MAREC 1976
POROČILO S PROGRAMSKE KONFERENCE ZSMS
STEKLARNE HRASTNIK
Predsednik ZSMS Steklarne Hrastnik je konferenco otvoril in pozdravil vse navzoče. Delegati iz OO ZSMS so se s predlaganim dnevnim redom strinjali in pričeli s konferenco.
Najprej je podal poročilo predsednik KS ZSMS Steklarne Hrastnik :
DELOVANJE KS ZSMS STEKLARNE HRASTNIK
za obdobje marec december 1975
Mladinke in mladinci, spoštovani gostje!
Po statutu ZSMS smo dolžni dati poročilo delovanja za obdobje marec-december 1975. Delo mladinske organizacije je bilo vodeno sistematično po začrtanem programu.
Delovno predsedstvo na programski seji konference ZSMS
Po 9. kongresu ZSMS smo imeli mladi v naši OZD precej težav. Brez pretiravanja trdim, da je to problem kadrov. Naj vam samo povem, v kakšni situaciji se je nahajala naša mladinska organizacija pred približno letom dni. Zamenjava celotnega predsedstva koordinacijskega sveta, novi predsedniki OO, novi predsednik KS in sekretar KS. Po takem stanju so bile resnično velike težave, katere smo rešili s seminarjem, ki je v celoti uspel. Mladi so se zavezali, da bodo delovali, vendar obljuba je obljuba, dejanje pa dejanje. Tako sedaj deluje samo nekaj OO, katere so resnično hvale vredne, druge OO pa so pozabile na obljube, kljub raznim dopisom, opozorilom, raznim pogovorom in še in še. __ Pohvalil bi se, da je naša mladinska organizacija nekakšna baza za funkcionarje v naši občini. Saj vemo, da vsi mladi funkcionarji izhajajo iz vrst mladine steklarne Hrastnik, kateri pa imajo po dve ali več funkcij iz katerih se resnično ne znajdejo
sami. Vendar pa je naša mladinska organizacija ena najaktivnejših organizacij v občini. Ta aktivnost pa je odraz le nekaterih posameznikov, kateri se resnično zavedajo svoje dolžnosti, katero vestno in uspešno opravljajo.
Opažamo, da mladina v naši OZD še ne more delovati kot močna družbenopolitična organizacija, saj vemo, da je v našem podjetju zaposlenih približno 800 mladincev in mladink in vendar se- je od tega evidentiralo le kakih 100 do 150 mladih. Procentualno le borih 25 do 30 %.Iz tega sledi, da je potrebno predvsem mladim, kateri prihajajo v našo organizacijo, posvetiti posebno pozornost, jih. obveščati in poučevati in vključevati v naše OO v katerih se bodo kalili v bodoče kadre.
Še nekaj besed bi rad povedal o sodelovanju med ZK in OOS. Kar se tiče ZK je sodelovanje na visoki ravni. Pogosti pogovori s sekretarji so le še dodaten plus k še tesnejšemu sodelovanju. Isto velja tudi za sindikate. Potekajo skupni dogovori o akcijah, katere smo imeli na nivoju podjetja in navzven. Omenil bi le akcijo o-čiščevanja okolja in novih skladiščnih prostorov v Podkraju, katera je zelo uspela. Potem skupen obisk pri naših brigadirjih v mladinski delovni akciji »Ste-klari YU 1975, ki je bilo v Jesenovcu. S sekretarjem ZK in predsednikom sindikata smo imeli kratko predavanje v našem podjetju in se pogovarjali z vsemi steklarji širom Jugoslavije.
Lahko bi našteval še mnogo takih ali drugih stvari. Toda gotovo bo v razpravi rečeno še marsikaj konkretnejšega, kar nisem zajel v poročilu.
Na koncu bi se rad zahvalil vodstvu našega podjetja za njihovo zavestno in požrtvovalno sodelovanje in da bi naša mladinska organizacija še v naprej u-spešno delovala, vendar z nekoliko več mladimi v svojih vrstah, saj našemu kolektivu pripadamo vsi.
Poročilo sekretarja KS ZSMS Steklarne Hrastnik
OCENA DELA ZSMS STEKLARNE HRASTNIK
Mladinci in mladinke, spoštovani gostje!
Vsebinski in akcijski pristop po
9.	kongresu ZSMS je povzročil'v preteklem enoletnem obdobju korenite spremembe v sami organizaciji kakor tudi v organiziranem
delu mladih. In zato, če hočemo oceniti delo samo, se moramo do dobra zavedati, da smo prav v preteklem letu postavili trdne temelje novi organizaciji mladih. Pri samem konstituiranju ali u-stanavljanju OO nismo imeli kdo ve kakšnih velikih problemov. OO so se ustanovile na podlagi razreza na posamezne TOZD. Kajti na podlagi zaključkov analiz je bilo razvidno, da so v vseh TOZD na nivoju OZD Steklarne Hrastnik, dani možni pogoji in zato smo našo mladinsko organizacijo razdelili v šest OO, ki pa se združujejo v koordinacijskem svetu.
