ILO DELAVSKEGA SVETA
LETO ffl. ★ 1982 * ŠT. 5
, , s N" V '•»
J


c
i •*.
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1962
Letnik IIL Št. 5 (20) Maj
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71
Zunanja oprema: Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava:
Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško
Naklada:
700 Izvodov
VSEBINA:
Iz zasedanj samoupravnih organov Izobraževanje v podjetju
V metliški predilnici mislimo tudi na bodočn°s^
O perspektivnem razvoju gospodarstva občiue mesto v razdobju od 1961. do 1965. leta
Nesreče pri delu in na poti na delo Nekaj navodil o zdravstvenem zavarovanju Prvomajski izlet v Novigrad Naši kegljači Naša kronika
I
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
V dneh od 4. do 8. maja so imeli novoizvoljeni sveti enot svoje prve seje. Na njih so poslušali poročila volilne komisije o poteku in izidu volitev v svete enot in delavski Svet ter potrdili mandate novoizvoljenim članom svetov enot. Poslušali so tudi poročila o delu svetov, katerih mandat je Potekel, in o stanju v posameznih enotah. Na teh sejah so sveti enot izvolili svoje predsednike in njihove namestnike ter stalne komisije svetov.
Za predsednike svetov in njihove namestnike so biti izvoljeni:
t* Svet enote predilnica česane preje: Stanko Jelenčič -predsednik, Janko Butala - namestnik;
^• Svet enote predilnica mikane preje: Anton Kafrle - predsednik, Viktor Rožembergar - namestnik;
Svet enote tkalnica : Ivan Jakše - predsednik, Marija Kobe namestnik;
4* Svet enote apretura: Stane Hudoklin - predsednik, Leopold Siler - namestnik;
^• Svet enote uprava in zunanji obrati: Jerneja Čampa - predsednik, Maks Zupančič - namestnik.
Vsak svet je izvolil tudi štiri stalne komisije, ln sicer: komisijo za higiensko tehnično varstvo, komisijo Za prošnje in pritožbe, komisijo za osebne dohodke ter komi-Sa0o za pregled izvrševanja norm.
Svet enote predilnica česane preje pa je poleg teh °misij izvolil še komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, komisijo za požarno varnost, komisijo za ^azhodovanje drobnega inventarja in komisijo za določitev ®lovnih mest, kjer je prepovedano delo žena in mladine izpod a let. Na prihodnjem zasedanju pa bo po sklepu delavskega Sveta izvolil tudi disciplinsko komisijo.
Naloge teh komisij so:
^ komisija za higiensko tehnično varstvo mora voditi kontrolo nad sredstvi za higiensko tehnično varstvo ter na podlagi pravilnika o zdravstvenem in tehničnem varstvu našega Podjetja odreja potrebne ukrepe.
^ Komisija za .osebne dohodke sodeluje pri sestavljanju in
spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V okviru veljavnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov razporeja delavce na delovna mesta ter jim določa način in višino osnove za obračun osebnih dohodkov.
3)	Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih člani kolektiva enote naslove na samoupravne organe, ter daje predloge za njihovo rešitev.
4)	Komisija za pregled izvrševanja norm analizira doseganje norm po artiklih in posameznih delavcih. V slučaju potrebe predlaga svetu enote popravek že obstoječih norm.
5)	Komisija za razhodovanje drobnega inventarja na osnovi predlogov komisijsko pregleda drobni inventar, ki je predlagan za razhodovanje, ter daje svetu enote svoje predloge.
Naloge ostalih komisij pri svetu enote predilnica česane preje so iste kot naloge ustreznih komisij pri delavskem svetu.
Po posameznih enotah so bili v komisije imenovani Naslednji sodelavci:
Svet enote predilnica česane preje:
Komisija za higiensko tehnično varstvo: Jože iuštar -predsednik; člani: Milka Nemanič, Rezka Gregorčič in Desa Smuk
2)	Komisija za osebne dohodke: Stane Petkovšek -predsednik; Člani: Ivan Kočevar II, Irma Vrtačič, Janez Vraničar in Anica Šimec.
3)	Komisija za prošnje in pritožbe: Jože Omerzelj - predsednik; člani : Jože Došen. in Rezka Plut.
4)	Komisija za pregled izvrševanja norm: Martina Kapušin -predsednik; člani: Ivanka Klobčar, Marija Kapušin, Dragica Butala in Stanka Držaj.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij: Janko Butala - predsednik; člani: Zofka Grahek, Jožefa Majzelj, Ivan Rozman in Tončka Nemanič.
^ Komisija za požarno varnost: Ilija Siročič - predsednik; Člani: Milka Nemanič in Andrej Smuk.
\
Komisija za razhodovanje drobnega inventarja: Jože Šuštar-Predsednik; člani: Jože Judnič in Ilija Siročič.
O \
Komisija za določitev delovnih mest kjer je prepovedano delo žena in mladine izpod 18 let: Amalija Potočnik -pred-
sednik; člani: Milena Jurajevčič, Anica Žugelj I, Francka Švajger in Milena Ivec.
Svet enote predilnica mikane preje:
1)	Komisija za higiensko tehnično varstvo: Janez Klobčar,
Anton Kos in Franc Turk.
2)	Komisija za osebne dohodke: Viktor Rožembergar, Jože Rifelj, Nežka Lavrič, Štefka Kranjčič in Janez Boltez ml.
3)	Komisija za prošnje in pritožbe: Ivan Pavlič, Ana Kisovec, Anton Pungerčar, Ignac Kolenc in Julka Robida.
4)	Komisija za pregled izvrševanja norm: Marija Slak, Alojz Kobe in Tončka Erbida.
Svet enote tkalnica:
-*-) Komisija za higiensko tehnično varstvo: Anton Iler, Viktor Teropšič in Jovo Grubiša.
2)	Komisija za osebne dohodke: Rezka Žagar,' Bojan Kekec, Zofka Koljanc, Štefka Skedelj in Jelka Kralj.
3)	Komisija za prošnje in pritožbe: Milka Rapuš, Anica Rajk, barija Biček, Pavla Kastelic in Boža Iler.
4)	Komisija za pregled izvrševanja norm: Ivanka Pavlič, Anica Adamič in Ela Seničar.
Svet enote apretura:
^ komisija za higiensko tehnično varstvo: Franc Zagorc, Ivan Kate in Miha Šepetave.
^ Komisija za osebne dohodke: Jože Rolih, Angelca Zupan, Joža Klemenčič, Mara Ponikvar in Breda Breznik.
^ Komisija za prošnje in pritožbe: Leopold Šiler, Zali Meserko, Stanka Saje, Joža Redek in Joža Kovačič.
^ Komisija za pregled izvrševanja norm: Cveta Milanovič,
Silva Kastelic in Justi Grden.
Svet enote uprava in zunanji obrati:
^ Komisija za higiensko tehnično varstvo: Maks Zupančič,
Jože Udovč in Jože Jerman.
Komisija za osebne dohodke: Milena -Baškovič, Jožica Jalovec, Anton Jevšek, Prane Božič, Bojan Brovet,
3) Komisija za prošnje in pritožbe:	Slavka Bogovič, Fani
Šepetave, Anica Bele, Jože Puš in Ivan Rački.
Vse komisije bodo na svojih prvih sejah izvolile Predsednike komisij. Mandatna doba komisij traja do izteka Mandatne dobe svetov enot.
Svet enote uprava in zunanji obrati je določil tudi Cv* Antona Hudoklina kot 15. člana sveta enote.
Dne 9. maja je bilo prvo zasedanje novoizvoljenega elavskega sveta. Na tem zasedanju je delavski svet poslušal
Pomočilo o poteku in izidu volitev v delavski svet, ki ga je
P°<lal predsednik volilne komisije, ter potrdil mandate novo-2voljenim članom delavskega sveta.
, .	Za predsednika delavskega sveta je bil ponovno izvo-
3en tov. Bojan Brovet, za njegovega namestnika pa Stane Židanek.
,	Nato je delavski svet poslušal poročilo o delu in na-
°gah, ki jih je imel v pretekli mandatni dobi upravni odbor, bočilo je podal dosedanji predsednik upravnega odbora tov.
0a*ez Novak.
