NoN vYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA maj 1994 cena 140 SIT #št. 76 Pekarna mm % V' Ze eno leto z vami Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje :JJjJ Telefon : 855-558 Družina Kozina POŠTENO DELO SE VEDNO OBRESTUJE SAŠO HRIBAR -ZVEZDA VEČERA Zasedanje kočevske skupščine Ljudje in dogodki PREMALO GLASOV ZA NOVO VLADO Odmevi ODGOVOR BENJAMINA HENIGMANA NA HUDE OBTOŽBE IN ŽALITVE Prejeli smo PISMO EKOLOŠKO OSVEŠČENIH OBČANOV ULTRAMARATONEC V RIBNICI TO SE NE BI SMELO ZGODITI . . .. Nudimo vam: na zalogi - dobavo takoj za RENAULT 5, CLIO, TWINGO, R 19, LAGUNA kratke dobavne roke za vse ostale modele RENAULT omejeno zalogo vozil po stari ceni, STARO ZA NOVO rabljena vozila po ugodnih cenah z garancijo kredit ali leasing na 36 mesecev servis za vse znamke avtomobilov novo na servisu - programsko diagnostiko preme-optiko O C EN TER RUFAC CENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Iz naše ponudbe rabljenih avtomobilov z garancijo: R 5, 5v, metalna barva, 7/90,54.000 km 9.600 DEM R 5, 5V, 4/91, 42.000 km 10.500 DEM AX 11 FIRST 3V metalic 4/92 31.000 km 11.300 DEM Vljudno vabljeni v prodajni salon RENAULT: RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje, tel.854-042, 854-666, fax. 855-444 Del. čas: 7.30-12.00, 13.00-17.00, sob 9.00-12.00 RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA #tr KOVINOTEHNA 0 TQ/^OWIM A IffM/IMAD Re®ka C- 23, tel- 853'621' fax 851-613, del. čas od 8.00-18.00 I KCaUVINA KOVINAR Opekarska 41 a, tel. 861 064 sob. 8.00 12.00 Kočevska Reka 48, tel.800-043, del.čas: 6.30-14.30, sob. zap. KOTLI TAM STADLER tovarniška cena KROGELNI VENTILI KOVINA tovarniška cena RAZTEZALNE POSODE VARIŠ tovarniška cena POMIVALNI STROJ GORENJE PMS 603/ B60S 76.900 PRALNI STROJ PS 606 56.900 TELEVIZOR GORENJE WOYAGER S TELETEKSTOM STERERO zelo ugodno od VRTNA KOSILNICA S KOŠEM //jg MOŠKO GORSKO KOLO A ' VIDEOREKORDER GOLDSTAR 46.900 39.990 30.500 55.000 NUDIMO SE: servisne usluge za vodovod in centralno, dostavo na dom z možnostjo nakupa na kratoročni ali dolgoročni kredit, postavitev in montažo kotlov za centralno Bela tehnika in TV na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti., za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust! 5 J 5 UVODNIK Maj je za vse pesniške duše najlepši mesec v letu. In prav maja, ko vse brsti in se rojevajo ljubezni, so se pred tremi leti brez večjega medijskega pompa pojavile na trgu vaše in naše ^ NOVE NOVICE. 8. maja, na dan izida prve številke, smo imeli po ^ natanko treh letih v ribniškem ^ T V Športnem centru ŽUR OB TRETJI % S £ v £ OBLETNICI NOVIH NOVIC z osnovnim in edinim namenom: OSTANIMO PRIJATELJI. Prav zato smo se v zadnjem hipu odločili, da sprva mišljene '% vstopnine ne bomo vpeljali. Sami ' organizatorji smo imeli s pripravo ^ V < na prireditev toliko dela, da je žal^ v % V današnji časopis prišel k Vam z enotedensko zamudo. Zanjo se *\ vam iskreno opravičujemo še ® v posebej zato, ker te zamude % vnaprej nismo predvideli in Vam % je zato tudi nismo mogli vnaprej ® napovedati. ^ Da bi čim uspešneje štartali v ^ četrto leto, prosimo vse svoje ^ ® v bralce, da tudi sami sodelujete pri ^ *\ ustvarjanju časopisa s svojimi ^ - predlogi in kritikami. V uredništvu^ \ se trudimo, da bi približali Nove Sfy S v novice čim širšemu krogu bralcev, 8^ S\ saj ne nazadnje tako nam kot ^ vam ni in ne sme biti vseeno, kaj % % se dogaja na našem koncu. Še 8^ ^ posebej bi pozvali vas bralce, da 8 nam predlagate zanimive ljudi iz S\ vaše soseščine, za katere se vam zdi, da bi jih lahko v Novih fS^ novicah predstavili širši javnosti, \ UREDNICA ^ VSEBINA Obletnica...........................4-5 Nove novice so v ribniškem športnem centru uspešno proslavile tretjo obletnico izhajanja.Prisotnih je bilo precej ljudi, tudi takih, očem nevidnih, s previsokim intelektualnim nivoju. Ljudje in dogodki...................6-7 Ribničani so Mravljeta sprejeli gostoljubno, a dober glas ni šel v deveto vas..Legendarni rocker Pero Lovšin pa je s svojim nastopom skorajda zasenčil ultramaratonca Nove novičke...................................8-9 Feniksu se let ni posrečil Ribniški kulturni dogodki v maju Praznovali organizirano in vsak po svoje Črna kronika.................................10-11 Vlomilci na našem koncu so hipertkativni Umor Janje še vedno buri ribniške duhove Odmevi..........................................12 Benjamin Henigman odgovarja na hude obtožbe odbornika Lovšina Vaš intervju.................................14-16 Družina Kozina je na prvi pogled čisto običajna družina.. Dobro je vedeti..............................20-21 Ali je smreka naša ogrožena vrsta? NOVE ^ NovicE Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica : Darja D. Hafnar. Novinar in lektor : Stane Hafnar. Organizacija : Luxuria d.o.o.. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva : Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun : NOVE NOVICE 51310-685-1349. ik'ik ik ik ik'ik ik ik'ik ik ik ik ^ ik' itr 'A ^ ^ ^ ^ ^ ^ 'A' ^ 'A' ^ ^ ^ ^ 'rfr ^ ^ ^ ^ ik ik 'k 'k 'k k V nedeljo, 8.maja se je ob večernih urah v dvorani ribniškega športnega centra zgodila prireditev Ostanimo W '’k' prijatelji, kjer so NOVE NOVICE skupaj z audio studiom Le&Mo,blizu tisoč obiskovalci ter desetimi glasbenimi k ^ skupinami in solisti proslavile svojo tretjo obletnico. Glasbenike, ki so se odzvali povabilu, je zadnjih nekaj mesecev ^ a v posebni rubriki tega časopisa predstavljal vodja prireditve Marko Modrej, na pomoč pa mu je priskočila tudi a ” — ___c;--------_________________j_________i___yu_____.•?/.» ___Vi k A* k Katja Tomič, lanska kandidatka za miss Slovenije, osrednja gostja decemberske številke Novih novic. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ^ uStara glasbena mačka”, ansambla Mak in Obzorje, sta v živo dokazala, da se je s pomočjo bogatih izkušenj mogoče £ + hitro prilagoditi danim razmeram: velikosti prizorišča, tehnični opremi in predvsem raznovrstnemu okusu poslušalcev, k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ir Trojka Biserov je razpoloženju dodala piko na i z interpretacijo popularnih skladb, ki gredo hitro v ušesa ogrejejo dlani, štirih mladih vokalisti sicer različnih kočevskih že prijelo ime “PLETERSI”. skupin pa se je že po stilu in zahtevnosti petja k k k ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ★★★★★★★★★★★★★★★★ Ko jc Robertu Kožarju Prifarski muzikatje so s svojo muzikantko rešili čast nežnejšega spola na prireditvi, s svojimi melodičnimi p0d spretnimi prsti * skladbami pa so bili pravi balzam za uho, oko in zaigrala harmonika, je dušo...ozvočenja vred... veljala za cel ansambel... X-jr ir ir->r-*• ir tt-k--*•-jr Tr ir ir-*-*•-*• Tr Tr x Matej Košir kot da ni prišel iz Grosuplja, ampak naravnost iz Liverpoola. ★ Zvezda večera Sašo Hribar je pripeljal 'k * sabo moderatorje Oliverja Mlakarja, ★ Sandija Čolnika in + posadko radia Ga-Ga Janeza Dolinarja, "f Dolanca, Guz- ""f mana, Fanči in Martelanca, domače in I * tuje pevce Šijrerja, Ropreta, Smodeta, Co- j £ hena, Šavliča... ★ Vsi ti njegovi gostje so bili na tako vi- " £ sokem intelektualnem nivoju, da jih številni V ★ obiskovalci niso mogli zaznati v njihovi ? ^ fizični prisotnosti. Sašu zaradi visokega in- * telektualnega nivoja ni uspelo zaznati niti ^ j -k občinskih funkcionarjev, ki naj bi sedeli T * na skrajnem (fizično praznem) levem in Jv : Boštjan Pogorelc kot da ni r _________ ★ desnem robu tribun. Fizično prisotni (Z prišel iz bližnje Nemške ^ navadni smrtniki so se v teh in podobnih ^ ; vasi, ampak naivnost preko [ :■ v/y v,A,:- ■■■/'p ■■■(%' vV' 'f'Y yy ••yy yy -«/y. yy. -yy yy I~I?ibcifjCVlh StOSlfl HCSlcOtlCftO zabavah... y\jf Atlatika. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ S odra ški TOP LINE sc je profesionalnosti v glasbenem poslu naučil s £ spremljanjem Helene Blagne, zato so se potrudili tudi pri pokrivanju ★ tehnične plati prireditve. Njihov zvok spravi na noge prave rockerje ne ir glede na to, na katero podzvrst prisegajo. Javno se jim zahvljujemo za ★ tehnično pomoč in jih priporočamo vsem bodočim organizatorjem ir- podobnih prireditev, ki so po splošnem mnenju veliko preredka. Ravnateljica Gimnazije Kočevje Meta Kamšek je predstavila njihov razvojni sklad, ki je na Kočevskem že uveljavljen, v Ribnici pa je dobrodošla vsaka priložnost za širšo promocijo. Sponzorji prireditve: NAMA, trgovina Hani, trgovina Sv. Rok, trgovina Danica, Market -T, trgovina Zlati Klas, samopostrežba Briški, M-Jelka , cvetličarna Špela, frizerski in prodajni salon Angelika -K-fc-k-K * * *-K-fc-fc-K *-K-fc *-K-fc-fc-fc Tekaški maraton ULTRAMARATONEC MRAVUE V RIBNICI Dušan Mravlje, slovenski ultramaratonec, sicer doma iz Kranja, je 27. aprila, na dan upora, štartal iz Dobove z namenom, da bo do 8. maja, dneva zmage, pretekel vse slovenske pokrajine. Pot, ki si jo je zastavil Mravlje, je bila dolga 1200 km in ga je vodila tudi tako mimo ribniške kot tudi kočevske občine in skozi mesti sami. Ribničani so ga v petek, 6. maja pričakali okrog pol šestih popoldne. Prvi so ga pričakali mladi ribniški rokometaši v Gorenji vasi pri Ribnici in mali kos poti, do ribniškega gradu, pretekli skupaj z njim Tu, pred gradom, ga je pričakala ribniška godba, v gradu pa ga je pozdravil sam ribniški župan, g. France Mihelič, ki je med drugim povedal tudi, da bo z obiskom Mravljeta v Ribnico ime kraja ponešeno v širni svet. Glede na dejstvo, da so Mravljeta na njegovi poti spremljali številni novinarji iz radijskih in časopisnih hiš, bi se to zares lahko tudi zgodilo. Zal temu ni bilo tako, saj se razen lokalnega medijskega pompa praktično s promocijo Ribnice ni zgodilo prav nič pretresljivega. Še Slovenske novice, ki Mravljeta spremljajo na njegovi poti, so naslednji dan komaj omembe vredno omenile ime Ribnice na svoji sicer skoraj celostranski strani dolgi reportaži. Z drugimi kraji, skozi katere je ultramaratonca Mravljeta vodila pot, pa temu ni bilo tako. Predvsem so znali njihovi gostinci izkoristiti medijski pomp okrog Mravljeta in si za relativno majhne denarje zagotovili dobro reklamo in s tem tudi ne nazadnje dobro promocijo svojega kraja. Zakaj so ribniški podjetniki in gostinci izpustili tako lepo priložnost za svojo promocijo? Kot pokrovitelj prireditve je bila omenjena Obrtna zbornica Ribnica, vendar so žal časi taki, da se brez lastne angažiranosti in pripravljenosti nihče izven kraja ne bo posebej zavzel tako za posameznika kot tudi za sam kraj ne. Mravlje je tako v nedeljo, 8. maja, v Dobovi končal svoj dvanajstdnevni tekaški podvig, ki je bil eden njegovih najtežjih doslej. Okoli sto kilometrov na dan je pretekel ne glede na velike temperaturne razlike, kljub dežju in pripeki. Po tistem, ko je lani dvakrat pretekel Slovenijo po dveh diagonalah (Alpe- Jadran-220 km, Moravske toplice-Portorož - 340 km), je letošnji tek krona vseh. Mravlje je