Ce na kratko poizkušam globalno oceniti premike v vseh OO ZSMS Steklarne, lahko v tem trenutku ugotovimo naslednje:
1.	Da se rezultati, ki so bili doseženi v tem obdobju, odražajo predvsem v enotnem organiziranju in delovanju vseh OO v jasnih izhodiščih za delovanje in e-notni akcijski usmeritvi. Premalo pa je bila odražena povezanost med OO v Steklarni sami.
2.	V celotni družbenopolitični aktivnosti Steklarne Hrastnik je bila zagotovljena odločujoča vloga in vpliv mladine, kar se je nedvomno pokazalo na vrsti novih kvalitet v vsebinskem in akcij -skem delovanju mladine v naši tovarni.
3.	Ugotavljamo lahko, da je nova usmeritev ZSM ter dejstvo, da lahko svoje stališče in sklepe mladih uresničujejo le neposredno in množično v družbenopolitičnih organizacijah, izredno zaostrila odnos med samoupravnim organiziranjem in delovanjem ZSM ter odstranila ostanke klasičnega političnega organiziranja.
4.	Ocenimo lahko, da aktivnost komunistov ni sorazmerna s številom mladih komunistov v ZK. Zahteva, da morajo biti mladi člani ZK aktivni v ZSMS je še vedno zgolj parola in prepočasi postaja sestavni del akcije, katero bi morali že v preteklem letu zaključiti.
5.	Delegatski sistem tudi v naši organizaciji še ni popolnoma zaživel. Organizacijsko je v večji meri vse izpeljano, premalo pa je še opazna vsebina in akcija posameznih OO oz. vse OO se še v polni meri ne zavedajo svoje dolžnosti in pravic. Na osnovi tega še niso zaživeli tudi delegati, ki so bili delegirani od strani OO v ostale družbenopolitične organizacije na nivoju podjetja kakor tudi občinske konference.
6.	Hkrati je bila v preteklem letu znatno opažena pozornost in
aktivnost OO v akciji za stabilizacijo gospodarstva. V ta namen je bila organizirana interna delovna akcija pod nazivom »Očistimo svoje okolje«, katera je imela zelo opažen političen efekt kakor tudi ekonomski učinek.
Hkrati z vsemi temi ugotovitvami glede premikov OO pa lahko ugotavljamo naslednje:
1.	Nekatere OO še niso v polni meri zaživele in ni čutiti njihovega pravega učinkovitega delovanja.
2.	V nekaterih OO še vedno niso oživeli delegatski odnosi na ravni OO — KS — OK ZSMS.
3.	Še vedno ni prišlo do odstranjevanja ali reševanj tako imenovanega forumskega dela.
4.	Še vedno je v nekaterih OO prisoten formalizem, posploševanje, razprave v tem, kaj je treba storiti, namesto konkretnih akcij za odstranitev tistega, kar zavira delo same OO.
5.	V nekaterih OO se predsedstva vse preveč sestajajo in.razpravljaj o o določenih problemih, ne da bi te probleme odstranjevali vštevši tudi ostalo članstvo
OO.
V tem enoletnem obdobju — volilna in programska seja do danes smo izpeljali naslednje akcije:
—	Organizirali smo delovno akcijo v tovarni.
—	Organizirali smo dvoje plesnih vaj in pripravili plesni venček, ki je imel zelo pozitiven odmev v sami občini.
—	Za mladino Steklarne smo organizirali enodnevni izlet v Bohinj.
—	Zaključujemo akcijo evidentiranja članov ZSMS po OO v OZD Steklarna Hrastnik.
—	V akciji adaptiranja mladinskega kluba 67 je bilo opaziti, da se mladina pri nas izredno intenzivno vključuje v to akcijo, da bo tudi mladina v celotni občini imela svoj kulturno zabavni center.
—	Vključevali smo se v delovne akcije, katere je organizirala RK ZSMS (na teh akcijah je sodelovalo 6 mladincev iz naše mladinske org.).
—	Udeležili smo se mladinske delovne akcije JESENOVAC 75. Na tej akciji je sodelovala brigada mladih iz vseh Steklarn Jugoslavije pod nazivom »STEKLA-RI YU«.
—	Udeležili smo se manifesta-tivnega pohoda »PO POTEH O-KUPIRANE LJUBLJANE«.
(Nadaljevanje na 2. strani)
POROČILO S PROGRAMSKE KONFERENCE ZSMS STEKLARNE HRASTNIK
Nadaljevanje s prejšnje strani
—• Zaradi učinkovitejšega dela smo se udeležili raznih seminarjev in s pomočjo občinske konference ZSMS organizirali enodnevni seminar za predsednike in sekretarje OO.
