13. Řtev.
V Novem meetu 1. julija 1888.
IV. letnik.
Izhajajo 1. is 15. vsacoga tneseea. Cena jim je za eelo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — ^Naročnino in dopise «prejema J. Krajec v Novem mestu.
Edor želi kako omanilo v „Dolenjske Norice" natisniti dati, plača za dvoetopno petit^vrsto 8 kr. aa enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Topinamlbura ali tiirâka repica.
VsakđOj ki domovino ljubi, se z veseljem spominja svojega rojstnega kraja, posebno pa še otroi-jih let, katere je, bodisi v rojstni vasi, trgu ali mestu preživel. Tudi meni se v spomin vsiljujejo čestokrat slike mojega rojstnega kraja, mojih let.
Hodil sem večkrat mimo hiše, za katero je bil lepfi urejen vrt za zekiijad in drugo koristno povrtnino. Će tudi ni bilo videti t njem lepih cvetic ali cvetočih grmov, vendar sem večkrat rad pred njim postal ter si ogledoval ob poti v ravnej Trsti stoječa, lepovzrastena sadna drevesa iu poleg teh okusno sostavljene in dobro uporabljene gredice. Najbolj videzne med vsemi rastlinami bo pa bile na ozadju hiše rastoče, visoke in rumeno cvetoče rastline, katere so vže ostarel zid vsako leto nekoliko zakrivale.
Ako eno teh rastlin bliže ogledamo, vidimo, da je jako podobna našej solučnici ali solnčui
roži. Ima visoko steblo, dokaj listja in na vrha rumeno cvetje, kakor solnčnica. Iz korenin pa iz-rastejo, kakor pri korunu ali krompirju gomolji, kateri pa niso, kakor pri slednjem, jabolčne, ampak bolj hruškové podobe.
Ta rastlina, topinambura ali turška tudi papeževa repica (Helianthns tuberosus po latinsko) imenovana, je okopavina (gomoljnica, ker ima gomolje) in je, kakor krompir, tudi iz daljne Amerike k nam prinešena. Njeno pridelovanje pa je lažje in ceneje, kakor ono krompirja. Za-toraj bi pač smela tudi pri nas nekoliko bolj udomačena biti, kakor pa je; posebno ondot, koder primanjkuje potrebne krme, jo je priporočati;
Topinambura ali turška repica daje gomolje, katero je dobra krma za živino, ovce in svinje. Posebno veliko zaleže kmetovalcu ta krma zgodaj na spomlad, ko druga krma navaduo že poide. Za prešiČe je to Že posebne važnosti. Topinam-bure se Živalim ne sme pokladati preveliko naenkrat, posebno na tešče ne. Predno se poklada
PfliliStEl Kje bi Človek denarje dobil?
(Dayo.)
Poreden berač je bil ukradel štacunarju od fare svilnat robec. Na njegov klic so tatu ljudje zgrabili in precej naklestili. Skoro bi ga bili kaj poškodovali, ko ne bi bila krepka žendarma pri-BtopUa, ki sta beraškega tatú iztrgala iz rok raz-jaijenih ljudi in ga ukleuila ter tirala po cesti naprej. Tu opozorijo sosedje tudi Slovenca oa tatú, v katerem pa on kmalu spozna, da je bilo to čioveče, če je tudi zdaj preoblečeno, pri njem čez noč. Koj se odloči in pové to žendarjema, ki pa sta že prej bila o tej tatvini podučena.
Koj přimetá tatú in ga vprašata po ukradenem fitotaku Nekaj se je branil povedati, a kmalu je dostal in povedal, kje je denarje skril. Šlí bo gledat T bližnjo vas LeSevje, i^er je imelo to zgubljeno čioveče svoje prenočišče. Pod streho pod nekim tramom jih je bil zataknil v tistem papirju, v katerem jih je imel zavite Janez Slovenec.
Eo so žendarmi izprašali njega vse na tanko, kakošen denar mu je bil vkradeu, so videli, da se vse vjema in so mn denar izročili. Slovenec se lepo za denar zahvali žendaijema, ki sta gnala tatii v bližnjo sodnijo v ječo. NaŠ Janez je bil zdaj vesel. Na sejem je bil šel skoro brez krajcarja; domov pa je nesel 150 gld, ; 50 gld. je bil dobil namreč za kravo. Čvrstih korakov jo maha proti domu. Pred njim je pa šel že Božič, ki je gnal dva mlada prešička. Živalci ste prav neradi šli. Slovenec se po navadi ni rad menil z Božičem, ki ga je večkrat dražil, češ : „ Slovenec si po rodu, po jeziku, za Slovenca se piše3, pa vendar le nemške ljudi in nemščino bolj ob-rajtaš, če tudi sam nemško ne zuaŠ".
Danes je bilo pa obema, Božiču in Slovenca po volji, da sta se drug drugemu pridružila. Slovenec bi rad Božiču o svoji sreči pripovedoval, Božič bi se pa tudi ne branil, če bi mu Slovenec pomagal, mlade prasce goniti.
Slovenec je začel Božiču o svoji nesreči in sreči pripovedovati. Božiču je bilo že skoro vse
topinambura ]0 je treba primerno pripraviti, oprati in razrezati ali skuhati.
Pa to ěe ni vae, kar imamo od te rastline. Tudi listje je dobra krma posebno za ovce, uaj je sveže (frišno) ali pa posušeno. Ne smemo pa rastlini v najlepši rasti (v poletju) listje odvzeti, ker to rast gomolja oslabljuje in prikrajšuje. Se le meseca kimovca smemo brez skrbi vrhove z ïiati porezali, da jih frišne porabimo ali pa osu-žimo in za zimo ohranimo. Gotova dobrota pa Je ta, da nam za turško repico kleti, — katerih je že tako malo, — treba ni, ker njeni gomolj v zemlji ne zmrzne in se v njej čez zimo boljše ohrani, kakor pa v kleti. Ako g» potrebuješ, lahko ga izkopljeŠ, kadar ti drago, po zimi ali po leti, ter ga polagaš svoji živini. Mogoče, da ko bi bila turška repica pri naa tako udomačena, kakor je krompir, bi živini ne bilo treba toliko lakote prestati, kakor jo more prestati po marsikaterih krajili posebno koncem zime v zgodnji spomladi.
