Ul\ iOUl JVC D-Per III 19/1979 1113790849,11 COBISS e GLASILO KOLEKTIVA ■in LETO XV., ŠT. 11 # CELJE, XI. 1979 29. november - Dan republike Bistvo narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti je najbolje izrazil tov. Tito, ko ije že leta 1942 dejal: »... Naš narodnoosvbodiilnii boj ne bi bil tako vztrajen in talko uspešen, če nabodi Jugoslavije ne bi videli v njem razen zmage nad fašizmom tuch zmago nad tistim, kar je bilo v času prejšnjih režimov, zmago nad tistimi, ki so zatirali in ki teže za nadaljnjim zatiranjem narodov Jugoslavije. Besedi narodnoosvobodilni boj bi bil samo fraza in celo prevara, če razen splošnega jugoslovanskega pomena ne bi imeli tudi nacionalnega pomena za vsak narod posebej, tij. če ne bi razen osvoboditve Jugoslavije pomenili hkrati tudi osvoboditev Hrvatov, Slovencev, Srbov, Makedoncev, Šiptarljev, Muslimanov itd., če narodnoosvobodilni boj ne bi imel te vsebine, da res prinaša svobodo, enakopravnost in bratstvo vsem narodom Jugoslavije. V tem je bistvo narodnoosvobodilnega boja.« ************************ 'Vno'* v ljudskih množicah in veliko o-svdbojenega ozemlja, kakor tudi da je partija kljub vsem prizadevanjem Okupatorjev in njihovih pomagačev, da bi jo zadušili, pdsitala neuničljiv in trajno pričujoč faktor vojne na tleh Jugoslavije in na Balkanu — se je partija škripaj z vsemi silami narodnoosvobodilnega gibanja odločila za splošno jugo- melj -nove države. Revoluoionami sklepi drugega zasedanja AVNOJ so bili ne samo deklaracija političnega telesa. Za njimi ;so stal močna obrožena vojska ljudstva, močan in dobro organiziran mehanizem revolucionarno demokratične oblasti ljudstva na osvobojenem o-zemlju, ki je zajemala večji del Jugoslavije in celotno narodrioasvo- ■i* 2> * 4" Vsem članom naše delovne organizacije čestitamo za DAN REPUBLIKE, 29. november 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4" 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- ************************ Ko je narodnoosvobodilna vstaja po srditih in številnih bitkah v letih 1941 in 1942 že lahko pokazala velike uspehe — Okrepitev pozicije slovansko politično manifestacijo, ki bi narodom in delovnim množicam z najbolj avtoritativnega političnega mesta dala čim konkretnejši in jasnejši odgovor na vprašanje: 'kateri so osnovni pdliitični cilji narodnoosvobodilne vojne in za kakšno Jugoslavijo se bije boj. To vlogo je opravilo pitvo zasedanje AVNOJ v Bihaču leta 1942. Ravno s tem, da je prvo zasedanje AVNOJ določilo prve obrise nove Jugoslavije, je delovalo ikot močan združujoči faktor v boju narodov Jugoslavije in bilo tako tudi prvi korak k poznejšemu končnemu oblikovanju skupnih vrhovnih organov demokratične ljudske oblasti narodov Jugoslavije v federativni skupini državi. To nalogo je leto pozneje izpolnilo drago zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943. Za Jugoslavijo je pomenilo najvažnejši dogodek v dragi svetovni vtijmi, ker je bil pravzaprav na njem položen te- bodilno gibanje na osvobojenem in nedsvobojemem ozemlju, katera je zbirala v svojih vrstah ogromne ljudske množice. Za Sklepe, ki so bili isprejeti na drugem zasedanju AVNOJ, so po besedah tov. E. Kardelja bistvena tri osnovna dejstva: 1. potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti, ki je nastala an se razvila iz osvobodilnih naporov naših narodov, 2. federativna ureditev notranjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v federativni Jugoslaviji, 3. dfaraoun z emigrantsko in notranjo protiljudsko reakcijo, ki se je povezala z Okupatorji v skupni borbi prOti našim narodom. In tako so bili postavljeni temelji za trdno in močno Jugoslavijo, ki jo podpirajo simpatije mi-Ijonov ljudskih množic vsega sveta. E. S. Problematika preskrbe s sadjem in žele- >Nagel porast stavila delavcev v industriji in ostalih splošnih službah ter sprememba načina in sestave prehrane, povzročajo nenehni dvig porabe raznovrstnega sadja in vrtnin. Medtem ko proizvodnja sadja v družbeni lastnimi naglo narašča, pa v zasebnem sektorju pada. V preskrbi s sadjem ima uvoženo južno sadje precejšen delež; Od skupnega prometa s sadjem v poslovalnici 3 — agropromet predstavlja promet z južnim sadjem 60%. Zanimivo pa je to, da prodamo na primer, samih banan več kot jabolk, hrušk in češenj skupaj. Približno. enako količimo kot banan prodamo tudi pomaranč. Iz takšne primerjave se nazorno vidi, kako hitro se menja okus in zahteva naših potrošnikov. Temu se mora trgovska mreža najhitreje prilagajati. Pri tem pa ugotavljamo, da kakovost