—	S pomočjo OK smo se udeležili MPPŠ 75 in seminarja za informatorje v Piranu, ki ga je organiziral COP pri RK ZSMS.
—	Organizirali smo kresovanje na 4 mestih v Podkraju, Frtici, nad železniško por njo in nad steklarno.
—	Obiskali smo grobove padlih borcev ob praznovanju dneva mrtvih.
RAZPRAVA PO POROČILIH:
Tov. BEZGOVŠEK ANTON:
Menim, da bi bilo potrebno več časa posvetiti koordiniranju OO. OO naj bi dosledno izvršile svoje programe, ne toliko program koordinacijskega sveta, saj bi samo s tem prišlo do izraza delo
OO.
Tov. Gornik: Programe KS smo sestavljali na podlagi programov OO, torej vse zadane naloge izvršujemo skupno, vendar bi morali biti predvsem predsedniki OO bolj elastični pri svojem delu.
Tov. Ristovič: Pri nas se čuti kampanjsko delo, vendar se to ne da odpraviti pri takšni nezainteresiranosti mladih. V naši OO je bil že problem evidentiranja mladih.
Tov. Kaluža: Isto je tudi pri nas, mislim, da je do tega prišlo zaradi slabih pogojev dela, nizkih OD itd. Vse to vodi do že omenjene nezainteresiranosti.
Tov. Gornik: Takšno stanje ne bi smelo biti vzrok za neaktivnost. Mislim, da bi se morali bolj povezovati z družbenopolitičnimi organizacijami in skupno rešiti te probleme.
Tov. Volaj: Na seje KS prihajajo delegati OO ZSMS. Ti morajo s sklepi, mnenji itd., ki so na teh sejah sprejeti seznaniti vse mlade v OO in najti pot za čimbolj številno vključevanje mladih v naše delo. Delovni pogoji ne bi smeli biti vzrok za neaktivnost nekaterih, saj smo si takšne pogoje ustvarili sami z malomarnim pristopom k družbeni imovini.
Tov. Volfand: Zastopam vodjo TOZD —IV. Podajam kritiko mladim, ki se niso udeležili te seje, kateri pa so na smučanju na Kalu oziroma v Gorah, torej naš standard ni tako nizek, kot je bilo omenjeno. Pozdravil bi očiščevalno akcijo, ki jo je imela mladina. Predvsem bi želel poudariti, da bi se morala mladina — torej mladi, ki delujejo v organizaciji ZSMS Steklarne bolj vključevati v razprave in dogajanja, kadar je govor- o stanovanjski gradnji. Prav pri tej strukturi se pojavljajo večji problemi glede pridobivanja stanovanj, hkrati pozdravljam, da je diskusija tudi po tej plati zaživela in našla pravo besedo na pravem kraju, kjer drugje ni bil primer!
Dipl. ing Mrcina: Dejavnost mladine v tem obdobju je velik napredek. To velja za nekatere TOZD, ne za vse. Vendar ne moremo pričakovati, da bomo problem aktivnosti rešili z admini-
strativnimi posegi. Res so bili nekoč v TOZD — I boljši pogoji dela, takrat so mladi delovali v Klubu mladih proizvajalcev. Problemi, ki so bili danes izneseni, to je OD, slabi pogoji dela itd., ne bi smeli biti vzrok za zaviranje vašega dela. Moramo se zavedati, da se dohodek ustvarja z našim uspešnim delom. Trdim pa, da sestava, kakršna je danes v Steklarni Hrastnik ima možnost razvoja — perspektive. Do takšnih rezultatov nas. je privedel velik odpadek naših izdelkov, visoke cene materialov in prevelika poraba nekaterih materialov. Če bomo vse naštete probleme rešili s skupno močjo, z zavestjo in voljo, se bodo OD, oziroma pogoji dela zagotovo spremenili nabolje.
Tov. Gornik: Mladina je izrazila mnenje, da klub mladih proizvajalcev ne bi več uspešno deloval. Tudi jaz trdim, da bi se stanje našega podjetja bistveno spremenilo z zavestjo, boljšimi medsebojnimi odnosi in z vsem, kar je že omenil tov. direktor. Moramo pa poudariti, da smo nekaj. naredili že s stabilizacijskimi ukrepi, ki so jih sprejele vse OO, kot tudi KS. TOZD —III je na eni svojih sej sprejela sklep za uvedbo dežurstva na koncu žgalnih peči, da bi seNs tem odpravile številne kraje njihovih gotovih izdelkov.