Kako in lqe pa se sadi turška repica?
Dragi kmetovalec, ravno to je poglavitno, da ti za to ni treba posebne skrbi imeti! Kadar jo prvič sadiš, sádi njen gomolj tako, kakor krompirjev, najboljše v vrste pol metra eno od druge. Gomolj smeš cel ali prerezan, v spomladi ali v jeseni saditi. Vzpomlađi, ko vže nekoliko rastlina iz zemlje priraste, okoplji jo enkrat, da ji plevel nadlege ne dela. Ko odraste, se slednjega že sama varuje, ker ga s svojim listjem zaduši. Pozneje ne potrebuje toraj nobene posebne strežbe, kakor druge okopavine. Topinambura vspeva tudi v elabejši zemlji, Že ima le dovolj vlažnosti. V gnojni zemlji obrodi nam seveda bolj bogato. Za 1 Aa. nasaditi potrebuje se 8—12 ÍI semena;
pridela se pa lahko na tem prostom 200—400 ^ gomolja in 40—60^ listja in steblov. Topinambura daje gotove pridelke in je tegadel vse pozornosti vredna za kraje, koder primanjkuje potrebne krme.
Ker gomolj črez zimo v zemlji ne zmrzne, zato je treba le pri izkopavanju nekatere kose v zemlji pustiti, da nam vzpomladi na istem mestu zopet zraste ; nam tedaj ni treba vnovič saditi. Tako lahko raste turška repica po več let na enem in istem prostoru, ako ji pa nekoliko z gnojnico ali gnojem priguojimo, potem pa rodi toliko lepši in obilnejši sad.
Ker te, kakor vidiš, ljubi kmetovalec, to delo ne stane veliko truda in tudi ne mnogo denarja, daje ti pa veudar obilo koristi, zatoraj poglej, ako nimaš kak prostor, ki bi bil za to rastlino, topinamburo ali turiiko repico, bolj pripraven, kakor za kako drugo; vsadi jo in videl boš nje korist!	■— 1.
Mostna tehtnica v Rudolfovem.
Korist in potreba mostne tehtnice je dandanes tako obče priznana, da jo najdemo že po vseh krajih, kjer je količkaj prometa. Rabi se po mestih, naprednih trgili in celo vasćh. Povsod jim lajša kupčijo. Ž njo tehtajo polne vozé sena, slame, atelje, koreustva, žita, apna itd. Na njej tehta mesar kupljeno živino, pa tudi umni živinorejec, ker mu je mar vspešna in dobičkonosna reja. Mostna tehtnica nam rabi pa tudi sicer za tehtanje vsakovrstnih pratežev in je v tem oziru še posebno hasna našim trgovcem.
Za pezne reči, katere ni moČ stehtati na decimalnih tehtnicah ali onih s kembljem, katere
znano, pa vendar se je delal, kakor da ne bi bil vsega še do pičice slišal, Slovenec kar naenkrat obmolkne, tako, da je moral Božič vprašat ga; „Zakaj si kar naenkrat utihnil?" „Veš kaj", pravi Slovenec, « vesel sem denarja, pa vendar me skrb tare, da ne bi mi ga zopet kdo ukradel, ali da bi ga zgubil, kakor se je prigodilo Tinetu Boštjančiču v Veliki vasi, ki je bil 230 gld. izgubil". „Katere mu je potlej posojilnica posodila", pristavi Božič in mu še svetuje: „Veš kaj, Janez? Dokler tega denarja ne potrebuješ, nesi ga v posojilnico, ali če posojilnici ne zaupaš, nesi ga v poštno hramlnico".
„Eno ali drugo bom storil", odgovori Janez. „Kaj bi bilo boljše?"
„Oboje je dobro", pravi Božič; „iz obeh zavodov ti denarje povrnejo, kedar hočeš z obrestmi vred. Posojilnica plačuje po 5% obresti, poštna pa po 3%, Slovenec se odloči za posojilpico potem, i^o ma je Božič rMoŽil, da je v posojilnici dovolj varnosti, da je pristopilo'zd^j že okoli 100
družabnikov, od katerih se je vsak zavezal s svojim premoženjem garantovati ali dobro stati, in da bo dobil hranilno knjižico, podpisano od dveh veljavnih mož, od trgovca Piskoviča in od gosp. župnika.
Za posojilnico se je bil tudi radi tega odločil, ker mu je bila nekoliko bliže, kakor pošta, ki je bila v bližnjem trgu, pol ure od farne cerkve. Vendar je Še vprašal Božiča, če se on tudi kaj zaveže, ako denarje vloži. „Cisto nič," odgovoril mu je Božič; ,kdor nosi samo denarje hranit v posojilnico ali hranilnico, s tem ne prevzame nasproti posojilnici nikakoršnih dolžnosti".
V posojilnici sta kmalu odpravila, Slovenec je položil svojih 150 gld. pri blagajniku ali de-narničarju, kateri mu je izročil hranilno knjižico, katero je moral še gospod Župnik kot ravnatelj posojilnični podpisati. Gospodu župniku se je prav dobro zdelo, da je prinesel hranit denarje Slovenec, o katerem je slišal, da je prej z oskrbnikom po krčmah pikro govoril o lyem^ o po-
knpOTati ali prodajati pa je vendar le treba po Djih teži, potrebujemo toraj mostne tehtnice. Da se pravično kupuje in prodaja, je treba po tem takem neobhodno mostne tehtnice v kupčiji. Navidezna cenitev teže, ki je sedaj navadna, goljufa kmalo kupca, kmalo prodajalca. Z veČine pa trpi kupec! In zato je skrbeti, da bi se kupčija s peznimi rečmi povsod zlajSala in da bi se kmalo postavile mostne tehtnice povsod, kjer se pogrešajo.
Da je mostna tehtnica v Rudolfovem več kakor živa potreba, ktero se sleherni dan in čim dalje bolj Čuti, je Jasno uvidnemu človeku. V občno korist, v prospeh kupčije in na korist posameznim kupcem in prodajalcem bi bilo torej želeti, da se tudi v Rudolfovem že enkrat omisli mostna tehtnica. Saj ne stane tolikanj denarja! Ravnajmo se malo po drugih naših mestih in krajih, ki nam očitno spričujejo korist take tehtnice! Naredimo ta korak v sploĚno - koristnem napredku !