Po podanem poročilu in razpravi o njein je delavski et soglasno izglasoval razrešnico staremu upravnemu odboru.
j.	Predstavniki svetov enot, ki so člani delavskega sve-
’ so predlagali svoje zastopnike, ki naj bi zastopali posa-2ho enoto v upravnem odboru. Na tajnih volitvah so bili v Pravni odbor izvoljeni naslednji sodelavci:
Člani:
2\	Andrej, pred.česane preje
Došen Jože, "	»	"
^rdanek Stane, pred. mik.preje Novak Janez, tkalnica Rigelj Minka, tkalnica ^ Kobe Marija, tkalnica 8)	J°že, apretura
ožič Prane, zunanji obrati
Namestniki:
1)	Grahek Zofka
2)	Jerina Ivan
3)	Rifelj Jože
4)	Rajk Anica
5)	Pungertnik Ana
6)	Iler Anton
7)	Zagorc Franc
8)	Puš Jože
g0g	Kot deveti član upravnega odbora pa je po zakonu o
P°darjenju tudi direktor podjetja tov. Luka Dolenc.
lt0	Nato je delavski svet imenoval tudi sedem stalnih
sij, ki imajo naslednje naloge:
d) Centralna komisi.ja za higiensko tehnično varstvo vodi kontrolo nad sredstvi za HTZ in koordinira delo komisij za hi giensko tehnično varstvo svetov enot. Na osnovi pravilnika o zdravstvenem in tehničnem varstvu odreja potrebne ukrepe ter o svojem delu poroča delavskemu svetu.
Komis j,-j a za prevzem, ocenjevanje, razhodovanje in odpis osnovnih sredstev komisijsko prevzema nabavljena nova o-snovna sredstva, ocenjuje nabavljena rabljena osnovna sred stva, ugotavlja dotrajana osnovna sredstva ter jih predlaga delavskemu svetu za odpis. Nadalje pregleda predloge za odprodajo osnovnih sredstev ter jih ocenjuje, odloča o višini knjigovodskih odpisov posameznih osnovnih sred štev ter sestavlja plan investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev in predlaga delavskemu svetu višino kalkula-tivne stopnje. Komisija bo sodelovala tudi pri revalorizaciji osnovnih sredstev, za kar je bila imenovana posebna komisija upravnega odbora.
^ -omlsi~ia za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij skrbi za pravilno izvajanje tistega dela pravil podjetja, ki govori o delovnih razmerjih (člen 225 - 240).
Komisija za požarno varnost skrbi za požarno varnost v Podjetju v smislu pravilnika o pdžahno-varnostni službi v Podjetju ter predlaga delavskemu svetu potrebne ukrepe.
^ Komisija za štipendije v okviru veljavnega pravilnika o štipendiranju razpisuje potrebne štipendije, predlaga popravke pravilnika ter predlaga upravnemu odboru dodeli tv. ali odvzeme štipendij. Vodi tudi nadzor nad štipendisti Podjetja.
^ —Pmdsija za določitev delovnih mest, kjer je prepovedano delo žena in mladine izpod 18 let, določa sporazumno z vodjem enote v smislu Pravil podjetja (člen 371 - 377) tista delovna mesta, ki niso primerna, da so na njih zaposlene žene in mladina pod 18 let.
^ disciplinska komisija ukrepa proti kršilcem discipline na osnovi členov 294 - 335 Pravil podjetja. Pri svojem delu Se mora ravnati po Poslovniku za delo disciplinske komi-sije, ki ga je sprejel delavski svet našega podjetja.
V komisije delavskega sveta so bili imenovani:
^ Centralna komisija za higiensko tehnično varstvo: vsi Predsedniki komisij za higiensko tehnično varstvo pri svetih enot.
2)	Komisija za prevzem, ocenjevanje, razhodovanje in odpis osnovnih sredstev:	Herman Koprivnik, Anton Hudoklin in
vodja ekonomske enote kjer je obravnavano osnovno sredstvo .
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij: Ivan Rački , Mimi Senic ar,' Milena Saj e vic, Avgust Berus in Alojz Slak.
Komisija za požarno varnost: Miro Jakša, Anton Kafrle,
Stanko Vaupotič, Maks Zupančič in Stane Hudoklin.
Komisija za štipendije:	Jerneja Čampa, Stane Židanek in
Bojan Kekec.
¥
Komisija za določitev delovnih mest, kjer je prepovedano delo žena in mladine izpod 18 let:	Minka Švigelj, Stanka
Saje, Milena Sajevic, Marija Biček in Ana Malešič.
Disciplinska komisija: Herman Koprivnik, Slavko Hočevar ter zastopnik sindikalne podružnice. Namestniki: Ivan Jakše- kurjač, Jenko Prane in zastopnik sindikalne podružnice ,
Vse komisije bodo na svojih prvih sejah izvplile Predsednike, Mandatna doba komisij traja do izteka mandata eIavskega sveta, mandatna doba disciplinske komisije pa traja 1 leto.
Dne 16. maja 1962 je imel novoizvoljeni upravni od-or prvo sejo, na kateri je izvolil svojega predsednika in Njegovega namestnika, poslušal poročilo starega predsednika uPravnega odbora ter imenoval komisije upravnega odbora.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Novak,
2a njegovega namestnika pa Prane Božič.
.	Tovariš Janez Novak je podal novemu upravnemu odboru
2crpno poročilo, kako je stari upravni odbor v pretekli man-atni dobi vodil podjetje in kakšni uspehi so bili doseženi.
v	Iz poročila je razvidno, da je bil v letu 1961 dose-
gi611 plan proizvodnje v predilnici mikane preje z 98,63 $, v Pre<^ilnici česane preje s 117,21 v tkalnici s 104,82 $ in prapreturi:česanih tkanin s 84,82 %, mikanih tkanin pa lo2,44$.
°izvodnost pa je bila v primerjavi z letom 1960 naslednja:
^ ^ilnica mikane preje lo6,26 predilnica česane preje v »94, tkalnica lo5,32 i* in apretura 93,o5 Padec proiz-nosti v apreturi pa je samo navidezen, ker smo v preteklem 11 izdelovali artikle drugačnega asortimana kot v letu 196o,
3)
4)
5)
6)
7)
artikli pa imajo zahtevnejšo obdelavo.
Celotni doseženi dohodek je bil 3,415.162.226 din ali lo5,71 %, poslovni stroški so bili doseženi s 95,29 %, Prometni davek pa z 78,3o %. Tako smo dosegli bruto dohodek 162,82 % od planiranega, čistega dohodka pa 649 milijonov.
Čisti dohodek se je razdelil na osebne dohodke 282 milijonov in na sklade 367 milijonov, torej v razmerju 43,45 % • 56,55%. Tako je bilo razdeljeno v rezervni sklad 20 milijonov, v skupen rezervni sklad industrije 13 milijonov, v sklad skupne Porabe 143 milijonov in v poslovni sklad 191 milijonov. Sklad skupne porabe se bo uporabil za zgraditev stanovanj za naše. belavce, poslovni sklad pa za plačilo anuitet ter nabavo strojev za tkalnico in apreturo, klima naprav za predilnico'česa-ne Preje in dograditev hale.
Pri' gradnji stanovanjskih stavb nam pomaga tudi ob-°inski sklad za zidanje stanovanjskih stavb s posojilom 50 milijonov.
Iz poročila je razvidno, da so se osebni dohodki povečali v primerjavi z letom 1960 za 24,2 %, medtem ko je čisti bohodek porastel za 61,8 %. Povprečni osebni dohodki so v le-1961 znašali 21.484 din, v zadnjih treh mesecih preteklega leta pa 23,2o2 din, kar je bilo doseženo delno zaradi porasta storilnosti, izboljšanja kvalitete izdelkov in prihrankov na Poslovnih stroških, delno pa na račun povečanja po smernicah Zveznega družbenega plana.
V teku preteklega leta smo nabavili 606.098 kg če-sanca iz uvoza, 124.172 kg inozemske volne, 4.373 kg umetnih ^laken, 8.25o kg domače volne in 44.957 kg staničnih vlaken. Rezervnih delov pa je,bilo nabavljenih za 26,068.927 obračunskih dinarjev.