Delegati iz OO ZSMS
Tov. Gornik: Res smo najbolj delovni v občini, vendar je to odraz nekaterih posameznikov. Vendar so v zadnjem času OO začele precej delati, tako da upamo še na boljše. Uvedli smo tudi »Glas mladih«, ki je eno najboljših glasil. Torej, naša naloga je pridobiti čimveč mladih v naše vrste.
Sekretar OK ZSMS, Vodeb: Kot mladinska organizacija ste res ena najboljših v občini, vendar po razpravi vidim, da ni vse rožnato. Nujno je treba odpraviti forumsko delo in z večjo zavestjo opravljati svoje dolžnosti tudi na delovnem mestu.
Tov. Gornik: V Steklarni Hrastnik so velik problem kadri, saj najboljše kadre izgubljamo.
Dipl. ing. Mrcina: Za našo delovno organizacijo je to le nekakšno priznanje, saj vemo, da odhajajo naši kadri na vodilna delovna mesta na nivoju občine v družbenopolitične organizacije.
Razprava in sprejem predloga poslovnika za delo OO ZSMS, poslovnika KS ZSMS OZD Steklarne Hrastnik.
Tov. Gornik je podal poročilo o predlogu poslovnika za delo OO ZSMS in poslovnika KS ZSMS OZD Steklarne Hrastnik.
Tov. Bezgovšek: Predlagam, da se v 25. členu poslovnika OO vnese tudi dolžnost informiranja OO.
Tov. Volaj: Predsedniki OO so zadolženi, da se ti poslovniki obravnavajo na sejah predsedstva
OO.
Razprava in sprejem predloga predračuna KS ZSMS OZD "Steklarne.
Volaj: Posamezne komisije, bi morale imeti svoj predračun. V predračunu naj se vnese tudi strošek za porabo administrativnega materiala, saj se je to do nedavnega nabavljalo po TOZD.
Dipl. ing. Mrcina: Opozoril bi glede stroškov adaptacije kluba v upravnem poslopju. Vsa dela v upravnem poslopju so strošek skupnih služb, zato predlagam, da se iz predračuna briše strošek, ki je namenjen za to.
Tov. Gornik: Predlagam, da se ta strošek razdeli na ostale stroške za delo komisij. Takšen predlog dam na glasovanje.
Predlog je soglasno sprejét.
Razprava in sprejem akcijskega in operativnega programa KS ZSMS Steklarne Hrastnik.
Tov. Bezgovšek: V okvirni program naj se vnese program občinske konference in delovanje mladinskega kluba 67.
Popravki k pravilom o delovanju in organizaciji KS ZSMS OZD Steklarne Hrastnik.
5.	člen je popravljen: prej 37 delegatov — sedaj 31
TOZD — I	7 delegatov
TOZD — II	4 delegati
TOZD — III TOZD — IV TOZD — V DSSS
4 delegati 6 delegatov 5 delegatov 4 delegati
Tov. Volaj: Ker ima TOZD —
V isto število evidentiranih članov kot TOZD — IV, predlagam, da ima tudi isto število delegatov.
Predlog je bil sprejet. Se pravi ima TOZD —■ V 6 delegatov.
Razno
Pod točko razno so bili na predlog KS ZSMS Steklarne Hrastnik obdarjeni prizadevni mladinci.
Ker ni bilo več diskusije, je bila seja končana ob 18.45 uri.
Novice iz mladinske organizacije...
Tov. Vidovič: Pozdravljam vse navzoče v imenu ZK. Omenil bi, da bodo v kratkem volitve v sa-maupravne organe. Prav tu bi se morali mladi uveljaviti. Želim tudi, da pridejo na kandidatne liste predvsem mladi. V zvezi s klubom mladih proizvajalcev pa trdim, da bi klub lahko uspešno deloval, saj bi marsikdo v Steklarni Hrastnik bil pripravljen pomagati pri delu.
Tov. Gornik: Morali bi imeti svojega mentorja. Do sedaj je to bil tov. Mlakar Anton, ta pa je odšel v pokoj.
Tov. Ciglar: Problem neaktivnosti mladih je problem vseh družbenopolitičnih organizacij. Omenil bi tudi, da bo vprašanje družbene prehrane v okviru občine kmalu rešeno, s tem bomo rešili tudi del začrtanih poti.
Tov. Vidovič: Svojega dela ne smete tako kritično ocenjevati, saj ste ena najboljših mladinskih organizacij v občini Hrastnik.
V revirjih že dalj časa aktivno delujejo Centri za obveščanje in propagando (COP) pri predsedstvih občinskih konferenc ZSMS, vendar se vsi pri svojem delu srečujejo s problemi, ki so več ali manj skupni.
