprijela bo? gotajcov. Polska že. vrši svoje, glasanje za Kristušovo kralestvo. To glasüvanje naj se zaklüči brezi odloka tak, da se bota lüdstvo pa država močno naslonila na düh svetoga Evangelija. Polska, ide naprej i dovršava poslanstvo kak Polska Kristušovaˮ. Redovne drüžbe i njihov tisk. Po najnovejših podatkih iz- dajajo redovniki v kat. cerkvi 3334 časopisov.! to: „Bratjekr- ščanskoga navukaˮ v Ploermeli 4. „Misijonari od. Scbeutaˮ 4, „Somaskiˮ 6, „Drüžba sv. Pavla 9, „Mirnimˮ 10, Mariani? 10, „ Drüžba sv. Jožefaˮ 11, „Papinski pomožni zavod za Tal- jane v tüjini 13, „Dühovniki. Presv. Srca Jezušovogaˮ 14, „Pa- lotinciˮ 19, „Barnabitiˮ 19, „Re- dovniki sv. Kamilaˮ 20, „Salva- torijanciˮ 20, „Pasijonistiˮ 20, „Marijini slüžabnikiˮ 23, „Asump- cijonistiˮ 26, „Premonstratenciˮ 26, „Karmeličaniˮ 28, „Lazaristiˮ 38, „Dühovniki Presv. Olt Sve- stvaˮ 38, „Augustinijanciˮ 43, „Karmeličani bosiˮ 43, „Marija- nistiˮ 54, „Drüžba Bože Rečiˮ 56, „Frančiškani konventualciˮ 60, „Oblatiˮ 72, „Kleretijanciˮ 94, „Redemptoristiˮ 98, „Benedektin- ci“ 112, „Dominikanciˮ 171, „Bratje krščanske školeˮ 236, „Frančiškani minoritiˮ 349, „Ka- puciniˮ 370, „Salezijanciˮ 503, „Jezuitjeˮ 685. Marija — opatinja. Čüdno je to pa je istina. Gde? Blüzi mesta Pincethorpe je v lepoj do- bravi samostan benediktink. Po- sebnost toga samostana je v tom, da nema opatinje (predstojnice) nego zvoli vsako leto Marijo De- vico za svojo opatinjo. 12.000 far brezi dühov- nika! To je v Franciji. Leta 1900 je mela Francija 33.200 dühov- nikov v düšnom pasterstvi, leta 1935 pa samo 21.000. Zdaj pa hvala Bogi ide na bole. Število bogoslovcov se je zdignolo na 10.000. Takše razmere so doma. Mapa Francija vnogo misijonarov. Dva keliha za poganske misijone so podarili lansko leto prebivalci v Castelgandoli sv. Oči Papi, gda se je selo novembra nazaj v Vatikan. Prinesli so za slovo tüdi več košar lepoga sada, Sestanek v Franciji: 12. marca v Saulzoir (Nord), med Valenciennes in Busigny. Oživlanje starih' navad v Belgiji. Zadnje čase se je v Bel- giji: začelo gibanje, da se naj lepe stare krščanske navade zno- va poživijo. Tak so v glavnom varaši v Bruxellesi peki nedavno slovesno proslavili svojega Pat- rona sv. Alberta. Po krasnoj pro- šeciji i slovesnoj slüžbi božoj je bilo po nekdašnjoj navadi da- rovanje krüha. Vsakši pek je prineso košarico krüha na oltar- no stube. Te krüh so potem raz- delili med siromake. — Na Bo- žič so tüdi bili obnovleni takzvani misteriji, to je, pobožne igre, kak je bila navada v XVI. stoletji. Krivoverci Husiti se vra- čajo v krilo Cerkve. Kak pi- šejo polske novine, se Husiti v tistom kraji, ki je od Češke bio dani Polskoj, vračajo k Materi- cerkvi, od štere so bili odtrgani. V tom deli nekdašnjega polsko- ga Tešina je do 1. 1920. ne bilo niti ednoga krivoverca Husita. V tom leti je Čehoslovaška s si- lov vzela Polskoj to pokrajino pa začela širiti krivo vero. S pe- nezi je pridobila okoli 8 jezero polskih delavcov. Zdaj so vse te krivice poplavlene. Euharistični kongres v Ameriki. V New Orleansi je bio 8. mednarodni euch. kongres. Do 300.000 vernikov je prišlo vküp, 100 škofov, 400 prelatov i več jezer dühovnikov. V mestnoj dvo- rani, ki je bila opremlena kak cerkev, je bilo postavlenih 150 oltarov za sv: meše. Zastopnik sv. Očé je bio kardinal Munde- 2 NOVINE 5. marca 1939 Nedela v posti drüga. Jezuš je vzeo s sebov Petra, Jakoba i njegovoga brata Jano- ša, je pelao zosed na visoko goro i se je pred njimi preob- razo: njegov obraz se je zasveto liki sunce i njegova oblačila so postala bela liki Sneg. I glej, pri- kazala sta se njima Mozeš ino Elija ž njim gučeča. Oglaso pa se je Peter i pravo Jezuši: „Gos- pod, dobro je, da smo tü; či ščeš, naredimo tü tri šatore: tebi ednoga, Mozeši ednoga pa Eliji ednoga.ˮ Da je pa on ešče gu- čao, glej, svetli oblak je nje ob- senčo i glej, glas z oblaka je gučao: „Te je moj lübleni sin, nad šterim mam veselje, njega poslüšajoˮ. Kda so vučeniki to čüli, so spadnoli na svoj obraz i jako so se zbojali. Jezuš pa je Pristopo, se ji dotekno i pravo: „Stanite i ne bojte se !ˮ Pozdig- novši pa oči svoje, ne so vidli nikoga, nego samoga Jezuša. I doli idoč z gore njim je Jezuš zapovedao: „Nikomi ne pravite to, ka ste vidili, dokeč Sin člo- veči od mrtvih ne stane.ˮ (Mat. 17, 1-9.) ♦ Zakaj pa je bio Jezuš po- vedani na Tabori? Gospod je pred svojim po- veličanjom apostolom gučao od svojega trplenja pa njim je tak pokazao pot, po šteroj bodo tüdi oni mogli hoditi. Da pa človek vednako hodi i po poti ne za- blodi, more poznati cio, da se te ležej drži prave smeri. Naš cio pa je, da dosegnemo zveli- čanje, poveličanje düše i tela; i ga dosegnemo, če bomo hodili po stopajaj trpečega Zveličara. Zato je bilo primerno, da je Gospod svojim vučenikom po- kazao veličastvo svoje slave, v šteroj bomo poveličani tüdi mi. Svetlost, v šteroj se je Kris- tuš pokazao na Tabori, je bila tista, kak v zveličanji, a ne v celoj nebeskoj krasoti. Na Kris- tušovo telo je zasijala žareča svetloba iz njegovoga božanstva pa iz düše. Zakaj pa je ta bo- žanska svetloba, štera je od roj- stva bila v njem, ne stalno bliš- čala celi 33 let, do smrti? To se je zgodilo po posebnoj od- redbi božoj. Vola boža je naj- mre bila, da Kristuš trpi i člo- veči rod odreši. Ne bi ga pa nikdar križali, če bi stalno iz Njega Sijala ta boža svetlost. Tü na Tabori pa je Gos- pod meo svoje razloge, da je püsto po božanstvi prešiniti s svetlobov človeče telo, kak sunčni traki prešinejo i razsvet- lijo zrak. Svoj pomen ma, daje zažaro Gospodov obraz kak sun- ce, obleka pa se je razsvetila kak leskeči sneg pod suncom. Svetloba Gospodovoga obličja nam kaže njegovo veličastvo, lesket njegove obleke pa nam predstavla lepoto poveličanih svetnikov v večnosti. K gospodovomi poveličanji so bili pozvani: iz stare Zaveze Mojzeš pa Elija, iz nove pa Pe- ter, Janoš i Jakob, kak svedoki toga poveličanja. Kristuš je zato bio poveličani, da lüdem prikaže svojo slavo i tak v njih vzbüdi hrepenenje po zveličanji. K zve- ličanji pa so pozvani ne samo lüdje, ki živejo po Kristušovom prihodi i v njega verjejo, nego tüdi verniki stare Zaveze. Gda je prišeo Gospod v Jeružalem, da trpi i vmerje, so njemi kri- čal vnožine „hozanaˮ, ki