AVTOR
JOHN
I	BIO-FILMOGRAFIJA
Če bi sestavljenka bio-filmografija ne obstajala, bi si jo bilo treba izmisliti za oznako življenja in dela Johna Hustona! Tako vztrajno prepletanje teh dveh črt le redko srečamo dokončno potrjeno prav z neizprosnim poslednjim vozlom: film Mrtvi je ne le dokaz filmskosti Hustonovega življenja, ampak hkrati tudi življenjskosti njegove fil-mografije. Enainštirideset filmov, ki jih je režiral med leti 1941 in 1987, ponujajo — zvrščeni drug za drugim — podobo svojevrstnega work-in-progress, katerega oceno preprosto ni mogoče izraziti z enostavnim seštevkom posameznih enot. Časovno in žanrsko heterogenost druži vsebinski presežek, ki ga morda še najbolje označuje naslov njegovega filma Neprilagojeni, ki ga je leta 1961 posnel z Marilyn Monroe, Montgomery Cliftom in Clark Gableom. Najsi gre za okolje urbanega kriminala, impresionizem slikarskih platen ali za latinsko-ameriško vročico — vselej so njegovi junaki drugačni, neprilagojeni. Za ta namen je posegal po delih piscev, kakršni so Carson Mac Cullers, Herman Melville, Dashiel Hammet, Tennessee Williams, Arthur Miller, Rudyard Kipling, Malcolm Lowry, James Joyce, in celo po Bibliji. Tudi seznam igralcev, ki jim je namenil v njihovih delih odkrite like, je enako impresiven: Humphrey Bogart, Edward G. Robinson, Marilyn Monroe, Katharine Hepburn, Montgomery Clift, Richard Burton, Marlon Brando, Elizabeth Taylor, Orson Welles ... Mož, ki je v filmu Zaklad Sierra Madre znal tako bri-Ijantno voditi igralski talent svojega očeta Walterja Hustona, se je zadnjič postavil pred filmsko kamero v filmu svojega sina Tonyja. Morda je bil tisti trenutek edini, ki si je lahko — v primeru, „da bi se karkoli zgodilo" — za zamenjavo izbral takega igralca, kakršen je Robert Mitchum. In zgodilo se je.
26
HUSTON
■ ■
1906
5. avgusta se je v Nevadi (Missouri, ZDA) rodil John Marcellus Huston, sin igralca Walterja Hustona in novinarke Thee Gore.
1909
ločitev staršev: mati je odtlej živela na Vzhodni obali, oče v Kaliforniji.
1920—1924
med šolanjem na Lincoln High School (Los Angeles) je treniral boks, postal je celo amaterski prvak v lahki kategoriji.
1925
kot igralec je prvič nastopil v neki offbroadwayski predstavi.
1926
odšel je v Mehiko in se boril v vrstah revolucionarne konjenice Pancha Ville.
1927
po vrnitvi v 2DA je pisal kratke zgodbe za American Mercury.
1928—1930
kot epizodni Igralec je nastopil v treh filmih očetovega prijatelja Williama Wylerja (The Shakedown, Hell's heroes, The Storm).
1931—1932
Pisal je filmske dialoge, najprej za Wylerjev film A house divided, nato še za filma Law and order in Murders in rue Morgue.
1932
slikarska avantura v Parizu. 1938—1941
vrsta scenarijev za Warner Brothers: Jezebel (Wyler), The Amazing dr. Clitterhouse (Litvak), Juarez in Dr. Ehrlich's magic bullet (Dieterle), High Sierra (Walsh), Sergeant York (Hawks).
1941
prvi celovečerec: Malteški sokol (The Maltese Falcon), po romanu Dashiela Hammeta. Odtlej dalje so njegovi filmi bili dobesedno tudi njegovo življenje, biografija prehaja in se spaja s filmografijo.
1942
Je to naše življenje? (Is this our life?) Cez Pacifik (Across the Pacific)
1943—1946
trije dokumentarni filmi o drugi svetovni vojni: Poročilo z Aleutov (Report from the Aleutians), Bitka za San Pietro (The Battle of San Pietro) in Naj bo svetloba! (Let there be light).
1948
Zaklad Sierra Madre (The treasure of
Sierra Madre), po romanu Bruna Travena. Key Largo
1949
Bili smo tujci (We were strangers)
1950
Asfaltna džungla (The Asphalt jungle)
1951
Rdeča značka za pogum (The red badge of courage)
1952
Afriška kraljica (The African queen)
1953
Moulin Rouge
1954
Premagaj hudiča (Beat the devil)
1956
Moby Dick, po romanu Hermana Melvillea
1957
Sam bog ve, gospod Allison (Heaven knows Mr. Allison)
1958
Barbar in gejša (The Barbarian and the Geisha)
Korenine neba (The roots of heaven), po romanu Romaina Garyja
1960
Nepomirljivi (The Unforgiven)
1961
Neprilagojeni (The Misfits), po delu Arthurja Millerja
1962
Freud, po projektu J. P. Sartrea
1963
Seznam Adriana Messengerja (The List of Adrian Messenger)
1964
Noč Iguane (The Night of the Iguana)
1966
Biblija (The Bible)
1967
Casino Royale, režiser en? od epizod; preostale so režirali Kenneth Hughes, Val Guest, Robert Parrish in Jospeh McGrath. Odsevi v zlatem očesu (Reflections in a Golden Eye), po romanu Carson MacCullers
1969
Grešni Davey (Sinful Davey) Sprehod z ljubeznijo in smrtjo (A Walk with love and death)
1970
Kremeljsko pismo (The Kremlin letter)
1972 Fat City
Sodnik za obešanje (The Life and times of Judge Roy Bean)
1973
Mož iz Avstralije (The MacKintosh Man)
1975
Človek, ki je hotel biti kralj (The Man who would be king), po zgodbi Rudyarda Kipiinga
1976
Neodvisnost (Independence), kratki
1979
Zlobec (Wise blood), po zgodbi Flanneryja O'Connorja
1980
Fobija (Phobia)
1981
Beg v zmago (Escape to victory)
1982 Annie
1984
Pod vulkanom (Under the Volcano), po romanu Malcolma Lowryja
1985
Čast Prizzijevih (Prizzi's Honor) 1987
Mrtvi (The Dead), po kratki zgodbi Jamesa Joycea
28. avgusta je John Huston umrl.
Kot igralec se je razen v številnih svojih filmih pojavil med drugim še v filmih Premin-gerja (Kardinal), Polanskega (Kitajska četrt) in Miiiusa (Veter in lev), Orsonu Wellesu pa se je za sodelovanje pri Moby Dicku oddolžil z vlogo v nedokončanem filmu Druga stran vetra. Sicer pa poročilo o prvem skupnem delu teh dveh velikanov kinematografije sega še precej dlje nazaj: John Huston je bil namreč eden od scenaristov Wellesove-ga Tujca (1946). Zdi se, da je besede, s katerimi je Huston v svoji avtobiografiji An Open Book označil Wellesa, v povsem enaki meri mogoče uporabiti tudi za Hustona samega: „Sloves ekstravagantnosti in poklicne neodgovornosti, ki spremlja Orsona Wellesa, je popolnoma neupravičen. Videl sem tega človeka, kako dela. Ta res ne zapravlja časa!"
PRIPRAVIL STOJAN PEUCO