Na podlagi tega smo se v torek, 17. februarja popoldne v Zagorju sestali mladi, ki se ukvarjamo z delom na področju obveščanja in propagande. Na posvetu smo izmenjali izkušnje o informiranju v OO ZSMS in pretoku informacij po naših OK ZSMS. Dogovorili smo se, da moramo v bodoče vse pomembnejše akcije na področju obveščanja in propagande koordinirati na medobčinskem nivoju, vendar zaenkrat še nimamo možnosti za ustanovitev medobčinskega oz. revirskega COP. Dogovarjali smo se o poteku priprav na MDA 76 in akciji mladi novinarji. Najvažnejši dogovor posveta je vsekakor ta, da je potrebno čimprej organizirati seminar na medobčinskem nivoju za vse mlade, ki se v revirjih ukvarjamo z
obveščanjem in propagando. Važen je tudi dogovor o plodnejšem sodelovanju z oddajo »ZA MLADE« na Radiu Trbovlje, ki jo lahko poslušamo vsak petek od 16.50 do 17.20 in preko katere lahko obveščamo najširši krog članstva. Vsekakor se je na tem posvetu pokazalo, da je bil potreben, potrebno pa bo tudi uresničiti sprejete dogovore za nemoten potek nadaljnjega ustvarjalnega dela.
Na devetem kongresu slovenske mladine smo sprejeli koncept organizacije, ki temelji na tem, da se mladi organiziramo oziroma povezujemo v vseh sredinah, kjer delamo in živimo —r v TOZD, OZD, krajevnih skupnostih itd.
Ta koncept organiziranja pa v veliki meri že uresničujemo tudi v naši občini. V vseh delovnih organizacijah so mladi že povezani v osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije, dogovorili pa smo se, da v osnovne organizacije ZSMS povežemo (Nadaljevanje na 3. strani)
SODELOVANJE MLADIH IZ SLOVENSKIH STEKLARN
V okviru vseh slovenskih steklarn se že dalj časa vodijo razgovori politično — koordinacijskega odbora o združevanju steklarske industrije v slovenskem prostoru. Zadnjega posveta, ki je bil 21. februarja popoldne v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, smo se udeležili tudi predstavniki ZSM iz Steklarne Hrastnik. Na posvetu smo predstavniki slovenskih steklarn analizirali delovanje politično-koordinacijskega odbora v času njegdvega aktivnega delovanja. O samem dosedanjem delu in o samem posvetu poliitčno-koordinacijskega odbora ne bi pisali, spregovorili pa bi o sodelovanju mladinskih organizacij, ki delujejo v slovenskih steklarnah.
Mladi iz Steklarne Hrastnik smo na tem posvetu predlagali predstavnikom ZSM iz ostalih steklarn, da se začnemo mladi na področju steklarske industrije med sabo tesneje povezovati.
Že na tem prvem pogovoru se je pokazalo izredno zanimanje in zainteresiranost navzočih predstavnikov za sodelovanje, saj se mladi v vseh steklarnah srečujemo s skoraj enakimi problemi, pa naj bodo ti strokovni ali pa problemi na področju organiziranja mladih v organizaciji ZSM. Na razgovoru smo si že tudi zastavili nekaj konkretnih nalog in se med drugim domenili, da Koordinacijski svet ZSMS Steklarne Hrastnik pripravi v mesecu marcu posvet presednikov OO ZSMS iz
Na koordinacijskem odboru družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn so prvič bili navzoči tudi predstavniki mladine slovenskih
steklarn
DELAVČEVO RAZMIŠLJANJE. .
Ali razumemo Jožeta?
Jože je fizični delavec v Steklarni Hrastnik in meni: »Razmišljam in razmišljam, kakšni smo delavci danes? Takšni in takšni, toda ne vsi enaki. Pride v službo, pač dela tisto, kar mora delati. Sicer pa je flegmatičen, ne zdi se mu nobene stvari škoda, saj je pač družbeno. Vidi, tam v delavnici spušča vodovodna cev, eh, pa naj teče, saj ne teče iz moje pipe. Bodo že uredili tisti, ki so za to postavljeni. Hudiča, vsaj obvestil bi lahko tiste, ko so za to postavljeni. Pa nič. Z materialom se dela brezbrižno, kot da se stvari nikogar ne tičejo. Na sejah
pa zahteva visok osebni dohodek. Kaj veste, vemo o stabilizaciji. Ko pa pride domov, vse je škoda, pazi na elektriko, pazi na vodo, red, čistočo itd. in na svoj avto, če ga ima, kot zlato. Če bi bili na družbene stvari pozorni tako kot smo doma na svoje, bi bili čisto drugačni odnosi in gospodarski rezultati. Družbena stvar je naša stvar, kajti vsi skupaj tvorimo družbo. Tega se moramo zavedati in če imamo neodgovoren odnos do družbene imovine, posredno ali neposredno škodujemo sami sebi.« Bo kar držalo tovariš Jože!