Plan investicij v preteklem letu ni bil izpolnjen, er nam ni uspelo uvoziti potrebnih strojev, kar nas zelo ovi-ra pri izdelavi širšega asortimana tkanin.
Prodajalna je v preteklem letu imela prometa za 79,251.527 din, kar je za 10 % več kot leta 196o. Plan cevnega dohodka je bil z upoštevanjem izrednih dohodkov pre-Sezen za 7,237.000 din. Delitev Čistega dohodka je bila opravljena skladno z določili ustreznega pravilnika, osebni v.. °dki so znašali povprečno 30.800 din na mesec. Ostanek istega dohodka pa je bil na predlog kolektiva prodajalne raz-^0rejen na obratna sredstva trgovine.
Menza je imela v letu 1961 za ll,3o2.639 din prometa.
Uejanski stroški so znašali 12,ooo.6o7 din, prometni davek Pa 218.72o din. Doseženi finančni rezultat izkazuje primanjkljaj v znesku 4,269.229 din,kar je razumljivo zaradi nizkih Cen prehrane,
Plan za leto 1962 predvideva naslednjo proizvodnjo: ^30 ton mikane preje na bazi Nm 6,	540 ton česane preje na
kazi Nm 32,	1 milijardo votkov v tkalnici in 485.000 m blaga
v apreturi.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je bil dosežen naslednji rezultat:
predilnica mikane preje Predilnica česane preje Tkalnica Ap ret ura
Plan "...	Doseženo	i°
75.555 kg	.95.241	kg; 119,72
186.781 ”	182.591	"	97,76
344,7o9.ooo v.367,496.ooo v. lo6,61 167.184 m	174,629	m	lo4,45
Realizacija je bila planirana na 1.161,666.668, doseženo pa je bilo 1.332,59o.064 din ali 114,71
V razpravi o poročilu je tovariš direktor pojasnil, je pogodba za gradnjo dveh stolpičev že podpisana ter bo Prvi zgrajen letos do 15. decembra, drugi pa v juniju prihodnjega leta. Za postavitev montažnih hišic pa smo imeli velike ležave z lokacijo, kar pa je sedaj tudi že urejeno. Nova hala Po dograjena do 15. junija t.l. ter bomo vanjo takoj preseli-l1 skladišče gotovega blaga in del apreture. Za nabavo no-vih strojev smo imeli že podpisano pogodbo. Ker pa Investi-°Tjska banka še dosedaj ni odprla akreditiva, je dobavitelj Pogodbo razveljavil. Montaža klima naprav v obratu II se 0 malo zavlekla zaradi nepravočasno izdelanih načrtov. Po nkloku Vodne skupnosti LRS moramo do konca leta 1962 urediti čistilne naprave, česar pa iz objektivnih razlogov še nismo začeli.
Na osnovi poročila in razprave je upravni odbor spre-naslednje sklepe:
k) Predilnica česane preje mora ukreniti vse potrebno, da bo proizvodni plan dosežen.
^ Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da odobri potrebna sredstva za izdelavo načrtov za čistilne naprave.
^ Tov. direktor in tehnični vodja naj si še nadalje prizadevata, da bomo izvozili čimveč naših izdelkov.
Upravni odbor je imenoval tudi naslednje komisije:
1)	Komisija za reklamacije gotovega blaga in preje.katere naloga je, da pregleda vse reklamirane izdelke, ugotovi krivde ter bremeni za povzročeno škodo enoto, ki je napako povzročila, z delom, ki ga določi komisija.
2)	Komisija za spremljanje osebnih dohodkov in izpopolnjevanje pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, katere naloga je, da spremlja izvajanje pravilnikov ter o tem poroča upravnemu odboru. Nadalje razpravlja o spremembah pravilnikov ter jih predlaga v nadaljnjo razpravo svetom enot in upravnemu odboru, ki da svoj predlog ustrezni komisiji delavskega sveta.
3)	Stanovanjska komisija, katere naloga je, da pregleda prispele prošnje za stanovanja ter predlaga upravnemu odboru razdelitev prostih stanovanj.
4-) Komisija za prošnje in pritožbe, katere naloga je, da pregleda na upravni odbor naslovljene prošnje in pritožbe ter predlaga njih rešitev.
5) Komisija za norme in cenik del, katere naloga je, da pregleda norme in cenike del po posameznih enotah ter jih predlaga upravnemu odboru v potrditev.
V komisije so bili imenovani:
1)	Komisija za reklamacije: Franjo Kelner - predsednik, Božo Hofbauer ter vodja enote,ki je za reklamacije odgovorna.
2)	Komisija za spremljanje osebnih dohodkov in izpopolnjevanje pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov: Franjo Švent - predsednik, Luka Dolenc, Franjo Kelner in Janez Novak.
3)	Stanovanjska komisija:	Franc Božič - predsednik, Anton
Hudoklin, Jože Udovič, Alojz Slak in Franc Sitar.
4-) Komisija za prošnje in pritožbe:	Andrej Smuk - predsednik,
• Slavka Bogovič in Janez Novak.
5) Komisija za norme in cenik del: Stane Zidanek - predsednik, Anica Žugelj I, Anica Adamič in Brane Pogeljšek.
Komisija za spremljanje osebnih dohodkov in izpopolnjevanje pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih
dohodkov mora pripraviti vse predloge za popravek pravilnika
na osnovi navodil, ki smo jih prejeli od ObLO Novo mesto,
Ker nimamo primernega parkirnega prostora za avto-

-lo-
ftobile, ki se sedaj uničujejo na soncu in slabem vremenu, je bila izvoljena komisija, ki bo poiskala primeren prostor, kjer bi se postavila tudi montažna streha.
Poleg teh zadev je upravni odbor reševal še razne Prošnje, ki so se v glavnem nanašale na denarne podpore. Skoro vse so bile rešene negativno.
Jože Udovič
IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU Osnovni principi
V podjetjih je nemalo problemov, ki jih je treba reševati vsak dan. Eden od zelo perečih pa je brez dvoma strokovno izobraževanje. Usposabljanje ljudi na delovnih mestih v podjetju zahteva pozornost, saj nobeno podjetje ne ^ore mimo te problematike, ne da bi jo najresneje pričelo Proučevati.
Izobraževanje je zelo široko in zajema vse od navadnega delavca do najodgovornejšega v podjetju. Začne se ze ob samem vstopu delavca v podjetje in se nadaljuje do usposobitve za potrebe delovnega mesta. Izobraževanje pravzaprav nikdar ne preneha, ker se proizvodnja razvija, z njo Vred pa se kopičijo in izpopolnjujejo tudi dosežki na področju znanosti, tehnike in posameznih strok. Ker je dobro znanje delavcev in vodilnega osebja izredno važno za vsako podjetje, bi bilo napak, če bi, izobraževanje prepuščali nenačrtnosti °ziroma bi bilo brez kakršnegakoli' sistema. Danes že v vseh P°djetjih oblikujejo in organizirajo izobraževanje v enoten Slstem, Ta sistem pa terja določene principe, ki so splošni Oih je treba ob vsakem konkretnem primeru primerno prilagoditi, tako da bodo v skladu z organizacijsko strukturo in Potrebami proizvodnje ter zahtevami uprave oziroma vodstva.
Sistem izobraževanja mora temeljiti na družbenoekonomskih zahtevah naše družbene ureditve. To razumemo ta-
ko
j da je treba teoretično izobraževanje nujno povezati s
Posredovanjem družbenoekonomskega znanja, Oho
Seveda pa ni vse-
♦ kako posredujemo znanje, ki formira pogled na svet in odločujoče vrednosti za ustvarjanje mišljenja in odnosov 0 družbe ter do pridobitev, ki so znane in o katerih ni posebno posebej govoriti. Ta princip mora prevevati vso izo-

braževalno vsebino, ki jo posredujemo posameznikom in skupinam.
Izobraževanje mora biti stalno« Nikakor ga ne smemo smatrati za kampanjsko akcijo, ampak je treba zanj vedno skrbeti. Seveda pa to delo zahteva primerno usposobljene kadre, ki posredujejo metode, tehniko in način organizacije izobraževanja.