sadja predvsem pa vrtnin, čeprav je mnogo boljša kolt pred nekaj leti, še ne odgovarja zahtevam pravilnika o kakovosti. Nikakor ne moremo mimo dejstva, da so vrtnine in sadje iz jugoslovanske proizvodnje na mednarodnem tržišču povojna leta izgubila dober glas prav zaradi neprestanega slabšanja kakovosti nesodobnega embaliramja. To žalostno dejstvo je še bolj očitno pri blagu, M ga nudimo domačemu potrošniku. S skupnimi napori je treba doseči, da se bodo prav vsi, ki neposredno sodelujejo, zavedali, da je praizvodja nekega blaga šele takrat končana, ko je popolnoma pripravljena za prodajo na trgu. Na področju tehnične strani poslovanja srno pri podjetju MERX — TOZD Grosist, poslovalnica III — agropromet zelo zastareli. Sedanja skladišča poslovalnice III v Celju ,so v preurejenih prostorih nekdanje tovarne sadnih sokov. Doslej so 'ti prostori z neprestanimi provizoričnimi preureditvami — po velikosti — še nekako odgovarjali. Za kolikor toliko sodobno manipulacijo s sadjem in vrtninami niso bili primerni. Naraščajoči koliičnski promet se škoraj v celoti odvija preko Skladišča. Tranzit je odpadel, ko so se kmetijska proizvodna podjetja združila v velike gospodarske enote in sama začela iskati neposredne potrošnike za svoje pridelke. Z naraščajočim količinskim prometom preko Skladišč se je pokazala vrzel v premajhnih prevzemnih Skladiščih prostorih s primernimi hladilnimi napravami. Vse vrste blaga morajo dobavitelji pripeljati tisto j-utro, ko se pripravljajo komisioni za odpremo. To pa povzroča izredno nevšečnost, ker dobavitelji premnogtikrat časovno zamujajo in naši kupci zaman čakajo na obljubljeno blago. Četudi smo izboljšali notranji skladiščni transport, pripravili vse, da lahko blago embaliramo, vskladili Skoraj vse vrste embalaže is predpisi JUS, a vendarle prevzem, odprema in dostava blaga še mi najboljša. Z ozirom na to, da je povpraševanje po blagu izredno neenakomerno, prihaja neprestano skozi vse leto do tega, da manjika zdaj tega, zdaj onega, čeprav ga je dovolj pri proizvajalcih. Na neenakomerno povpraševanje vpliva veliko dejavnikov. Neverjetno se sliši, toda dejstvo je, da v polletni sezoni promet narašča v toplem in suhem vremenu in hitro pada ob dežju in v hladnem vremenu. Drugi takšen dejavnik, na katerega ne moremo v na- OOS TOZD Transport je pod poikraviteljsitvom OOS občine Celje letos že tretjič organizirala rekreativno športno prireditev avto rally. Če izvzamemo slabo udeležbo, lahko ugotovimo, da je prireditev v celoti uspela. Od prijavljenih 21 tekmovalcev se je na startu zbralo 20 tekmovalcev s prav toliko spremljevalcev. Enajst tekmovalcev je bilo iz TOZD Transport, šest iz TOZD Grosist, DSSS je zastopal en tekmovalec, en tekmovalec je bil iz TOZD Pekama Rogaška Slatina, kot predstavnik pokrovitelja pa se je prireditve udeležil tudi kot tekmovalec predsednik OOS tov. Stane Mele. Primerjalno s številom vseh voznikov v DO Merx je število udeležencev predstavljalo dokaj skromen delež. Kje je vzrok v takšni nezainteresiranosti za prireditev, ki je prej družabna, kot strogo tekmovalna, nam ni znano. Obveščenost je bila pravočasna. Poleg plakatov smo poslati tudi dopise prej računati in nanj vplivati, je domača proizvodnja v neposredni okdlioi. Tu lahko več ali manj dobro obrodi sadje, jagodičevje in vrtnine. Ob dobrem ali slabem pridelku doma se to takoj pozna na tržišču. Na kratko sem opisal problematiko s preskrbo s sadjem in vrtninami na področju mesta Celja in okolice, katero oskrbuje MERK — TOZD Grosist, poslovalnica III —■ agropromet. Če hočemo opravljati naše delo boljše, moramo za to imeti minimalne tehnične možnosti. K temu spadajo predvsem sodobna skladišča. Poslovalnica III — agropromet bo v okviru podjetja MERK morala v prihodnjih letih začeti z gradnjo takšnega skladišča. V sedanjih, četudi prenovljenih prostorih nekdanje tovarne, ne bo mogoče več opravljati tako zahtevne naloge, kot je preskrba lastnih in tujih prodajaln ter velikih potrošnikov s sadjem in vrtninami. vsem OOS po TOZD, toda akcija žalni nikjer ni stekla. Ali smo -res tako zaposleni, da za tovariška srečanja ni več časa, ali naš je pokvaril pohlep po vedno večjih zahtevah, pri tem pa pozabljamo na družabnost, ki je bila nekoč odlika naših ljudi? Menimo, da bi morali sindnikalini funkcionarji in kulturni animatorji po TOZD o tem nekoliko več razmišljati in se bolj angažirati kot organizatorji družbenega življenja. Razveseljivo je bilo to, da se je letos udeležilo tekmovanja veliko žensk. Prijavljeno je bilo šest ženskih posadk, udeležilo