RK
NOVICE IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE
(Nadaljevanje z 2. strani) tudi vse mlade tam, kjer živijo v krajevnih skupnostih ne glede na to, ali so delavci, učenci, dijaki, študentje, uslužbenci...
Mladi v krajevni skupnosti že precej časa kažejo interes, da bi se tudi na tem področju organizirali v svojo ZSMS. V ta namen je bilo skupaj s krajevno organizacijo SZDL že izvršenih nekaj sestankov vseh nosilcev delovanja mladine iz delovnih organizacij, katere so locirane na področju KS in evidentiranih mladincev, ki bodo vodili nadaljnjo akcijo ustanavljanja aktivov ZSMS in OO ZSMS spodnji del.
Na teh posvetih so bili sprejeti konkretni sklepi in usmeritev, da
bomo lahko v najkrajšem času uresničili in ustanovili aktive ZSMS po posameznih predelih v krajevni skupnosti.
V KS spodnji del bo delovala OO ZSMS spodnji del, ki bo razdeljena na področne aktive v Fr-tici, Steklarski koloniji, na levem delu in Kranjskem. Vsi aktivi ZSMS bodo delegatsko povezani v OO ZSMS spodnji del.
Za boljšo koordinacijo dela med vsemi OO ZSMS v KS spodnji del med OO ZSMS po TOZD in OO ZSMS v KS — pa se bo konstituiral Krajevni svet ZSMS, ki bo •koordinator dela med vsemi OO ZSMS.
Tone Bezgovšek
vseh slovenskih steklarn, na katerem bi se dogovorili o prvem srečanju mladih steklarjev ter o sodelovanju v MDB Steklari YU.
Po razgovoru so nas mladinci iz Steklarne v Rogaški Slatini popeljali še na kratko ekskurzijo
po njihovi brusilnici, nato pa smo bili še njihovi gostje na plesnem venčku v Zdraviliškem domu.
Mislim, da lahko članek zaključimo in še enkrat rečemo: »Mlade iz slovenskih steklarn veže mnogo skupnih stvari.«
Predstavniki mladinskih organizacij na seji koordinacijskega odbora družbenopolitičnih organizacij v Rogaški Slatini .
FOTOGRAFIJA
Album starih fotografij. Gledaš jih. Prikličejo ti otroštvo.
V sedanjost ti privabijo mladost.
Obude ti misel na preteklost ali komaj minuli dan.
Klasične fotografije v človekovem življenju so: tista, ko zavaljen otročiček ležiš na kocinasti odeji... ko pihaš v prvo svečko na torti za prvi rojstni dan... pa drugo..., tretjo ...,
od vojakov pošlješ takšno, ki je pobarvana ...,
poročeno z dvema pričama in brez njiju ..., s prvim otrokom.
In z vsakim otrokom se naredi enako :
tista, ko zavaljen ...
Kako ozkosrčno, ozkogledno, pusto. Fotografije so skoraj ena-'ke. Tista babičina poročna, pa mamina poročna ...
Ja, sicer imamo pa že filmske kamere. Le kdo bi se še ukvarjal s fotografiranjem, s fotografijo. S kamero pričaraš brcajočega o-tročička...
Toda filmska kamera je draga. Predraga za žep čisto navadnega delavca, študenta, upokojenca ...
Z malo drugačno fotografijo pa lahko dosežemo zelo velike efekte tudi brez pretiranega denarja. Če se poizkusiš izmakniti okvirom rutinske fotografije in poizkusiš narediti kakšno fotografijo čisto drugače ..., potem postane tudi bolj pomembna za posameznika. Če se začneš amatersko ukvarjati s fotografijo, opaziš tudi stvari, ki so se ti zdele nepomembne ali jih pa sploh nisi opazil.
Staro posušeno drevo dobi popolnoma drugačne dimenzije, mala marjetica postane silno pomembna stvar, mogočnost slapa je razgibana, nezastrašujoča struktura ...
Sam izbiraš motive, Sam določaš izseke, sam povečuješ in zmanjšuješ...
Potrebuješ le primeren prostor, povečevalnik, fotoaparat, material. za razvijanje. To sam težko nabaviš. Toda skupina ljudi z dobro voljo in precejšnjo mero pridnosti lahko doseže tudi to.
Nezainteresiranost? ? ?
Ne, to ni res. Zainteresiranost je.
In prostor je tudi. Nekaj opreme je tudi.
Torej??
Na kateri sestanek, na kateri sklep naj še čakamo?
Spontano se je rodila ideja o foto sekciji. In to je tudi vse.
Zaradi česa je prostor zanemarjen? Zaradi česa prah žre o-premo in idejo samo? Rodila se je že poleti.
Le še v posameznikih živi, v celoti zaživeti pa ne more!?
Kdo je kriv!?