Pri izobraževanju moramo v polni meri upoštevati človeka. Izobraževanje, ki ne bi imelo v vidu tega principa, bi krenilo na stran pota in ne bi doseglo cilja, ki ga zasledujemo* Človek, ki ga v podjetju izobražujemo, je odrasel, zato je delo z njim precej drugačno kot pa delo z mladino, Odrasli želijo pri svojem delu uspeti, spoznati in videti hočejo vzroke in posledice, dejstva in probleme, ki nastajajo. Pri odraslih moramo računati, da so občutljivi, nekateri manj drugi bolj. V njih moramo vzbuditi zaupanje v lastne sile in dvigati iniciativo, ki je tako potrebna.
Čas, ki ga vlaga odrasel človek v izobraževanje, mora biti koristno izrabljen, sicer ne moremo dvigati njegovega interesa za izobraževanje. Pri odraslem je treba upoštevati tudi to, da želi, da je upoštevan, da njegovi nadrejeni pokažejo interes za napore, ki jih vlaga v delo, da želi napredovati in drugo. Pri izobraževanju je torej treba posvetiti vso pozornost človeku, ki je najvažnejši faktor v. procesu Proizvodnje.
Izobrazba je potrebna vsakomur. V podjetju ni nikogar, za katerega bi mogli reči, da ni potreben izobraževanja. Včasih kdo meni, da je potrebno izobraževanje le drugim, njemu pa ne. To so posamezniki, ki so zaverovani v ssmega sebe in mislijo, da jih nihče na svetu ne more ničesar več naučiti. V podjetju organiziramo izobraževanje za vse kadre, t.j. za nekvalificirane, polkvalificirane, kvalificirane in visokokvalificirane, prav tako pa tudi za uslužbence in vodilno osobje, ki potrebuje določeno dopolnilno znanje.
Izobraževanje v podjetju izhaja iz potreb delovnega mesta in podjetja. Izobraževanje v podjetju je odvisno od splošne izobrazbe, to je podlage, na katero lahko gradimo. Za potrebe podjetja pa moramo delavce naučiti vse 'tisto, kar zahteva delovno mesto. V kolikor ne more dati Podjetje celotne izobrazbe, se lahko posluži različnih izobraževalnih institucij izven podjetja ter strokovnih šol.
Izobraževanje mora biti planirano. Pri planiranju izobraževanja nam mora biti znan smoter, ki ga zasledujemo. To, česar smo se lotili, moramo točno opredeliti. Smoter mora biti znan, če gre za posameznika ali za skupino. Planiranje pa naj zajema trenutne in perspektivne potrebe.
Vsebina izobraževanja mora biti opredeljena. Ta Princip zahteva podrobnejšo označitev, kakor jo je napravila analitska ocena delovnih mest. Pri vsebinski opredelitvi materije za stopnjo strokovnosti je potrebno določiti:
a) kakšno splošno znanje je potrebno,
1) kakšno družbeno-ekonomsko znanje je nujno, c) kakšne so potrebe po strokovnem znanju (teoretičnem in praktičnem)
Izobraževanje je uspešnej še,če se izvaja z aktivnimi metodami. Pri izobraževanju naj bi se uporabljale take metode dela, ki bi vzbujale interes, zaupanje v lastne sile in aktivno sodelovanje vsakogar, ki se izobražuje. Tako bolo težave pri učenju manjše, znanje ki ga bo dobil udeleženec,pa bo bolj kvalitetno.
Izobraževanje v podjetju mora sloneti na sistematični kontroli, ki naj ugotovi dosežene rezultate. 0 tem mora misliti tisti,ki je za to odgovoren. Pri izobraževanju lahko pričakujemo naslednje rezultate:
-	skrajšan čas učenja,
** zmanjšanje slabe kvalitete,
-	izboljšanje delovnih metod,
" zmanjšanje števila nesreč in nezgod pri delu,
~ manjša poraba materiala,
-	manjša fluktuacija,
-	zmanjšanje števila pritožb,
-	izboljšanje medsebojnih odnosov.
Načini kontrole so različni, od enostavnih obrazcev !o raznih anket in statističnih obdelav.
To so principi, ki naj bi bili osnova za postavitev sistema izobraževanja v podjetju.
Izobraževalni center pri nas
Zaradi vedno večjih potreb po izobraževalnem centru smo tudi pri nas ustanovili odsek za vzgojo kadrov. Usta-novitev tega odseka je narekovala potreba po čim hitrejši Usposobitvi strokovnega kadra delavcev za tkalnico. Kakor
k
veste, :e delavski svet na eni svojih sej razpravljal o nadaljnji razširitvi tkalnice, ker je to investicija, ki je najcenejša in se sredstva, ki smo jih vložili za nabavo novih strojev najhitreje vračajo. Za te stroje rabimo nove tkalce, vzdrževalce strojev in pomožne vzdrževalce strojev, ki jih pa trenutno ni. Vse to je imel upravni odbor v vidu, ko je predložil delavskemu svetu, da se v naši tovarni ustanovi odsek za vzgojo kadrov.
Odsek za vzgojo kadrov je dobil nalogo, da najprej usposobi ljudi, ki bodo stroje vzdrževali. V ta namen smo vodjo tega odseka, tov. Kovačiča, poslali v zvezni center v Kranj, kjer je v prvem delu seminarja, ki se bo še nadaljeval v jeseni, dobil osnovno potrebno znanje, da smo z delom lahko začeli. Vsporedno z vzdrževalci strojev pa se bodo izobraževali tudi delavci, ki bodo na teh strojih delali.
V centru trenutno pripravljajo načrte dela, učne pripomočke in 'skripta. Štirje tečajniki pa po pripravljenih načrtih obiskujejo tečaj za obdelavo kovin, že prvi začetki dela so pokazali dobre rezultate. Tov. Staniša, kot instruktor praktičnih del v strojni delavnici, vse svoje znanje, ki ga le pridobil skozi dolgoletno prakso, prenaša na tečajnike, tečajniki so resni fantje, ki se zavedajo, da jim ta tečaj omogoča napredovanje, če se bodo s svojim pridobljenim znanjem lahko vključili v delovni proces enakovredno s sedanjo delovno disciplino, kvaliteto in produktivnostjo.
V	drugem delu tečaja, to se pravi po tečaju za obdelavo kovin v strojni delavnici, si bodo tečajniki pridobili potrebno znanje v vezavah, vlakninah, strokovnem računstvu in vsemu ostalemu, kar mora vzdrževalec strojev znati. Za ta teoretski del se sedaj pripravljajo skripta, tako da tečajniki na tečajih ne bodo preobremenjeni s pisanjem in risanjem.
Odsek bo dobil tudi novo statev proizvodnje TEKSTIL-STROJ Zagreb, na kateri bodo tečajniki po teoretskem delu zadeli praktično delo na montaži posameznih delov in elementov stroja. Za vse to se sedaj pripravljajo učni programi in na-°nti dela, s katerimi pa je precej dela.
Kakšne metode se uporabljajo za čim hitrejše obvladanje določenega znanja?
V	svetu so centri za izobrazbo že dolgo poznane stvari. Borba za čimvečjo produktivnost, boljšo kvaliteto
ln čim večje izkoriščanje strojev pri normalno vloženem trudu je narekovala, da se posvetimo študiju dela. Vsi vemo, da se ena delovna operacija lahko opravi na več načinov.

Kateri od teh načinov je najboljši, je pa ravno stvar,ki jo moramo poiskati in utemeljiti ter posredovati novim delavcem. Torej je predvsem važno, da proučimo različne metode dela in ugotovimo, kateri od poznanih in nepoznanih načinov izvršitve dane operacije najbolj odgovarja našim zahtevam.
Ta način sedaj točno analiziramo in nato začnemo . s priučevanjem. Vzemimo na primer tkalca na volnenih statvah. Naša prva naloga je, da izvršimo popis vseh del, ki jih mora za to delovno mesto tkalec opravljati. Sem spadajo vsa dela od priprave stroja za delo preko priprave votka, Polnjenja čolnička, iskanja votka, vezanje pretrga, menjava čolnička itd. do čiščenja stroja.