v Ribnici povedal, da je za njegove podvige potrebna velika notranja moč, saj ne zaužije toliko kot porabi, zato takšnih podvigov zares ne bi priporočil vsakomur. Povedal je še, da pripravlja maraton po Ameriki in da se mu kljub svojim skoraj dvainštiridesetim letom tekaška kondicija še krepi, saj iz leta v leto lažje teče. Nekaj večerov po navdušnem sprejemu Mravljeta v gradu je bilo mogoče po cestah opaziti večje skupine navdušenih tekačev,to pa so bili tudi najboljši možni praktični učinki promocije njegovih dosežkov. D.D.H. V Sprtni zvezi so maratončev prihod izkoristili za dvig športne kulture med mladimi, zato so se med občudovalci našli tudi posnemovalci... j Znani ribniški rojaki v ROCKER PERO LOVŠIN V GRADU inuli petek, 6. maja, se je po svečanem sprejemu ultramaratonca Mravljeta v ribniškem gradu zgodil za vse ljubitelje dobre rock glasbe še en pomemben spektakel. Na precej načetem odru gradu se je namreč z mikrofonom v roki okrog 18. ure pojavil Pero Lovšin, brez dvoma eda naših največjih rockerskih zvezd, naj omenimo le njegove Pankrte, pa Sokole in zdajšnje Viteze okrogle mize. Lovšina je ribniška mladina sprejela tako, kot se za zvezdo takega formata tudi spodobi, z burnim aplavzom in navdušenjem, ki je Perota skoraj spravilo na kolena, saj so ga mladostniki obkolili na odru, se prerivali za njegove fotografije s podpisi...Pero se je komaj obdržal na nogah, pa kljub gneči vztrajal na odru in se podpisoval najprej na svoje fotografije, ko pa je le-teh zmanjkalo, pa kar na jakne, kavbojke, majice in roke občudovalcev... Ko smo ga le uspeli dobesedno odvleči na stran, nam je povedal, da v Ribnico zelo rad pride in je imel tu pred leti že kar nekaj nastopov. Na naš kraj je vezan še posebej po rodbinski liniji, saj je njegov oče doma iz Dolenjih Lazov, pa tudi na vidend, ki ga ima njegova družina na Velikih Poljanah, se večkrat odpravi. Sicer pa je bil Pero tistega dne v ribniškem gradu s svojo družino: ženo, trinajstletno hčerko in enajstletnim sinom. Pero, ki je sicer po stroki novinar (diplomiran), je zaposlen na Stopu, svojo novinarsko kariero pa je začel na Brazdah. Povedal je, da sta se z ženo spoznala na bivši FSPN in da je tudi žena diplomantka te fakultete (sicer smer politologija). Kljub temu, da ima rad dekleta, ostaja zvest svoji družini... Na vprašanje, zakaj ’ukine’ svoj bend prav takrat, ko je le-ta najbolj uspešen (spomnimo se prav legendarnih Pankrtov in Sokolov!), je povedal, da ni bilo za razdor teh skupin nobenih pomembnih razlogov - niso se razšli zaradi denarja ali kakega drugega spora -preprosto so se naveličali igrati v takšni sestavi... D. D. H. Peter Lovšin je kot legendarni rocker skorajda zasenčil športnika in ultramaratonca Dušana Mravljeta. V času od 10.5. do 22.5. 1994 vam ponujamo naslednje filme in vas vabimo na ogled: ZEMLJEVID ČLOVEŠKEGA SRCA (ljubezenska drama) režija:Vincent Ward ^ igrajo: Anne Porilland, Patrick Bergin LETO NASILJA (kriminalka) režija: John Frankenheimer igrajo: Sharon Stone, Valerija Golino, Andrev McCarthy ŽIVI (ameriška pustolovska drama po resničnih dogodkih po letalski nesreči v Andih!) režija: Frank Marshall igrajo: Ethan Hawke, Vincent Spano, Josh Hamilton MRS. DOUBTFIRE - OČKA V KRILU ( družinska komedija - evropska in ameriška uspešnica!) režija: Chris Coiumbus igrajo:Robin Williams, Sally Field, Pierce Benosman j Stara Cerkev, Mrtvice FENIKSU SE LET NI POSREČIL O Ani Dejanovič Jankovič in njeni želji po odprtju disca v Mrtvicah smo pred kratkim že pisali. O tem, zakaj je podjetnica leta 1992 samo leto dni po podelitvi tega laskavega in ne nazadnje tudi obvezujočega priznanja spremenila svoje poslovne načrte in se preusmerila v popolnoma drugo dejavnost, so se prav v zadnjem času razpisali naši številni mediji. Tudi ljubljanski TV Tednik je skušal raziskati in prikazati slovenski javnosti, kaj se je dogajalo in se še dogaja v zakulisju obrti Feniks in podjetja Feniks Marketing d.o.o., katera je ga. Dejanovič Jankovič vodila in ju še vodi. Ana Dejanovič Jankovič je lata 1986 kot samostojna obrtnica ustanovila obrtno delavnico za izdelovanje predmetov iz tekstila, preslikavanje j tkanin in izdelovanje vzorcev za 'prenosni tisk z imenom Feniks. Leta T990 je ustanovila še podjetje Feniks Marketing d.o.o., ki se je prav tako ukvarjalo s tekstilom in modno konfekcijo, izdelovalo pa je predvsem varovalne jopiče, zaščitne delovne obleke in zaščitne prevleke za avtomobile. Glavni razlog za podelitev laskavega naslova podjetnice leta je bil ta, da je bilo v letu 1992 v podjetju Feniks Marketing zaposlenih 49 ljudi, kar je bilo daleč največ od povprečnega števila ostalih desetih finalistk, ki je zneslo okrog deset delavcev. Že za časa podelitve priznanja pa je bil že dober mesec dni blokiran račun njenega podjetja. Za to bi moral vedeti marsikdo, a so vsi o tem molčali. In dejansko je šlo po tistem s podjetjem Feniks Marketing samo še navzdol. Vzpostavljena je bila posojilna veriga med novogoriškim Hitom, Feniksom Marketingom in novogoriškim Sal-com. V tej verigi se za Feniks ni vse izteklo tako, kot bi se moralo. Dolg Feniksa je naraščal in da bi se jih rešil, se je posluževal raznih finančnih transakcij, predvsem poslovanje mimo žiro računa. Inšpekcija je med drugim ugotovila tudi, da se gotovina ni polagala na žiroračun Feniksa marketinga pri SDK, kot bi se morala. Uporabljala se je tudi za poravnavo milijonskih obveznosti podjetja mimo žiroračuna, ne glede na to, da plačilo med podjetji ne sme presegati 25 tisoč SIT. SDK je tudi opozorila, da posojilni posli s tujino niso registrirani pri banki Slovenije in da ’izvor prejete gotovine ni bil pojasnjen’. V svetu in pri nas je v navadi, da podjetje, ki najame posojilo, v tujini, odobreno posojilo dobi tako, da ga tuja banka nakaže njegovi. Za vsak tak posel mora vedeti osrednja banka že zaradi nadzora nad morebitnim pretakanjem 'umazanega denarja’. Kreditiranje Feniksa Marketinga iz tujine, ki je potekalo kar v kovčkih, pa opozarja na hude težave pri nadzoru nad deviznim poslovanjem naših podjetij, ki ga opravlja devizni inšpektorat pri ministrstvu za finance. Kot je znano, nadzoruje nekaj tisoč podjetij le nekaj več kot deset deviznih inšpektorjev in nobeden od njih ni vstopil v Feniks Marketing pred prihodom inšpekcije SDK. Feniks Marketing je ob ustanovitvi leta 1990 pri pristojnih kočevskih občinskih organih vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Občinska inšpekcija je po ogledu prizidka, kjer je bilo podjetje, ugotovila, da prizidek nima uporabnega dovoljenja kot poslovni prostor, in vlogo podjetja zavrnila. Kljub temu je podjetje naslednja tri leta nemoteno poslovalo... Od kočevske vlade je podjetje dobilo 2,8 milijona SIT, s tem denarjem pa bi moralo do junija lani zaposliti 18 delavcev. Inšpekcija je glede tega denarja davkoplačevalcev ugotovila, da občinska vlada, ki je odgovorna za nadzor nad porabo dodeljenega denarja, do oktobra lani, torej tri mesece po izteku pogodbenega roka za namensko porabo denarja, še ni opravila kontrole in zato tudi ni nič ukrenila. Veliko bolj kot občinski denar je problematičnih 12 milijonov SIT republiških nepovratnih sredstev. 6 milijonov SIT je podjetje dobilo od ministrstva za delo na podlagi podpisane pogodbe, ki je določala, da mora Feniks Marketing najkasneje v treh mesecih po podpisu za nedoločen čas zaposliti 40 brezposelnih. Hkrati je pogodba določala, da mora podjetje, če ne bo izpolnilo pogodbenih zahtev, denar vrniti najkasneje sedem mesecev po podpisu pogodbe. Ker je podjetje v navedenem roku zaposlilo namesto 40 le 6 delavcev, bi moralo do 13. maja denar vrniti v proračun. To pa se ni zgodilo, saj ministrstvo za delo ni vztrajalo pri izpolnjevanju pogodbe, torej vrnitvi sredstev, ampak je julija podjetju odobrilo še dodatnih 6 milijonov SIT za sofinanciranje 40 delovnih mest. Še bolj zanimivo pa je dejanje ministstva za delo: namesto da bi denar nakazali na žiro račun podjetja (prosilca), so nakazili preostalih 6 milijonov SIT na žiroračun obratovalnice Feniks. Inšpekcija SDK je iz tega sklepala, da so bila sredstva nakazana na napačen žiro račun z očitnim namenom, da denar ne pride na žiro račun blokiranega podjetja, s čimer se je direktorici podjetja omogočilo, da je z namenskimi sredstvi razpolagala po svoji presoji. O odnosu podjetja do svojih delavk smo pisali v eni prejšnjih številk, naj za konec zapišemo le še podatek, da bi po besedah predsednika kočevske vlade v odstopu morali za sanacijo Feniksa Marketinga zagotoviti do 200 tisoč mark kapitala. Ob vse večji gospodarski in socialni krizi na našem koncu kljub vsemu Kočevje resnično potrebuje - ustrezno lokacijo za disco... Darja D. Hafnar vir Mladina št. 1 S/3, maj 1994 ZMAGO JERAJ RAZSTAVLJA V MIKLOVI HIŠI V petek, 22 aprila je bila v Miklovi hiši otvoritev razstave slik Zmaga Jeraja, umetnika in njegova dela pa je predstavila prof. Breda Ilich-Klančnik, Kustosinja moderne galerije. KULTURNI DOGODKI V RIBNICI V MESECU MAJU Studio za ples Celje - Plesni teater IGEN gostuje s predstavo SMEŠKO MED ČRKAMI v četrtek, 19. maja 1994 dopoldne v TVD Partizanu. Predstava je namenjena bralnim značkarjem od 1. - 4. razreda kot nagrada za osvojeno značko. V petek, 20. maja 1994 bo ob 20.30 v TVD Partizanu predstava z naslovom RAGLJA SPET REGLJA...v monodrami igralke Mete Vranič. 