Vsak zainteresiran. Vsi, ki bi želeli fotografirati in se ukvarjati s fotografijo, pa molčimo.
In smo leni.!! Leni!
Ne ljubi se nam in to je največja in tudi edina krivda.
Če hočeš tudi moraš! — je star pregovor. Toda nam se ne ljubi niti hoteti.
Saj bi, če bi...
Tudi to je že kar izrek.
Zaradi želje po aktivnosti, ki je nujna, a različna pri posameznih, se je zaradi poškodovane noge imel čas sestati nesojeni iniciativni odbor.
Ta iniciativni odbor ni imel predsednika, tajnika ...
Začel je obstajati tisti hip, ko sta se srečala dva mladinca in sta sklenila, da bosta poizkusila začeti.
Brez prevelikega napora so bila izdelana prva obvestila, plakati in prijavnice.
Zdaj ni več odvisno le od »iniciativnega odbora«.
Zdaj moramo krivdo, ki smo jo vsi zagrešili, tudi vsi popravljati.
In začetek ni slab ! ! !
Plesni
20.	12. 1975 je bila v Hrastniku prireditev pod naslovom »Plesni venček«. Kakor pred vsakim plesnim venčkom je tudi pred tem že teden dni prej zajela vse člane organizacijskega odbora prava pripravljalna mrzlica. Zopet so sc pojavila vprašanja glede miz in stolov. Vendar smo na splošno veselje tudi to vprašanje zadovoljivo rešili s pomočjo ZKPO Hrastnik in OZD Steklarna Hrastnik, ki so nam posodili omenjene stvari. Velika debata je bila tudi glede nudenja
venček
vanje plesnih parov, ki so obiskovali plesni tečaj. Tekmovanje se je odvijalo v standardnih plesih, pri čemer se je pokazala velika izenačenost parov, ki so tekmovali. Pozneje pa je skupina dolgoletnih obiskovalcev plesnih vaj, med izračunavanjem rezultatov, odplesala dva plesa iz standardnega programa in ples iz južnoameriške skupine plesov.
Po tem uradnem delu programa pa se je pričel ples. Upam, da se je vsak lahko zabaval ob zvokih ansambla Jožeta Rusa.
gostinskih uslug. Na tem področja nam je priskočil na pomoč hotel Rudar v Trbovljah, ki je bil takoj pripravljen nuditi gostinske usluge. Glede glasbene strani prireditve, ki je najpomembnejša, pa je zopet sodeloval ansambel Jožeta Rusa.
Končno je nastopil dan prireditve. Vse dopoldne in popoldne s ) se odvijale zadnje priprave. Ko so se odprla vrata prvim obiskovalcem je bilo vse nared. Organizatorji so vsakemu obiskovalcu pokazali njegovo mizo, da mu je ni bilo treba iskati. Ob pol osmih pa se je pričela sama prireditev. Vse karte za prireditev so bile prodane že prej, vendar pa so pred vrati postajali obiskovalci, ki so še vedno spraševali po prostih kartah, ki pa jih na žalost ni bilo na razpolago.
Začetno zadrego so premagali prvi akordi glasbe in prvi pari, ki so se zavrteli ob zvokih. V hipu je bilo plesišče napolnjeno • s pari. Kakor na vsakem plesnem venčku je bil tudi za ta plesni venček pripravljen zabavni program, ki so ga sestavljale družabne igre in pa kot vedno tekmo- * 1
Za NAGRADNI KVIZ ZNANJA iz prejšnje številke smo prejeli rešitev. Pravilni odgovori so:
1.	A Kambrij
.2. C Jura
3.	A Etruščina
4.	C Enaindvajset
5.	A Garmisch Partènkirchen
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni:
1.	nagrado (30 din) : STEPIŠNIK ANICA upok.
2.	nagrado (20 din): BARIC ADOLF
3.	nagrado (10 din): BARIČ ALOJZ
lllllllllll9lllllIlllllllIlllIllIIIIltl|IIIUIIIIIII|lilllIIUIIlllIlllllllIlllllllIllllllllIIIIlllllllilllHIIIllllllli\ll>!lllllllllIIIIIIIIIIIIIII!IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHllllllllllHIIIIIII!!UIIHIIIIIIIiyl
I NAGRADNI KVIZ ZNANIA MLADIH I
1. FrancosTri umetnik rojen 25. II. 1841 v E	Limo v jesu. Od leta 1845 je živel v Parizu,
1	kjer sé je oče krojač ubadal s svojim skrom-
1 nim poklicem. Umetnik je leta 1862 končal = svoj- večerni risarski tečaj in se kasneje vpi-E saj v redni slikarski tečaj na Ecole des Bea-I uks Arts.
'Najznamenitejša dela so; Ljubimka, Dežni-I ki, Diana in portret gospe Mout. Kdo je bil E ta umetnik?