Za napravo mostne tehtnice v Rudolfovem naj bi se prej ko mogoče odločila občina, ktera bi jo potem sama lahko oskrbovala in prepuščala proti primérni ceni ali „tarifi" v občno porabo. Ta tehtnica bi se splačala gotovo lahko v malo letih. Postavila naj bi ae tje, kjer bi bila najbolj pri rokah. Kaj priležen prostor, kamor lahko dohajajo vozovi, je ravno pred mestno hišo. Na tem prostoru naj bi se postavila uprava za polaganje utežev (na skledico) pod streho, še najboljše v sobo čuvajev, ki bi ob enem lahko tehtali in pobirali določeno „tarifo". Da bi se pa z naloženimi vozovi lahko dohajalo na tehtnico, bi bilo seveda treba primérno podaljšati vzvodovi rami mostne tehtnice. — Skupni troški za napravo tehtnice bi znašali kakih 500 gld. —m—.
je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjski deželni zbor je dva dni zboroval. Sklenil je pogodbo z neko banko, od katere bode dobil za nizke obresti posojilo za zemljiško od-vezni zaklad, t. j. za tisti denar, ki ga je morala dežela plačevati, od kar so se kmetje 1. 1848 oprostili tlake in podložnosti graŠčakom. Ta dolg bode dežela polagoma povračevala in tako vsako leto imela za to zadevo manj stroškov in bode za druge potrebe lože več dajala. Vsi hvalijo ta korak deželnega zbora, ki je bil v tej točki Jako podpiran tudi od slavne vlade iu Njih Veličanstva presvetlega cesarja.
Nih cesarska visokost cesarjevič Rudolf je bil pri svojem potovanji po Bosni in Hercegovini povsod kaj lepo in navdušeno sprejeman. Vidi se, da je naža vlada doli pri narodu vedno bolj priljubljena.
Po Slovenskem se sem ter tje delajo priprave ali pa se že praznuje štiridesetletnica vladanja našega dobrega vladarja. Najprej ste t tej zadevi hvalevredno korakali dolenjski mesti MetUka in Črnomelj, ki ste položili v ta spomin temeljni kamen za novi šoli.
Na Koroškem, kjer so ne davno Slovenci še spali, osnovali so novo posojilnico in novo podružnico sv. Cirila in Metoda, kar je kaj hvale vredno in koristno za koroške naše brate. Kako pa, da drugod Slovenci teh zadrug in društev ne snujejo več? Kdaj dobi n. pr. Novomesto svojo posojilnico ?
V delegacijah v Budapešti, kjer so se državni poslanci obeh državnih polovic o stroških za vojsko
Bojilnici in sploh o Slovencih. Pristavili so potem, ko sose podpisali: „Kaj ne. Božič vas je napotil v posojilnico, in pa še nekdo — (mislili 80 na tatii). Veseli me, da ste denarje nazaj dobili in voščim vam odslej več sreče".
Po tem opravku sta se domu napotila. Krenila sta bila itak le malo na stran, ko sta bila gla skozi faro. „Zdaj imam eno samo skrb še*', začne Slovenec govoriti: „Plačati imam graščini že tistih 300 gld. Oakajo me še, če je treba 2 — 3 leta; ali obresti so previsoke, ki mi jih je odrajtovati. Po 10 gld. na leto od 100 gld., kar jsnaša 30 gld. „Res lepa junica ti uide vsako leto iz hleva", pravi Božič.
„Veš kaj", nadaljuje prijatelj, „ti si trden kmet; tebe bi morebiti vzeli za uda k posojilnici, ker si danes Že nekaj hranit nesel, Čeravno si bil nekoliko robat poprej. Oe fe sprejmejo za uda k posojilnici, potem bi zaprosil posojila ondi za 300 gld. Toliko bi rekel, da bi ti posodili, ker imaS že 150 gld. ondi shranjenih. Pri tem za-
vodu moral boŠ sicer tudi obresti plačevati in sicer po 6 od sto, kar bo znašalo na leto 18 gld., a od tvojih 150 gld. ti bo pa posojilnica dajala po 5%, to je 7 Va gld. na leto. Tako bož ti plačeval le llVa gld.; torej boŠ za I8V2 gld. na leto na boljšem. Posojilnici potem lehko po malem vračaš, kakor pač zmoreš. l^ehko jej nosiš po 5 ali po 10 gld. nazaj, ali kakor ti drago. Posojilnica je namreč očitna naprava, kakor davkarija ali poŠta; ona ima svoje postave ia mora se po njih ravnati".
„Kaj praviš ! Zdaj pa že bolje to stvar razumem. Skoro gotovo bom tudi tako storil. Popřed se vendar hočem doma s svojo Ženo pogovoriti, kaj bo ona k temu rekla". Med tem in enakim pogovorom sta prišla domu, kjer sta bila oba z velikim veseljem sprejeta, posebno so bili pri Slovenčevih veseli novice; pa tndi pri Boži-Čevih so kaj radi pod streho spravili živalic), ki ste se bili do božičnih praznikov tako zredili, da so bili kaj veseli lepih kolin.
in 0 naših razmerah z drugimi državami posTe-toTali, rekel je novi vojni minister, da je nemščina prva pri vojaStvu, a da tudi drugih jezikov ne gre zanemarjati. Po tem takem naj se pri naših Tojakih govori nemško (komandira se ve v tem jeziku) in slovensko.
Na Tirolskem je umrl zaameoit, vsem poznan državni poslanec duhoven in profesor Greuter, ki je bil izvrsten govornik in je vedno zveato stal na strani katoliški in slovanski. Kadar je jel on bičati nasprotnika, je padalo, da je kar grmelo.
Ka) je novega po Širokem svetu?
Ko so bile pred štirinajstimi dnevi „Dolenjske novic" ravno došle v roke našim č. bralcem, bil je že mertev nemški cesar Friderik, o čegar bolezni smo veikrat porořali. Umrl je za rakom v grlu. Vladal je ves bolehen samo tri mesece. Nemci so tudi po njem kakor po oÈetu jako žalovali; avstrijski Nemci še nekoliko preveč, ker ni bil njihov vladar. Zdaj je naatopil vlado njegov sin Viljem U., ki še ni star 30 let. Pravijo, da ima jako mnogo vojaškega duha in ponosa, da bode težko tako miroljuben kakor njegov oče ; — Tendar pa povdaija v svojem prestolnem govoru, da hoie varovati mir, dokler bode le mogoče. — Bomo videli!