so ho- dile pred njim, pa vnožine, ki so prihajale za njim. Mozeš pa Elija sta pozva- nja; Mozeš iz predpekla, Elija pa iz kraja, kama je bio odne- šeni. Zakaj pa ravno teva dva? iz Sledečih razlogov: Ži- dovje so zatrdjavali, da je Kris- tuš sam Elija ali Jeremija ali šteri drügi prorok, ki je prišeo na svet. Zato zdaj prideta Elija pa Mozeš, da apoštolje jasno spoznajo: Kristuš je ne Elija, niti ne Mozeš. Mozeš je postavodajalec izraelskoga lüdstva, Elija pa go- reči zagovornik bože česti. Zdaj se prikažeta kak slüžabnika Kris- tušovi, da tak níšče nemre več praviti: Kristuš zametavle stare postave. Mozeš pa Elija prideta k Gospodi, da spoznamo njegovo oblast nad živimi pa mrtvimi. Mozeš je prišo najmre iz kraja mrtvi, Elija pa je ešče ne vmro. Gospod je šteo Mozesa pa Elijo postaviti apoštolom v zgled. Mozeša v potrpežlivosti, Elijo v gorečnosti. Pa tüdi kak zgled srčnosti. Mozeš se je ne zbojao Faraona, Elija pa ne Ahaba. Zakaj pa je Gospod vzeo sebov na goro samo Petra, Ja- noša i Jakoba? Tej trije so bili najodlič- nejši. Peter se je odlikovao po svojoj lübezni do Gospoda, Ja- noš je odlikovani po lübezni, s šterov ga je Kristuš lübo bole kak drüge apoštole. Jakob pa je bio odlikovani po mučeništvi. Kak so rasle Novine od 1. 1938. marca 1. do 1.1939. marca 1. po faraj Slovenske Krajine na sküpni naslov pri širitelaj: Župnija Črensovci Črensovci Trnje Žižki Srednja Bistrica Gornja Bistrica Dolnja Bistrica Bednja V Črensovsko faro je hodilo t. 1938. marca 1. na sküpni naslov 271 Novin 1.1939 marca 1. 323 Novin. To je, letos hodi na sküpni naslov 52 komada več, kak lani marca 1. Župnija Beltinci Beltinci Bratonci Dokležovje Gančani Ižakovci Lipovci Melinci Odranci V Beltinsko faro je hodilo 1. 1938 1. marca na sküpni naslov 259 Novin, 1. 1939 marca 1. 322 Novin. 63 koma- dov več, kak lani 1. marca. Župnija Lendava Lendava Gaberje Mostje V Lendavsko faro je hodilo 1938 1. mar- ca 1. na sküpni naslov 60 Novin, letos 1. marca 67 Novin. To je letos hodi 7 komadov več, kak lani 1. marca. Župnija Bogojina Bogojina Bükovnica Filovci Ivanci Strehovci. V Bogojansko faro je hodilo 19381. 1. marca na sküpni naslov 215 Novin, le- tos 1. marca 206 Novin. Letos hodi za 9 kom. menje, kak lani 1. marca. Dühovnija Hotiza Hotiza J To je letos hodi na sküpni naslov 2 kom. več, kak lani marca 1. Župnija Polana Velka Polana Mala Polana V Polansko faro je hodilo 1938 1. 1. marca na sküpni naslov 65 Novin, le- tos 1. marca pa hodi 122 Novin. To je letos hodi na sküpni naslov 57 ko- madov več, kak lani marca 1. Župnija Dobrovnik Kobilje To je letos hodi na sküpni naslov 15 kom več, kak lani marca 1. Župnija Turnišče Turnišče Gumilica Nedelica Lipa Renkovci Brezovica V Törjansko faro je hodilo 1938 1. 1. marca na sküpni naslov 193 Novin, letos hodi 1. marca na sküpni nas- lov 200 Novin. Letos hodi na sküpni naslóv 6 kom. več, kak lani marca 1. V Lendavskom srezi i dekanati je čisti narastek Novin od 1. marca 1938 do 1. marca 1939 190 komadov. Župnija Tišina Tišina Gederbvci Kupšinci Krajna Gradišče M. Petrovci Petanjci Rankovci Sodišinci Vančaves Tropovci V Tišinsko faro je hodilo 1938 1. marca 1. na sküpni naslov 95 Novin, letos 1. marca pa hodi 112 Novin. To je za 17 komadov več, kak lani marca 1. Župnija Sv. Sebeščan Prosečkaves Pečarovci Šalamenci V Sebeščansko faro je hodilo 1938 I. marca 1. na sküpni naslov 33 Novin, letos 1. marca 29 Novin. To je za 4 komade menje, kak lani marca 1. Župnija Markovci Župnija V. Dolenci Župnija Grad Grad Dolič Kovačevci Kruplivnik Vidonci Trdkova V Gradsko faro je hodilo 1938 1. mar- ca 1. na sküpni naslov 136 Novin; le- tos 1. marca pa hodi 149 Novin. To je za 23 komadov več, kak lani marca 1, Župnija sv. Jelena | 33 34| 1|— Župnija sv. Jürij 64 65 1 II G. Slaveči 4 4| | V Jürjanske faro je hodilo leta 1938 marca 1. 68 Novin, letos 1. marca 69 Novin, To je za 1 komad več, kak lani marca 1. Župnija Nedela Boreča Martinje Šülinci V nedelsko faro je hodilo 19381. mar- ca 1. na sküpni naslov 27 Novin, letos 1. marca pa 33 Novin. To je za 6 komadov več, kak lani marca 1. Župnija Martjanci Martjanci Noršinci Mlajtinci Vučagomila Tešanovci V Martjansko faro je hodilo 1938 1. 1 marca na sküpni naslov 96 Novin, le- tos 1. marca 93 Novin. Za 3 komade menje, kak lani marca 1. Župnija Cankova Cankova, Korovci, Domajinci Župnija Sobota Sobota Bakovci Borejci Krog Murski Črnci Satahovci V Sobočko faro je hodilo 1938 1. jan. 1. na sküpni naslov 100 Novin, letos l. marca 100 Novin. Ne več ne menje. Pripomba: Mesto Sobota samo ma 103 Novin naročenih. V sobočkom srezi so narasle Novine za 41 komadov. Pripomba: Zakaj smo te iz- kaz objavili? Zrok je dvojni. 1. Da vidimo po raznih farah t ves- nicah, kak se držijo naročniki širitela i širiteo naročnikov. Kem bole goreči je širiteo, tem bole se ga držijo naročniki. Včasi se pa tüdi tak zgodi, ka je Širiteo goreči pa so mlačni naročniki. Glavna regula pa li vala, ka kde je goreči širiteo, tam je število Novin naraslo ali bar se v vek- šoj meri se ne zmenšalo. Vzroki zmenšanja so pa tüdi dostakrat izselitev. V lendavskem srezi je na posamezne naslove vnogo menje naročenih, kak v sobočkom srezi. V sobočkom srezi mamo vnogo več naročnikov na posamezne naslove, kak na sküpni naslov. Tomi vzrok je to, ka na posa- mezni naslov je bole redno dobijo do rok, kak pri nešternih širitelih. Večkrat je pa tüdi poštna dos- tava kriva po občinaj, da na sküpni naslov kesnej pridejo Novine, kak na posameznoga. Po toj objavi prosimo, kak najbole krepko vse širitele, naj taki razdelijo Novine, kak je po pošti dobijo, naročnike pa, naj je redno plačujejo. Frtao leta skoro mine, a naročnine je malo plačano. Prosimo širitele, naj jo poberejo. UPRAVA NOVlN. Pametne izjave. Stariša, oča i mati edne izseljenke v Franciji, štero sta kak mladoletno ta poslala, nam pišeta sledeče pretreslive reči: „Naj pošilajo Novine najnoj hčeri, štera že vmira na düši vu toj mrzloj tüjini v Franciji. Dragi prečastiti gospod, či bi midva to znala, kakša velka pogüba je tühino, nikoli ne bi püstila midva najno deco v tühino..