3. V soboto, 21. maja 1994 bo ob 20.30 v Miklovi hiši predstavitev knjige Ivana Sivca PESEM JE SONCE. To je biografija pevca Toneta Kozlevčarja. Na predstavitvi bodo sodelovali Ivan Sivec, Tone Kozlevčar, Jožica Kolišnik, Miha Dovžan in Ribniški oktet. V knjižnici Miklove hiše in v vseh knjižnicah se je začel mednarodni knjižni kviz na temo Knjiga v prostem času s podnaslovom Branje v družinskem krogu. Kviz je namenjen otrokom od 10. do 14. leta. RIBNICA PO TV V Preddvoru, vasi pod Storžičem, so 6.maja predstavili kulturno-turistično promocijski projekt z naslovom Slovenski šopek. Na njem so se predstavili z lastnim kulturno-turističnim programom Ribnica, Mozirje, Izola in Preddvor. Vsak kraj je imel na voljo tudi 20 minut televizijskega programa, ki so ga Ribničani zapolnili s predstavitvijo folklornih zanimivosti. VEČER KOCEVARSKIH PESMI V petek, 6. maja je Muzej Kočevje zaključil večmesečno razstavo o zapuščini Kočevarskih Nemcev z nastopom Kočevarskega pevskega zbora Sing und Trachtengruppe der Gottscher Landsmanshaft in Klagenfurt. Večer so zaključili še s pokušino kočevarskih jedi. ELEONORINO JAMO OSVETLILI Z NOVIM AGREGATOM V nedeljo, 8. maja je planinsko društvo Kočevje preiskusilo nov agregat v znani Eleonorini jami nad pragozdom Strmec, ki je bila tako prvič osvetljena v celoti in ne samo po posameznih delih z baterijami. Prisotni so bili tako priča lepemu pogledu na z naravnimi pojavi bogato obdarjeni jami z jezercem, žal pa so ugotovili tudi primere vandalizma, zaradi katerih se planinci zavzemajo za to, da bi jamo zavarovali z vrati. Agregat, ki ga je planincem podaril Elektro Kočevje s pomočjo nekaterih poslovnih partnerjev, so v jami namestili le za promocijo, saj je namenjen planinskemu domu v pri Jelenovem studencu. PRAZNOVALI ORGANIZIRANO IN VSAK PO SVOJE Na Kočevskem je tradicija prvomajskega kresovanja še vedno zelo živa, k čemer je letos prispevalo tudi toplejše vreme. Mlaje je bilo zaslediti v Petrini, Štalcerjih, Dolgi vasi in Kočevski Reki, Slovenska vas pa iz kresovanja že po trdiciji na pravi vaški dogodek leta, o katerem se govori še dolgo. Meščani Kočevja so množično romali k brunarici v Dolgo vas, kjer je območna organizacija ZLSD pripravila tudi kulturni program z osrednjo gostjo Sonjo Lokarjevo. Večje kresove so zakurili z lesom, na kopici manjših skorajda v vsakem zaselku pa so se žal še vedno pojavljale avtomobilske gume, ki več dni zasmrajajo okolico s škodljivim dimom. Manj spontanosti kot pri praznovanju prvega maja pa je, kot kaže, prisotno pri praznovanju državnega praznika Dneva upora. Ker je v Kočevju prišlo do nesporazuma, kdo je pristojen organizirati proslavo, so kočevski borci zaman čakali na ploščadi, da bo prišla Delavska godba. Predsednik njihove organizacije je zato pripravljeni govor prebral kar po radiu. KMETIJSKA ZADRUGA OBNOVILA BIFE M-Kmctijsko gozdarska zadruga Ribnica je v pritličju stavbe na Seškovi obnovila bife, ki je bil po 15 letih potreben večjih posegov tudi zaradi zahtev inšpekcije. Posodobljen videz, razširitev s separeji in kvalitetna oprema sta veljali 8 miljonov SIT, sredstva pa je deloma prispeval tudi poslovni sistem Mercator. Gradbena dela je opravilo domače podjetje Grafit s podizvajalci, bife pa je opremilo podjetje Jolys iz Iga. Ribniška zadruga ima namen posodobiti še trgovino z mesnico, nekatere prostore v notranjosti pa oddati v najem za lokale, ki bi se vključili v dosedanjo ponudbo. I CRNA KRONIKA NovVcE št. 76 VLOMILCI NA DELU 15. aprila je Z.C.. obvestil ribniško policijsko postajo, da je bilo preko noči vlomljeno v kočo na Sv. Ani skozi podstrešno okno. Iz prenosne kovinske blagajne je vzel 1.500 SIT, vse drugo pa je ostalo nedotaknjeno. Izginuli BMW, o katerem smo pisali že v prejšnjih Novicah, ni prišel daleč. Nespretnemu vozniku, ki si ga je “sposodil” brez lastnikove vednosti, je ušel iz kontrole že nekaj minut po prijavi in zletel s ceste na Bregu pri Ribnici. Osumljencu, ki sicer zanika tatvino vozila, so kriminalisti odvzeli vzorce oblačil in jih primerjajo z vzorci, ki so ostali na sedežu vozila. V noči na 27. april so policisti pri iskanju pobeglega morilca našli v koči pri Francetovi jami sledi vloma. Poklicali so upravnika, ki je ugotovil, da so iz notranjosti izginile radio-komponente, vredne 40 do 50.000 SIT. Gre za utemljene sume, da je storilec vseh omenjenih primerov ista oseba, ki je osumljena tudi umora. 29. aprila dopoldne so prijavili vlom v prodajalno Tijana v Komercialnem centru Ideal. Neznanec je prišel v notranjost skozi okno, ki naj bi ga bila pozabila zvečer zapreti prodajalka. Registerska blagajna je točno zabeležila čas odpiranja le-te:28. 4. ob 22.33 uri. Blagajna je bila prazna, storilec pa je odšel praznih rok po isti poti.. 30. aprila sta ribniška policista na obhodu prišla do podatka, da sta se dva Roma sumljivo obnašala okrog parkiranega avtomobila pred diskoteko Jutro. Roma sta vlom kmalu priznala. Sele ko sta vrnila ukradene predmete in denar, je lastnica avta v lokalu sploh izvedela, kaj se zunaj dogaja z njeno lastnino. V noči na S.maj je bilo ob 2.uri zjutraj vlomljeno v prodajalno na kočevski tržnici. Izginila sta dva pladna jajc, deset zavitkov piškotov in vklopna ura v skupni vrednosti preko 100.000 SIT. Pri preiskavi je bilo prisotnih nekaj objestnih mladoletnikov, ki se je nedostojno vedla do policistov in kršila prometne predpise. Zoper njih bo podan predlog sodniku za prekrške. 8. maja je Z.M. iz Brega naznanila izginotje avtoradia iz parkiranega vozila. Vlomilec se je očitno specializiral na akustiko, saj so bile v vozilu še čekovne blanke ter tenis lopar. MLADOLETNIKI KAZNOVANI Z ZAČASNIM ODVZEMOM MOTORNEGA KOLESA Mladoletnikom, ki večkrat zapored kršijo prometne predpise in ki jim ne zaležejo niti ukori sodnika za prekrške, lahko policisti po zakonu začasno za 6 mesecev zasežejo prevozno sredstvo. Tako so konec aprila storili dvema ribniškima mladoletnikoma, po šestih mesecih pa se nabere tolikšna ležarina, da skoraj doseže vrednost zaseženega motornega kolesa. PREHITELA, POTEM PA ZAPRLA POT 30. aprila je voznica A.D. med vožnjo iz Ribnice proti Kočevju v Goriči vasi najprej prehitela voznika kolesa z motorjem M.J., takoj zatem pa zavijala v desno z magistralne ceste na stranski odcep. Mopedist je bočno trčil v vozilo in si zlomil golen ter poškodoval po glavi in rokah. OTROKA VRGLO ČEZ AVTO 1. maja je imel srečo v nesreči 7. letni S.M. iz Ribnice. S kolesom se je iz Prečne ulice pripeljal neposredno pred vozilo, ki ga je L.I. vozil iz Trubarjeve proti Šeškovi. Kolo je obležalo pod kolesi vozila, otroka pa je odbilo čez vozilo tako, da je dobil le sledove poškodb. Kljub temu so ga za nekaj časa odopeljali na opazovanje v UB KG V Ljubljano. ZALEGLA ŠELE GROŽNJA S PIŠTOLO 2. maja se je v Kočevju zgodil incident, v katerem je skupina okrog 20 Romov do take mere ogrozila policista, da je moral za lastno zaščito zagroziti s pištolo. Začelo se je tako, da je mladoleti Rom najprej nadlegoval občanko, ki ga je takoj prijavila na policijo. V prvi intervenciji se je skril, potem pa je nadaljeval še z napadi na moža in sina. Policista sta ponovno intervenirala, vendar se je mladoletnik pravočasno skril in se ponovno prilkazal šele, ko se je odločil obračunati tudi s policistoma. V dogajanje se je vključila tudi večja skupina Romov, ki je enega od policistov pritisnila ob zid. Romi so se razšli šele, ko je na svetlo potegnil pištolo. “SEKAL” OVINEK 1. maja je imel manj sreče preveč korajžni voznik kolesa z motorjem P.B., ki je v Brežah zvozil ovinek po nepravem delu cestišča v trenutku, ko se je nasproti po pravi strani pripeljal voznik osebnega avtomobila A.I.. Mopedist P.B je utrpel hude poškodbe: zlom goleni in udarec v glavo, zato je bil odpeljan v UB KG. EKSPLOZIV NA DREVESU 6. maja je prijavil precej nenavadno najdbo Z.D. Na krošnji drevesa pri Inlesu je našel vrečko, v kateri je bilo 21 palic eksploziva amonal, težko dva kg. Ker poleg ni bilo zažigalnih naprav in ker je bila veja v primerni višini tudi za priročni obešalnik, bi lahko šlo za pozabljivost kakšnega gradbenega delavca. ODPELJAL HLODOVINO Brez posebnega truda je prišel do zaslužka neznanec, ki je iz področja Rajndol-Podlesje odpeljal 12 do 15 m3 hlodovine. M-KG je oškodoval za 130.000 SIT. Umor v Ribnici TO SE NE BI SMELO ZGODITI... V Ribnici je le nekaj korakov pred njenim domom malo po polnoči 27.4.1994 ugasnilo življenje mladega dekleta, domačinke JANJE ANGELOVSKI, rojene ŠMALC. Zločin, ki ga je zakrivil 37 letni BOJAN OMERZA, je pretresel in razburil vso ribniško javnost. Umor iz ljubosumja? Morda iz obupa? Iz materialnih nagibov (streha nad glavo)? Le kaj se je dogajalo v Bojanu tistega trenutka, ko je na skrajno okruten način z nožem vzel življenje svoji Janji? Res, da je bila Janja njegovo bivše dekle, a očitno se zadeva z bivšo v Bojanu ni prijela. Ali pa se je prijela tako dobesedno, da je hotel narediti Janjo bivšo za vse in za večno? Ko se v človeku porodijo mračne in patološke misli, se jih težko znebi. In v Bojanu so se takšne misli zbirale že kar nekaj časa pred usodnim dogodkom. Mar jih je znal tako dobro skriti, da ni tega nihče pravočasno opazil? Brezumna tragičnost dogodka je še toliko večja ob dejstvu, da so bili o Bojanovih krvavih namenih seznanjeni vsi, ki bi morali - pa kdove zakaj niso -pomagati. Ne samo, da je Bojan Janjo večkrat pretepal in poniževal, prav pred kratkim ji je tudi stregel po življenju, pa se je takrat prav po naključju zadeva iztekla srečno, ko se je mimo pripeljala policijska patrulja in pomagala nesrečnemu mlademu dekletu. Policaji so oddali kazensko ovadbo tožilstvu in prav te dni bo bila na kočevskem sodišču obravnava o tem prekršku. Pa mar je bil to res le 'prekršek’? Je mar to običajno, da ti nekdo odkrito streže po življenju, pa je kljub temu podana le ovadba in je nevaren človek na prostosti? So naši zakoni res narejeni po meri ljudi in ali je na tak način pri nas človek res varen? Mar ni človekovo življenje naša največja in najvišja vrednota? Janjin oče, strt od bolečine, pravi:" Celo njegovi starši pokličejo policijo, kadar se približa domu. Tudi nam je ves čas grozil, ženo je nekoč celo davil. Nad hčerko se je izživljal na grozljive načine...Ves čas sem hodil na policijo, da bi ga zaprli, pa nič. Le zapišite, da jo ima na vesti policija, ker ga ni zaprla." Janjini starši so se bali najhujšega in O NESREČI POVEDALA PO PRIHODU IZ ŠOLE K.J. iz Kočevja je 6. maja zvečer sporočila na kočevsko policijo, da je njeno vnukinjo na poti v šolo pri gasilnem domu na Roški pri vključevanju v promet zadel neznani voznik ki je potem, ko ni ugotovil nobenih poškodb, odpeljal naprej, vnukinja pa odšla v šolo. Ko je zvečer prišla domov in povedala za nesrečo, so jo zaradi sledov poškodb odpeljali na zdravniški pregled. so jo hodili celo stražit pred njeno stanovanje. Kriminalist Jože Poštrak pripoveduje:" Razumemo bolečino svojcev, vendar je treba vedeti, da policija ne more odrejati zapora. Storili smo vse, kar je bilo • v naši moči, j in zoper Bojana Omerzo vselej takoj ukrepali. Ker so se zadeve ponavljale, smo se obrnili _ tudi na socialno službo. Nekajkrat je bil kaznovan, a le denarno, saj je šlo do pred kratkim le za prekrške zoper javni red in mir. Letos smo zaradi ponavljajočih se prekrškov zoper njega vložili več kazenskih ovadb zaradi nasilništva nad dekletom, a zadeve še niso prišle na sodišče. V zadnjih dneh smo ga ovadili tudi zaradi dveh vlomov v gozdni koči, sumimo pa ga še odvzema avtomobila. Zadnjo ovadbo zaradi nasilniškega obnašanja smo podali pred dvema tednoma, ko je Janjo pretepel po tistem, ko je vdrl v stanovanje." Po okrutnem umoru Janje Angelovski ima vsak svojo razlago, nobena pa nima toliko tehtnosti in razumnosti v sebi, da bi lahko staršem in vsem prizadetim lahko odgovorila na vprašanje, ki se človeku nehote zastavlja: Je mar Janja res MORALA UMRETI? Mar je res kdo lahko pričakoval, da se bo sama znala in zmogla ubraniti pred nasilnežem, ki ji je stregel po življenju? Mar je kdo lahko računal na to, da jo bodo ubranili betežni starši ali sosedje ali kdorkoli? Janja Angelovski ni imela lahkega življenja. Za svoja mlada leta je iskusila veliko preveč življenske grenkobe. Vedno znova se je skušala postaviti na noge, se otresti življenskih tegob, ki so se kar lepile nanjo. Hotela se je izboriti za svojo sončno stran življenja, saj je bilo senc v njenem življenju že tako preveč...Zdaj se