V Srbiji je med ljudstvom veliko nezađoljstva. Ljudstvo ne mara sedanje vlade — tej pa ljudstvo ni po volji.
Med bolgarskimi ministri je tudi needinost.
Najhujši in najnevarniSi rak doli pa je, ker ni denarja. Celo vojakom ne morejo plačevati. Pričakujejo, da jim bode denarja preskrbela knezova mati, bogata Klementina, ako to ne bode èlo, se tudi njen sin Aleksander ne bode mogel obdržati na prestola.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Rîmu so zmagali katoliškej reči nasprotni možje. Vlada je grozno pritiskala. — Nahujskana drhal je baje kričala po ulicah: Proč s papežem, na vislice s BV. Očetom! To je lepo omikano, kaj ne?! Naj le gredo papež iz Rima — lakote bodo umrli Rimljani !
Fiâo se uam:
Iz Smarjete. — V četrtek 21. junija bil je za našo faro kaj slovesen dan. Prišel je namreč naš novi župnik, preč. g. Anton Kerčon iz Valte vasi na svoj novi dom v Šmarjeto.
Enaindvajset odličnih mož, med njimi gosp. župan in vsi cerkveni klučarji, so se na sedmih vozeh peljali do konca fare g. Župniku na proti; kjer je bil čez cesto prvi slavolok. — Ob 4. nri je naznanil na štirih krajih strel, da so gospod župnik stopili v našo faro. Tam jih je pozdravil
cerkveni ključar g. Vajs v imenu cele fare. Pet č, g. duhovnov, med njimi mil. gosp. Peter Urh, novomeški prošt, so spremljali g. župnika. Peljali ao se dalje proti Šmarjeti med krasnimi mlajevi in slavoloki, in povsod jih je ljudstvo radostno pozdravljalo. — Na konci vasi pri lepem slavoloku so jih čakali fantje in dekleta, ter jih je pozdravil g. F. Karlovšek v imenu vseh fantov fare. Potem jih je pozdravila gospodična Marija Pergar v imenu vseh deklet ter jim izročila šopek cvetic. Pri najlepšem slavoloku z napisom: „Če-ščen, ki pride v imenu Gospodovem ! " so jih sprejeli g. učitelj, in vsa Šolska mladina. Pozdravila jih je učenka Alojzija Vajs.
S solznimi oČmi so se g. župnik v prelepih besedah zahvalili vsem za tako slovesni sprejem. Potem so ŠU v cerkev, kjer so dali sv. blagoslov z Najsvetejšim. Iz cerkve gredoče smo zopet pozdravili z burnimi živijo klici, V nedeljo 24. jun. je bilo slovesno vmeščenje novega gosp. župnika, kjer je prišlo zopet več č. g. duhovnov in na tisoče ljudstva. Smelo smem trditi, da naše dolenjsko ljudstvo ne epi narodno spanje, ampak se vedno bolj prebuja, in se zanima za vae, kar je lepo. T tem se je izrazil neki tujec Nemec iz Dunaja, ko je bil ravno tukaj, da kaj tacega ne bi bil pričakoval v tako priprosti Dolenjski vasi. Naj omenim le, da stoji po trgu in okohci do petdeset smerekovih mlajev. Iger plapola brez Števila po več metrov dolzih zastav.
Zatoraj naj bo zahvala vsem, kateri so kaj k temu pripomogli. Novega g. župnika pa ohrani Bog nam prav dolgo časa zdravega in čvrstega, da bi zamogel mnogo storiti Bogu v čast in našim dušam v zveličanje. Živeli!
Iz šent Jerneja. — Ne le po mnogih slovenskih časnikih je bilo že mnogokrat Čitati; „Kdo je mar? Taka glava korenine je slovenski oratav"; —ampak tudi po nemških in italijanskih so ť^stili, hvahli in slavili naše slovenske izdelo-vatelje novih orgelj Naj spregovorim tudi jaz nekaj o domači firmi ,,Bratov Zupan" v Kamni-gorici, katera dva sta neki od leta 1880 postavila že dvajset novih orgelj, mnogo pa jih popravila. — Pri nas je bilo treba novih mehov. Poklicali smo g. Ivana Zupana. Prišel je k nam 4. junija z enim pomagačem, ter je do 15. junija dva pistoDska mehova z enim regulatorjem tako imenovanimi plučami, kakor jih je izboljšal gosp. Walker iz Ludwigsburga. Ti mehovi so brez kož iz samih desek zloženi, posebno za vlažne cerkve Tgodni. Sape dajo dosti in mislim, da so prvi pri nas postavljeni taki mehovi. Vglasil je tudi orgije in vae popravil, kolikor se je dalo. Meha se gonita lehko z nogo brez vsacega ropota.
Vbrane so sedaj orgije prav dobro, ter mislim, da bodo pele lepo na čast Bogu in svetemu
Jerneju. Ponosni smemo biti na „Brata Zupan" iz Kamnegorice na Gorenjskem, ki znata ne le samo nove orgije ataviti, ampak tudi stare dobro popraviti, kar sta tukaj vrlo pokazala. Želeti je, da bi dobila še več naročnikov, ker tudi cena ni pretirana. Torej k sklepu le še vskliknem v zahvalo za tako dobro popravljeno delo: „Bogblagoslovi vajino podjetje in vajin napredek, da bi še mnogo tacih orgelj popravila in zboljšala v tolažbo orglavcem in poslušalcem". J. S. H.