ˮ Oča maloletne se zglasi pri nas i se zahvali za odredbo ob- lasti, štera mladoletnih ne püsti v tüjino. Etak se je zahvalüvao pameten oča : „Hvala za to od- redbo. Mladoletno hči mi je po sili štela vujti v tüjino, jaz bi se pa morao na stara leta sam doma mučiti. Zdaj je pa pri- siljena, da mi doma pri deli pomaga. “ Belgijska vlada odstopila. Komaj en tjeden je živela Pierlotova vlada v Belgiji, že je mogla odstopiti. Zrok odstopa je aotonomistično gibanje Flamcov, šteromi proti stojijo Valonci, to je Francoski govoreči Belgijci. Odkrita Zarota narodnih socialistov v Budapešti. Grofa Telekyja vlada je od- krila v Budapešti vnožino strliva v „Zelenoj hišiˮ, v šteroj so meli naradnosocialisti svoje prostore. Vnogo višjih uradnikov je za- pretih, ki so bili brez dovolenja pristaši te stranke. Glasi iz Slovenske Krajine. Dühovne vaje na Hotizi. Marca 2. se začnejo dühovne vaje za mladino, končajo se 6. marca. Dühovne vaje vodi g. Lovrenčič salezijanec. Dühovnih vaj se smejo vdeležiti tüdi starejši. Zakaj de se zidao „Dom sv. Frančiškaˮ v Črensovcih? Nikak bi lejko pitao, zakaj se ne zida hiša za sirote pravimo v Boreči ali v Peskovcih itd. zakaj ravno v Črensovcih. Zrok je te. Jedina sküpščina tretjega reda je obstojala te v Črensov- cih. Ta je dala pobüdo za delo, je jasno, da je hišo določila za Črensovce. Cerkvena oblast je to potrdila, kda je potrdila pra- vila odbora i podporno drüštvo Doma sv. Frančiška. Isto je na- pravila Civilna oblast, gda je podporo poklonila za hišo v Črensovcih i ne, pravimo na Bi- strici ali gdekoli. Vsi darovniki so dali okoli štiristojezer dina- rov za hišo v Črensovcih. Zato po düšnoj vesti na drügi kraj kak Črensovce ne moremo mis- liti, štero mesto leži pri velkoj cesti i na sredini med Sobotov i Lendavov. Vizitacija tretjega reda se je vršila v Črensovcih od ne- dela do srede. G. vizitator p. Henrik Damiš od sv. Trojice so vsaki den dvakrat predgali i spovedavali tretjerednike i drüge. Kobilje. Naši vrli izseljenci v Franciji so zvedeli, da mamo v domačoj vesi dühovnika. Tüdi to so zvedeli, da te dühovnik pobirajo milodare za različne po- trebe, ki jih ma naša siromaška cerkvica. Ovak je naša cerkvica lepa, a za redno opravlale slü- žbe bože nam ešče dosta trbe. Tak nam je potreben boži grob, nebo, mešna obleka itd. Naš ro- jak Berden Emerik je bio tak vrli i nam je poslao v podporo za te naše potrebe 171 din. v našoj valuti. To je nabrao od naših izseljencov v Franciji i poslao našemi g. dühovniki. Da- rüvali so pa sledeči v frankaj: Berden Emerik, žena i mati 40, Gönc Jožef i žena 20, Miholič Ernest 10, Lopert Ana 10; vsi ti so s Kobilja. Darovali so ešče: Hozjan Olga iz Žižkov 20, Ge- renčer Elizabeta iz Radmožanec 10, Hozjan Katarina 3 i Bojnec Kristina 2, obe sta s Hotize. — Zvün toga so nam poslali v pod- poro za te potrebe naše cerkve iz Francije: Ferencek Viljem i žena Horvat Marjeta 150 din., Gomboc Ludvik 40 din. Miholič Pavel pa nam je iz Amerike po- slal 100 din. — Vsem tem da- rovnikom se g. dühovnik iz srca zahvalüjejo i prosijo Boga, naj jim to njihovo dobroto s svojim blagoslovom obilno poplača. Pri- poročamo se pa tüdi drügim na- šim izseljencom, da nam po mo- gočnosti pomagajo. Vse, ka da- rüjete, Bogi na čast darüjete i On vam obilno povrne. — Koren Ivan, dühovnik. Polana. Na fanjščekovo nedelo je naše prosvetno drü- štvo v šoli priredilo dve burki, štere je vado i sam igrao orga- nist g. Balažic. Igralci so poka- zali, da majo zmožnosti, štere na odri lehko pokažejo. Svoje vloge so lepo rešili, le včasih bi kakšo sceno morali bole povda- riti. Na konci pa je mali pevski zbor — bio bi lehko vnogo vekši — zaspevao nekaj narodnih pes- mi. Obisk je bio preci dober, povečini mladina, ki se zanima za prosvetno delo, samo prosto- rov nega. Jako bi nam trebelo prosvetni dom, ki je poleg cerk- ve i šole v fari najbole potrebna hiša. Vüpamo, da tüdi te bo, ka vse noude dugo! Goro je mlin v Beltincih. Od prešanja olja so mastne po- stale deske gor v štoki i se vu- žgale. K sreči so ogenj drüžina i drügi opazili i ga hitro pogasili. Oslico stalne je nekak vužgo pri Sv. Bedeniki g. ple- banoši Fafliki. Dobroga gospoda daleč okoli poznajo, što more biti njihov sovražnik, da njim večkrat kaj vužge. Polana. Velka nesreča bi se skoro zgodila Preminoči tje- den. V ednom mesti so velki hrast vö kopali. Zgučavali so se, ka šče drügi den če de šou. Pa so šli k obedi. Med tem pa puno dece prišlo kcoj i so se za vože začnoli hujckali. Ednok samo sprašči i hrast se podirao. Deca so bežala na vse kraje, da pa šörko veje je dva le dobilo. Tri- leten dečak je ležao pod njim i edna deklica. Deklici je nikaj ne bilo, dečak je pa glavo meo pud ednov debelov vekov. Sreča v nesreči je bila, ka je ravno tam veka bila malo vügnjena. Če bi samo za en peden glavo meo v drügi kraj, bi njemi jo veka zdrobila. Tak je pa mali samo kričao i z nogami brsao. Gda so ga vö potegnoli, ga je krv polejala nad nos i nad vüsta, a drüge nesreče ne bilo. Mali je večer že na vulici drkao. Angel- ček varivač ga je rešo. Na podporo Novin je da- rüvao Žilavec Rupert, Vadarci, iz Francija za 1.1937-38. 30 din, N. gospa iz Lendave 50 din, Meričnjak Terezija, Francija, 18 din. Bog povrni 1 Kak je z delavci v Nem- čijo? Gda to pišemo, ešče nega nikše pogodbe med našov drža- vov i Nemčijov. Nemški delegati dozdaj neso prišli. Ka je za zro- ka, ne znati. Jeli majo z drügih krajov dosta delavcov prijavle- nih, ali Nemce ščejo bole meti kak Slovane z Jugoslavije, ne znati. Naši Nemci v Jugoslaviji so poprek bogati lüdje i ne po- trebüjejo dela v inozemstvi. V kratkom se že zve, kak ta reč stoji. Odborova seja Rafaelo- ve drüžbe se je vršila 23. feb- ruara v Črensovcih. Rešavale so se tekoče zadeve, šterih je letos že okroglo petdeset i napravo se 5. marca 1939. NOVINE 3 je obračun za 1. 