pa se jih je pet. Iz spodje slike je razvidno, da so se naše tekmovalke solidno uvrstile in dobro počutile, kar je razvidno iz njihovih smejočih, vedrih obrazov. Na splošno so bili doseženi dobri rezultati. Predsednik komisije za vozniške izpite SO Celje tov. Hramec, se je pohvalno izrazil za poznavanje prometnih predpisov, kjer je bil on tudi izpraševalec. Ivan ing. Grobler Merx rally 1979 uspel Veliko tekmovalcev je na zastavljena vprašanja o prednosti v križiščih in opisu in pomenu prometnih zn alkov, odgovorila povsem brez napak, kar je gotovo odraz tega, da so se vozniki predhodno pri- pravili. To je končno tudi namen takega tekmovanja, saj s tem, ko voznik prelista knjigo o prometnih predpisih in znakih, osveži prepotrebno znanje, s tem pa neposredno prispeva k bolji prometni varnosti na naših cestah. Spretnostna vožnja, kjer so vozniki pokazali svoje vozniške sposobnosti in spretnosti pri premagovanju raznih ovir, je potekala na startnem prostoru pred skladiščem, med etapo v Šentjur in pred ciljem na Kalobju. Tu so si vozniki nabirali največ kazenskih točk. Največ preglavic in s tem v zvezi tudi kazenskih točk, je povzročalo parkiranje v naznačeno garažo in pri vzvratni vožnji, kjer so morali pri vzvratnem zavijanju v desno zapeljati z zadnjim desnim kolesom v določen kvadrat, označen s črtami in dvemi sohi. Duhovitež, ki je kvadrat močno zgrešil, fotograf pa je to hitro posnel, je pripisal na sliko: »Tako se ne sme!«, kar se lepo vidi na spodnji sliki. Relacijska vožnja na določen čas je potekala zelo dobro, saj ni bilo nobene diskvalifikacije. Tudi kazenskih točk so si v tej disciplini nabirali zelo malo, kar je dokaz, da so dosledno upoštevali navodila in določilo hitrosti vožnje. Favorit brez primere je bil na tem rallyu tov. Grabler Franc, šofer v TOZD Transport, ki je opravil testiranje in celotno spretnost- no in relacijsko vožnjo brez kazenske točke. To se do sedaj ni posrečilo še nobenemu drugemu tekmovalcu. Kljub temu pa ni slavil kot zmagovalec, pač pa se je moral zadovoljiti z odličnim drugim me- stom. Pri tehničnem pregledu, ki je sestavni del tekmovalnih disciplin, mu namreč ni gorela ena od žarnic za osvetljevanje registerske tablice, kar mu je prineslo pet kazenskih točk. Sicer pa zasluži tov. Grabler vise priznanje in pohvalo, saj se kljub svojim 53. letom, redno udejstvuje pri vseh akcijah, ki jih izvede sindikat in je lahko za svetel vzgled vsem mlajšim tovarišem. Prvo mesto z eno samo kazensko točko si je »prislužil« s tem, da je obstal 99 cm pred oviro, moral pa bi točno 1 meter. Vse ostalo pa je opravil popolnoma brezhibno, kar je vsekakor zelo dober u-speh. Stane Vovk je za doseženo prvo mesto prejel poleg priznanja pokala in praktične nagrade (garnitura orodja), še prehodni pokal z listino, ki mu ga je svečano podelil predsednik 00S Stane Mele. Tretje mesto je zasedel Cigler Stane. Svojega uspeha je bil tako vesel, da je pozabil, da mora tudi on držati v roki pridobljeni pokal, tedaj ko se je pred fotografa postavila zmagovalna trojka, skuipaj s svojiim sovozniki. Na četrto mesto se je uvrstil dosedanji dvakratni zmagovalec Čretnik Karel, z eno kazensko točko več kot tretje uvrščeni, na peto mesto pa presenetljivo prav tako kot lani voznica Štraus Alenka. Sicer pa smo sklenili, da letos ženske še posebej klasificiramo in nagradimo. Prve tri so prejele lepe praktične nagrade, ki jih je prispevala TOZD Grosist ter pismena priznanja — plakete, ki jih je posebej zato izdelal naš likovni umetnik Stane Petrovič. Prvo mesto med voznicami je zasedla Štraus Alenka z 28 KT, drugo mesto Žmaher Cvetka z 39 KT, treiije mesto pa Pirtovšek Cvetka s 132 KT. Sodriiško ekipo so sestavljali člani DPIT Celje in člani ZŠAM Celje. Glavni sodnik je bil tudi letos Planinšek Vlado, tehnične preglede pa je opravljal član ekipe za tehnične preglede pri DO Avto Celje. Takšna nespretnost lahko ima hude posledice V resnici nasmejani obrazi Zmagovalna trojka s sovozniki Izrek priznanja tekmovalcem in organizatorju Vsem se ob tej priliki iskreno 'zahvaljujem za sodelovanje in njihov prispevdk, da je prireditev brezhibno potekala. Po razglasitvi rezultatov ter podelitvi priznanj in nagrad so Vsem udeležencem čestitali: direktor TOZD, predsednik izpitne komisije tov. Hramec in predsednik OOS Stane Mele, ki je poleg čestitk tekmovalcem izrekel tudi vso priznanje OOS TOZD Transport, kot organizatorju. Predsednik OOS Golavšek je povabil vse udeležence na zakusko, ki so jo nadvse Okusno pripravili naši intendanti: Cvikl Franc, Seme Jože in Stanite Jože, ki so se izkazali kot pravi mojstri »roštllja«. 