Iz Kostanjevice. 27. junija. — Zopet je podrla neusmiljena smrt moža, ki je bil res vreden tega imena: našega veleč. gosp. župnika Janeza Lesjaka ni več! Včeraj smo jih izročili materi zemlji. Raiijki gospod je bil rojen 1. 1810 na Korenitki v slovenskej fari na Dolenjskem. Kaplanoval je v Starem Trgu pri Poljanah, v Pre-Čini, Mirnej Peči, v Idriji celih 9 let in slednjič je bil župnik pri nas 33 let. ■ is.ïM
Bil je gospod mož, kakoršni dandanes bolj in bolj zginjajo. Vdan veri in narodu B celo dušo ! stanoviten in značajen kakor skala. Vnet za blagor svojih izročenih tako, da je pozabil sebe, da je stregel in pomagal drugim ; kolikorkrat je čepel starček teŠč v spovednici do 11. ure dopoldne. Koliko so prejeli ubožčeki iz njegove radodarne roké, ve le Vsegavedni v nebesih. Farna cerkev je prejela od njega za zvonove do 1000 glđ., koliko ona na Slinovci — in vže zadnja leta je dal gospod za popravo farovža, kojega uže več ni mogel zapustiti 500 gld. Kako pa je bil tudi Slovenec z dušo in telesom ne samo z jezikom, je pričala njegova obilna podpora, ki je bila vselej med prvimi darovi, koder koli se je pričelo kaj koristnega slovenskega. To pač ve „Slovenec", kojega je imel mnogo let naročeuega po dva iz-tisa, kojemu je poklonil nekaj lepih darov, dasi mu je nesrečna Banka Slovenija požrla precej s trudom pridobljenih novcev, to vejo druge družbe in koristne naprave. MarijaniŠču je poklonil v zadnjej volji vse svoje jako mnogoštevilne ia dragocene knjige. Škoda, da nimam časa, „Novice" pa ne prostora, da bi se reč bolj natanko popisala.
Pogreb je bil 26. junija, kakoršnega Kostanjevica še ni videla. Došlo je 17 duhovnov, počeštili so pokojnega vsi uradi, došel je celo iz Krškega g. okrajni glavar. Mesto je počeštilo svojega častnega meščana s tem, da ga je spremljala uniformirana mestna straža in godba. Vencev je bilo mnogo. Zlasti od šolarjev, deklet in žen, katerega so nosile tri črno oblečene gospo-dičine. Ob krsti so svetile pri sprevodu tudi črno oblečene gospodičine. Bil je eden glas, da tacega pogreba uže ni bilo dolgo in daleČ okrog. — A gospod pokojnik ga je pa tudi zaslužil v polnej meri, kakor je to dobro slikal preč. g. dekan dr. Strbenec v svojem prelepem govoru. Da, bil si
zlat mož, vrli pokojnik ! Bil si fari izgled v zdravju, bil si jej izgled v dve leti in čez trajajočem hudem trpljenju, bil si jej vsigdar čuječ varuh, goreč priprošnjik. — Bil si gostoljuben svojim so-bratom, vsacemu odkritosrčen svetovalec. B(ig Ti daj plačilo — nam pa Tebi podobnega naslednika !
Iz Zaplaza pri Čateži. — Od tú pač vže dolgo nismo niČ čitali v „Dol. Novicah". Naj bo torej za danes to-le:
Ravno letos v god sv. Petra in Pavla preteklo bode trideset let, kar je umrl tukajšnji čatežki župnik, g, Jurij Kobó, pisatelj in rodoljub slovenski. In po preteku teh dolgih let še sedaj nima svojega nagrobnega spomineka, kojega je gotovo zaslužil ta vrli mož! Kaj je temu krivo? Vsaj je bojda svojim dedičem zapustil precejšno imovino. Slovenci se sicer radi spominjajo mož, ki so o svojem času delovali v čast božjo iu za blagor naroda, a vendar mnogo je še pozabljenih» ki v hládnem grobu spé, kakor ravno ta. ítil je dober dušni pastir, a poleg tega je dopisovat marljivo v razne časnike, zlasti je priobčeval v „Novicah" svoje dobre spise, ter s tem dosti pripomogel slovenskemu slovstvu, ki se je jelo v onem času razvijati. Tako na primer je jako miČno opisal običaje svojih rojakov Belokraujcev, Vuzem (velikanoč) v Metliki itd.
Obširni životopis in njegovo delovanje je prinesel „Uč. Tovarišč" menda 1879. leta. Kot župnik služboval je tukaj dobra tri leta, 1855. do 1858. Napravil je v tem malem Času nov cerkveni stolp, in omislil mu tri nove zvonove; dal je blagosloviti romarsko kapelico, znano božjo pot na Záplazu, da se odslej v njej maSnje.
Naredil je tudi novo Šolsko poslopje 1857. Ï. z napisom nad vhodnimi vrati: „Pustite male k meni!" Isto leto pričelo se je privatno Šolsko mladino podučevati. — Bil je blagi pokojnik tudi izvrsten pridigar, kar ljudje že zdaj pripovedujejo. Zadnji njegov govor v god svetih apostolov bil je tako duhovito ognjevit, da je poslušalce navdal splošen jok ; a tim bolj je še ljudstvo vsklikovalo, ko gospod po govoru ni zamogel daritve sv. maàe dokončati ~ kajti pri oltarji padel je v omedle-vico, ter tako še isti dan zaspal r Gospodu/-—
Drage „Dol. Novice!" Ponesite torej ta glas tjeđoli v Belokrajino, kjer njegovi sorodniki gotovo še Živé ; morda jim omečite srca, da bi vsaj o tridesetletnici njegove smrti postavili dostojen spominek na grob vrlemu možu!	V—v.
Domaće vestK
(Presvetli cesar) je podaril za novo šolo na sv. Gori pri Litiji 150 gld.
(Premeščen) je v Novo Mesto e. kr. okrajni zdravnik g. dr. Ivan VavpotiČ.
(Učitelj) gosp. Valentin Zavrl pride iz Podgrada za učitelja v Stopiče.
(Novi občinski svetovalci) t Mokronogu bo gg. : Pižmoht (župan), Penca, Do-lenšek, Dev, PleskoviČ in Kovačič.
(V Dolu pri Zalogu) praznujejo 1. julija štiridesetletnico vladanja našega cesarja.
(401etnico cesarjevega vladanja) bode tuđi Novomesto kaj slovesno obhajalo; voljen je v ta namen poseben odsek. Za stavbo dekliške šole, ki naj se kar kmalo mogoče vrSi, določenih je 5000 gold.
(„Dolenjsko pevsko društvo") je priredilo v torek 26. junija v gostilni gospe E. Broneijeve pevski večer ter pelo meSane in raoške abore na BploSno zadovoljnost prav mnogo zbranega občinstva. V nedeljo 1. julija popoldne pa izleti omenjeno društvo z „Dolenjskim sokolom" v DruŽinskovas, kjer se bo prepevalo in telovadilo ter drugače zabavalo, vsled česar se nadejamo prav obile vdeležbe.