Za vsako tako operacijo pa naredimo točno analizo, recimo za polnjenje čolnička. Tkalka mora izvršiti sledeča dela: dvig vretena, snemanje prazne cevke, odložitev prazne cevke, prijem votkovega navitka, odmotavanje niti, natik na vreteno, spuščanje vretena, prisukavanje in izvlečenje skozi očesce. Na ta način $mo opisali eno operacijo dela. To pa še ni vse, ker se da vsak gib zopet izvesti na ta ali oni ftačin. Sedaj pa je naša dolžnost, da vsako delo od teh, ki smo jih pri delovni operaciji "polnjenje čolnička" našteli, ^alje analiziramo. Na primer dvig vretena: čolniček držimo v levi roki, vreteno primemo na zgornjem koncu z desno roko in ga potegnemo (odpremo) do kraja. Nato preprimemo čol-riček z levo roko pod osjo vretena v višini prsi. Na ta način smo točno analizirali to fazo dela, za katero smo se sporazumeli, da je med vsemi, ki smo jih proučevali, najboljša. Takšno učenje ni nikaka novotarija, to že davno poznamo, sa-m° s to razliko, da ga do sedaj v naši industriji nismo uporabljali, pač pa v svetu, kjer so organizaciji in študiju de-ra posvečali več pozornosti, in je to že dolgo poznana ter edina ekonomična in opravičena metoda dela.
Pri nas že od nekdaj poučujemo na‘ta'način vojake. "sak moški, ki je služil vojsko, prav dobro ve, da se je učil zadati puško na rame prav tako, kakor smo sedaj mi opisali delovno fazo "dvig vretena". Torej smo tudi pri nas poznali delitev dela, vendar zaenkrat samo v vojski, kjer so vsako tfelo razdelili na več ključnih točk. Tudi mi bomo sedaj a-ralizirali vsako delo na isti način, samo da bodo namesto PUske čolnički, vretena, osnove predpreje, votki itd.
Prepričani smo, da bomo v tem delu dosegli zaželje-116 uspehe. Od sedaj bomo delavce, brez ozira za kakšno delov-mesto ga bomo pripravljali, usposabljali na seminarjih v °entrih, ki se bodo pečali s proučevanjem raznih metod dela
za dosego produktivnosti in kvalitete, za zmanjšanje odpad kov in za boljše odnose med ljudmi enote.
Danilo Kovačič
V METLIŠKI PREDILNICI MISLIMO TUDI NA BODOČNOST
Po preteku poizkusne proizvodnje, to je po času, ko so se prvi delavci priučili na delovnih mestih in je bilo vse ostalo urejeno za nemoteno proizvodnjo, je pričela z delom tretja izmena. S tem dnem so pričele z delom ponoči vse žene in dekleta, ki so izpolnile osemnajsto leto in nimajo zdravniške prepovedi za nočno delo. V začetku je bilo težko, nekatere so obupavale, pozneje pa so se privadile. Vendar pa je to za vse prizadete še danes težko breme. Kadarkoli govorimo o težavah in napakah pri delu, spozna varno, da je več vzrokov v nočni izmeni. Večkrat je bilo na svetu enote postavljeno vprašanje, kako dolgo bodo žene še delale ponoči. Zaradi velike potrebe po preji in števila Uposlenih se o tem ni dalo dosti govoriti. V zadnjem četrtletju pa smo v našem obratu opazili močne premike delovne sile. Dekleta so iz raznih vzrokov zapuščale podjetje. 0 tem pojavu so na svetu enote razpravljali in sprejeli pohvale vreden predlog, da se vse ženske, ki odhajajo, nadomesti 2 moško delovno silo. S tem bi se pričel reševati problem ročnega dela za žene, na drugi strani pa problem zaposlo -v^nja moških iz območja občine Metlika.
Sklep sveta ekonomske enote se že izvaja, kmalu bodo v eni izmeni predpredilnice vse stroje posluževali fooški. Z izvajanjem tega sklepa pa naletimo na razne teža-Ve« Delavke so se privadile na svoja delovna mesta, na svoje stroje in sodelavke v izmeni, sedaj pa se večkrat dogodi, da se morajo umakniti tovarišu, ki je prišel na novo v podrtje. Iri tem čestokrat naletimo na slabo voljo in nerazumevanje. Ko pa bodo vse sodelavke seznanjene z namenom teh sprememb v zaposlovanju, bodo lažje prenašale te majhne nevšečnosti, Tu gre predvsem za njih same, da se bodo v dogled rem Času rešile nočnega dela. Poleg tega pomagamo s tem reševati problem zaposlovanja v komuni. Veliko korist pa bo imelo od tega podjetje kot celota, ko bo stopil v veljavo
zakon o popolni prepovedi nočnega dela za žene in bo lahko Podjetje pripravljeno a priučenimi moškimi, obratovalno
nemoteno.
Vse navedene spremembe bodo zelo dobro vplivale na storilnost ekonomske enote. Svet ekonomske enote predvideva, da se bo število zaposlenih znatno zmanjšalo, ko bodo delale žene le v dveh izmenah. Danes zaposlujemo noseče žene in matere z otrokom do 1 leta starosti na posebnem delovnem mestu, to je na stroju za navijanje preden. Ker je teh žena s pravico za delo v dve izmeni vedno več, je efekt dela teh žena vedno manjši. Tako so v obratu večkrat izrečene na račun njih pripombe o nedelavnosti, vendar tega niso krive ie žene, ki jih je preveč okoli stroja. Ko bodo vse žene delale v dveh izmenah, bodo nosečnice in matere ostale na svojih delovnih mestih. Za njih bo potrebna "rezerva" le tri mesece oziroma 6 mesecev, danes pa jo mora nadomeščati druga delavka približno 20 mesecev. Gotovo se bo to dobro odražale pri storilnosti našega obrata.
Na svetu enote bodo morali še in še razmišljati o lakih in sličnih zadevah, da bomo zniževali proizvodne stroške Ir boljšali kvaliteto dela. S pravilnikom o oceni kvalitete 3e bil dosežen uspeh, nimamo pa še nekih sil, ki bi uvajale disciplino. Še se dogaja, da se zaposleni zadržujejo izven svojega delovnega področja. Ti prestopki so zelo pogost pojav zlasti pri tistih, ki nimajo opravka z delom na strojih, Gotovo mislijo, da se ne bo nič poznalo, če se malo odmaknejo od svojega dela. Vendar vemo, da so vsa delovna mesta pogrebna in tudi koristna ter da njihovo delo vpliva na skupen aspeh enote. V bodoče bodo na svetu enote o tem več govori-d in gotovo bodo našli rešitev, da se tudi take pomanjklji-v°sti odpravijo.
Anica Žugelj
Ameriški kemik dr. Millson je izdelal jekleno nitko, ki je Polovico tanjša od povprečnega človeškega lasu. Tkanina iz takšnih niti je baje zelo mehka in izredno trpežna.
0 PERSPEKTIVNEM RAZVOJU GOSPODARSTVA OBČINE NOVO MESTO V RAZDOBJU OD 1961 - 1965 LETA
(Nadaljevanje)
Investicije
Poleg tega, da se je izboljšala učinkovitost naložb zaradi izboljšanega sistema delitve dohodka gospodarskih organizacij ter vse večjega vpliva organov delavskega samoupravljanja na gospodarski razvoj, se je bistveno povečala tudi materialna osnova za napredek družbenega stan -Jarda. Osnovni principi investicijske politike v obdobju 1961 - 1965, pogojeni z doseženimi rezultati in predvidenim razvojem proizvodnje ter družbenega standarda, naj bi bili v glavnem naslednji:
V	bodoče naj bi se investicije v gospodarstvu vlagale tako, da bi se dosegel najhitrejši dvig proizvodnje.
Vse vložene investicije v gospodarstvu pa bi morale biti vsklajene z razvojem celotnega gospodarstva za daljše časovno obdobje.
Potrebne investicije v razvoj družbenega standarda naj bi se v bodoče usmerjale predvsem s področja, ki bistveno vplivajo na življenske razmere prebivalstva, to je v gradnjo stanovanj, komunalno graditev, zdravstvo, šolstvo itd.