1938. Na to sejo je prineso veseli glas nar. poslanec g. dr. Klar, da je v fi- nančni zakon vnešen paragraf, po šterom se zbriše glavarina. Na toj seji se je preštelo tüdi pismo nemških škofov, poslano našim škofom i drüžbi sv. Ra- faela, v šterom predlagajo raz- ne düševne pripomočke za naše delavce v Nemčiji. Posebno hvale vreden je predlog, da vsaki kat. delavec dobi od cerkvene ob- lasti latinski napisano svedočan- stvo za tistoga župnika, v šte- roga fari bo delao. Te župnik te našemi delavci naznani spo- red bože slüžbe, njemi poskrbi pri delodajalci potreben počitek, da lejko zvrši svoje verske dužnosti. Pogajanja med zastop- niki državnoga imanja Belje i zastopniki naših delavcov razbita. Zastopniki našega de- lavstva so prosili tak za moške kak za ženske dnevno 2 Dinara vekšo plačo, kak so jo lani meli naši delavci. Ta zahteva je bila zaednok odbita. V slovensko frančiskan- sko provinco so sprejeti preč. g. O. Prša Silvester, ki so doz- daj bili na Hvari v Dalmaciji gvardijan. Višja redovna oblast jih je poslala v Brežice. O. Prša so naš rojak iz G. Bistrice. Že- lemo njim, da vnogim düšam pomorejo do zveličanja v svojem novom pozvanji i jih prosimo, da se ne spozabijo z rojstne do- movine, Slovenske Krajine. Smrtna nesreča v Čren- sovcih. 22; februara okoli 1 vöre popoldnevi je 14 Íet star sin Kolar Ivana, šolar Martin z Čren- sovec po nepriliki k smrti strelo 4 let staroga Magdič Franca. Mali Mágdic je bio na dopüsti iz Belovara pri Bagar Petri v Črensovcih. Kolar Martin je de- čaka zvao, naj ide k njim, ka ta se zmenjala gor na podi. Obečao njemi, je jaboka. Kda sta: na pod prišla, sta dva metra visiko opazila nekše zložene pa- pire. Martin je papere dol vzeo, odvrni i najšeo notri edno revol- ov. Revolvo vzeme v roko i za- ča na maloga Franceka citati. Te si zakrije obraz, a v tistom hipi poči strel, zadene ga v levo lice i krugla pride skoz zatanek. Dečak spadne i krvavi. Mati Kolarova i sestra bežita na pod, Franceka neseta v sobo i taki obvestite žandarsko stanico v Črensovcih. Skrbna žandarmerija taki odpela z ednim skoz Čren- sovec vozečim autom dečaka v Beltince k dr. Sesardiči, ki pa že ne mogeo pomagati. Dete je med potjov z Beltinec v Čren- sovec mrlo. Oča morilca po ne- sreči, Kolar Ivan ne bio doma,kda se je nesreča zgodila i je pri zasli- šani izjavo, da je revolvo z voj- ske prineso domo i jo zato tak skrbno skrio na podi visoko, da je nišče ne bi najšeo. Nastavitev. Jerič Mihael, brat našega g. dekana V Turnišči, do sedaj kaplan v Prevaljah na Koroškem, so imenüvani za ek- spozita na novo ustanovljeno ekspozituro v Küzmi. Kraja na D. Bistrici. 20. februara se je pelao Lackovič Mihal iz Hotize s svojov ženov Marijov od svoje hčeri, štera je oženjena pri Kovač Štefani na D. Bistrici. Tü sta bila na krs- titkaj. Popolnoči ob 3 se je pe- lao domo i med potjov pri hiži Kovač Martina na Dol. Bistrici srečao edno čuporo mladih lüdi. Kak jih je dojšeo, so se njemi tej ognoli v začetki, sledkar pa so se njemi nešterni obesili na koleslin. Kda je 400 metrov na- prej prišeo, je v pamet vzeo, ka njemi fali s kol dar, šteroga njemi je dala hči.. V stolnico je bila zasükana porcelanska skleda, porcelanski tanjer i več vrst po- gač. To njemi je sfalilo s kol. Kraja je bila naznanjena čren- sovskim orožnikom, tej so hitro najšli krivca v osebi Kustec Av- gusta iz D. Bistrice št 195., ki je oženjeni, je oča 1 deteta i šteri ma pol orala agrarne zemle. Te je priznao, da je te reči zdi- gno s kol i da je prišla v tistom hipi ta Hozjan Terezija iz Dol. Bistrice i balo zdignola gor. Gda je Kustec vido, da balo zdigavle, je brsno v njo i potro skledo pa tanjer, stolnico pa pogače pa odneso domo. Stolnico je najšla pri njem žandarmerija. Isto sve- doči ešče Lebar Adolfi Kohek Martin. Kustec je priznao svojo krivico, a zagovarja se s tem, da je bio pijan. Mi pa odgovo- rimo, da je pijanost ešče vekša krivda, kak kraja. Ki ma familijo, štera v siromaštvi žive, kak more trošiti na alkohol i kak more svoje zdravje podkopavati z al- koholom, štero je za vzdržavanje drüžine neobhodno potrebno. Tüdi nerazumivo nam je ka išče dekla, ženska popolnoči ob trej na cesti. Muzika je bila? Što je pa dovolo? Grozila odgovornost pred Bogom. Pripomnimo, da vmirajo stari, trezni fanjščekovi časi, kda so dobre düše križno pot oprávlale i se prečiščavale za grešni svet, da potolažijo je zušovo razžaljeno Srce. Zdaj se pa pijančüje po krčmaj, pleše se še na pepeonico, maškare hodijo od hiže do hiže i se naprej ja- vlajo, da so zrele za drüžbo ša- tanove. Pri tom je najmre, ki je najvekša maškara, dosta maškar. Vse mine, čast, penez, a odgo- vornost pred Bogom za greh nikdar. Kaštiga bo prišla. Mi Ku- steca pomilüjemo, samo djanje obsojamo i trdo primemo tiste, ki zakrivijo nočne tepešije. Bogato podporo za No- vine nam je poslao neimenüvani gospod iz Sobote v zneski 500 Din. — Bog plačaj! V drüžbo sv. Drüžine je stopila v Franciji naročnica na- ših listov, Rajbar Ana od Grada. Želemo njej puno milosti svete Drüžine, da posveti svojo düšo i sprosi od Jezuša, Marije i sv. Jožefa tüdi nam potrebne milo- sti za živlenje i srečno večnost. Gda je zapüstila svet, se toplo zahvalila za naše liste, šteri so njoj prek dve leti bili düševna hrana v Franciji. Takše zverine se tüdi najdejo. Edna naša izseljenka z Francije se pritožila svojim sta- rišom, da ma tak kačjo vertinjo, ka njej Novine v peč vrgla, naj je ne čte, nego samo roboti za njo. Zaistino so lüdje, ki živejo kak da düše ne bi meli. Vančaves. Po časopisaj čtemo štatistiko, kelko so po občinaj pokadili. Ščemo napisati, kakši kadilci smo mi Ivančarje. Trenutno se nahaja moškoga spola od 18 leta naprej v vesi 80; od teh je kadilcov 44, ne- kadücov pa 36. Mladina malo kadi, od 18 leta do 30 leta jih kadi samo 12, ne kadi pa 18. — Naš občinski starešina g. Gider se jako briga za popravo naših veš- kih cest. Prle smo po „koliščaj- niti hoditi, niti voziti ne mogli, zdaj pa izgleda kak asfalterana. Delo v našem parlamenti. Finančni odbor je zvršo svoje delo. Slovenski poslanci so krepko zagovarjali pravice Slovenije. Poročilo finančnoga odbora je prišlo pred parlament, da te zglasa za proračunsko leto 1939. apr.—1940. apr. 1.dohod- ke i stroške naše države i da z ednim tüdi zglasa novi finančni zakon, Od notrašnje politike je govoro pri proračunskoj debati prvi ministerski predsednik Dr. Dragiša Cvetkovič, od zvünešnje pa minister za zvünešnje zadeve Cincar Markovič. Vsebina prvoga sporazuma med Fran- cijov i Francovov Španijov. Odposlanec francoske vla- de, senator Berad, se je 26. febr. vrno iz Španije, s šterov je Fran- cija podpisala sporazum od do- broga prijatelstva med obema državama. Sporazum vsebüje na- slednje določbe: 1. Francija i nacionalna Špa- nija bota odzdaj izvajale politiko dobre soseščine. 