'Nadvse prijeten pa je bil zaključek. Razigrana družba se je lotila peke kostanja. Ob dobrem domačem moštu je bil pečen kostanj prava poslastica. Nikogar ni motilo, če je imel od luščenja kostanja sajaste roke, saj so te saje kmalu postale enoten make up na obrazih prisotnih, ki so postali zaradi tega še bolj razpoloženi in nasmejani. Vsi, ki smo bili člani te vesele druščine, smo si bili enotni, da se taka sprostitev po vsakodnevnih skrbeh krepko prileže, saj ugodno vpliva na človeka, ki naj kljub vsej tehnični revoluciji ne postane robot, pač pa še naprej človek. STROŠKI GLASILA Po podatkih knjigovodstva smo za tiskanje našega internega glasila VESTNIK v letu 1978 porabili 79.583,15 din. Od tega so znašali tiskarski stroški (delo, papir, klišeji) 75.869;50 din, avtorski honorarji pa 3.713,65 din. Izšlo je le 6 številk in je bilo natisnjenih 17.060 izvodov. Cena 1 izvoda v povprečju 12 strani je znašala 4,66 din. Ob primerjavi tiskarskih stroškov za leto 1977 ugotavljamo, da je povprečna cena za 1 izvod Vestnika z avtorskim honorarjem znašala 4,40 din pri nakladi 19,600. Povprečni stroški za eno številko so v primerjavi z letom 1977 minimalni ob upoštevanju, da je v letu 1977 izšTo sicer 7 številk in da so avtorski honorarji znašali 5.451,45 din. Globalna usmeritev razvoja DO M e r x v obdobju 1981-1985 Pred nami je zadnje leto v tem srednjeročnem obdobju, lato 1980, ko bomo poskušali uresničiti še zadnje načrte zapisane v obdobju 1976 - 1980. Toda že v tem letu moramo raz- mišljati o predstoječem srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 ki bo za delovno organizacijo »Mera« prineslo vrsto sprememb. V globalnih usmeritvah razvaja delovne organizacije v obdobju 1981-1985 je po- danih nekaj misli ki imajo namen v kratkem opisu prikazati značilen razvoj DO po dejavnosti. V smernicah je podčrtano da je potrebno v pripravi samoupravnega sporazuma in dogovorov o temeljih planov in pripravi pianov, dati težišče na pospeševanje na-daljnega razvoja dohodkovnih odnosov, tako da bi se s povečanjem dohodka in z njegovim racionalnim razporejanjem na akumulacijo in različne oblike porabe zagotovila hitrejša materialna osnova v DO. baoagg Poleg tega je posvečena vsa pozornost modernizaciji obstoječih kapacitet in novim investicijam, katere bodo podrobneje urejene v smernicah in elementih TOZD. Povda-rek je tudi na delovnih pogojih, sodelovanju med TOZD, letnemu planiranju, izboljšanju pogojev dela in izboljšanju organizacije poslovanja in dela. V globalnih ciljih je že zajeta predvidena reorganizacija in ker razprave v samoupravnih delavnih skupinah niso stekle povsod v vseh sredinah in ker le-te niso bile celovite, objavljamo del analize razvoja DO (globalna usmeritev DO) v nadaljevanju: V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno v blagovnem prometu na drobno: — pospešeno razvijati maloprodajne kapacitete in is tem omogočiti boljšo preskrbo potrošnikov in večje možnosti plaismana naših izdelkov, — programirano, usklajeno in organizirano dosegati cilje, opredeljene v planih TOZD, — modernizirati obstoječe kapacitete (prilagoditev sanitamcHteh-ničnem predpisom), — posodobiti proces dela, zmanjšati število zaposlenih in povečati produktivnost dela. — povečati akumulativno sposobnost TOZD, — promet na drobno bo naraščal po letni stopnji nikoli 5 % (realno), — zaposlenost se bo povečala za 2 do 3 % na leto, — maloprodajna dejavnost bo tudi v bodoče ostala enaka, povečan bo samo aSortiman blaga, s povečano prodajo dohodkovno zanimivih artiklov. — prehajati na specializacijo trgovin, — piri nadaljnem razvoju trgovine na drobno bi morali izhajati ne le iz potreb potrošnikov, marveč tudi iz kriterija ekonomičnosti in rentabilnosti novih prodajaln. Razvoj maloprodajnih zmogljivosti bo šel v dve smeri: — revitalizacija obstoječih starih mestnih središč in — izgradnja policentričnega sistema z multifunkcionalnjjmi centri v novih mestnih središčih in soseskah, — težnja k uveljavitvi tipskih projektov (zaradi omogočanja tipske opreme — možna opredelitev pričakovanemu prometu in pričakovanemu številu kupcev. V blagovnem prometu na debelo — grosistična dejavnost — v naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno zagotoviti za potrebe oskrbovalnega centra, Ustrezne Skladiščne kapacitete. Z takšno opremo in transportno tehnologijo, ki bo zagotavljala večjo produktivnost, nižjo stopnjo zaposlenosti in sorazmerno večji dohodek, — posodobiti