Janja ne bori več z življenjem. Na ribniškem pokopališču je našla svoj večni mir. Njeni najbližji pa se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je bila tako kruto umorjena in da ni bilo storjenega dovolj za preprečitev tragedije. Kajti zanje velja le eno: JANJI SE TO NE BI SMELO ZGODITI. D. D. H. OBRAČUN NA CESTI 5.maja je prijavil na kočevski policiji, da ga je na Trati udaril neznanec. Ker naj bi mu izsilil prednost, je zapeljal z vozilom predenj in ga po izstopu iz avtomobila udaril. Ugotovili so, da je popularno vlogo cestnega nasinika odigral S.D.. ODMEVI NovYcE št. 76 r— — — — — — — — — — — — — — — — — — —— — — — — — — —i Benjamin Henigman I ODGOVOR NA HUDE OBTOŽBE ŽALITVE IN ! PODTIKANJA NA RAČUN MENE, MOJEGA DOBREGA \ IMENA IN UGLEDA, KI JIH ŠIRI ODBORNIK LOVŠIN V prejšnji številki Novih novic je bilo na sedmi strani pod rubriko Aktualno objavljeno delegatsko vprašanje - pobuda - predlog z naslovom "Gusarske" akcije g. Benjamina Henigmana, na prvi strani. Kot formalni avtor pobude je podpisani odbornik skupščine občine Ribnica, Franc Lovšin širši javnosti verjetno bolj znan kot ustanovitelj Gibanja za občo demokracijo (GOD). Na zazačetku se mi zdi potrebno pojasniti, da je bilo navedeno delegatsko vprašanje javno postavljeno na zadnjem zasedanju SO Ribnica, 13. aprila. Takoj zatem sem na hude obtožbe, žalitve in podtikanja na račun mene, mojega dobrega imena in ugleda, ki jih širi odbornik Lovšin podal tudi ustno obrazložitev. Tega mi kot občinskemu odborniku niti ne bi bilo treba, saj se vprašanja in pobude rešujejo in dogovori pripravljajo v Izvršnem svetu skupščine. Delegatsko vprašanje - pobude je na svoji seji 29.3.1994 obravnavalo tudi predsedtvo skupščine Ribnice, ki v odgovorih na zastavljena vprašanja ne podpira vsebine pobude in ocenjuje, da je skupščina nepristojna... V nadaljevanju želim bralcem pojasniti, da sem družbo Donit Pletilnica Sodražica v letu 1992 od 18. novembra 1992 dalje vodil in odgovarjal za poslovanje kot vršilec dolžnosti direktorja. Donit Pletilnica d. o. o. pa je tako kot celoten DONIT od 17. oktobra 1992 v začasni 100% lasti Sklada RS za razvoj, se pravi državna firma. Za direktorja sem bil imenovan na osnovi predloženega dokumenta "Analiza stanja s predlogom ukrepov za sanacijo Donit Pletilnice", se pravi sanacijskega programa. Upravni odbor družbe je sprejel program sanacije in določil izredno kratek rok do 30. aprila 1993 za realizacijo finančne, organizacijsko - tehnične in kadrovske ureditve družbe. V primeru da cilji sanacije ne uspevajo, bo lastnik družbe Koržetov sklad" zahteval stečajni postopek. Moram poudariti, da je podjetje uspešno izvedlo sanacijo, kar mi je ob tej priliki z zadovoljstvom povedati ribniški javnosti. Jasno pa postaja, da ta dejstva zelo molijo nekatere, mogoče tudi g. Lovšina, ki so pričakovali propad firme. O hitrem propadu so pred časom pisali tudi časopisi. Moram poudariti, da je bila v letu 1992, pred mojim imenovanjem, ustvarjena ogromna izguba. Izkoristek kapacitet je bil minimalen, večina proizvodnih delavcev pa cele mesece na čakanju na delo doma. V primeru, da ne bi pričeli uresničevati sanacijskega programa takoj, bi podjetje dejansko propadlo. Očitki po zlorabi političnega položaja so milorečeno smešni, saj sem bil kot direktor imenovan v težkih trenutkih odločitev v družbi, slab mesec dni pred volitvami. Izvolitev pa bi lahko izkoristil za takojšnjo razrešitev s funkcije vodenja družbe, če bi mi bilo po skoraj devetih letih dela v Donitu vseeno. Vesel sem, da se je sanacija družbe v skladu s takratnimi ocenami pokazala za pravilno in uspešno. Donit Pletilnica je ena redkih gospodarskih družb v občini Ribnica, ki je resno pristopila z lastnimi močmi in znanjem k reševanju preživetja in odpiranju možnosti za bodoče uspešno poslovanje. Danes pa, sicer kot poslanec, kateremu ni vseeno za gospodarstvo in uspešen razvoj ribniške doline, lahko povem, da družba Donit Pletilnica Sodražica sedaj uspešno posluje, redno izplačuje plače in je za letos celo že izplačala del regresa za letni dopust. Družba uspešno izvaža večino proizvodnje na konvertibilne zahodne trge. Izvoz je tako v dobrem letu in pol porastel za trikrat, izkoristek kapacitet je nekajkrat vežji, zagotovljena so prepotrebna delovna mesta. Predlagatelju pobude, g. Lovšinu svetujem, da se vsaj malo zamisli nad svojim političnim delovanjem, izrabo prvih demokratičnih volitev na listi DEMOS in izdajo stranke slovenskih krščanskih demokratov. SKD je zapustil konec leta 1991, sedaj pa se sam, kot predstavnik stranke GOD, ki ni sodelovala na občinskih volitvah 1990 neupravičeno okorišča z denarnimi sredstvi, kar je verjetno tudi razlog za ukrepanje ustreznih organov, na katere se ta gospod tako rad sklicuje. Naj ob koncu namesto zaključka izrazim veliko skrb in razočaranje nad razpletom v podjetjih Eurotrans, Konfekta...Še posebej pa v Riko-ju, kjer izmed več kot tisoč zaposlenimi niso uspeli formirati uspešne "GUSARSKE EKIPE", katera bi z dejansko ’osušitvijo’ republiškega proračuna z več kot 100 milijoni tolarjev zagotovila vsaj minimalno sofinanciranje več sto presežnih delavcev, ki sedaj preko občinskega sindikata tožijo svojo firmo za sredstva ki so bila namenjena njim. Epilog v teh podjetjih pa je stečaj in celo možna likvidacija dejavnosti. Toda to ne moti nobenega dušebrižnika, kot je kot kaže g. Lovšin. Očitno ga ne moti tragedija tisoč ljudi, moti pa ga uspešno podjetje, vendar le zaradi posameznika, ki ga hoče onemogočiti, takšnega scenarija si Donit Pletilnica ni dovolila, hkrati pa z vsemi zaposlenimi in bivšimi zaposlenimi razen bivšim direktorjem v času sanacije, ni bila v nobenem delovnopravnem sporu. Naj čisto ob koncu v eventuelni polemiki na to temo delegatskega vprašanja - političnega linčanja, bralcem prihranim skrb, da bi še dodatno javno odgovarjal na to temo. Prepričan sem da v pravni državi h kateri velika večina državljanov teži in si jo v celoti želi, obstajajo drugi mehanizmi, katerih se bom nenazadnje moral poslužiti tudi sam. S spoštovanjem! Benjamin Henigman NovicE AKTUALNO I št. 76 Zasedanje kočevske skupščine 4. maja PREMALO GLASOV ZA NOVO VLADO, A SOGLASNO PROTI KOČEVSKEMU NARODNEMU PARKU Na seji kočevske skupščine 21. aprila, kjer so na pobudo sedmih poslancev nameravali glasovati o razrešitvi kočevskega izvršnega sveta, je na splošno presnečenje ponudil odstop predsednik Alojz Petek, o čemer smo kočevske bralce Novih novic obvestili že naslednji dan s posebno prilogo časopisa. Ker so poslanci ponujeni odstop sprejeli in hkrati izglasovali mandatarja za sestavo nove vlade Vincenca Janšo, je le ta na isti seji predstavil člane nove vlade, ki naj bi jih potrdili skupaj s programom vlade na naslednji seji 4. maja. Tega dne so o predlaganih članih vlade res glasovali, vendar nihče razen mandatarja ni dobil potrebne večine 38 glasov. Glede na to, da je bila mandatarjeva ekipa sestavljena večinoma iz poslancev in drugih vidnih predstvnikov kočevskega političnega in gospodarskega življenja, je malo verjetno., da bi Janša ponovno skušal sestaviti izvršni svet in zanj poskušal dobiti skupščinsko večino. Zato bo po vsej verjetnosti poskus zamenjave vlade ostal na pol poti, dosedanji člani vključno s predsednikom Petkom v odstopu pa bodo svoje delo opravljali naprej, kot da do poskusa zamenjave oz. odstopa sploh ni prišlo. Izvršni svet namreč pospešeno pripravlja letošnji občinski proračun, poslanci pa nameravajo na posebni seji med sabo razčistiti, za kakšno obliko zaščite Kočevske se bodo zavzemali tudi navzven. Pri tem bodo izhajali iz na seji že sprejetega sklepa, da so proti najstrožji obliki zaščite, t.i. narodnemu parku. V razpravi pred glasovanjem o članih novega izvršnega sveta, ki naj bi ga po predlogu mandatrja Janše sestavljali Marjeta Kamšek (šolstvo in kultura), Aloj Košir (promet in zveze, notranje zadeve in obramba), Jože Hobič (revitalizacija), Anton Starc (gozdarstvo), Franc Bartolome (turizem in stanovanjsko gospodarstvo), Stane Pogorelec (drobno gospodarstvo), Marko Rovan (obča uprava in inšpekcijske službe), Stane Mlakar (kmetijstvo), Bojan Kocjan (ekologija), so nasprotniki zamenjave očitali mandatarju in ostalim občinskim funkcionarjem “napoleonstvo” zaradi zadrževanja večih funkcij v eni osebi. Med novimi člani vlade pa naj bi bilo tudi kar sedem poslancev občinske skupščine. Kljub temu, da v razpravi na program ali predlagane člane ni bilo drugih bistvenih pripomb, so na tihem glasovanju vsi kandidati za člane vlade dobili od dva do deset glasov premalo za izvolitev. Mandatar je po izjavah, da gre predvsem za politiko in ne za strokovnost ter da je IS vodil lani katastrofalno politiko ( mad drugim naj bi 164 miljonov sredstev neporabljenih prenesel v novo obračunsko leto), zapustil sejo. Alojz Petek je krivdo za neporabljen proračunski denar naprtil skupščini, ki ni pravočasno sprejela lanskega proračuna, letošnjega pa je skupščinska komisija tudi že označila za “solato”. Predsednik skupščine Mihael Petrovič se je odločno uprl takšnemu omalovaževanju skupščinskega dela, zato je Petek v repliki predvsem okrivil družbenopolitični zbor. Kakorkoli že, vse kaže, da bo zaradi nezmožnosti skupščine, da zamenja IS, le ta kljub oznaki “v odstopu” še naprej opravljal vse delo kot doslej, vključno s ponovno predložitvijo letošnjega proračuna v skupščinsko proceduro. Kljub temu, da se je glasovanje o članih IS zavleklo v pozne večerne ure, so poslanci razvili polemiko tudi na temo, kašno obliko zaščite bi bila morala biti deležna kočevska pokrajina. Izzvala jih je pobuda skupine republiških poslancev, da se predlaga za Kočevsko najvišja stopnja zakonske zaščiter -narodni park z utemeljitvijo, da bi morala Slovenija imeti po evropskih merilih vsaj 20 % zaščitenih površin in ne samo 7%, kot jih ima sedaj. V razpravi se je pokazalo, da sta se v Kočevju izoblikovali podjetniška in naravovarstvena struja, vendar sta vsaj v skupščini dosegli konsenz, da sta proti narodnemu parku. Sprejet skupščinski sklep bi moral biti zadostna varovalka, da se mimo izražene volje Kočevja v Ljubljani ne bo mogla sprejeti nobena odločitev z zakonsko močjo. Ker skupščina še nikdar ni sprejela enotnega stališča do parkovne zaščite (strokovne podlage in promocijo zaščite pod delovnim naslovom “naravni” park je prevzel GG in odbor, ki nima kljub predsedniku odbora v hkratni vlogi župana nobenih uradnih občinskih pooblastil) naj bi to storila na prihodnjem zasedanju. Ker večina poslancev ne zaupa v politično nevtralnost raznih strokovnjakov iz vladnih in naravovarstvenih inštitucij in ker se o tem vprašanju ne bi radi prepirali pred njihovimi očmi, bodo poslanci na zasedanje povabili le kočevske poznavalce te problematike. Po tem, katera struja bo v rapravi in glasovanju prepričljivejša, se bo vodila tudi politika IS, posredno pa tudi slovenska vladna politika do večno