2. Včasi bota rešili pitanje oa beguncov, ki so še na fran- coskom ozemli. 3. Francija bo nacionalnoj Španiji včasi dala nazaj zlato Španske Narodne banke, ki je spra- vleno v Parizi. Nadale bo Fran- cija dala nazaj vse slike, umet- nine i dragocenosti, ki so na fran- coskom ozemli. 4. Včasi bodo začeli posta- vlati redne železniške, brzo javne, poštne i drüge prometne zveze med obema državama. Pometanje rorov. Med dimnikari i občinstvom je navadno kreganje zavolo ne pometanja tak, kak bole zavolo plačila. Krivijo edni i drügi gda poslance, gda župane, gda ban- ske svetnike. Kriv pa nieden. Ba- novina izda odredbo po lastnoj razsodnosti ne pita ne poslance, ne banske svetnike, ne župane, nego svoje uradništvo i zvezo dimnikarov. Gotovo šče vse po pravici vrediti. Naj se leseni rori i špareti po sobaj ne bi pome- tati i zmetanje računaio, so pro- sili naši banski svetniki. Dimni- kari se tožijo, da ne morejo sha- jati, če se njim takse znižajo. Kak tü napraviti mir, slogo i red? Naj bi predsedniki občin i ban- ski svetniki dobili predloge i od dimnikarov i od občinstva, te pretresli i na podlagi Sprejetih sklepov se obrnoli na banovino, da se pravilnik spremeni, da obe stranki zadovoli. Mi v našem listi drage vole objavimo te pred- loge i sklepe i je prosimo od obe strank. Vojaška pisma. Šimon Štefan, K. u. K. I. R. No. 83-4 XXI. Marschbat, Feld- post 77. — 13. maja 1916. — Hv. B. J. K. Vu imeni Jezuša i Ma- rije nji, veleč, dühovni oča, srč- no lepo pozdravlam i njim že- lem pomoč i milost božo v vseh. njuvi častiti dühovni opravilaj. Nadale njim naznanim, ka smo že v mesto prišli, v ednoj vesi smo njani za tartalék (rezervo), gda mo šli naprej ešče ne vemo. Z Beča sam njim v pismi pisao, ka njim na podporo pošlem 2 koroni, tüdi v pismi se mi tak vidi, im sam pozabo nut djati, če do mogoči mi naznaniti, če sam poslao ali ne. Prosim ji tüdi ponižno, če do mogoči za menom pošilati Novine i M. list. (Za spomin poslali karto domo v Šülinec.) Vnt. Rogač Ivan, kuk. Fstg. Tei. Abt. II1-5. Feldpost 178. F. spitál 11-14. — 2. 3. 1917. — Hv. b. J. Poštüvani g. plevanoš! Da skoro si ne vüpam karte v roke vzeti i njim pisati, ka njim telko dela davam. Ka zdaj sam pa nazaj prišeo, gde sam bio, vej zdaj mislim, ka naduže tü ostá- nem, zato ji lipo prosim, naj mi pošilajo pa na te antres. Pa njim pošlem 10 koron na samostan sv. Drüžine i 2 koroni na edno mešo na čast B. D. Mariji, ka sam že tak dugo tü, pa. večkrat v nevarnom mesti, pa se mi ni- kaj ne zgodilo. Za 2 koroni pa či so mogoči naj pošilajo mojoj ženi na njeni antres na Petance Marijin list i Novine. Či pa nej, te pa naj na drügo obrnejo. To je vse vküper 14 koron. — Z pozdravlenjom — Rogač. (Karta poslana g. dekani Krantzi, tam se naj domači oglasijo.) Gef. Sobočan Štefan, R. No. 48. 3-XX. M. K. in Rafon, II. Gruppe 2 b über Feldpostsorier- stelle Linz. — Pijsani list 1916. V. 3. dneva. Falen bojdi Jezuš Kristuš, to njim dam znati gos- pon plivanoš, je sam fala Bogi zdrav, Bog zna kak de mi zdrav- je nadale, kak de boža sveta vola. Jako vas lipo prosim, gos- pon plivanoš, či bi mi mogoči bilij Novine se pošilati, ka bi je rad jako šteo, vej njim oča pla- čajo. Blagoslovi ji Srce Jezušo- vo. Iz srca ji pozdravlam. (Tak mislim, da je to pi- sao dečko od Lipe, ki je spad- no v bojni. Naj oča prido po te spomin). Navodila jugoslovenskimi izseljencom v Franciji. 11. Postopek ob prihodi de- lavcove drüžine v Francijo. Če naš delavec, ki je na deli v Franciji, šče vzeti k sebi svojo drüžino: ženo, deco ali starše, zato je potrebno, da pošle prošnjo na prefekturo svojega départementa, napisano v fran- coščini i na t. i. taksnom papiri od Fr. 5.40 (papier timbré). V toj prošnji mora označiti starost i naslov člana svoje drüžine, šte- roga šče spraviti v Francijo. Ta prošnja mora biti potrjena s strani policijskoga komisarijata ali občine tistoga kraja, ge je delavec zaposleni. Svojoj prošnji mora dela- vec priložiti Potrdilo svojega de- lodajalca, da zadosta zaslüži, da bo mogeo vzdržavati tistoga Čla- na svoje drüžine, šteroga bi rad spravo k sebi, kak tüdi, da ma za njega potrebno stanüvanje. Kda je ta prošnja odobre- na od pristojne prefekture, te delavec mora to odobrenje s potrdilom delodajalca kemprle poslati tistomi člani svoje drü- žine, šteromi je to odobrenje namenjeno, da se te lehko s pot- nim listom, ki njemi ga izdajo naše pristojne srezke oblasti — javi najbližjemi francoskomi kon- zulati v našoj državi i zapraši francoski vizum. Oseba, ki na omenjeni na- čin pride v Francijo, ne more dobiti niedne zaposlitve i ne de- delati za plačo. Francoske oblasti v večini slüčajov smatrajo, da se deca nad 15 let zovejo v Francijo na delo, zato ne dovo- ljavajo, da bi se takši navajali v prošnji za prihod v Francijo, kak tüdi ne dovolavajo prihod de- lavcove staršev, če neso ti pre- koračili starost 55 let ostali člani delavcove drüžine, kak bratje i sestre, ne morejo priti v Fran- cijo na omenjeni način. Da bi naš delavec mogeo spraviti na delo k svojemi de- lodajalci v Francijo šterogakoli Člana svoje drüžine, rojaka, pri- jatela ali znanca, zato je potreb- no, da se obrne na Izseljensko odposlanstvo v Parizi, ki njemi bo dalo potrebna navodila kak tüdi potrebne vzorce delavne po- godbe za jugoslovenske delavce v Franciji. Jugoslavija priznala Francovo vlado. Febr. 15. je Jugoslavija pri- znala vlado generala Franca v Španiji PREKOSNICE. V krčmi. Mož (ženi): Po- slüšaj, poslüšaj gospoda, konči boš kaj tü čednoga čüla! - Žena: Doma od tebe tak ne čüjem. Kulturni obzornik. Še enkrat prekmurica v Argentini. V letu 1937. in 1938. je iz- šlo v južno-ameriškem sloven- skom izseljenskem mesečniku Duhovno življenje — razen že omenjenih v Novinah (1939. št. 4) še nekaj zanimivih člankov, ki se tičejo življenja naših izseljen- cov v tujini. V letu 1937. so sledeči: prekmurski praznik“ — v avgustovi številki (Str. 23—24). Andrej Lah opisuje, kako so naši izseljenci obhajali obletnico prve službe božje na Avellanedi. Med drugim pravi: „Malo število so- trudnikov nas je, in zato smo morali več časa in energije žrt- vovali, da smo bili zmožni pro- slavi to prvo obletnico s prire- ditvijo, ki naj bi veljala v prvi vrsti vsem našim rojakom Prek- murcem, katerih je tukaj poseb- no mnogoˮ. Drugo nedeljo v ju- liju je bila cerkvena Proslava, dva tedna pozneje pa prosveta. Navzoč je bil tudi Iz. Cankar z drugimi odličnim! gosti. Na pro- svetni proslavi so med drugim peli tudi „prekmursko himnoˮ — „Slovenska krajina, mili moj dom, ki je vsem zelo ugajala. V raznih številkah se naha- jajo tudi kratke prekmurske no- viceˮ, povzete večinoma po No- vinah (n. pr. sept. številka, ok- toberska Str. 30 itd.) Prekmurski jubilej — Mik- loš Küzmič (ob dvestoletnici roj- stva). A. B. — V novem berski številki (Str. 21—22). Tu se opi- suje Küzmičevo delo in njegov pomen za katoličane. Povzeto je najbrž po „Slovenciˮ. Leta 1938: „Obupna poročila Iz Fran- cijeˮ Štev. januar—februar Str. 11.) — Le opisujejo žalostne raz- mere med prekmurskimi izseljen- ci v Franciji. Pragi bratje! Mile sestre “ M. Balažic (Štev. jan.