predelavo, dodelavo dn embaliranje blaga z novimi programi, ki bodo zagotavljali večjo produktivnost (fcontiuira-no). — oskrbovalni center bo zagotavljal celoten prevzem dn prodajo Skupaj načrtovane kmetijske proizvodnje prehrambeno predelovalne industrije v Okviru SOZD, — zagotoviti mora racionalizacijo blagovnih tokov med proizvodnjo in končno potrošnjo in zagotoviti zmanjšanje stroškov blagovnega prometa, — zagotoviti mora optimalizacijo blagovnih zalog, ob upoštevanju najugodnejših možnosti, ki jih nudi združevanje sredstev med proizvodnjo iin blagovnim prometom glede koriščenja obratnih sredstev za financiranje zalog, — zagotavljati stalnost ponudbe blaga široke potrošnje ob upoštevanju sezonskih nihanj in občasnega pomanjkanja določenih vrst blaga ter prevzema odgovornost za redno preskrbo z o-snomimii prehrambenimi proizvodi, — še v večji meri iskati ustreznejše povezave s proizvajalci na dohodkovnih in prihodkovnih osnovah, — razvijati kapacitete trgovine na debelo za racionalno in sodobno oskrbo vseh maloprodajnih kapacitet, — programirano, usklajeno in organizirano dosegati cilje, opredeljene v planih TOZD in DO. — povečati ekonomičnost on produktivnost dela. Na področju gostinstva in turizma — zagotoviti vsklajen razvoj vseh dejavnikov, za dosego tistega Obsega in kvalitete ravni gostinskih 'Storitev, ki bo omogočal zadovoljitev potreb vseh 'koristnikov gostinskih -turističnih storitev, — realizirati zaostale investicije iz obdobja 1976 - 1980, — s primerno investicijsko politiko, ki mora biti usmerjena v izgradnjo novih gostinsko turističnih zmogljivosti s posebnim povdankom na povečanje nočitvenih, restavracijskih in hotelirskih zmogljivosti, — zagotoviti zboljšanje organizacije poslovanja, medsebojnega sodelovanja, nivoja kulturne postrežbe in drugih storitev, pestrost ponudbe jedil in pijač s posebnim povdarkom na kulinarične značilnosti posameznih področij, — povezovanje gostinsko turistične dejavnosti na širšem regional- nem prostoru zaradi: a) vslklajevanje koncepta razvoja gostinstva on turizma, b) združevanje ddla in sredstev ter skupnega Vlaganja za izgradnjo novih in dopolnilnih zmogljivosti, c) enotnega nastopa na tujem in domačem turističnem trgu s celovito gostinsko turistično -ponudbo, d) skupno reševanje kadrovske problematike. — posvetiti pozornost izobraževanju, še zlasti pa usmerjianju izobraževanja gostinsko, turističnih delavcev. Zagotoviti se mora posebna pozornost in skrb za vsklajeno rast strokovne sposobnosti, obvladovanja, hitrejšega razvoja gostinsko, .turistične dejavnosti. V mlinsko predelovalni industriji — izgradnja Skladiščnih zmogljivosti, — programirano in usklajeno ter organizirano dosegati cilje opredeljene v planih TOZD in DO, — tudi v bodoče polno izkoriščati zmogljivosti in s tem zagotavljati povečanje produktivnosti in racionalnejšo proizvodnjo, — tesnejše sodelovanje s proizvajalca žit, — racionalizirati notranji transport, prav tako zunanji (avto cisterne) — povečati akumulativno sposobnost TOZD, — težišče razvoja TOZD mora še dalje temeljiti na povdarku kvalitete pšenice primerne za predelavo, — koncentracija embaliranja (sprememba dejavnosti dislociranih enot), — uvajanje nove tehnologije (z namenskimi izdelki). — povezovanje na dolgoročnih dohodkovnih odnosih na nabavnem dn prodajnem trgu. V proizvodnji kruha in slaščic — izgradnja novih kapacitet, — zamenjava zastarele in dotrajane opreme z novo v obstoječih ■ obratih, — povečati asortiman kruha in peciva, — uvajanje nove tehnologije, — povečati produktivnost dela, — zmanjašti nočno in nadurno delo, — preiti na peko trajnejših vrst kruha in embaliranje le-tega, — posodobiti transport pekovskih izdelkov do prodajnih mest, — izboljšanje pogojev dela v pekarnah in slaščičarnah (zmanjšanje bolniškega staleža dn invalidnosti), — stremeti k pridobivanju KV in VK kadrov pekovske dejavnosti in dograjevati ustrezno nagrajevanje, (Nadaljevanje na 7. starani) 'W®m ilE#*’ 'WSŠSIJSI. Kolektiv Počitniški dom, ki je stregel gostom Dopuste smo torej izikoristili, nekateri bolje, drugi slabše, odvisno od možnosti, naklonjenosti (vremena in še marsičesa. V OZD MERX je vsako leto za letovanje delavcev poskrbljeno v Mencavih počitniških domovih in to ob morju v Biogra-du na moriu, v Strunjanu in Ankaranu, v hribih pa v Smučarskem domu na Uršlji gori in v hotelu »Kozjak« v Radljah ob Dravi. V letošnjem letu je bilo v naših počitniških domovih ob morju na voljo skupno 252 ležišč, od tega v Biogradu na moru 212 v Strunjanu 12 in v Ankaranu 28 