(Litijski pevci) gredo 8. t. m. v Zagorje.
(V Mokronogu) so napravili domači in bližnji godci in pevci zadnjo nedeljo veselico z lepo godbo in ubranim petjem.
(V Žužemberku) kegljajo na kegljišči g. Florijančiča za dobitke v korist ondotnemu bralnemu društvu, ki ima lepo Število Časnikov in lično sobo. Popotnik nam poroča, da se ondi posvetujejo nekateri domoljubi, da bi se za ta okraj osnovala potrebna posojilnica, in tako zaprla dobičkarija oderuhov, ki terjajo 30 odstotne obresti. Za novo požarno hrambo v Žužemberku nabirajo darove.
(Ka Toplicah) kegljajo topliški gostje TČaaih v korist šolske mladine, in sicer za nakup šolskega orodja. G. topliški vodja je pri vhodu v gozdič (park) napravil novo lopo. Letos je bilo ta že blizo 300 bolnikov in gostov.
(Trtna uŠ) se je v večji meri zopet pokazala, in sicer v Rodanih občine Telčji vrli v imomal,)skem okraju.
(Strela) je ubila Nežo Plut v Semiču, ko je stala pod visokim drevesom,
{■ L et in a) kaže dobro po Dolenjskem in drugod. Vreme je letos v obČe vgodno; zaduji fevB je palo dežja toliko, da ni več prelmde suSe. Seno 60 ljudje spravili večinoma v lepem vremena ; žita dobro stojé in trta je že odcvela pred kresom, grozdekov je sploh veliko. ZobaU smo tudi prav okusne čreSuje, kterih je velika množica.
(Dobra misel) se je te dni sprožila v družbi. Po svetu potuje vse polno agentov, ki floveku to in ono priporoČujejo in oskrbujejo. Takih agentov pa ni, ki bi požlahnena drevesca na spomlad ia v jeseni seboj vozih in na prodaj ponujali. Tudi takih ljudi bi bilo treba, ki bi
hodili od kmeta do kmeta in mu mlada drevesca požlahtnili, stara drevesca pa snažili in preceplje-vali. Tega dela naj bi se poprijeli izučeni učenci sadjarskih šol. To bi koristilo njim in kmetom.
(„O Dolenjskih Novicah") želi popotni prijatelj našega lista, ki ga je videl po svetu v mnogih kmečkih hišah, da bi prinašali še več novih poročil iz domafih krajev. To Je tudi naša želja; zato prosimo prijatelje ia zuance, da bi nam večkrat na kratko (na dopisnici) poročali, kar se novega pripeti, n, pr. o nesrečah, o spremembah pri uradnikih, duhovnikih, uSiteljih, Županih, šolskih svetih, o letini in več tacega.
(Bogat turek) v doljnih Podgradcih nekako dve uri od mesta Gradiške v Bosni bi rad dobil kacega kmtta iz Slovenskega, ki bi hotel obdelovati njegovo posestvo. Dobil bi lahko v obdelovanje zemlje kolikor bi hotel 150 do 200 tavžent kvadratnih metrov — in sicer njive, travnike in gozd; dalje stanovanje, gospodarsko poslopje eden par volov, dve ali tri švicarske krave, ovce in eden par konj za vprego. Mleko je kmetovo, ki se v mestu dobro preda. Od pridelkov plača kmet deseti del kot davek, tretji del posestniku — drugo ostane njemu. Tudi teleta so njegova. Za prvo leto mu dá posestnik seme brezplačno in tudi denarja, kar bi ga bilo morda potreba, da se to in uno napravi. Soseska mora pa tipričati, da je kmet pošten in delaven in da ima vsaj dva odrašena otroka, ki mu pomagata pri delu. Kmet si pridobi dalje na posestvu tudi pravico pri prodaji; to se upiše in zagotovi v gruntnih bukvah.
Potnino tje doli mora plačati sam, kedor bi bil sprejet, in ne dobi nikacega plačila.
Kedor bi bil pri volji to ponudbo sprejeti, naj se obrne pismeno na goBpoda „Oto Smola, vodja zemljiške knjige v bos. Gradiški. (Otto Smola, Grundbuchsfahrer in bosn. Gradiška.)
(Spisi Krištof Šmida) VIíL snopič (posl. P. Flor. Hrovat) izide te dni iu naj bode posebno priporočen za Šolska darila.
Razne vesti.
(Kako se obyartijo gnjilobe krompir, sadje itd.?) Jako izdaten in dober knp pripomoček, s kteiim so po kletih in podih krompir, grozdje, jabolka in liruške obvamjejo gnjilobe imamo v tem, da dotiCno prostore, preden potržcmo aadje in pospravimo krompir, Dapoltiimo nekoliko dni dobro z žvep-lenim parom. V ta namen zamašimo vsaj sè slamo dobro vee odprtine, Inknje in razpoke, v hram pa postavimo posodo, v ktori užgemo 30 do 40 gramov žvepla za vsakih lOôwt^ prostora. Na to zaprimo skrbno tndi vrata in prostor naj ostane nekoliko dui zaprt.
To delo nam je nektero krate ponoviti, kedar je dobro osušen krompir pospravljen, grozdje na niti narobe povcseno in ko so jabolka in hruške tako na, polieo položene, da se sad sadu ne dotika. Med enim
in drugim žvcplanjem pa treba prostor prezračiti. — Oe tako ravnamo, gotovo ee pospravljenega zdravega krompirja in sadja ne loti gnjiloba; u£e gujilt deli krompirja in grozdja pa eo posaàé; poijamičca gnjila jabolka in brnèke segojijejo sicer do konca, a gnji-loba se nu loti zdravega sadja.