specifičnega kočevskega področja. Stane Hafnar Družina Kozina POŠTENO DELO OBRESTUJE SE VEDNO Družina Kozina iz Ribnice je na prvi pogled čisto običajna družina. Mama Majda in oče Jože sta zaposlena™ otroka obiskujeta osnovno šolo - sin Mitja sedmi razred, mlajša Anja pa petega. Majda in Jože pa se razlikujeta od marsikaterih zakoncev po svojem odnosu do dela, družine, odgovornosti do življenja samega. Živita namreč tako, kakor si vsak od nas lahko le želi - kljub skoraj dvajsetletnemu zakonskemu stažu sta še vedno partnerja v pravem pomenu besede. Za odnos, v katerem imata partnerja enako odgovornost tako do otrok kot do družine, je potrebna posebna življenska zrelost. Morda je prav to tista formula življenske uspešnosti, katere merilo niso materialne dobrine, ampak predvsem uspešnost na delovnem in zasebnem področju. Delo, ki ga rad opravljaš, je dandanašnje težje dobiti kot najti šivanko v senu. Majda in Jože pa to imata. Pa ne zato, ker jima je padel z neba. Zanj sta se sama izborila. Oba. *Sta oba Ribničana? Jože: Sem pristen Ribničan in naša rodovina sega 300 let nazaj. Razen študijskih let sem večino svojega življenja prebil v Ribnici, pa še za časa šolanja sem se v glavnem pogosto vračal domov. Sicer pa sva bila pri hiši dva sinova in tako imam mlajšega brata Dareta, ki tudi živi in dela v Ribnici. Majda: Od rojstva sem živela v Ortneku, kjer so imeli starši gostilno. Pa to ni bila čisto navadna gostilna, saj so k nam hodili mladi od blizu in daleč. Ob sobotah in nedeljah smo imeli mladi plese ob gramofonu in večkrat je kdo zaigral na harmoniko... Bili so res nepozabno lepi časi, ko se svet še ni vrtel s tako naglico kot zdaj. Tudi za mlade je bilo takrat lepše kot danes, ko poznajo za zabavo le še disco...Sicer pa imam še tri sestre, ja, tri dekleta smo bila torej pri hiši godna za možitev (starejša Draga je bila takrat že poročena). ^Razdalja do Ortneka očitno ni bila ovira... Majda: Mladi so prihajali iz vseh bližnjih in dalnjih krajev. Ribniški in sodraški fantje so bili v glavnem neproblematični gostje, kar pa ni držalo za fante iz Strug in Roba. Le-ti so se vedno spričkali med seboj, se na koncu še stepli in marsikateri stol je šel na kosce...So pa vedno poravnali storjeno škodo. Zaradi gostilne naša družina ni nikoli trpela, prav nasprotno. Zelo lepi spomini me vežejo na tiste čase in mislim, da tudi sestre čutijo tako. Ena od sester je ostala doma in si v Ortneku ustvarila družino. Ona tudi nadaljuje tradicijo naše gostilne in danes ima preurejeno v okrepčevalnico. Jože: Fantje iz Ribnice smo se večkrat, v zgodnjih jutranjih urah, po končanem plesu kar peš po progi odpravili proti domu v Ribnico. Prav zabavno je bilo hoditi po progi... Majda: Je bilo že vredno truda, saj smo bila v Ortneku sama ’fejst’ dekleta... Jože: ...in zato se je pri njih tudi zbiralo toliko mladih. Midva z Majdo sva se spoznala klasično slovensko po Prešernu : ko sem jo zagledal, jo do dandanes še nisem spustil izpred oči, ha,ha,ha...No, malo heca mora biti, malo pa je tudi res...Res sem jo spoznal pri njih doma, ko sem se enkrat prav slučajno znašel v njihovi gostilni. Prav zavoljo Majde sem postal pri njih vsakodnevni gost in po petih letih poznanstva sva se tudi uradno vzela. Majda: Ko sva se spoznala, sem bila še najstnica, stara kakih šestnajst let. Jože je sedem let starejši od mene in to mi je prišlo še kako prav, saj mi je marsikdaj pomagal pri učenju. Od vedno sem si želela postati frizerka in po končanem šolanju v Ljubljani sem se tudi zaposlila v Ljubljani... *...takrat sta bila že poročena... Jože: Kmalu po zaključku Majdinega šolanja sva se vzela in živela leto dni pri Majdinihh starših v Ortneku. Sam sem bil takrat že zaposlen na ribniškem ITPP-ju in prek firme sem dobil stanovanje, v katerem živimo še danes... Majda: Sama sem se zaradi družine, predvsem zaradi rojstva otroka, zaposlila v Ribnici pri Tomažu Sulentiču, pri katerem sem delala deset let. Bil pa je ta kolektiv tako dober, da sem z velikim veselje hodila v službo prav sleherni dan...Tudi danes, po petih letih, odkar sem na svojem, imamo z bivšim kolektivom dobre odnose in lahkorečem, da je Tomaž eden najboljših frizerjev pri nas. Pravi mojster svoje obrti... *Za seboj imata kar pestre delovne izkušnje. ./aže.'Delati sem začel v kočevskem Melaminu, bil potem na ribniškem ITPP šest let, pa se potem zaposlil v ljubljanskem PAP-u in se vsakodnevno vozil na relaciji Ribnica-Ljubljana in obratno. Zdaj sem na kočevskem Melaminu že deset let varnostni inženir, hkrati pa sem tudipredsednik sindikata na Melaminu. Zamenjal sem kar nekaj služb, pa mi ni žal. Vsaka mi je nekaj dala, seveda tu mislim na strokovno področje. Kjerkoli sem delal, se nisem nikoli kregal ali zapuščal za seboj razne zamere. Rad imam čiste in poštene odnose med ljudmi nasploh, tako tudi med sodelavci, pa naj bodo nadrejeni ali podrejeni. Sploh pa mislim,da sem imel glede firm v svojem življenju kar dosti sreče, saj sem vedno delal v okolju, kjer so vladali pošteni odnosi in smo sc dobro razumeli. Tudi za Melamin trdim, da smo ena redkih slovenskih neskorumpiranih, torej zdravih firm, na čelu z direktorjem g.Kozincem, ki je izredno pošten in fer človek in ima tudi vse ostale odlike, ki so nujno potrebne za dobro vodenje slehernega podjetja, predvsem strokovne. Majdah Ljubljani, pa tudi kasneje v Ribnici, sem si tudi sama pridobila, tako kot Jože, ogromno izkušenj v stroki, ki jo opravljam. Tudi glede kolektiva nisem imela nikoli kakih težav, posebej pri Tomažu smo se zelo lepo razumeli med seboj. Za samostojno opravljanje svoje stroke sem se dolgo odločala in tehtala za in proti. Zame je bil to nedvomno zelo velik izziv, tako po strokovni in organizacijski plati kot po karakterno človeški. Pred petimi leti je bilo praktično nemogoče dobiti prostor za opravljanje frizerske dejavnosti v centru Ribnice. Dandanes je v tem pogledu precej laže. Kljub oddaljenosti sem se odločila za sedanjo lokacijo salona Lady v spodnjih prostorih Dallasa v Ložinah. Se danes mi ni žal za to odločitev, saj se ne nazadnje človek dokazuje z delom in če si dober v svoji stroki, boš gotovo uspel. Hvaležna sem g. Tušku za podporo od samega začetka in za njegov petletni fer odnos tako do mene kot do lokala samega. *Jože zadnje čase si se politično angažiral, čeprav nisi bil prej dolga leta v nobeni stranki. Kako to? Res sc dolga leta s politiko nisem hotel aktivno ukvarjati, čeprav sem jo pozorno spremljal. V zadnjem času pa me je spravilo v akcijo na politično področje dejstvo, da na našem koncu prav zeva praznina, prav bode v oči potreba po stranki, ki jo na državnem nivoju vodi g.Janez Janša. Najprej sem hotel stranko le pripeljati na naš konec. Ko pa sem se že toliko angažiral okrog tega, se je bilo potem, ko je bilo praktično že vse speljano in smo konec marca stranko tudi uradno ustanovili, težko umakniti. Tako je bilo praktično normalno nadaljevanje mojega dela tudi to, da so me izvolili za predsednika ribniške SDSS. *Si ob obilici dela doma in v službi najdeta čas tudi za druge dejavnosti? Jože: Dolga leta sem aktiven v slovenski teritorialni obrambi. Po novem nosim čin stotnika (prej je bil to čin kapetana). Tudi med slovenskim osamosvajanjem sem bil aktiven. Moja skrita ljubezen pa je slikarstvo in enkrat kasneje, če prej ne, pa v penziji, se mu bom resno posvetil. Zelo se zanimam tudi za astrologijo in numerologijo in marsikomu sem izdelal astrološko ali numerološko karto. Tudi za prijatelje vedno najdem čas, saj sem zelo družaben človek. Seveda pa je večina mojega prostega časa posvečena predvsem družini. Otroka, predvsem Anja, me še zelo potrebujeta in v popoldanskem času, ko Majda dela, jima skušam nadomestiti mamo in očeta hkrati. nadaljevnje s prejšnje strani Majda: Poleg službe, ki me skoraj popolnoma okupira, in družine si težko najdem še čas za kak hobi. Pred kratkim sem dobila še dodatno zadolžitev, saj so me izvolili za predsednico kočevske sekcije frizerjev. V stroki, s katero se ukvarjam, je potrebno biti nenehno na tekočem z modnimi trendi, zato so obiski raznih sejmov skoraj nujni. Prav pred kratkim sem se vrnila iz Bologne, kjer so bili prikazani vsi modni trendi za letošnje leto. Ukvarjam se tudi s prodajo in predstavljanjem kozmetike Avon in tudi to mi pobere precej časa. Kadar pa sem doma, se posvetim družini. Sicer sem tudi sama zelo družaben človek, včasih pa le potrebujem svoj mir ob dobri knjigi. *Kako pa otroka sprejemata vajino veliko angažiranost? Majda: Anja in Mitja sta zelo samostojna. Čeprav še vedno zahtevata celega človeka, se znata tudi sama zamotiti in poskrbeti tudi za našega kodra Bonija. Res pa je, da si brez Jožeta ne znam predstavljat, kako bi vse skupaj zmogla. Jože je dober oče in mož in nasploh človek, ki mi vedno stoji ob strani in mi pomaga, kjer le more, tako v družini kot tudi na poslovnem področju. Jože: Najina otroka sta navajena, da svoje obveznosti sama postorita, če pa pride do kakršnekoli krize, jima oba z Majdo rada preskočiva na pomoč. Pri nas doma vlada najbolj razvita stopnja demokracija, kar si jo lahko predstvaljam. To kar dobro funkcionira in mislim, da je v družini možno edino na tak način, poln tolerance in razumevanja, ustvariti harmoničen odnos, ki izpolni človeka. Vsi člani naše družine se nenehno trudimo, da ta odnos ohranjamo. Če se kdaj kaj zalomi, pa se na demokratičen način pomenimo o problemu in ga skupaj skušamo odpraviti ali vsaj omiliti. Zavedati se moramo, da problemi so in bodo vedno prisotni. Darja D. Hafnar Projekt Revit / PREDSTAVLJEN REVIT KATOLOG PROJEKT RIBNICA V torek, 3. maja, je prof. dr. Anton Haue z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru predstavil v Ribnici program Revit oz. katalog kot zaključno fazo timskega dela. Ta vsebuje vizijo strateško razvojnih področij s predstavitvijo konkretnih subjektov in njihovih projektov, ki se bodo v naslednjih fazah pojavili v različnih informacijskih bazah. Revit katalog je izšel na 130 straneh v slovenskem in nemškem jeziku, prek gospodarske zbornice pa bo razposlan tudi gospodarskim subjektom na Bavarskem. Podatki o ponudbi ribniškega gospodarstva bodo vnešeni tudi v računalniški sistem CIS pri gospodarski zbornici in bodo tako dostopni najširšemu krogu uprabnikov. Kakorkoli se vse to sliši visoko strokovno, je katalog pravzaprav čisto konkreten zbir podatkov o posameznih podjetjih in obrtnikih iz ribniške občine, ki so pokazali vsaj tolikšen interes, da so se odzvali vabilu k sodelovanju. Edini kriterij za brezplačno uvrstitev v katalog je bila ocena, da je dejavnost vsaj potencialno zanimiva za morebitne zunanje poslovne partnerje ali tržišča. Čeprav se avtorji projekta zavedajo, da je konkretno poslovno sodelovanje s tujino odvisno od poslovnega dogovora med poslovnimi partnerji, bi si želeli spremljati tudi tovrstne rezultate projekta. To pa ne bo mogoče vse dotlej, dokler