ležišč. Za razliko od lanskega leta smo letos dobili v Biogradu na moru kar 28 ležišč manj, počitniške kapacitete pa smo povečali v Strunjanu, kamor smo v začetku avgusta postavili dve novi prikolici s po 4 ležišči, ki so bile koriščene v zadnjih dveh dekadah. Povpraševanje delavcev OZD MERX za letovanje v počitniških domovih ob morju je bilo za nekaj odstotkov večje kot lansko leto, H oči,m za letovanje v Smuarski koči ali pa v »Kozjanku« pa ni bilo prijav. Tudi letos se je prijavilo največ interesentov za letovanje ob morju za čas od 20. julija^ do 10. avgusta, pred in po tem času pa je ostalo nekaj nočitvenih kapacitet neizkoriščenih. Število gostov na letovanju v počitniških domovih Ob morju je bilo letos naslednje: dekadi, to je zadnja dekada liju in prva dekada v avgustu. v ju- Pogled na Počitniški dom Biograd na moru Od navedenega števila gostov na letovanju v Merxovih počitniških domovih je približno 60P/0 delavcev iz TOZD OZD MERX približno 40 % pa je bilo drugih gostov. V počitniškem domu Biograd na morju je bila letos v zadnji dekadi na voljo tudi vsaikovečesma zabavna prireditev s plesom. Na letovanju so bili člani zabavno-glas-benega orkestra »FLAMINGI« s pevko Alenko Kranjčevo iz Maribora, ki -so vsak večer od 20. do 23. ure poskrbeli za veselo razpoloženje gostov. Ob prijetni glasbi in prepevanju Alenke Kranjčeve se je vrtelo »staro in mlado«. Bila je to zares prijetna poživitev letovanja. A. S. Počitniški dom I II V dekadi III IV gostov: V VI Biograd n/m 92 215 206 245 242 208 Strunjan 11 11 12 13 11 19 Ankaran 7 23 28 28 28 20 Skupaij: 110 249 240 286 281 247 Zasedenost nočitvenih kapacitet 38,5 87,0 83,0 100 98,3 86,3 VII Skupaj 1.354 91 151 1.596 v % 64,0 80,0 povprečno Zabavno glasbeni orkester »Flamingi« iz Maribora Letovanje ob morju Za nami je zopet sezona dopu- Iz gornjega pregleda je razvid-stov in oddiha -ter s tem v zvezi no, da so bile nočitvene kapacite-tudi sezona počitniških letovanj, te polno zasedene le v IV. in V. Izlet naše organizacije Že dalj časa so člani kolektiva TOZD Prodaja Slovenj Gradec izražali željo po organiziranju izleta, saj ima naša domovina, ožja in širša, veliko naravnih lepot in obeležij, ki bi si jih lahko ogledali. V sodelovanju in finančnem prispevku sindikata je bil za 28. in 29. oktober organiziran dvodnevni izlet z avtobusom na Plitvice, Bi-hač, Kozaro in Jasenovac. Prvega dne v jutranjih urah smo se zbrali na dogovorjenem mestu, od koder je izletnikov avtobus krenil na dogovorjeno pot. Nihče se ni zaspal in vsi sedeži na avtobusu so bili zasedeni. Kljub zgodnji uri je bilo že na začetku čutiti dobro vodjo, hrepenenje videti krhje, ki so naši pa jih tako redko vidimo. Vožnja je vse prehitro potekhla, saj je za dobro počutje in zabavo poskrbel tov. LakoVšek in že smo po zagrebški obvoznici krenili proti Karlovcu in naprej k našemu prvemu postanku tega dne. Narodni park, v katerem se nahajajo po vsem svetu znana Plit-vička jezera nas je sprejel že v hladnem, Skoraj zimskem vremenu. Vendar nas to ni oviralo. Po močno pohojenih poteh im potkah smo obhodih precej jezer. Tišina narodnega parka in šumenje padajoče vode, večjih in manjših slapov nas je vse očaralo. Občudovali smo ustvarjalnost nararve in fotografski aparati so fotografirali za spomin. Pozno popoldne je bilo namenjeno individualni zabavi, saj smo si v prijetnih vikend hišicah ogreli premrzle ude, zvečer pa po izdatni večerji in v prijetnem razpoloženju zaplesali tudi kolo. Drugi dan smo nadaljevali pot proti Bosni in se v Bihaču ustavili (Nadaljevanje iz 5. (strani) GLOBALNA USMERITEV — tesnejše povezovanje k mlinsko predelovalni industriji in povezovanje znotraj DO in izven, — sodelovanje in trdnejše povezave z oskrbnimi centri in sveti potrošnikov. Na področju transporta in servisnih dejavnosti — programirano, usklajeno in organizirano dosegati cilje opredeljene v planih TOZD in DO. — kot prioritetne investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo ostale investicije, ki niso bile realizirane v obdobju 1976 — 1980 (garaže, obrtne in avtomehanične delavnice, za ogled mestnih znamenitosti in muzeja I. zasedanja AVNOJ, kjer nam je kustos muzeja podal zgodovinski pomen I. zasedanja Avnoja in obrazložil pomen bojev na tem območju za celotno Jugoslavijo. Ob še čisti reki Uni in Sani smo nato preko Bosanske Krupe in BosasnM Novi nadaljevali pot na legendarno Kozairo. Veličastno se dviga spominsko obeležje na Kozari, na tiste težke dni, ko je tudi bosansko ljudstvo občutilo vso grozo in trpljenje okupatorja, saij