-febr., Str. 14—15). V prekmurščini napisan pozdrav, ponatisnjen iz izseljen- ske številke Novin (1937, št. 48.) „Prekmurske novice ˮ— (št. jan.-febr., Str. 29—30 in marec Str. 53). „ Tišinska legendaˮ — (marec, Str. 47—48), v prekmurščini. — Leposlovna spisa „Češnjeˮ in „Pomlad ˮ(oktober, Str. 16—18). Napisal Andrej Lah. „Iz življenja prekmurskih slo- venskih izseljencev v Francijiˮ (nov. 1938., Str. H—12). Naš iz- seljenski duhovnik Ivan Camplin piše o vzrokih prekmurskega iz- seljevanja in v katere kraje so se Prekmurci naseljevali. Nato govori posebej o prekmurskih slovenskih izseljencih v Franciji, kako se zbirajo itd. — Lepo označuje naše izseljenstvo: „Ima- mo namreč dve, oziroma celo tri vrste prekmurskih izseljencev: sezonske, stalne in večletne. Se- zonski izseljenci odhajajo na tuje vsako leto po nekaj mesecev, ve- činoma po pol leta, v času naj- hujšega kmečkega dela. Nekateri odidejo za par let, da plačajo morebitne dolgove, si kaj prihra- nijo, na kar se vračajo na svoje posestvo. Tretji, ki nimajo doma ničesar, se izsele za vednoˮ. Zopet in zopet bo treba našim ljudem klicati v spomin, da se preveč izseljujejo: „Mnogi zapüščajo rodni dom, četudi bi jim ne bilo treba. Sam poznam slučaj, ko je cela družina dolge mesece tavala po vsej Franciji in iskala dela, doma pa je nji- hova lepa hiša nemo jokala in tožila..., pravi Camplin. Duhovno življenje je torej v svojih zadnjih letnikih (1936— 1938) razmeroma precej poročalo iz življenja naših prekmurskih izseljencev v Argentini. Gotovo radi dejstva, da je izseljenski duhovnik Janez Hladnik našel ravno med prekmurskimi izse- ljenci hvaležno polje za svoje delovanje pa tudi zveste pomoč- nike, med katerimi sta se najbolj odliküvala oba brata Laha, pa tudi drugi. 4 NOVINE 5. marca 1939 Gutman Jožef á Gldy z Fi- lovec. Velečastiti g. urednik! Iz srca vas pozdravim i vam želem od lüboga Boga vse najbolše, posebno božo pomoč, da bi mogli še vnoga leta prenašati delo, ki ga mate za nas izse- ljence. Vnožina izseljencov osta- ne verna Bogi, svojoj domovini i rojstnomi kraji, ar jim k tomi pomaga naš domači krščanski tisk, šteroga vodite ví, g. urednik i ki je že jako dosta dobroga včino. Ali šče izda so lüdje, ki ne pripoznajo, kak so Novine potrebne izseljencom v tüjini, zato jih ešče vnogi nemajo na- ročenih. Nešterni se vö gučijo, da nemajo časa. Ali jaz mislim; da vsakši izseljenec i vsakša iz- seljenka ma telko časa, da si prešte Novine i Marijin List. Ne- šternim se pa milijo penezi, ki bi je morali plačati kak naroč- nino za liste. Ali v tüjini je mogo- če ostati dober samo po dobrom čtenjej. Tüdi starši bi morali svo- joj deci že doma naročati, naj čtejo naše liste i njim je naročiti. Ali vnogim je te, kda njim dete odide v tüjino, samo to glavno, naj njim dosta penez pošle, kak pa dete tam v tüjini žive, njim je pa deveta briga. Te se pa tožijo, ka jih dete ne boga, kda je prišlo iz tüjine, da je z vsem nezadovolno. Vnogi se tam v tüjini pokvarijo, Vnogi pa osta- nejo dobri, ar čtejo naše krščan- ske liste, Novine i Marijin List. — G. urednik, lepo se vam za- hvalim na rednom pošilanji listov i vas ešče ednok pozdravlam. Vsikdar prosim sv. Drüžino, naj vam pomaga pri vsem našem požrtvovalnom deli. Sukič Ana, Saturnin iz Ra- dovec. Gospod urednik Novin, želem vam, da bi v novom leti srečno vodili Novine. Zahvalim se vam na rednom pošilanji lista i za dobre glase, štere nam ob- javlate v Novinaj. Pozdravlam vas i vse vaše sodelavce, svo- jega brata, nevesto i njeva malo dete. Felbar Franc, La Nane iz Renkovec. Prečastiti g. urednik! V imeni Jezuša i Marije vas po- zdravim i se vam lepo zahvalim na rednom pošilanji Novin i Ma- rijinoga lista. Tej listi mi davlejo krepost i veselje v toj mrzloj tüjini. Šče ednok vas pozdravim, g. urednik. Pozdravlam tüdi preč. g. dekana Jeriča i se njim lepo zahvalim za njihovo dobroto, naj jih lübi Bog še dugo ohrani sre- čni i zdravi. Pozdravlam svoje drage starše i bratjo, naj je ohrani lübi Jezuš. Tüdi svojo rojstno ves Renkovce i celo Slovensko Krajino pozdravlam. Tratnjek Jožef, Ferme Mont- houry: Prečastiti g. urednik! Hva- len bodi Jezuš Kristuš, za temi rečmi vas pa lepo pozdravimo jaz, žena Bara i dete Micika i i vam želemo zdravje od lüboga Boga i Bl. D. Marije. Novine redno dobimo i se vam lepo zahvalimo za to; šče ednok vas vsi prav lepo pozdravimo. Horvat Viktor i Verona, Gardleu de Mr. Sereta - Prečastiti g. uredniki Prle kak ili vam kaj drügo pisala, se vam etak ogla- siva: Hvalen Jezuš i naša lüba mati Marija. Za temi svetimi rečmi vam pa naznaniva, č. g. urednik, da so nama g. Camplin kak naš düševni pastir naročili, naj širiva naše krščanske Novine i Marijin List. Zdaj sva pa že 2 naročnika dobila, ednoga ka- toličanca i edno evangeličanko. Od najne naročnine 5 Din. izro- čava na sv. misijon g. Kereca. Zbogom naša draga Slov. Krajina. Meričnjak Terezija, Chateau de la Chezine. Prečastiti gospod ! V Jezuši i Mariji vas pozdravlam i se vam najlepše zahvalim na rednom pošilanji Novin i Mari- jinoga lista, šteriva lista sta mi na velko veselje v toj mrzloj tü- jini. Jaz sam pri ednoj krščanskoj drüžini, vsi se pelamo vsako ne- delo k sv. meši. Gönc Marija, Ferme haute Bevoje s Kobilja. Prečastiti g. uredniki Moje prve reči do vas so: Hvalen bodi Jezuš i Marija. Lepo se vam zahvalim na red- nom pošilanji Novin, štere so mi na veliko veselje v mrzloj tüjini. Želem vam od Boga vno- go let zdravja, pozdravlam svojo deco, stariše, vso rodbino, po- sebno pa g. dühovnika Korena na Kobilji. Smej Martin, Anthenaj. Ve- lecenjeni gospod urednik Novin! Tüdi jaz se vam ednok oglasim v Novinaj pa vas dava oba z ženov lepo pozdraviti i vam že- liva zdravje. Pa vam dam na znanje, da sva müva spremenila mesto, zato vas lepo prosiva, da nama bote od zdaj naprej poši- lali na novi naslov. Zdaj vas šče ednok lepo pozdraviva, drage stariše, brate i sestrice moje i ženine, beltinske dühovnike i celo Odransko ves. Službena naznanila Dvodnevni kletarski tečaj se bo vršil na vinarska in sad- jarski šoli v Mariboru v dneh 13. in: 14. marca 1939. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo tra- jal vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18 ure, je brezplačen in namenjen predvsem praktičnim vinogradnikom. Za brano jn pre- nočišče skrbe tečajniki sami. Za- nimati se naj prijavijo pred- hodno z dopisnico. Tèčaj za zatiranje škod- ljivcev in bolezni ter škrop- ljenje sadnega drevja se vrši v soboto,. dne 11. marca na vi- narski in sadjarski šoli v Mari- boru. Tečaj je teoretičen in prak- tičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano skrbe tečajniki sami. Pošta. Horvat Agneška i Jožko, Ri- viere de Corps. Sprejeli naročnino do polovice aprila i 10 din. na misijon g. Kereca. Bog povrni! Šlemer Adela, Ecleines par Passavant. Sprejeli 100 din. i spisali po želi 50 din. za naroč- nino, 50 din. na misijon g. Kereca. Meričnjak Terezija, Chateau de Ia Cezine. Leta 1937. smo sprejeli 126 din. S toga je 8 din, šlo na to leto, ar je bilo plačeno samo 92 din. Na 1938. 1. je ostalo tak 118 din. S toga 18 din. ostane na 1939 l. Domači so plačali lani decembra 85 din, pa ti si poslala 68 din. letos januara. To je vse vküp 171 din. Na letos plačaš 100 din, višek je 71 din. Kalendar smo ti znova poslali, kak smo ti že javili. Po tvojoj želi obrnemo 18 din na podporo Novin i 10 din. na misijon g. Kereca. Tak maš na 1940. 1. naprej 43 din.. Gönc Ma- rija, Ferme Haute Bevoje. 38 din. sprejeli. 10 din. obračunali za kalen- dar, šteroga smo poslali. Naslov na Jožefa prepisati. Horvat Anton, Rerch- bach Cue Nething. Brat Štefan je pla- čao letešnjo naročnino v zneski 100 din. Čahuk Kalmana domači, Križevci Slov. Krajina. Novine Čahuk Kalmana so prišle iz Francije nazaj s pripombov, da je mesto spremeno. Javite nam nje- gov novi naslov. Antolin Jožef, Ros- senvlller. Sprejeli 66.60 din. S toga 6 din. na lansko leto, 40 din. na ma- terino zahtevo za njihovo naročnino doma, 10 din. za poslani kalendar, tak ostane na 1939. 1. 10.60 din. Rožman Trezika, á la Hable. Sprejeli 93 din. Horvat Ana, 19. rue Bergere, Paris. 36 din, naročnine i 10 50 din. podpore sprejeli. Režonja J. Arnes. Od 1. marca znova pošilamo Novine. Prelec Emica, 6 Impasse Clemenceau, Brysur Mar- ne (Seine et Oise). Novine smo sta- vili, dužna si ešče za letošnjiva 2 me- seca 12 din. Gomboc Marija je za lan- sko leto plačala, za letos nikaj, tak na meše nemre nikaj ostati.Teh 12 din. nam po pošti pošli. Lang Jakob, lnstitution Notre Dame. Od sestre sprejeli 100 din. naročnine. Delavec, Pavelpass Uber Friediand, Meklenburg, Nem- čija. Dopis sprejeli, mogoče , istino pi- seš, ne moremo ga pa objaviti, zato ka si se ne podpisao. Zrim Franc, Kuzma. Višešnje Marijine Liste pošlite nazaj. Sprejeli naročnino iz Francije od Sledečih: Sukič Ana, La Bessyre 69-75 din., Herci France 31 din, Šlemer Adela, Eclaires 100 din., Škerbenta Mar- tin á Giraumont 14 din.,; Savruk Marija St, Quen 69.75 din. Bunderla Franc, ferme du Petli Virey. Sprejeli 54.25 din. Herci Franc, La Gruelle de St. Victor. Sprejeli 31 din. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ ZAHVALA za vse dokaze, sočutja in so- žalja, ki smo jih prejeli ob ža- lostni smrti našega ljubljenega Antona, kakor tudi vsem domačim dek- linam za prisrčno pozornost, s katero so se trüdite nam lajšati bol, črnskim, kroškim in satahovski gasilcem, ki so ga tako častno spremili na zad- nji poti, ter vsem ostalim naš iskreni .Bog plačaj! Satahovci, 22. febr, 1939. Rodbina Rüžič. POJDITE K JOŽEFU! Spisala Jožef . M. Seigerschmied. Knjiga obsega 31 kratkih poljudno,pi- sanih beril ali premišlavanj o sv. Jo-: žefu, ki so prav primerna za dühovno branje, posebno še v mesecu marcu, ki je posvečen sv. Jožefu. Sv. Cerkev zelo časti sv. Jožefa in to češčenje tudi nam priporoča. Posebno v litani- jah sv. Jožefa je Cerkev modro na- znanila vse, kar more v nas vzbuditi češčenje, ljubezen in veliko zaupanje do tega ljubeznivega svetnika. V tej knjigi najdeš vprav premišljevanja teh litanij. Knjigo krasi mnogo zanimivih zgledov, ki nam prepričevalno govore, kako nanu sv. Jožef rad pomaga v düš- nih in telesnih potrebah. Preberi knjigo in s še večjim zaupanjem se boš ok- lepi velikega zavetnika sv; Jožefa. Ne- kaj izrednega, v tej knjigi je 51 lepih slik, ki so posnete po starih bakrore- zih in ponazorujejo vse življenje sv. Jožefa. Na koncu so dodane litanije sv. Jožefa in nekaj molitev ter zdihla- jev k sv. Jožefu. — Knjiga ima pri- ročno obliko in obsega 192 strani. Cena je izredno nizka: broširan izvod stane samo 10 din, vezan 15 din po pošti 2 din več. Založila jo je: Uprava. Glas- nika presv. Srca Jezusovoga, Ljubljana, Zrinjskega 9, kjer naj se naroča. Dobi pa se. tudi po knjigarnah. Cepleno trsje raznovrst- ne sorte se kupi ugodno pri FRANCU SERŠEN v VERŽEJU, banovinsko odobreni trsnici. Cena po dogovoru. Lepe, zdrave sadne cepike dobite po nizkoj ceni küpiti v Gančani; p. Beltinci pri MAUČEC IVANI Cepike so razküžene. Dobite jablani, grüške i slive razni Znani imenitni vrst. Cepike se odavlejo z dovoljenjom Kralevske banske uprave. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej razpošila: Posestvo „GRlCˮ pri Mariboru. VCEPLENO TRSJE (stolne i vinske sorte) z korenjom oda TROJOK Stanislav, Lendavske gorice hšt. 416. Gorička Zgodba. Na Vukovom bregi nad Fic- kinov hišov je pismonoša Janči zajuvkao: „Lobi, lobi, lobi.ˮ‘ Te napev so rabili pütarje, mesarje, v najnovejšom časi pa so si ga prisvojili tüdi pismonoše. Lüdje so ga že poznan i k tomi priva- dili. Da so čüli te glas, so vsi, šteri so kaj pričakovali od svojih domačih, znancov i prijatelov iz tüjine, šli vö i oddaleč s trnacov spitavali: „Janči, ka mi nikaj ne- mamo.