=	a)	TIZIAN
§	b)	RENOIR
c) DODIGLIAN
E 2. Občutek za vožnjo je posebno pomemben = pri vožnji velikih brzin, kjer dirkalni avto-= mobili tako rekoč po nekaj metrih »letijo po i zraku«. Svetovno prvenstvo formule 1 se tek-I muje že od leta 1950. Kateri znameniti avto-I mobilist je štirikrat zapored osvajal to prven-= stvo, in sicer od leta 1954 do 1957?
§	a)	ALBERTO ASCORI
=	b)	JUAN MANUEL FANGIO
I	c)	CRAIK BREED-LOVE
I . 3. Kot vemo, je Krištof Kolumb leta 1492 I odkril Ameriko. Odkril je Bahamske otoke, E Kubo in Haiti. Kolumb je veliko jadral po i oceanih in domala preplul cel svet. Na svo-E jem 3. potovanju se je izkrcal na severni oba-E li južne Amerike na Trinidadu. Kdaj je bilo E to potovanje?
a)	1493 — 1496	|
b)	1498 — 1500
c)	1502 — 1504	I
4.	Znameniti pisatelj, Nobelov nagrajenec	E
za literaturo leta 1932, je s svojo knjigo na- | pisal sledeči moto svoji ženi:	|
Posvečam to Sago o Forsajtih v celoti, preverjen, da je od vseh svojih	del,	=
najmanj nevredna nje,	E
ki bi brez njene spodbude,	§
prijateljstva in kritike nikdar ne bil postal
niti tak pisatelj,	§
kakršen sem.	i
a)	JOHN GALSWORHY	1
b)	HAMSUN	§
c)	HESSE	I
5.	Naš sončni	sistem	je	zelo majhen, če ga |
primerjamo z oddaljenostjo zvezd ali z ob- E segom in razdaljami galaksije.	Sonce	me-	E
ri v premeru 1,5 milijona km,	temperatura	S
na površini pa je okoli 5000°C. Od sonca je E najbolj oddaljen Pluton.	E
Kateri planet je naj bližji soncu?
a)	MERKUR	E
b)	VENERA	E
c)	MARS	E
imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiimiiiiiiiiiiiTil
Plesalo se je do zgodnjih jutranjih ur.
Upam, da so obiskovalci plesnega venčka zapuščali dvorano zadovoljni, kajti namen venčka je bil in bo ostal, prinesti nekaj razvedrila msd naše občane, ki lahko samo ob novem letu in pustu zaplešejo.
Kakor drugje vzklikajo: kralj je mrtev, živel kralj, bi lahko mi dejali: plesni venček je mrtev, živel plesni venček!
Vili Petrič
Spoštovani urednik!
Zopet se oglašam s prisrčnimi pozdravi celotnemu kolektivu, še posebno pa pozdravljam sodelavce v TOZD IV.
Dodal bi še prošnjo za naš list, da bi bil seznanjen z dogajanjem v našem podjetju.
vojak Pustišek Milan VP 9740/8 75002 Tuzla
Dragi Milan!
Zahvaljujem se ti za lepo razglednico in pozdrave. Upam, da ti dnevi v vojaški suknji hitro teko in da boš kmalu spet v našem podjetju. Steklarja boš redno dobival. Te pozdravlja urednik.
Spoštovani urednik!
Najlepše vas pozdravljam in se zahvaljujem za redno pošiljanje glasila STEKLAR. Tu v JLA ga zelo rad prebiram in ga tudi v celoti preberem. Všeč mi ni samo zato, ker je pisan v materinem jeziku, temveč tudi zato, ker me zelo zanimata delo in razvoj dela v steklarni. V nadalje želim vam in vsem zaposlenim v steklarni kar največ uspeha pri delu. Za pošiljanje glasila STEKLAR pa se vam že kar vnaprej zahvaljujem. Lep pozdrav vsem, še posebej pa cizelersko-strug. delavnici.
vojak Milbauer Jože VP 6002/10-2 19002 Z aj e č a r
Dragi Jože!
Zahvaljujem se ti za tvoje pismo. Hvala za pozdrave, ki jih pošiljaš. Tudi jaz ti jih vračam. Steklarja ti bom pošiljal z veseljem, ker vem, da je to ena izmed oblik, preko katerega boš obveščen, kaj in kako delamo.
Te pozdravlja urednik.
OBVESTILO
Člane kolektiva, ki služijo vojaški rok, obveščamo, da dobijo, ko pridejo na dopust, enkratno nagrado sindikata. VOJAKI! Ko pridete na dopust, se torej zgrasite pri blagajni sindikata, pri tovarišici Vidovič Idi (prodajni oddelek).
j DOPISUJTE I I V NAŠ LIST J