je skoraj 10.000 žrtev padlih na Kozari jasen dokaz (kako strahoviti so bili boji in da so bile žrtve ogromne. Smrtna tišina ob večnem ognju in minuta molka v spomin žrtvam je bil le delček v zahvalo nas preživelih. Molk nas je spremljal še v muzeju, kjer so prikazani fotografirani dogodki tedanjega časa in še nekaj časa na poti nazaj. Mrak se je že skoraj spuščal, ko smo se pripeljati v Jasenovac, v zloglasno ustaško taborišče, taborišče smrti mnogih ljudi, predvsem pa nedolžnih otrok. Spomenik v obliki cveta se mogočno dviga v nebo, velike gomile porasle s travo pa pričajo o Skupnih grobih umorjenih, v pomnik in svarilo vsem, da se takšen čas ne bi nikoli več vrnil in da bi mi in naše mlade generacije lahko živeli v miru in svobodi. Muzejska -soba in ogled filma ter podatke, ki smo jih slišali, so nas presunili in marsikateremu so se zasvetile solze v očeh ob pogledu na grozote, ki so jih ustaši počenjati na ljudeh. Kruto je spoznanje, da so ugašala nedolžna življenja, prav pa je, da to vidimo, kajti doživeti in preživeti to ne bi bilo mogoče. Noč se je spuščala na cesto, ko smo zaključevati naše potovanje. V dveh dneh -smo prepotovali le del naše domovine, kjer smo se srečali s bruto usodo preteklosti in vetičastnositj-o današhih dni, spoznali smo, da je lepa in zanimiva, zato si želimo še več -takšnih potovanj. Pa prav kmalu! B. M. Republiški seminar za organizatorje kulture Svet za izobraževanje in kulturo pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije je priredil v Mariboru od 5. do 10. novembra t. 1. seminar za organizatorje -kulturnega življenja v delavnih organizacijah. Da bi nam organizator v kratko odmerjenem času lahko prikazal vsaj nekaj kulturnega utripa, smo si poleg teoretičnega dela seminar- — sprotno obnavljanje avtopaik-a in usmeritev v nabavo specializiranih vozil (vozila opremljena s hidravličnimi platformami in prehod na kontejnerski Sistem, za prevoz moke pa vozila z regali), — zagotavljati organiziran prevoz blaga dz Skladišč, do maloprodajnih enot in prodajnih enot tujih kupcev, — zagotavljati popravilo transportnih sredstev, naprav hladilne tehnike, efcspre&so aparatov in drugih elektro inštalaterskih ter mizarskih del v svojih delavnicah, — povečati napore za doseganje dohodka, doseženega z večjo [produktivnostjo dela in za izboljšanje akumulativne sposobnosti. Plan in analize ja, ogledali razstave akademskega slikarja Avgusta Lavrenčiča, ki je razstavljal v salonu Rotovž. Obiskali -smo tudi razstavo in se obenem seznanili z -delom fotoamaterjev v TAM-u, ob navzočnosti -avtorja Toneta Partljiča smo si ogledali gledališko predstavo »TAKI STE — TAKI SMO«, -sledil je obisk lutkovnega gledališča, bili smo priča predstavitvi zbora v Centru za glasbeno vzgojo v Mariboru. Velik pov-darek pa je bil na knjigi, nakar smo si ogledali mariborsko knjižnico in Se u-deležili prodajne razstave in ogled vzajemne knjižnice v Kreditni banki Maribor. Novinar Franc Forstnerič -pa je pripravil klubski večer, tudi s predstavitvijo svojih pesmi. Vseh 29 slušateljev seminarja -se je organizirano udeležilo predstavitve slovenskega filma režiserja Šprajca »KRČ«. Posvetovanje je bilo namenjeno obravnav-i problematike, S katero se ukvarjajo organizatorji kulturnega življenja. Ižkušnje in problemi so pokazali, da so povsod zabeleženi določeni rezultati, kar pa vendar ne more biti osnova za zadovoljivo -oceno -tega dela. -Proučevanje kulturnih potreb delavcev v OZD in -sestavljanje -kulturnih načrtov pa ne moreta biti le skrb organizatorjev kulture, -temveč vseh družbenopolitičnih in samoupravnih Morala? dejavnikov v organizacijah združenega dela pa tudi v širši družbeni skupnosti. Skrb za kulturno življenje delavcev bi morala biti zajeta v razvojnih programih združenega dela. Treba je vstrajati, da &o umetniki pred kulturno preprostejšim občinstvom toliko bolj pošteni in kvalitetni. Vzgajamo delavca, da izdeluje prvovrstne izdelke, ponujamo pa mu nekvalitetne kulturne storitve, zato mislimo, da bi morala biti kvaliteta zagotovljena. Mislimo, da moramo naravnati položaj, da se delavec približuje svoji kulturi, da jo šteje med svoje — biti, vendar pa premalo zna izkoristiti Osebne pravice do nje. Da neuk poslušalec, gledalec ali bralec, če je dovolj zib ran predvajano zvrst izkoristiti najbolj resnično, poglobljeno, doživljajsko in ne toliko strokovno. Kulturno življenje v DO naj ne bi bila vodilna pot v delovni čas. Veliko kulture sploh ne sodi v delovni proces, toda naj ne bi bilo moteno, temveč Vsfclajeno. Morah