se enkraten projek ne bo razvil v razvojno agencijo, ki bi delovala tudi kot inkubator majhnih podjetij. Občinski organ, ki je bil koordinator med fakulteto in ribniškimi gospodrskimi subjekti, te vloge niti kadrovsko niti strokovno ne more opravljati v zadovoljivi meri. Prvi odmevi na katlog so v Ribnici precej različni, saj se marsikdo šele sedaj sprašuje, kako to, da ni s svojo ponubo, imenom in naslovom uvrščen vanj tako kot morda njegov poslovni partner ali celo konkurent. Avtorji projekta zatrjujejo, da bo za uvrstitev v katalog ponudbe še dovolj priložnosti, problem pa se ponovno pojavlja v tem, da ni stalne razvojne službe, ki bi skrbela za ažuriranje podatkov. Eden izmed praktičnih rezultatov kataloga bi moral biti torej tudi zametek razvojne službe, ki bi v ribniškem prostoru imela svoje mesto ne glede na število novih občin . TEKMOVANJE V ZNANJU IZ PROMETA V ribniški osnovni šoli je bilo 9. maja občinsko tekmovanje vseh treh šol v znanju iz prometa, ki se ga je udeležilo 11 tekmovalcev. Ocenjevalo se je teoritično znanje, vožnja po mestu ter vožnja po poligonu. Rezultati: 1. mesto Damjan Cvar, Sodražica (brez kazenskih točk) 2. mesto Miha Puželj, Sodražica 3. mesto Igor Lakota, Ribnica Občinski prvak bo tekmoval naslednjo soboto na državnem prvenstvu v Murski Soboti. št. 76 NOVICE PREJELI SMO \ PISMO EKLOŠKO OSVEŠČENIH OBČANOV KOČEVJA Spoštovani! Kot ekološko osveščenega občana, ki hkrati ljubi neokrnjeno naravo na Kočevskem, Vas seznanjamo, da so bili opravljeni določeni ogledi, ki kažejo na to, da želi tuje podjetje v Kočevju odkupiti del proizvodnih prostorov ITAS-a v stečaju, ki so še naprodaj in kakor smo seznanjeni, v teh prostorih vpeljati proizvodnjo, predvsem pa skladiščenje svinčevih akumulatorskih baterij za potrebe avtomobilske industrije srednje in vzhodne Evrope. Kljub samo laičnemu poznavanju vpliva tovrstne industrije na okolje se zavedamo, da taka proizvodnja tudi ob ustreznih varnostnih ukrepih predstavlja za naše okolje hudo grožnjo, katere obseg je zaradi kraškega področja verjetno še širši, kot si ga sedaj lahko zamislimo. Seznanjeni smo, da je isto podjetje že večkrat neuspešno poskušalo najti na slovenskih tleh primerno lokacijo za svojo proizvodnjo, predvsem še na relaciji Koper - Ljubljana - Novo mesto. Ministrstvo za okolje in prostor - natančneje Zavod za varstvo okolja in prostor - je že v letu 1993 izdalo negativno mnenje za odpiranje nove lokacije za tovrstno proizvodnjo. Proizvodnja in skladiščenje svinčevih akumulatorjev predstavljata kljub ustreznim ukrepom v zvezi z varovanjem okolja proti emisijam škodljivih snovi, ki veljajo v Evropski uniji in ki bi jih proizvajalec morda zagotavljal, določeno dodatno obremenitev okolja in potencialno nevarnost za okolje. To nam potrjujejo izkušnje, ki jih v Sloveniji že imamo, saj na Slovenskem že delujeta dva obrata s tovrstno proizvodnjo in sicer sta to podjetji TAB v Mežici (kjer ravno sedaj poteka sanacija in čiščenje odpadnih voda, ki ga sofinancira tudi republika Slovenija) ter VESNA v Mariboru. Dodatno k temu pa je pričakovati, da bo v kratkem zakonska obveza vsakega proizvajalca akumulatorskih baterij tudi njihova reciklaža, ki bi jo kot svojo obvezo moral sprejeti tudi morebitni proizvajalec v Kočevju. Res si prebivalci Kočevske v večini verjetno ne želimo, da bi Kočevska postala narodni park z vsemi omejitvami, ki jih bi takšen status predstaavljal za nas in za razvoj naše občine, povsem pa smo prepričani in zahtevamo, da se stori vse, da ne postane naša občina pribežališče nevarnih in drugje nezaželjenih tehnologij. Bojimo se, da prej navedeno mnenje Ministrstva za okolje in prostor v primeru lokacije te proizvodnje na našem področju ne bo tako odločno odklonilno kot je bilo v primeru predlagane lokacije te proizvodnje na področju Ljubljane, zato menimo, da smo občani sami tisti, ki se moramo odločno upreti in preprečiti morebitni poseg in vpliv na naše življensko okolje. Zato sodimo, da je danes še čas, da vsi, ki nam je kaj do zdravega življenja v Kočevju in okolici, zahtevamo, da se prepreči "dejstvo izvršenega" in tako ne bomo kasneje prisiljeni pod pritiskom dejstev pristajati na nekaj, kar bi v primeru pravočasne informiranosti zavrnili. Skratka, tudi Vas naprošamo, da po svojih močeh prispevate, da bi Kočevska ostala oaza sorazmerne neokrnjene narave za vse Slovence, ki pa bi kljub temu omogočala njenim prebivalcem zaposlitev in dostojno življenje svojim prebivalcem. Lepo Vas pozdravlja skupina nevplivnih občanov, ki bi rada živela in delala v zdravem okolju. Mali oglasi: Prodam kozmetično opremo za kozmetični atelje. Tel: 860-340, v večernih urah. Prodam mladiče, nemške ovčarje, z rodovnikom, odličnih in visoko šolanih staršev. Tel.: 864-074 Nudim inštrukcije iz matematike in računalništva za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 860-343. Vjrmtiajjtjci jmčeis&/<> M tono '• inatu'ii'tafi maja J!) 74, So-mo fthobla-viJi- 20. , o&letnico niatuto' v to/Soto, J J Janija -/.9 94 v '■ (fv\til»i' v/(c v tJaf/i mii A fttočeO/mm oS 20. uti. ‘latijeni üu/i jtooj prodaja in montaža toplotne tehnike => vse vrste installacij => pooblaščeni servis oljnih goničev Libelo, Joanes itd. krmilne regulacije First električnega orodja varilnih aparatov => varčevalna tehnika in prihranek pri prometnem davku Al ¥ z e « J. t v a m j e E i i k T a o Naprav STORITVENO PODJETJE ^profesional d.o.o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Reška 25fnovil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. Canon Olivetti Hiter in kaliteten servis - prodajo-fotokopirnih strojev RICOH, CANON IN OLIVETTI za ribniško - kočevsko področje Vam nudi biroj? Jože Sivec, Velike Lašče, teilfax 789-239 REIVIIH d.o.o. podjetje za gradbeno ključavničarstvo Izvajamo vse vrste gradbeno ključavničarskih storitev izdelujemo kovinske konstrukcije, ograje, kovinska vrata, zaščitne okenske rešetke in kovinske stopnice projektiramo in montiramo centralne kurjave in solarne sisteme z vašim ali našim materialom ^Gorenje 72, 61332 Stara Cerkev, tel. 853-952 > Gimnazija Kočevje 38. MATEMATIČNO TEKMOVANJE SREDNJEŠOLCEV SLOVENIJE V sobto in nedeljo, 23. in 24. aprila, je kočevska Gimnazija gostila 162 mladih matematikov, ki so se zbrali na 38. matematičnem tekmovanju srednješolcev Slovenije. Posebej za to priložnost so pripravili poseben bilten s predstavitvijo svoje šole in mislimi učencev o matematiki, s predstavitvijo celotne Kočevske po zgodovinski, demografski in biološki plati in seveda z vsemi tekmovalnimi nalogami- vključno z rešitvami. Tekmovanje pa je bilo hkrati tudi priložnost za družabni dogodek, saj so udeleženci v Kočevju tudi prenočevali. Uradna razglasitev rezultatov z zaključkom državnega tekmovanja je bila v nedeljo dopoldne. Kljub temu, da se kočevski dijaki niso uspeli prebiti do najvišjih mest, je bila že sama organizacija prireditve velik prispevek k promociji ne samo gimnazije, temveč celotne Kočevske. Večina učencev je prišla z gimnazij in tehničnih šol, saj so bili kriteriji za uvrtitev na državno tekmovanje že na regijskih dosegljivi res le najboljšim. Zares se je začelo v soboto dopoldne, ko so med 9. in 13. uro reševali res zahtevne naloge. Po kosilu je prišel na vrsto družabni del programa: potovanje v Osilnico in ogled kočevskih pragozdov. Ob vrnitvi so že izvedeli za neuradne rezultate, ki pa niso vplivali na razpoloženje na večernem plesu v hotelu Pugled. Posebej so najbrž razveselili 6 najboljših letošnjih državnih matematikov, ki so jih po njihovih dosežkih izbrali za olipijado matematikov, ki bo letos v - Hong Kongu. Tekmovalci so se reševanja nalog lotili skrajno resno, vrh večmesečnih trdih priprav. saj je bilo tekmovnje samo Naloga iz tekmovanja za pokušino (1. letnik): Vsak izmed učencev nekega razreda je s počitnic poslal po eno razglednico desetim sošolcem. . Dokaži, da sta vsaj dva sošolca pisala dnig drugemu. Rešitev: Oglejmo si vse neurejene pare (t.j. dvoelementne množice), ki jih lahko sestavimo iz teh 20 učencev. Za poslano pismo bomo rekli, da pripada danemu paru, če je en član tega para poslal pismo drugemu. Vseh parov je 20 . 19/2=190 vseh pisem pa je 20.10=200 Ker vsako pismo pripada kakšnemu paru, ostaja vsaj en par, ki mu pripadata dve pismi, torej par, ki si je pismi izmenjal. Življenje je kot steklenica opojnega vina. Nekateri se zadovoljijo s tem, da preberejo nalepko na steklenici. Nekateri poskusijo vsebino. Zamenjajte besedo življenje z besedo matematika in odprite steklenico. EMIL ŽAGAR, nekdanji dijak, absolvent matematike na FNT v Ljubljani Gimnazijskim profesorjem matematike je bila poveritev tekmovnja s strani Društva matematikov, fizikov in astronomovhr hkrati čast in izziv. Ali je smreka naša ogrožena vrsta ? LUBADARJI LAHKO GOZDOVE Danes imamo gozdove z velikim deležem smreke na zanjo tujih rastiščih. Suše, snegolomi, žledolomi ter neopravljen gozdni red so idealne razmere za podlubnike, kateri se na poškodovanem in sveže posekanem drevju hitro razmnožujejo. Ob takih, lahko bi rekli kriznih razmerah, se populacija podlubnikov iz normalne številčnosti eksplozivno razmnoži in napada tudi zdravo ter vitalno drevje, ki še močno prirašča. Razmere v naravi Naravni regulatorji delujejo v okolju kljub naši "visoko razviti" tehnologiji in usmerjajo procese v naravi skladno z dejavniki neživega ter živega okolja. Zadnja leta so se pojavile tri stoletne suše ena za drugo ter s tem deloma spremenile življenske razmere za rastlinske in živalske vrste. Posebej so na te spremembe občutljive vrste, ki po naravi niso na "domačem" terenu ter vrste na robu svoje razširjenosti. V kmetijstvu so se pred desetletjem velikopotezno izvajale hidromelioracije, sedaj pa isti ljudje govorijo o namakanju. Podobno se je v gozdarstvu pred stoletji in desetletji močno pospeševalo smreko, sedaj pa sonaravno gospodarjenje z domačimi - rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami. Gozd ni njiva na kateri se kapital (pridelek) obrne v enem letu; gozd raste desetletja, oziroma stoletja, zato mora imeti močne samoohranitvene naravne mehanizme. Izloča vse tuje, oslabelo, preživijo le rastišču prilagojene vrste. Smreka je prvotno poraščala le nekaj odstotkov gorskih gozdov. Cena smrekovega lesa ter izdelana tehnologija vzgoje in sadnje sadik je v preteklosti narekovala sadnjo smreke povsod v gozdove. Danes pa je edina drevesna vrsta, katere sadnja najpogosteje uspe, saj ostale vrste večinoma popase preštevilčna srnjad in jelenjad. Lubadarji Podlubnikov je v Sloveniji okrog 70 vrst, le ti naseljujejo drevje in nekateri tudi grmovne vrste. Običajno so posamezne vrste specializirane na samo eno drevesno ali grmovno vrsto. Podlubnike delimo na tri poddružine: beljavarje, ličarje in lubadarje. Že sama imena nakazujejo v katerih delih lesnatih rastlin dolbejo podlubniki svoje značilne rovne sisteme. Lubadarji v normalnih