*	(Živali trpinči vsak), ki Tolom jarin na vrat vprega, namesto da bi komat imeli kakor konj; konj in vol imata največjo moč v prsih, ne pa T glavi, kakor bedaki mislijo. Žival trpiučl: ki žive ribe v suba Lraniáča deva, da počasi hudo smrt storć. Kuharica: ki rake ali pol^o v mjzii vodi k ognju pristavi, namesto da bi jih hitro s kropom pomorila, ali ki živi ribi luskine 8trie> in živo v loncu k ognju pristavi, ati ki kurotino živo sknbe, ali prepočasi kri Bpusti, ali ki živim žabam zadoji del odreže; kožo odore in prednji del na pol Živ proô vrže, da v Imdih bolečinah počasi pogine. Živali trpinči, kdor ne more mimo kake živine iti, da bi jo ne sanil. Taka se največkrat psom godi, ki so nasi imjzvestejfli prijatelji. Ali kdor gnjezda podira, jajčika pomoČe, starki mladiče vzame, ati pa narobe stori, da potem revčki od lakote poginejo. Žívali trpinči: kdor za psi, mačkami, karetino itd. kamenje luČa, da jih rani, ali brez potrebo bolečine napravi ; veste to je vse greli.
*	(Biso 80 prepeljali) v mestu Brighton v severni Ameriki. Omenjena gostilna, sozidana na pol iz lesa in opeke na obrežju morja, izgubila je že pred par leti vsled podkopá morskih valov jeden paviljon (hodnik). Da se ne podplavi cela hiša, napravila sta 2 inženirja načrt, da se premakne na obrežje od morja. Gostilna je dolga 140?« in 45 m Široka, dve nadstropji visoka in 100.000 centov težka. — Podkopali so jo popolnoma, vzdvignili položili na 42 vozov, napravili 8Í v to potrebne železniške tire, vpregli, potem ko so vozove z debelimi vrvmi zvezali, 6 lokomotiv in tako 3. aprila t. 1. pomaknili vse brez poškodbe! F. Z.
(V državni službi) je v nalem cesarstvu brez ogrskega kraljestva 35.180 cesarskih uradnikov, 4864 pomožnih uradnikov, 14,29(3 služabnikov, 524 jetničarjev in jetniških paznikov, 7178 finančnih straž-nih stražnikov, blizo 4000 policajev na Dunaji in večjih mestih. — 2134 profesorjev in učiteljev na državnih šolah. — Vsi skupaj dobivajo iz državnih blagajnic plačila na leto 48 miljonov gold,
*	(Kobilica selka) uničuje letos v strašanskih množinah pridelke severne Afrike. Posebno v Algeriji je kmetovalcem obupati, ker jim preti velika lakota. Tudi na Ogrskem se prikazuje ta požrešna golazen in žuga pokončati vse zelenje, kjer obsede. Na južnem Ogrskem je ta golazen v velikih rojih že napadla nekatere kraje in požrla vse do golega. Kjer so bile prej lepe strni, tam sedaj neki tako izgleda, kakor da bi jih cele dni pasoča živina razteptala. Ubogi ljudje!
*	(Za 508 gld. kebrov.) V Gornjem Uoja-brunu na Nižje-Avstrijskem je dajala letos Umkajšna hranilnica za 1 liter nabranih kebrov i)0 2 kr. Nabiralo je kebre 1Í76 oseb, po večjem Šolarji in nabrali 80 skupaj 254 hI. (nad 800 mernikov) kebrov, za ktere so prejeli 508 gld. Nabrane kebre so seveda pokončali. To delo hranilnice je bilo paČ hvale in posnemanja vredno!
Sejmom na Dolenjskem:
Vjuliju: 2, v Novem mestn; 3. v Črnomlju; 4. v Velikem Gabru in KrSkemj 5. v
Žužemberku in Vidmu poleg Krke; 12. v Trebnjem; 17. v Metliki; 23. v liinah; 24. v Veliki Loki; 25. v Lukovcu; 26. v Višnji gori; 27. v Toplicah; 30. v Kostanjevioi in Smart-nem pri Litiji.
Žitna cena v Novem mestu 25. junija 1888.
Domače pšenice mcmik 2 gld. 15 kr., Debelače (koruze) 1 gld. 55 kr., Sorsico 1 gld, 75 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Ječmena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 85 kr.. Krompirja 65 kr.
Loterijslce srečke.
Trst 16. junija	34 74 47 65 19
Gradec 23. „	35 40 1 10 U
Za popravo hlîe katoltške družbe rokodelskih po-tnofinikov v Rudolfovem so darovali:
Og, Jakob Mikolifi 3 gld, SO kr., Iran Ptevaaii (sopet) 10 gld., KctmoaoTAQ duhoven (sopet) 10 gld., Anton Peiorlin (vnovič) 10 gld,, Simon Zadnik (zopot) 1 gld., ProSt Urli (vroviS) 20 gld. — Z TOïQino so porangftli od iiadiijííí broi-ploino : Iz OradiSia pri Topljictih: MeïiiarSiâ, Hron in Kulavio. Iz Vftlto vasi: Dnlar. Iz .Turkovo vasi: Dular. Iï Lok; Lavri6. Iz BrMjioa: Joleneo in Drenik. Iz Kandijo: Jiilcio , Mcînarlïii, Reoolj in "NVindisohor. Ie Novega Mudita; Koa, Boîii, Skabnrne, Mûdrcd, Boidol. Iz Eoittaujerioe bo pripuljalL semkaj aviiâi Jordan Andrej, O:;iinok, Iz Malnic: KriStof. Iz Dob: Kuhar. Dobrotniki ki so ga pripeljAii û KrSkđga — Kontanjovíce naznanimo v drugiS.
Za oltar M, B. v Vojnivasi poleg Črnamlja so poslali iz Kalifornije v Ameriki:
Iz Setniâke farer Jakob Kočevar iz Neatopíjovasi 7 g), 50 kr.; Martin Simoniô 3 gl 75 kr., Joiof Konda 5 gl, Anton, Martin in Jakob Konda, vsak 2 gl. 50 kr., t^i iz Osojnikft; Janez in Matija KambiŠ vsak 2 gl. 50 kr., is Oradaika; Jane» Malcriii iz Barfitovca 2 gl. 30 kr.; ^.Tozef Plut û Stariho-vega vrha 2 gl. 50 kr.; Jaooi l'aSîû iz Strokljnvca 1 gl. 25 kr. ; Martin Preiorn iz Khb5o 1 gl, 25 kr. — Ik Ćraoraoljfiko faro; Matija in Jožef KoĚovíir iz RuSotnovasi, vsak 2 glo, 50 kr. ; Janoz Malorlt 7 gl. 50 kr , Ana RoraSok 2 gl. 50 kr., oba iz Tojnovasi; Janoz Jerman 1 gl. 25 kr., Joief Jermaa 2 gl, 50 kr,, oba iz MibolovaBi,
y imonn cele naSâ ob£ine ao yaim blagim dobrotnikom gorcSe zahvaljujeva e priirčao ieljo, da bi jim Ijabi Bog hk pripro^njo preblaîoao Đovioo Marije atotorna povornil t iir-Ijenjl in pri Hmrti.