Prednost naj imajo razni investicijski objekti,ki zagotavljajo ob manjših naložbah hitrejši in večji učinek, kot na primer razne rekonstrukcije in razširitve posameznih Podjetij. Z investiranjem v mehanizacijo in automatizacijo Proizvodnih procesov ter z uvajanjem najsodobnejših dosežkov tehnike in znanosti bi v bodoče dosegli hitrejše naraščanje Produktivnosti dela.
Gospodarske organizacije naj bistveno povečajo vladanja v obratna sredstva iz lastnih sredstev. S smotrnejšo uporabo razpoložljivih sredstev naj se pospeši njihovo obra-Canje in tako omogoči nemoten razvoj proizvodnje in blagov-nega prometa.
Po posameznih panogah pa se bodo vlagala investi-°ijska sredstva predvsem v sledeče namene:
V	industriji za razvoj energetike, izgradnjo nove tovarne ravnega stekla, izgradnjo novih objektov za proiz-v°dnjo usmerjevalcev, farmacevtsko kemičnih proizvodov, za razvoj lesne industrije, za razne razširitve in rekonstruk-
°ije v tekstilni in kovinski industriji ter za izpopolnitev in modernizacijo strojne opreme ter geološke raziskave.
Investicijska sredstva v kmetijstvu se bodo vlagala za nove nasade, gradnjo hlevov, nabavo živine, izpopolnitev kmetijske mehanizacije in za predelavo kmetijskih pridelkov. V gozdarstvu za obnovo gozdov, za pogozdovanje, zasaditev plantažnih nasadov, gradnjo gozdnih cest itd.
V	gradbeništvu se bodo investicijska sredstva vlagala za nabavo gradbene strojne opreme itd.
V	prometu za modernizacijo cestnega omrežja, avtomatizacijo telefona in telegrafa itd.
V	trgovini za rekonstrukcijo prodajnih in skladiščih prostorov.
Poleg navedenih panog so predvidena vlaganja investicijskih sredstev še v gostinstvu, turizmu in obrti kakor tudi v negospodarske dejavnosti, na primer stanovanjsko izgradnjo, komunalno izgradnjo, za razvoj šolstva, razvoj zdravstva in socialnega varstva.
Sredstva občinskega investicijskega sklada naj bi se v bodoče načeloma uporabljala kot soudeležba za posojila Iz ostalih virov, predvsem iz splošnih republiških skladov. Sredstva za investicije pa bi se zbirala tudi iz lastnih fondov gospodarskih organizacij in ustanov.
Osebna potrošnja in družbeni standard
Osebna potrošnja
S predvidenim povečanjem proizvodnje in narodnega dohodka ter dviga produktivnosti dela se predvideva tudi Povečanje osebne potrošnje prebivalstva v občini. S tem bi dosegli nadaljnjo intenzivno dviganje življenskega nivoja, k°t je bilo to značilno za preteklo plansko obdobje.
Delitev osebnih dohodkov se bo izvajala v gospodarskih organizacijah glede na delež poedinca v doseženih rezultatih kolektiva, tako da bo delitev odvisna v osnovi °d produktivnosti dela in uspeha gospodarske organizacije kot celote.
Da pa bi dosegli predvideni razvoj osebne porabe, s° zadolženi tako občina kot organi delavskega samoupravija-n0a, da z ustreznim razporejanjem razpoložljivih sredstev, Predvsem v tiste dejavnosti, ki neposredno vplivajo na
življenske razmere prebivalstva, dvigajo in regulirajo osebno porabo in družbeni standard. Pri dviganju življenske ravni pa bodo morala odigrati važno vlogo stanovanjske in krajevne skupnosti, ki naj z ustanavljanjem raznih servisov in ustanov za dnevno prebivanje otrok zaposlenih staršev predvsem nazbremene matere in gospodinje.
Družbeni standard
Pospešeni gospodarski razvoj in stalno izpreminja-nje ekonomske strukture prebivalstva zahtevajo hitrejši razvoj družbenega standarda ter zagotovitev večjih materialnih naložb v te namene. Potrebno bo v bodoče razširiti materialno osnovo razvoja vseh dejavnosti družbenega standarda. Ker se kaže čedalje večja potreba po negospodarskih investicijah, bo potrebno ustvariti tako povečanje materialnih sredstev in tako izgradnjo, ki bo omogočala izboljšanje stanovanjskega standarda, povečanje površine šolskih prostorov, razširitev zdravstvenih kapacitet in uslug kot tudi povečana vlaganja v ostale komunalne in družbene objekte.
Stanovanjska izgradnja
Predvideva se, da si bodo v prihodnjih letih gospodarske organizacijo, zavodi in zasebniki izgradili precej novih stanovanj. Pri stanovanjski izgradnji naj imajo pred-nost zadružne gradnje, pri katerih pa naj občinski ljudski odbor prevzame iniciativo, da se gradi predvsem na takih Področjih, kjer bodo čim manjši stroški komunalnih gradenj.
Ostala komunalna dejavnost
Z naglim razvojem samega mesta kakor tudi drugih snedišč bo potrebno pristopiti k pospešeni izgradnji potreb-komunalnih naprav, kot so vodovod, kanalizacije, uredi-tev cestnega omrežja itd. Komunalna uprava, ki skrbi prvenstveno za komunalne objekte v samem središču komune, bo mo-rala postopoma razširiti svoje področje dela tudi na urbani-s^ične centre na podeželju. Za svoje storitve bo morala u-Vajati cene na ekonomskih osnovah po načelih samofinansiranj° ^ako da se bodo prenašali stroški na uporabnika storitev, snovno skrb za razvoj komunalne dejavnosti, ki je neposred-povezana z vsakdanjimi potrebami prebivalstva na pode-2elju, pa bodo še nadalje obdržali krajevni odbori in kra-JQvne skupnosti ob sodelovanju državljanov. Z naglim nameščanjem industrije se vedno bolj širi vpliv industrijskih Naselij na podeželju. Tako posamezna naselja, zlasti v neposredni bližini mesta in urbanističnih centrov, izgubljajo
nekđanji vaški značaj in bodo vsekakor prej ali slej prešla v sklop strjenih urbanističnih področij. Prav tako bo potrebno preiti na določeno modernizacijo občinskih cest. Urejanje vaških poti, elektrificiranje in urejanje vsega, kar Oe strogo lokalnega značaja, bo preneseno na krajevne odbore in na prebivalce vasi oziroma okoliša kot neposrednega ko-ristnika.
Z letom 1960 je bila elektrifikacija podeželja v občini v glavnem zaključena. Le manjši zaselki so ostali ne-olektrificirani, kar bo treba individualno reševati. Da bi se uredila služba požarne varnosti, bo zgrajen v Novem mestu nov gasilski dom za poklicno gasilsko četo s potrebno orodjarno, ki bo služila tudi za popravila in vzdrževanje požarno varnostnih naprav vsem prostovoljnim gasilskim društvom na območju občine.
Šolstvo
Šele ob podrobni analizi stanja in perspektivnega nazvoja sleherne šole si je možno postaviti trden plan reorganizacije šolske mreže, spremembe v notranji organizaciji Posameznih srednjih in strokovnih šol, plan investiranja ter Ovajati pravilno kadrovsko politiko, izboljšati pedagoško-Vzgojno stran dela in voditi pravilno politiko financiranja tako s kar najmanjšimi sredstvi doseči čimboljše uspehe v vseh šolah. Stanje naših šol je iz leta v leto slabše. Sa-ma predračunska sredstva, ki so dodeljena šolam, ne zadoščajo.V večjih središčih pa je nastal tudi problem šolskega prostora. Na drugi strani pa imamo šole z dovolj številnimi in dovolj prostornimi učilnicami, ki pa nimajo dovolj šoloob-Veznih otrok. Z reformiranim šolstvom je treba šolski sistem vskladiti s potrebami občine in okraja ter upoštevati vse Možnosti, ki jih imamo, da dvignemo šolstvo na višjo stopnjo. 2 življenjem šol, predvsem strokovnih, pa se nujno povezujejo vprašanja dijaških domov, zlasti v Novem mestu. Zaradi sPlošnega pomanjkanja stanovanj je dijakom zelo težko dobiti stanovanje izven dijaškega doma. Krajevne in stanovanjske skupnosti bodo morale skrbeti za ustanavljanje in razširitev 2e obstoječih vzgojno varnostnih ustanov.