razmerah naseljujejo poškodovana, bolna ali zaradi kakšnega drugega vzroka oslabela drevesa. V nenormalnih razmerah, ko se prenamnože pa napadajo tudi povsem zdrava drevesa. Takrat delajo občutno gospodarsko škodo. Pri smreki sta najnevarnejša osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar. Šesterozobi ali mali smrekov lubadar naseljuje veje in vrhač, osmerozobi smrekov lubadar ali knaver pa deblo. Prvi je velik 2 - 2,5 mm, knaver pa 5 mm. Odrasli osebki UNIČIJO ji. mm ogroža oass gozdove sodelujte z gozdarji na terenu in tiitro ukrepajte pri zatiranju škodljivcev. Jo je najmanj,kar lahkn storite za svoj gozd. prezimijo v tleh, ličinke in bube pa pod drevesno skorjo. Spomladi postanejo aktivni, ko se dnevna temperatura za nekaj ur dvigne nad 17 stopinj celzija. Prve nalete hroščev smreka zalije s smolo, ko se hočejo le ti zavrtati v lubje. Hrošči, ki so se uspeli zavrtati oddajajo posebne vonje, da s tem privabijo še druge. Prvo pridejo samci za njimi še samičke. Nekaj sto hroščev in drevo je obsojeno na propad. Samička knaverja v materinske rove izleže 50 do 150 jajčec. Iz njih se razvijejo ličinke, ki vrtajo prečne hodnike in se ob tem nekajkrat levijo. Na koncu hodnika se zabubijo, kjer poteka proces preobrazbe do odraslega hrošča. Ličinke so bele barve, hroščki pa potemnijo. Razvojni ciklus je odvisen predvsem od vremenskih razmer, zlasti od temperature in valge ter od kakovosti razpoložljive hrane. Knaver ima lahko v enem letu dve do tri generacije od pomladi do jeseni. Obvladovanje lubadarjev Najboljši dolgoročni ukrep proti podlubnikom so odporni gozdni sestoji s pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Kratkoročni preprečevalni ukrepi so: odstranjevanje poškodovanih dreves, beljenje panjev, sežiganje sečnih ostankov in zlaganje vej v kupe. NovicE S preprečevalno-zatiralnimi ukrepi skušamo preprečiti namnožitve lubadarjev. Najpomembnejše je stalno nadzorovanje zdravstvenega stanja sestojev. Skušamo odkriti drevesa, v katera se je lubadar že naselil. Pomagamo si z značilnimi znaki napada. Pri spomladanskem napadu se krošnja hitro razbarva, nato začno odpadati iglice. Pri napadu pozno poleti ostane krošnja zelena še preko zime , čeprav je lubje lahko že v celoti odpadlo. Ostali znaki napada so še rjava črvina, ki se nabira za luskami na lubju in okoli debla, ter vstopne odprtine, iz katerih se cedi smola. Napadena drevesa je treba obeliti ali čimprej odpeljati iz gozda. S kontrolno-lovnimi nastavami in režastimi pastmi kontroliramo številčnost in zatiramo lubadarje. Lovne nastave so sveže posekana drevesa - deblo in vejni kup, ki privabljajo podlubnike s hlapljivimi substancami. Po naselitvi lubadarjev vejni kup zažgemo, prav tako obelimo deblo, kjer spodaj podložimo plahto, da nam lubadarji ne izpadejo in lubje z lubadarji zažgemo. Pri tem moramo paziti, da z ognjem ne zanetimo gozdnega požara. V pravokotne režaste pasti črne barve namestimo vrečico, kjer je sintetični feromon - kemična snov, katera privablja določene vrste lubadarjev (knaverja, malega lubadarja). Vrečica ima drobne luknjice skozi katere feromon postopoma hlapi (6 - 8 tednov). Hrošči letijo proti temu vonju in se zaletijo v past ter padejo v spodnji predal. Ob rednem čiščenju in pravočasni menjavi se ujame v eni pasti do 100.000 hroščev na leto. Pasti postavljamo v večjih žariščih in na gozdnih robovih. Zaključek V preteklih dveh letih je bilo največ žarišč v nižjih -prisojnih legah in na sušnih grebenih. Pogosto se pojavljajo posamezne napadene lubadarke, večja žarišča so bila v Dobrempolju in v Mali gori. Najpogosteje napade oslabelo drevo mali smrekov lubadar, posledica tega je suh vrh, za njim pride na deblo še knaver. Ob nepravočasnem saniranju lahko napadejo sosednja zdrava smrekova drevesa in nastane žarišče.Dolžnost vsakega lastnika gozda je, da po sečnji smreke takoj vzpostavi gozdni red, to je: zloži veje na kup (debelejši konci noter), obeli panj in olupiti les najkasneje v 21 dneh po sečnji, če je sečnja v času od 15 3. - 15. 9. (8. člen Odredbe o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1994, Uradni list RS, št. 14-11. III. 1994). Sečni red (vejni kupi in obeliti panj) je potrebno opravljati skozi celo leto.Poleg smrekovih žarišč se pojavljajo tudi žarišča jelovih lubadarjev. Postopek saniranja je isti kot pri smreki (gozdni red). Če hočemo še naprej imeti v gozdovih tudi smreko moramo preventivne in kurativne ukrepe izvajati vsi in to dosledno. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE Mirko Perušek, dipl. ing. gozd. DOBRO JE VEDETI I OSVALD Grič, cesta IV/3, tel. 861-880 Zaposlim vodovodnega inštalaterja ali monterja za centralne kurjave. d.o.o. Šeškova 50, 61 310 Ribnica tel.:863-135, 863-362 POSREDOVANJE PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU NEPREMIČNIN. ZAVAROVANJE! NUDIMO VAM: • pridobitev interesentov in ogled s predstavnikom podjetja • oglaševanje v medijh, fotografiranje in ureditev v katalogu • sodelovanje s preiskušenimi strokovnjaki • izdelava kupoprodajne, menjalne in najemne pogodbe • izdelava vloge za sodišče in davčno upravo • pomoč pri oblikovanju cene na podlagi tržnih analiz • različna zavarovanja . ________________________________'tfrmfa r.a zaupanje! PRODAMO HIŠE: A102 A103 Klinja vas(940 pr'parcelejnovejša,opremljena,CK,tel Cerknicafl 020m parc<;le) iV faza, izolacija,voda,el. Al07 Ribnica-Grič (1500m )nova,utečena obrt,prizidek-lokal Al 13 Loški Potok-Travnik (400m‘ ) velika adapt,.tel., CK A126 Dolnje Ložine(1059m )IV.faza,možna menj.za stan. Al 16 Ribnica, posl. stan. objekt, kreditno odplacljiv Al 17 Dane pri Cerknici(1061m parcelejadapt.,CK,tel.ugodno A138 Prigorica,(735m2), nova ,manjša, opremljena,ugodno Al 12 Sodražica (400m2parcele)starejša, majša, delno adapt. A143 Goriča vas, renovir. (120m2) CK,tel.40m2 posl. prost. OPRODAMO PARCELE • A106 Briga(5000m )voda, e(., izkop za vikend ali hišo • A100 Breg-Kočevje (7500m2),voda,el., sega do reke Rinže • A118 Dolnje Lozine(l200m ),grad. dovolj.,novo nas.,ugodno PRODAMO VIKENDE • A103 Gornje jezero(l)>00m v gradnji, alpski stil strehe • A123 Bločice (500 m ) z vso opremo, voda, el., komunala • A139 Planina pri Rakeku (4000m2)z vso opremo,garažo PRODAMO STANOVANJA A134 Ribnica 3 sobno,67 m2, CK, telefon,nujno-ugodno A135 Ribnica, 2 sobno,58 m2, CK, telefon, balkon, novejše A141 Ribnica, 1 sobno,42m2, CK, KTV,balkon,takoj vseljivo A142 Ribnica, 3 sobno, 67 m2, CK, telefon, KTV, balkon KUPIMO • 001A v Ribnici ali okolici hišo, lahko nedokončana, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kočevju • 002A na relaciji Ribnica-Zlebič manjšo hišo z nekaj vrta • 006A hišo z možnostjo takojšnje vselitve-do 45.000 DEM • 010A garsonjero,enosobno ali dvosobno stan. v Ribnici MENJAMO STANOVANJE • Ribnica 2 sobno, 58 m2, CK telefon, balkon,.novejše; menjamo za garsonjero ali enosobno stanovanje v Ribnici in okolici NAJAMEMO: v Ribnici ali okolici takoj najmemo več dvo ali trosobnih stanovanj \v najem dajemo okrog 30 m2 posl. prostora v Ribnici N o vvi c E X M&F PIRKER d.o.o N Šeškova 34, Ribnica tel. 860-134 TRGOVINA Z LOVSKO, RIBIŠKO IN LOKOSTRELSKO OPREMO VAM NUDI: POSP PONUDBA VOJAŠKIH ŠKORNJEV MORIS IN PILOTSKIH JAKEN ALPHA im: iz ZDA (BOMBAH) ALPHA INDUSTRIES INC MANUFACTUMR FOR THI U.S. MILITARY ♦ VEČ VRST KROGELNIH IN ŠIBERNIH NABOJEV PO ZELO UGODNI CENI MK 22 LR (a’ 19,00 SIT) ♦ LOVSKO IN RIBIŠKO KONFEKCIJO (nepremočljive hlače) ♦ ŠKORNJI (pvc, guma) ŽE OD 1.278,00 SIT ♦ IZDELUJEMO KOPITA ZA PUŠKE (oreh), ROČAJE ZA PIŠTOLE, REVOLVERJE IN USNJENE TOKE (futrole) Frizerski in prodajni salon Trg 25. maja 9, 61 317 Sodražica, tel: 866-600 Edinstvena ponudba švicarskega proizvajalca ur suucitclin celotna izbira po katalogu elegantne in najstniške oblike vrhunska kvaliteta garancija (namesto popravil -zamenjava za novo) dostopne cene možnost plačila na obroke Del. čas od 9h do 13h, 16h do 19h, sobota od 9h do 13h •SAMO PRI ANGELIKI! Trgovina "\ Kočevska Reka 12, tel. 800-564 • moški puloverji iz brušenega bombaža že od 2.300 SIT dalje • ženska trikotaža, pletenine, bluze, kompleti... • igrače NOVO: moške svilene srajce, moške in ženske parke iz brušene svile Vabljeni vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8.do ITy r r TRgOl/l^A TZO 18-20, KOČEVJE pestra izbira vseh vrst nakita ugodne cene in plačilni pogoji ugodno ponudbo ;o birmance TpI 07=: __: Tel. 853 025 iz.št.71, v.št.74 Delovni čas: NON STOP od 8.00 do 19°° V©K-CD VIDEO CENTER KOČEVJE VIDEOTEKA ŠPILETIČ V “NAMI” NOVA PONUDBA: odprli smo PRVO izposojevalnico laserskih plošč v Kočevju (C-D- TEKO) v veleblagovnici NAMA V najem oddamo poslovne prostore, primerne tudi za proizvodno dejavnost. ^A/a uslugo vsak dan od 9.-19., v soboto od 8.-13. ^ Šeškova 44 (pri slaščičarni) Ribnica LOtOS NOVO NOVO NOVO NOVO vse za vas spodnje perilo,srajce, ^ puloverji, obleke... ^ >yvlv SVETOVNO ZNANE ZNAMKE ART FASHION /s ZYZ&shs' Vsak otrok na svetu ima pravico do skrbnih staršev. Starši pa morajo včasih pomagati otrokom, ker je otroke strah. Veliko je ljudi, ki so brezposelni, nekateri tudi nočejo delati, to sopredvsem Romi. Vsak dan se sprehajajo po mestih in ulicah in nagajajo otrokom, jih privabljajo, na primer: naj gredo z njimi na en dober sladoled, nekateri otroke tudi posiljujejo in jim storijo še marsikaj hudega. Mnogi starši so taki, da otrokom postavljajo pretežka - pretirana dela, jih vsak dan pretepajo in jim nočejo pomagati v težavah. Če starši ne čuvajo ali nočejo svojih otrok, so zelo zelo slabi starši. Vse to pa je izkoriščanje otrok. Upam,da je takih staršev zmeraj manj. Perhaj Jana, 4.c OŠ dr. F. Prešerna Otroci so velikokrat ogroženi. Jaz sicer še nisem bila, razen majhne nasilnosti sošolcev v šoli. Vendar tisto ni bilo tako resno. Resneje je, če te ogrožajo starejši. Po navadi gre za izsiljevanje zaradi denarja. Lahko pa gre tudi zato, če kakšnega tolovaja iz njegove bande zatožiš, češ, da si ga videl, da je delal kaj prepovedanega. In še bi lahko naštevala. Banda se potem spravi na nedolžnega, ki je po navadi veliko mlajši od njih. Upam, da se z nasiljem ne bom srečala. Metka Lovšin, 4. c OŠ dr. F. Prešerna Nasilje, nasilje, nasilje je v dnevnem časopisu velik naslov z velikimi črnimi črkami. Takoj me je zatreslo, kot da bi v mene prišel močan električni tok. A vendar sem velik članek z zanimanjem prebrala. Otroci so lahko ogroženi na več načinov. Na primer: izsiljevanje, ali : ’Če mi jutri ne prineseš 10.000 tolarjev, te tako ’pregarbam’, da boš vsa črna. Ali: 'Pridi jutri ob 10h zvečer v tisto staro hišo, da se boš z našo klapo zabaval, pil alkohol in kadil cigarete! Če ne prideš, saj veš, kaj te čaka!’ Nasilje se vedno kon~a z udarci in modricami. Prosim, otroci, zavedajte se, da nasilju sledi nasilje. To pa se vselej stopnjuje. Ob tem meje strah. Ana Gregorič, 4. c OŠ dr. F. Prešerna Nekateri majhni in veliki otroci morajo že od majhnega iti od doma. Pri devetih letih ali pa še prej. Nekateri starši svoje otroke celo zapustijo. Drugi ravnajo z njimi grobo. Eni otroci so nesrečni, ker ne morejo hoditi v šolo ali pa imajo še druge težave. Patricija Pirker, 3. d OŠ dr. F. Prešerna täaj/ia o f/o/>aA Pred dva tisoč leti je raslo blizu mesteca veliko gob. Te gobe pa so imele tako moč, da kadar jih je bilo dosti, je bilo v mestu blagostanje, kadar jih je bilo malo, pa so vladale bolezni.V tem mestu je živel kralj, ki je delal škodo v gozdu, zato gozdni oče gob ni več dovolil jurčkom rasti in v mestu so začele razsajati bolezni.nekega dne je mlada deklica že zgodaj zjutraj odšla po gobe. Kar naenkrat je videla jurčka. Ravno ga je hotela utrgati, ko je spregovoril : "Ne utrgaj me, ker ti bom povedal nekaj zelo pomembnega. V tem gozdu živi gozdni mož, ki je naS oče. On ne dovoli, da bi mi rasli, in mene je poslal, da ti povem, da mu žrtvujte vašega kralja, ki uničuje gozd, in vrnilo se bo blagostanje." To je rekel in izginil. Doma je deklica to povedala očetu. On je to povedal celemu mestu.Meščani so zavzeli grad in žrtvovali kralja. Kot je rekel jurček, se je vrnilo blagostanje. Iz hvaležnosti so ljudje vsako leto žrtvovali očetu gob narezane gobe, da je iz njih posrkal sok. To se je ohranilo vse do danes. Mare Hojč, 6. e OŠ dr. F. Prešerna SŠiii rl zt&t/e&ce/i Jonathan Livingston Galeb je zame knjiga, ki ti da moč, da lažje premagaš težave, ki te bremenijo, da se pobereš, ko si na tleh, in si rečeš:" Zmogel bom." To je knjiga, ki jo je napisal neki angleški pisatelj, govori pa o galebu, ki je hotel biti oziroma je bil drugačen od ostalih galebov. Jonathan Livingston je neizmerno rad letel. Galebi imajo določeno višino, do koder lahko letijo, in le redki izbranciu so si želeli več in so poleteli višje. Jonathan je letenje vadil dan za dnem, noč za nočjo. Jedel ni skoraj nič, kajti letenje mu je bilo hrana. Tako je postal za ostale galebe neumni posebnež, izločenec, bilo se je celo prepovedano družiti z njim. Čeprav mu je bilo hudo zaradi tega, letenja, svoje največje ljubezni, ni opustil. Nekoč pa, ko je najlepše in najhitreje letel, ga je začarala neka svetloba, ki je sijala vanj. Zbral je vse moči in z velikansko hitrostjo letel proti njej in nato izginil v njej. Rebeka Poštrak, 8. a OŠ dr. F. Prešeren 23 NAROČILA NA p.p.45,^ 61101 Ljubljana ali na fel.: -g (061) 213-475 J DZIRLO GUARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DZIRLO GUARD. DŽ1RLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da v veliki meri peprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje. KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova nitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja. Cena: 999,00 SIT + PTT stroški NAROČILNICA IM H IN PRIIMEK UUCA IN Sl. KRM IN POŠTNA ŠT.: KOM. GIGGIRICI NAROČILNICO pošljite na naslov DŽIRLO J. o. o., P.P. 45, 61101 LJUBLJANA ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TELEFON (061) 213-475 Žaga ZOBEC Predelava in obdelava lesa Blate 12 telefon:061/864-070 61331 Dolenja vas 061/864-071 telefax:061/864-071 ODKUP HLODOVINE: smreka I. kvalitete 11.000 SIT smreka II. kvalitete 8.500 SIT V PLAČILO TAKOJ! Šeškova 31 Ribnica tel.861-509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 16.00 do 19.30 sob. od 8.30 do 12.30 ženski program hlač pestra izbira majic L_ NdvicE KARATE Kočevski karate klub Alter je 24. aprila organiziral prijateljski turnir v karateju za vse kategorije . Udeležilo se ga je 115 tekmovalcev iz 9 klubov, združenih v organizaciji SANJKAI. Alter je kot drugo kočevsko karate društvo najmlajši član tega združenja in je prvič organiziral takšen turnir. Najbolje se je odrezala članica tega kluba Sanda Štemberger, ki je v absolutni kategoriji dosegla 2. mesto. KOLESARSTVO KAJAK-KANU II.SNL Nogometaši kočevskega Gaja so zmagali zadnje tri tekme zapored. Najprej v Trbovljah (1:0), potem doma proti Piranu(3:2), zatem pa še 8. maja v Medvodah z golom Murna (1: 0). Zasledovalci so do zadnjega kroga gladko zmagovali tudi proti težjim nasprotnikom kot so jih imeli Kočevci, zato so v nogometnih krogih začeli govoriti o dogovorjenih izidih, ki bi odprli pot konkurentom v I. ligo. Kakorkoli že, z morebitno zmago doma proti Domžalam je nastop Gaju v I. ligi skoraj zagotovljen, saj Korotan zaostaja za eno, Turnišče pa za 3 točke.. Kočevska ZTKO je za zanesenjake z gorskimi kolesi 7. maja pripravila prvo tekmovanje s štartom na Marofu in ciljem na lasnici. Tekmovanje je sovpadalo z drugimi rekreativnimi prireditvami po Sloveniji, ki so se začele v toplejših spomladanskih dneh. Udeležilo se ga je 32 udeležencev in 6 ekip, ki so si lahko izbrali lažjo ali težjo progo, slednja pa je bila dolga 12 km in se je dvignila na 750 m nadmorske višine. Na lažji progi sta bila zmagovalca Marko Kole in Nataša Mlakar, na težji pa Janez Konečnik, ki je bil tudi med pobudniki tekmovanja in je pomagal pri izbiri tekmalne trase. 24. aprila in 1. maja je bilo živahno na Kolpi. Aprila so v dveh sončnih dnevih Osilničani organizirali že tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških kanuistov, na katerem so sodelovale tudi najboljši slovenski kajakaški klubi: Rašica, Celje, Soške elektrarne... l.maja pa se je v organizaciji TŠD Kostel najprej pomerilo 11 raftingarskih ekip na kajakaški progi v Starih malnih, potem pa še v spustu na 21 km dolgi progi do Fare. Tekmovali so tudi kajakaši, petega zaporednega kajakaškega spusta pa se je udeležilo vsega skupaj kar 130 tekmovalcev in rekreativcev. MALI NOGOMET Klub malega nogometa iz Sodražice je pripravil tradicionalni prvomajski nočni turnir, na katerem je nastopilo 16 ekip, med njimi tudi najkvalitetnejše ekipe iz ostalih turnirjev po Sloveniji. Zmagovalec turnirja so bile Ljubljanske Pavke, v polfinale pa se je od domačih ekip prebil AC Prestige. men MIO RTC JASNICA G.Ložine,tel.854-101 NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE: • fitness vadba na napravah • savna • vodna in ročna masaža • organizirana vadba, Odprto vsak dan od 16h do 22h, ob sobotah od 10h do 22h JASWCyj dtMESS Sltiito Scrvii in trgovino 5>orfnPo^ cesto*»' RIBNIC0 061/860-3«** • ugodna ponudba vseh vrst koles =>za kupljeno kolo v gotovini 5% popust + darilo • servis in rezervni deli za TOMOS =$ plačilo na več , čekov NOVE ^ NovicE AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica avtoprodaja Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax 860-653 odprto od 8. do 13. in od 14. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure NISSAN VSA VOZILA NISSAN PO UGODNIH CENAH IN NAKUPNIH POGOJIH: LEASING, KREDIT, STARO ZA NOVO, SISTEM PLAAAJ-ODPELJI ,VSE VRSTE ZAVAROVANJA (kasko, navadno, preiskusne tablice) PREPRIČAJTE SE SAMI! NISSAN MICRA 1.0 i Ix 16v..........19.900 DEM NISSAN SUNNY 1.4i,lx..............22.960 DEM NISSAN SUNNY 1.6 SLX WAGON........28.985 DEM NISSAN PRIMERA 2.0i SLX...........36.940 DEM OREL O Gruppo Volk »wagen ŠE VEDNO NA ZALOGI PO ZELO UGODNIH CENAH OPEL VECTRA 1,6 I GL NOVA..28.900 DEM OPEL CALIBRA 2.0i 16 V 1. 93.....38.900 DEM * * * # * # # * # ^ ^ ^ ^ ^ ^ * ¥ * * * * * * ¥ ¥ za okna, balkone, ^ vrtove, korita in grobove ^ LOKAL: Šeškova 21. Ribnica S 860-599 Se vedno aktualno: PREKO 20 VRST SADIK 4 MORSKA KRAŠKA SADNA +- 6 vrst sadne kupe, hamburgerji @lokal: 860-664 Jani Juvančič, Ortnek Hvunoni KUPCI POZOR! -LADA - STARE CENE! R0ZALK0MERC d.o.o. Kolodvoisto 14,61330 Kofevje Tel: 061 /85H13 Fex: 061/85M13 liro rofun: 51300 601-50176 Posredujemo prodajo vozil vseh ostalih proizvajalcev. Dobava TAKOJ! Krediti - brez pologa, leasing! ŠKODA MARUTI LADA PEUGEOT STARO ZA NOVO! POOBLAŠČENI SERVIS HYUNDAI -LADA (podjetje L&d, Ljubljanska c. 65, tel. 853-971) MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9. tel. 853-133, fax 853-344 MELALES -premaz in zaščita lesa 5 kg 1380 SIT MELLAK za ladijski pod SIJAJ MAT MELALED hladilna tekočina kg kg kg kg 2800 SIT 2900 SIT 540 SIT 840 SIT podstrešne stopnice, okna, kataloška prodaja pohištva (20 % popust pri gotovinskem plačilu!) UGODNO: otroške trenirke 1900 SIT ženske jakne 1800 SIT ženski plašči 7300 SIT moške bunde 5400 SIT otroške Jenas jakne, trenirke DUNLOP, tenis copati LOTO ilš URBAN * d.o.o AVTOPRODAJA IN SERVIS Gallusovo nah. 10. Ribnica, tel. 861857,fax:861-857 nudi ugodne cene novih vozil in kvalitetnih servisnih storitev za: vozila ŠKODA - PLAČAJ-ODPELJI FAVORIT LX 967.528 SIT FAVORIT LX/D 981.244 SIT FAVORIT GLX 1.100.000 SIT FORMAN GLX 1.241.000. SIT PICK UP z nadg., zad. vrata brez stek. 1.194.035 SIT PICK UP z nadg., zad vrata steklo 1.205.152 SIT PICK UP LX brez nadg 1.084.720 SIT cene so s prometnim davkom vozila CITROEN-CIMOS AX C AB AN l.li AX FIRST l.li AX l.li TRE ZX AVANTAGE 1.4i ZX AURA 1.6i XANTIA 1.8i SX XANTIA 2.0i VSX 1.200.000 SIT 1.060.000 SIT 1.230.000 SIT 1.750.000 SIT 1.990.000 SIT 2.350.000 SIT 2.890.000 SIT cene so brez prometnega davka sprejemamo naročila tudi za ostale modele pooblaščen servis za vozila CITROEN V RAČUN JEMLJEMO RABLJENA VOZILA IN NUDIMO UGODNE KREDITNE POGOJE! ODDAMO POSLOVNE PROSTORE NA PARTIZANSKI 5 ZA PISARNE. Ji<2i RUTOGEmmn TRGOVIMA, ZASTOPANJE, IZVOZ-UVOZ, PROIZVODNJA, RENT-A-CAR, KOČEVJE d:o:o: Qr OSEBNIH VOZIL najemite najugodnejše TFI FFDN 851 402 IN 855-300 IJUBLJANSKA 75, 61 310 KOČEVJE jr* KVM - Software in hardware vam nudi izdelavo in instalacije vseh vrst poslovnih aplikacij na kvalitetni računalniški opremi, tel: 861 - 840 KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-530 KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi. - malice (ugodno -280 SIT!) - kosila puran na več načinov - pizze hot dog, hamburger, sladoled, banana split v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač, v samopostrežni trgovini v Idealu pa dobite sveže meso UGODNO: * / zamik čekov nad 3 000 SIT j • je 15 dni, nad 4 000 SIT pa 30 dni. Tl .. -----------------------------------j H Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d.d. V trgovini AVTO D ELI vam nudimo: MOTORNE ŽAGE TOMOSI HUSQUARNA (45, 61, 266) VRTNE CEVI KOLESA NA 4 ČEKE PREVLEKE ZA SEDEŽE VSE VRSTE GUM REZERVNE DELE m V NAJEM ODDAMO MESNICO POVRŠINE 44 M2, PROSTOR JE V OKVIRU SAMOPOSTREŽNE. NA RAZPOLAGO SO VSA OSNOVNA SREDSTVA IN DROBNI INVENTAR, KI JIH NAJEMNIK LAHKO ODKUPI ALI VZAME V NAJEM. INFORAMCIJE PO TELEFONU 853-233, PISNE PRIJAVE NA NASLOV: NAMA, VELEBLAGOVNICA KOČEVJE, TRG ZBORA ODPOSLANCEV 30, 61 330 KOČEVJE DO 28. MAJA 1994 KDOR IŠČE, TA NAJDE ► Mercator KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE ram M-KG Kočevje d.o.o obveščamo cenjene kupce, da prodajamo vsako soboto na Kmečkem trgu organska gnojila iz programa VALENTIN: zemljo za rože gnojili Valentin domača jajca suho robo repromaterial za kmete in vrtičkarje • sadike vrtnin Nudimo možnost tudi VAM, da brezplačno prodajate na stojnicah na Kmečkem trgu! / Vabljeni! ^ ^£ST0 "V ^