V	Vojnivasi dno 28. jonijii 1388.	[104]
Jaitef Materia, Joîef Pezdirec, kljn&arjo.
Zahvala!
Ostavivâi slnžbovanje v narodnem doma v Novem mestu štejem si y dolžuost, najtopleje zahvaliti ee slavneiua draŠtru novomeške čitalnice kakor tadi slavnemu dolenjskemu pevskemn društvu za vse dobrote, koje sem vžival tekom treh let in pol.
V	Novom mestn, dne 29. julija 1888.
[105]
Vaclav K Inde),
narodni sínja.
priporoča
razne knjige in molitvenik©
'	svoje in tuje zaloge
J. Krctjee,
[106]	v SoTen. mesta.
Zahvala.
v iraenn sTojom ÍQ sestre ranjcoga gojp, iupaika 1 duh. HvotoTftIoa
Janeza Lesjak-a,
Be záh valj ujem ta. preoliilno vdeložitev pri podobit r. gotipotla lupnika Tsetn oniiu, ki lo mn zadrgo iast tika-zali. T prTi Trati preioatiti duhoTÍčini. posebno veleô. g. di'jo. in deksBD Juriju âfeibeucu, blagorođn. goap «es. kr. okrstjnomu glavaiju Henriku Weiglein-u, vsem gg. nrađnikom, g. íiipann in obë zAetapn, mostnim dn-maîn, -niiteljatTii in Bolski mladeži, ki mu jo podarila prelepi Toneo, o. kr. priT. unif. meŠianski gardi, godbi ravno te gardo, Kostanjev i S kim goepioam in vsein drn* gim, ki so sè Avojo navzoínoetjo alt na kak drug naJïin izraaili pokojnomu svojo jjnbezon jn spoštovanje. Toj zahvali pridjati eo dřínem l6 Se xeljo in proiSnjo, naj obranijo blazoga gospoda vsi t spominu in naj jim bodo v molitev pTiporo&u.
V KostanjoTloi 27. roànika 138S.
1103]	ian Šega, kaplan.
Mu Mgms^m
Očitna dražba
iz proste roke bo 3. in 4. in Će bo treba tadi flo 5. lulija od 9. ure v jatru v
Prećini poleg Novega mesta v farOTŽu.
Prodajalo ae bo:
1.	Razno pobléno in kmetijsko orodje, sodi, toKovi, itd.
2.	GoTcja živina, konji, svinje, čebele.
3.	Kazno žito itd.
Kedor potrebuje takega blaga, ima priliko si ga kupiti.
Plača se sproiil	[102]
Prihodnji
sejm v Trebnjem bo
12. julija 1888.
[98]	Županstvo Trebenj.

Hiša,

išče službo 37 let star človek, oženjen, trdega zdravja, slovenskega, laškega in nemâkega jeslka, branja in pieanja zmožen. —• Več o tem ae zve pri vredništva „Dol. Novic".	[92—2]
ležeóa poleg glavne cesta Wizo Novega mesta,
obstoječa 12 dveh prostoruib eob, hleva, kleti in vrta, ae da v najem ali pa se tndi prodá. — KatanČneje so izvć pri poscstnici v [loi—I]
Kanđiji h. št. 3.
««Vit
Jože Strzelba v Ljubljani
kupuje vedno po naJviSji ceni:
ieSminjevo ïjnbje, jetemik, Cmeriko (telob), sladke ali šentjanžove koreninice, amikove rožice in razna druga zelišča.
WW' T Novem mestu «prejema blago iz prijaznosti gospn Marija Rohrinann. "Va

Kjo pové vredništvo „Dol. Novic". [99—1]
Miklavž Seaica,
izdelovalec godbenih Instrumentov v Rudolfovem,
priporoča se za vsakovrstna njegovi stroki pripadajoča dela; toplo ga priporočata gg. Franjo Kastelic st. in kapelnik Earol Langer, ktcrim jo mnogo v po-[100—1] polno aadovoljnost popravljal.
Prijetno stanovanje za poletje,
se oddá
na Dolenjskem, pol uro od St. Jerneja. Taisto obstoji iz sedem prostornih sob z vsim pohištvom in knhinjo, za vžitek je na razpolaganje vrt za sočivje in sadni vrt. ~ Tik pohištva je prijetna busta, — To stanovanje je tudi za dve družini pripravno, će ae z eno kuhinjo zadoToIé. — Pogoji ao ugodni, in se več o tem izvé pri vrednistvu „DoL Novic". [85—3]
Zavarovanje proti to8i
po najnižjih stalniii premijah,
pri Èomur se že naprej popusti polovica, oziroma tretjina premijo, tor BQ pobere le t slučaji, ko bi bilo treba plaievati fikodo, TspreJ**™»
zavarovalna-delniška družba
Franko-Hongroise.
Glavno agentstvo za Kranjsko v Ljubljani
na Marijnoni trgu èt. 2.	[82—3]
OaraudjsM zaklad nad 9 miljonw,
Dogodivěe 8e Škode se kulantno poizvedo in točno plačajo.
S plaiilom premije čaka so n!i ieljo, dokler houĚa íetev. Prosilci zu agenture obrnejo naj ao do glavno agenturo v Ljubljani, lustrukfijť i[i Jrii^'ť tiskovine, tako da laliko vsak »aiu narcii zaTaroïaliio poiiiidlid, raxpoâiUà oa žoljo ;!atitDn] in traoko.
Pazi naj se, kje se zavaruje. ^^^
Kranjske in nemške detelje,
očišCeno seuio predenea (žide), "VQ
preiijsU lips za ôetGljo in innilt
tako tudi
cement za zidanje vodnjakov
ae dobi pri Franu Kastelicu,
tr^oycn v B»ndUL
[33-7]	prlporo6a tudi
železnino in špecerijsko blago.
Odgovorni urednik, iidajatelj i» založnik 3. Krajett.
NuTomcBto. — Natisnil J. Krajeo.