bi priti do spoznanja, da je naš proizvod »kulturni proizvod« v naših očeh. Marjana Zorko Tudi v Rušah nova blagovna hiša! Sedemletno obdobje, polno problemov in pričakovanj, je končno za nami. Le še nekaj mesecev in naš kolektiv bo končno bogatejši za sodoben trgovski objekt v samem centru Ruš. Sama gradnja sicer delno peša, vendar pa so izvajalci, podjetje KONSTRUKTOR iz Maribora, še dokaj optimistično razpoloženi in zatrjujejo, da če bo količkaj ugodno vreme, bodo svoja gradbena dela dokončali še pred novim letom. Blagovna hiša se gradi na izredno lepi legi v centru Ruš ter se arhitektonsko vsfclajuje s celotnim okoljem. Zgradba bo v glavnem pritlična ter le delno nadgrajena, dolga o-krog 55 m in šinofka 25 metrov. V njej bo prostora za samopostrežnico živilske dejavnosti, bife in za prodajo celotnega tehnično — tekstilnega blaga. Po predvidevanjih bi naj ta novi objekt dodatno zaposlil še okrog 37 noviih delavcev ter nekaj učencev. Prepričani smo, da bomo z otvoritvijo nove trgovske hiše v glavnem zadovoljili domače potrošnike in potrošnike bližnje okolice, (ki večkrat zaradi pomanjkanja in nezadovoljivega izbora pustijo marsikaterega tisočaka izven meja Ruš. Vajnimir Nussdorfer Uredniški odbor je bil ob pregledu prispevkov za to številko Vestnika od urednika obveščen, da bodo nekateri dopisniki do torka, t. j. 13. 11. 1979 zjutraj posredovali svoje članke. Žal pa te besede niso vsi držali. Take (ne)resne obljube spravijo uredniški odbor v neprijetno situacijo, ker ne ve, ali bodo članki poslani še naknadno, ali pa če sploh z njimi lahko računa. Primeri, ko bi naj urednik tisti dan zjutraj, ko gre na prelom v tiskarno Krško, dvigal članke pri nekaterih zamudnikih naj bi se ne ponovil več. Taka neresnost ima negativne posledice. Vestnik izide z zamudo, v tiskarni je Ob prelomu trdba čakati, da je tak članek, ki ga urednik prinese s seboj, postavljen na stroju itd. Zakaj taka neresnost in odnos do sodelavcev? Ali je !to marala? Zakaj ne kažemo pravega zanimanja do našega internega glasila? AH ne čutimo potrebe po informiranju iin nam je vseeno, če zvemo kaj o delovnih uspehih v TOZD ali ne. Ne, ne smemo biti malodušni. Zavedati ise moramo, da živimo v času močnega gospodarskega utripa, ki prinaša Vsak dan nove delovne uspehe. Prav je, da je o vsem tem seznanjen vsak delavec, končno pa je tudi naša dolžnost, da ga informiramo o novih dosežkih na področju iznajditelj stva, tehničnih izboljšav, uspešnosti poslovanja, skratka o življenju posamezne TOZD. Ne smemo kazati zaprtosti in se izolirati z ograjo. TOZD predstavlja življenje in ustvarjalnost delovnih ljudi, ki tudi po končanem delovnem času v svoji krajevni skupnosti obravnavajo najrazličnejše probleme. Tudi tam so Obveščeni o dogajanjih in o delu ter uspehih družbenih organov in družbenopolitičnih organizacij. I ŠIVANU V SPOMIN Pred nedavnim me je po kratki, a hudi bolezni za vedno poslovil naš dolgoletni sodelavec v iskladi-šču 1 HORVAT IiŠTVAN. Še pred dobrim letom je skupno z nami soustvarjal za boljši jutri, nakar je odšel na zdravljenje in se ni več vrnil med nas. Bil je 'tih, skromen in veder sodelavec, kateremu ni nobena zastavljena naloga bila pretežka. Vedno in povsod je bil pripravljen pomagati sodelavcem, če je to bilo potrebno. Zaradi tega smo ga isodelavci spoštovali in imeli radi. Ni dolgo, kar je bil med nami, sedaj pa ostaja le lep spomin na dobrega prijatelja in zvestega sodelavca. KARLU V SLOVO V ponedeljek, 5. novembra nas je med delom iznenadila vest, da je kruta usoda zopet posegla v vrste naših dolgoletnih sodelavcev in končala življenjsko pot VEZEN-ŠEK Karlu, delavcu v embalažnem Skladišču. Še v petek je bil kot običajno na delu, zato nas je vest o njegovi smrti še tako bolj iznenadila. Tudi Karl je bil eden tistih delavcev, ki je dolga leta bil zvest kolektivu Merxa. Poznali smo ga kot dobrega in skrbnega sodelavca in prijatelja. Tih in skromen je bil med nami, takšno pa je bilo tudi slovo. K preranemu počitku smo ga položili 7. novembra na pokopališču v Črešnjicah. Spomin na zvestega sodelavca pa bo za vedno med nami. ZAHVALA Ob izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz pekarne »pod Gradom« v Velenju za izrečena sožalja in darovani venec, ter spremstvo k njenemu počitku! S hvaležnostjo Redniak Mirko Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIČ Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone Odgovorni ureoniK: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk * TOZD Papirkonf ekci j a Krško Naklada 2800 izvodov