ˮ I Janči je vse tolažo: „Ne strina, vüjec, boter, ne, dnes nikaj nega za Vas, Vaše pride vütro. I strina i vüjec i boter so se vračali razočarani v hišo, v srci pa je le zažarela iskrica vü- panja „Znankar je kesno gori dao, vütro pa de gvüšno že tü.ˮ Fickin Majkeš so v petek popodnevi sedeli v hiši pri stoli i za jüžino jeli krüh i lük. Mali pa so nekaj v kühinji posprav- lali. Če ne bi bio ravno petek, bi Majkeš gvüšno ne možili sa- moga sühoga krüha i lüka, liki bi stopili gor na „ramˮ i si škrt- noli malo sühoga „zavcaˮ. Ali petek je petek i oča Majkeš znajo za cerkveno zapoved. Sküšnjavec je toti šo parkrat okoli njih, ali so se oni ne podali. Da je skü- šnjava bila najhüša, so vrezali vsigdar vekši falat lüka tak, da so njim od genjenja skuze pri- vrele na oči. Da so tak možili lük, pa: so si mislili: „Čakaj, ča- kaj, ve si bom zato vütro vekši falat „zavcaˮ vrezao“. Iz teh mislih jih je prebüdo: „Lobi, lobi, lobi.ˮ Včasi so znali, ka je to pismonoša Janči. Odkar so se njim sinovje razišli po sveti, pismonoša Janči mora večkrat okoli Vukovoga brega hoditi oča Majkeš pa iz Fickine grabe sto- piti do ceste. Zadnje čase so pa bili že nekam zaskrbleni, ar so se njihovi dečki že dugo ne gla- sili. Zato so zdaj, da so začüli poštarov znak, naglo püstili na stoli krüh i lük, z rokavom obri- sali vüsta, vstanoli i šli vö. .Janči, ali kaj maš za mene,ˮ so odda- leč spitavali pismonošo. „Ja, ja, stric, edna karta je prišla za Vas i to s Talijanskoga.ˮ Oča Maj- keš spočetka neso vervali Jančija ar je Janči včasih znao za šalo tüdi farbati. Da so pa sprejeli karto, so vidli, da je resan tak, ar so tak kazali štemplje i pečat na karti. Potem so pa čteli: „Fiume, 2. februara 1939. — Dragi domači! Nahajam se v sunčnoj Italiji. Odtod sprejmite Vi vsi, rodbína, sosedje, znanci i prijatelje prisrčne pozdrave.Vili.ˮ Oča Majkeš so prečteli kar- to ednok, dvakrat, trikrat i ne so mogli razmiti. Ka naj to po- meni? Vej je pa Vili ˮ pred krat- kim Sporočo, ka pride domo, zdaj pa piše, da je na Talijan- skom. Ka se je dönok dogodilo? Šteli so pitati Jančija za tanač, on je pa že leto daleč doj po vesi i trobo svojo himno. Majkeš so se vrnili v hišo i vča- sih pozvali mater: „Mat, stopi no malo v hišo!ˮ Dá so mati vstopili v hišo i vidli, ka oča držijo v roki kar- to, so včasi pitali: „Šteri pa te piše: Tonek ali pa Vili?ˮ „Vili, Vili, samo ka nekaj božnoga piše. Znaš, ka je on na Tálijan- skom, mi ga pa domo čakamo.ˮ Da so mati to čüli, jih je včasi strah zgrabo, žmetno jim je po- stalo pri srci i naskori so prišle po lica] že prve skuze. „Kase je pa dönok zgodilo, ka je zdaj ta odišeo?ˮ Starca sta se en čas tanačivala, ali ne sta mogla raz- vozlati skrivnosti. Večer so prišli domo z dela drügi, pa nišče ne mogeo prav pogoditi, ka naj bi to pomenilo. Doma so bili že vsi v skr- beh. Pomali se je tüdi po vesi zvedelo, ka je Vili na Talijan- skom. Tretji den v nedelo pa se je te od zadeve gučalo že tüdi na placi pri cerkvi. Razne pozvane i nepozvane strine i vüne so pri- našale čüdne razlage: „Znankar je kaj zakacao, pa je pobegno prek granice. Bog zna, ka je kaj včino...ˮ Spodobne pošte so šle kak blisk i tüdi resni lüdje so začnoli že dvojiti: „Nika pa je dönok na istini. Zdaj ga pa znankar dugo nede domo, ali pa mogoče sploj več ne.ˮ Par čed- nejših je začnolo ugovarjali tem neverjetnim vestem, ali so ostali v menjšini. Da so se lüdje vra- čali od meše, je bilo kak pribito: „Fickin Vili je pobegno na Tali- jansko i nigdar ga nede več nazaj.ˮ Doma so gratali vsi nekam poparjeni. Mati so se na tihom, neprestano jokali, oča so v ža- losti pozabili na „zavca na ramiˮ, drügi domači, pa so posedavali zaskrbleni okoli peči i premišla- vali od toga, ka lüdstvo guči. Mogli so se pomali vživlavati v vse to. Tem bole, ka je Vili že prle bio nekaj let v gimnaziji na Talijanskom.. Drügi den, v pondelek po- podnevi, okoli pete vöre, pa je vsa zasoplena priletela iz Mar- kovec k Fickinim Kmetova Luj- zika, vdrla v kühinjo i kričala: „Strin, strin, ve pa gospod Vili domo idejo. Vidla sem jih, kak so doj s cuga stopili i pak na poštni voz dali. Zdaj pa tam od- zadaj idejo z ništernimi našimi lüdmi i si pogučavlejo.ˮ Lujzika je ne mogla naprej gučati. Vsa zasopla se vsela na kühinjski prag i gledala strino, ka bo. Strina pa so tüdi nej znali, ka bi. Ne so znali po vsem tom, ka se je za- dnje dni vse gučalo, ali bi ver- vali Lujziki, ali bi skuze točili ali pa včasi kaj za Vilija pripra- vili, če resan domo ide. Prišli so tüdi oča Majkeš i drügi domači i vsi so se začüdeno gledali. Ka pa te naj zdaj palik to pomeni? Medtem pa se je Vili že prikazao na Vukovom bregi i se veselo spüščao v Fickino grabo. Prle liki so mati mogli obrisati skuze, je že stao pri vratih, od- pro i vstopo. Vsi čakajoči so si skoro oddehnola da so vidli, da je ne bila prikazen nego pravi njihov Vili, živ, zdrav, nasmejan, poleg toga pa je ešče boukše vö vido, kak nigdar prle. Vsi so bili srečni i veseli ve je njuv pri- šeo med svoje. Oča so se včasi palik spomnili „zavca na ramiˮ, skočili gor i odrapnoli velki fa- lat. Za Vilija mora biti dosta. Da so ga nesli na sto, pa so se obrnoli k Viliji i njemi etak pra- vili: „Pojeb, prle liki dobiš „zav- ceˮ, nam moraš nekaj raztuma- čiti.ˮ Držeč v rokaj velki falat sühoga „zavcaˮ za Vilija, pove- dali so njemi vso zgodbo od razglednice s Talijanskoga, štera je zbüdila telko straha pa tüdi telko prahü. Vili je pazno pos- lüšao, vse bole se njemi je na- berao smeh na vüstnicah, i da so oča henjali, je prasno v smeh. Nato njim pa raztolmačo: „Ar slüžbüjem blizi taljanske granice, mam stalno pravico, da lejko idem prek granice, gda ščem Prle, liki sem šo domo, sem bio v Fiumi i odtam poslao poz- drave. Za kartov sem se tüdi jaz napoto proti domi.ˮ Da so oča, mati i drügi domači to čüli, so se začnoli sami sebi smejati i vsem tem komedijam od talijanske razgled- nice. Drügi den se je že tüdi cela fara, da je zaglednola Vili- ja, smejale zgodbi talijanske karte, naj bole pa ešče „begunecˮ sam. Grački Vili. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.