Kultura in prosveta
Za nadaljnje razvijanje kulturne dejavnosti bo posebno predvsem razvijati prosvetne domove, kino dvorane, knjižnice itd.
Zdravstvo
Na območju občine je zdravstvena služba od osvobo-. ditve do danes opravila določeno vzgojno pot. Vendar bo, gle-he na dosedanji razvoj zdravstva in glede na potrebe, ki narekujejo izboljšanje zdravstvene službe na področju zdravstva, v bodoče treba še marsikaj napraviti. Z vključitvijo kmečkega prebivalstva v zdravstveno zavarovanje stoje pred zdravstveno službo nove odgovorne naloge. Sedanje zmogljivosti bolnišnice, zdravstvenega doma, zobne ambulante in lekarne že dolgo ne odgovarjajo potrebam.
Socialno varstvo
Tudi razvoju socialne politike bo potrebno v bodo-Ce posvetiti več pozornosti. Odpravljati bo treba številne probleme, ki nastajajo na tem področju. Tako bo predvsem nujno potrebno zgraditi dom počitka za onemogle.
Upravni in ostali organi ljudskega odbora
V bodoče bo občinski ljudski odbor poleg ostalih nalog posvetil vso skrb razvoju krajevnih odborov, ki jim zagotovil iz občinskih proračunov primerna sredstva za u-rejanje lokalnih problemov, ki neposredno zadevajo intere-Se prebivalcev tistega kraja. Trav tako bo ObLO nudil vso pomoč tudi stanovanjskim in krajevnim skupnostim pri njihovem delu za izboljšanje standarda svojih prebivalcev.
B.B.
NESREČE PRI DELU IN NA TOTI NA DELO v mesecu marcu, aprilu in v začetku maja
^2. marca se je ponesrečila na poti v službo Jožefa Franko, tkalka.
Imenovana se je peljala s kolesom iz Brusnic v službo. V vasi Ratež jo je zaradi nanovo zapadlega snega in poledice zaneslo, tako da je padla ter si poškodovala levo ramo.
Vzrok poškodbe; poledica na cesti
marca se je ponesrečil pri delu Rudolf Lokar, transportni delavec.
Imenovani je šel skupaj z ostalimi sodelavci pogledat na železniško postaj o,kam je namenjen tovor volne. Pri odpiranju vrat vagona ga je zagrabila kljuka ter mu poškodovala sredinec desne roke.
Vzrok poškodbe; naglica pri delu
11. aprila se je ponesrečil pri delu Jože Perne, strojni ključavničar. Imenovani je varil avtogeno na varilni mizi. Na isti mizi je bil tudi težak komad kotnega železa, ki bi ga moral imenovani odstraniti preden je začel variti. Ker pa tega ni storil, mu je med varenjem padlo kotno železo na prste leve noge ter ga težje poškodovalo, tako da je moral iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnici.
Vzrok poškodbe: Nered na delovnem mestu.
H. aprila se je ponesrečil pri delu Jože Rifelj, tkalec.
Imenovani je zbiral votek v zaboju, nenadoma pa mu je zletel čolniček tkalskega stroja v levo ramo in je tako dobil lažjo poškodbo.
Vzrok poškodbe: pokvarjen tkalski stroj.
14. aprila se je ponesrečil pri delu Franc ilitamfelj, mizar.
Imenovani je rezal komad smrekovega lesa na krožni žagi (cirkularki). Ker je bil obdelovalni komad lesa majhen, krožna žaga pa ni bila opremljena z zareznim klinom in zaščitno kapo, je verjetno prišlo do povratnega udarca,pri .čemer si je ponesrečenec težje poškodoval kazalec desne roke, tako da so mu ga morali v novomeški bolnici ampuntirati.
Vzrok poškodbe; posebna komisija je na licu mesta pregledala delovno mesto ter ugotovila, da so bili opuščeni vsi varnostni predpisi o krožnih žagah, ker krožna žaga ni bila opremljena z rezervnim klinom in zaščitno kapo.
^7. aprila se je ponesrečil pri delu Ivan Neželan, pomočnik vzdrževalca strojev v tkalnici.
Imenovani je popravljal na tkalskem stroju žico listov. Ker je hitro delal, se je žica nenadoma snela in ponesrečenca udarila po levem očesu ter mu ga delno poškodovala.
Vzrok poškodbe; naglica pri delu.
19. aprila se je ponesrečila na poti na delo Kristina Zupančič, tkalka.
Imenovana se je peljala s kolesom iz Šmihela v službo. Kmalu nato so se ji zlomile vilice kolesa, ponesrečenka je padla ter si poškodovala koleno desne noge.
Vzrok poškodbe: pokvarjeno kolo.
24. aprila se je ponesrečil pri delu Marjan Turk, strojni ključavniČar.
Imenovani je obdeloval komad železa na stružnici, nenadoma pa mu je drobec železa Odletel v desno oko ter mu ga delno poškodoval.
Vzrok poškodbe: neupoštevanje higiensko tehničnih predpisov. Imenovani bi moral pri tem delu uporabljati zaščitna očala.
^4. aprila se je ponesrečila na poti na delo Jožefa Pilih, tkalka.
Imenovana se je peljala s kolesom iz Šmihela v službo. Po neprevidni vožnji je zapeljala na kamen, tako da ji je spodneslo kolo in je padla ter si poškodovala glavo.
Vzrok poškodbe: neprevidna vožnja s kolesom.
se je ponesrečila pri delu Anica Kočijaž,tkalka.
Imenovana je med pogonom čistila s krpo pločevino pod tkalskim strojem. Ker je bila pri čiščenju neprevidna, jo je vrteči del stroja pritisnil ob pod ter ji poškodoval prst desne roke.
Vzrok poškodbe: naglica pri delu. Imenovana bi morala to delo opraviti pri stoječem stroju.
se je ponesrečila pri delu Fani Plut, tkalka.
Imenovana je hotela namestiti čolniček v Skrinjice na tkalskem stroju, pri čemer je po neprevidnosti spravila stroj v pogon in ji je nato kolo
5* maja
5* maja
tkalskega stroja pritisnilo desno dlan ob razpe-njalec stroja.
Vzrok poškodbe; premalo strokovnih izkušenj.
Miro Jakša
NEKAJ NAVODIL 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU ( nadaljevanje in konec)
Pokojninska osnova in višina pokojnine
1)	lolna pokojnina (19.člen) znaša loo $ zavarovančeve pokojninske osnove.
2)	Nepolna pokojnina (2o.člen) znaša 4ozavarovančeve pokojninske osnove za dopolnjenih petnajst pokojninskih let in se nato poveča za vsako nadaljnje dopolnjeno pokojninsko leto zavarovancu za 3 $ pokojninske osnove, zavarovanki pa za 4 p pokojninske osnove.
Ugodnošti borcev
Zavarovanec, udeleženec narodno osvobodilne vojne '1*» 2, in 3. točke prvega odstavka 31. člena), ki je vstopi v narodnoosvobodilni boj pred 9.septemberom 1943, in udeleženec španske državljanske vojne (4.točka prvega odstavka 31.člena) imata pravico do pokojnine in sicer:
1) Zavarovanec, ko dopolni 55 let starosti, in zavarovanka, ko dopolni 5o let starosti, če ima najmanj 15 za pokojnino vštevnih let, od tega najmanj 1C let delovne dobe, in zavarovanec, ki ima 35 za pokojnino vštevnih let, in zavarovanka, ki ima 30 za pokojnino vštevnih let.
Zavarovancu, udelsžencu narodno osvobodilne vojne (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 31.člena), ki je vstopil v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, in udeležencu španske državljanske vojne (4.točka prvega odstavka 31. člena), ki ima najmanj 15 zia pokojnino vštevnih. let *
0(i tega najmanj 10 let delovne dobe, lahko posebna zvezna komisija prizna pravico do pokojnine tudi pred dopolnjenim 55 oziroma 50 letom starosti (1.točka prvega odstavka), Ce spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost.
= 25-
3)	Pokojnina iz prvega in drugega odstavka tega člena se odmeri z ustreznim odstotkom.
4)	V delovno dobo 10 let iz 1. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena se šteje tudi čas, ki ga je prebil zavarovanec v narodnoosvobodilnem boju, kakor tudi tisti čas, ki se po l.do 5.točki prvega odstavka 31» člena tega zakona šteje za pokojnino in sicer v dejanskem trajanju.
24« člen
4)	Zavarovancu, udeležencu narodnoosvobodilne vojne od leta 1941, in udeležencu španske državljanske vojne, čigar o-sebna pokojnina, odmerjena po pokojninski dobi bi znašala manj kot 100 gre polna osebna pokojnina.
2) Zavarovancu, udeležencu narodnoosvobodilne vojne, čigar osebna pokojnina, odmerjena po pokojninski dobi, bi znašala manj kot 100 $ pokojninske osnove, se pokojnina poveča, in sicer:
3)
udeležencu od leta 1942 do konca vojne udeležencu od leta 1943 do konca vojne udeležencu od leta 1944 do konca vojne udeležencu od leta 1945 do konca vojne
za 90 fo, za 60 #, za 30 $, za 10 fo.
Pokojnina, odmerjena v smislu drugega odstavka tega člena, ne sme presegati pokojninske osnove.
) Zavarovancu, jugoslovanskemu državljanu, ki je bil po 6. aPuilu 1941 ujet in je v taborišču vojnih ujetnikov aktivno in organizirano sodeloval pri delu za narodno osvobodilno gibanje, se poveča pokojnina za 30
Pokojnina, odmerjena v smislu prejšnjega odstavka, ne sme presegati pokojninske osnove.
Izjemno priznanje pokojnine
Zvezni izvršni svet lahko prizna pravico do osebne Pokojnine tudi v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za pra-3° do pokojnine, ki so predpisani s tem zakonom, in odmeri Vebjo pokojnino, kot bi šla komu po določbah tega zakona.
Iosebni dodatek udeležencem NOB
Zavarovanec, udeleženec narodnoosvobodilne vojne, ki je stopil v narodno osvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, in udeleženec španske državljanske vojne, ki je bil Po plači uvrščen v nižji kot VIII. zavarovalni razred, se uvrsti v ta razred in se mu odmeri za pokojnino znesek povprečne pokojninske osnove tega razreda. Doslej je bil ta zavarovalni razred X.
V tej zvezi je prinesel novi odlok v primeri z dodelan j im predpisom dvoje bistvenih sprememb, na primer dolo-čunje posebnega dodatka in sicer:
a)	glede osebnega dohodka, ki odloča pri ugotavljanju pravice do posebnega dodatka udeležencu NOB;
b)	glede zneska, do katerega se računa razlika nasproti povprečnemu osebnemu dohodku upravičenca zaradi odmere posebnega dodatka.
Po sedanjih določilih je bila osnova, ki je bila °dločilna za ugotavljanje" pravice do posebnega dodatka udeležencem NOB, pri javnih uslužbencih mesečni znesek temeljne ib položajne plače, pri delavcih v gospodarstvu pa mesečni 2hesek tarifne postavke s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času. Le pri zavarovancih, ki so dobivali osebni lohodek kot obračun po kompleksnem učinku, se je vzel kot redna plača povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je dobil zavarovanec v polletju pred tistim polletjem, za katerega na0 se mu odmeri posebni dodatek.
Novi odlok odpravlja tarifno postavko v gospodarevu kot osnovo, ki rabi za ugotavljanje pravice do posebnemu dodatka udeležencem NOB, in jo nadomesti s povprečnim o-Sebnim dohodkom , ki ga je zavarovanec dejansko prejel v °ldobju, za katero se ugotavlja posebni dodatek.
Spremenjena je bila tudi odločba, po kateri se je v Ibeteklem letu odmerjal posebni dodatek udeležencem NOB od bazlike med povprečno plačo in povprečno pokojninsko osnovo lil* zavarovalnega razreda, povečano za 20 $, kar je dalo v lanskem letu znesek 22.2oo din. Novi odlok je opustil £°vprečno pokojninsko osnovo VIII. zavarovalnega razreda kot asbovo za izračun posebnega dodatka in se odločil za abso-utno postavljeni okrogli znesek 24.ooo din,ki je nadomestil osedanji znesek 22.2oo din. Poslej je torej višina posebnega °latka udeležencem NOB odvisna od razlike med povprečnim o-Sebnim dodatkom zavarovanca in zneskom 24.ooo dinarjev.
Mimica Seničar
PRVOMAJSKI IZLET V NOVIGRAD
Z veseljem smo pričakovali prvomajske praznike, že nekaj dni pred prazniki smo lahko opazili povsod praznično razpoloženje. Vsak si je napravil načrt, kako ho Preživel proste dneve in zato je tudi sindikalna podružnica organizirala tridnevni izlet v Novigrad, kjer imamo počitniški dom.
V nedeljo zjutraj 29. aprila smo se zbrali pred iovarno, odkoder smo se odpeljali z dvema tovornima avtomobiloma. Prvi postanek je bil na Vrhnikip rojstnem kraju Ivana Cankarja. Tu smo se malo razgledali in okrepčali ter nadaljevali pot proti Postojni. Večina naših izletnikov si je želela ogledati Postojnsko jamo. Res smo morali čakati poldrugo uro, vendar je bilo to čakanje pozabljeno, takoj ko smo vstopili v jamo, kajti nobena fotografija ne more prikazati te jame takšne, kakršna je v resnici. Vodič, ki nas je vodil, nam je sproti pripovedoval zanimive podatke. Tako nam je med drugim povedal, da je Postojnska jama Po velikosti tretja na svetu, po lepoti pa je na prvem mestu, ietno obišče jamo približno 3oo tisoč ljudi, dosedaj jo je °oiskalo že 5 milijonov.
Iz Postojnske jame smo nadaljevali pot proti Kopru, cesti blizu.iSrnega kala smo zavili na stransko cesto in Se po nekaj kilometrih pripeljali do gradu Socerb, ki je Preurejen v gostišče. Od tu se zelo lepo vidi Trst in okoliške vasi, saj je v bližini pod gradom že jugoslovansko-italijanska meja.
Tudi v Kopru smo se ustavili, da smo se malo odpočili , nekateri pe so si ogledali morje od blizu, ker so §a sele prvič videli. Nato smo nadaljevali pot in pozno Popoldne prišli v Novigrad. Kljub temu, da je bila vožnja čo Novigrada zelo dolga in naporna, smo bili vsi prijetno Razpoloženi. Pesem, vrisk in smeh si lahko slišal še pozno Ponoči.
Naslednje jutro smo bili kmalu vsi pokonci. Vsak hotel izkoristiti ta kratek čas, posebno tisti, ki so PRišli prvič v Novigrad. Sni so celo najeli čoln in se vo-2lli po morju. Vreme je bilo sončno, samo malo preveč je Pihal veter, a to ni dosti spremenilo razpoloženja. Popol-smo šli vsi skupaj v bližnjo vas. Zelo prijazen kmet ^as je povabil in dovolil, da smo šli lahko na njegov vrt. Na0prej so nas člani sindikalnega odbora, ki so vseskozi
-28-
skrbeli, da bi bili izletniki čimbolj zadovoljni, postregli 2 okusno malico. Seveda pa tudi dobre primorske kapljice ni manjkalo. Vsak si je našel zabavo, eni so se žogali z žogo, drugi so peli. Z nami sta bila tudi bivša člana kolektiva tov. Gole in Kolenc. Na njunih obrazih ee je bralo, da se zelo dobro počutita, kajti tudi onadva sta poskrbela, da ni bilo dolgočasno.
V torek dopoldne smo se že začeli pripravljati na odhod in se po kosilu odpeljali iz Novigrada. Med potjo smo se ustavili samo v Fortorožu, da smo si lahko malo ogledali kraj, ih nato še v Senožečah. Pot domov se nam je zdela zelo kratka, ker ni bilo toliko postaj.
Tako je minil prvomajski izlet, z njim pa tudi prazniki. Prav gotovo ni bilo nobenemu žal, da se je udeležil tega izleta. Zato želimo, da bi upravni odbor sindikata še kdaj organiziral izlet v bližnjo okolico, da bi se §a lahko udeležilo še več članov kolektiva. Lanskoletnega Izleta na Gorjance se še danes marsikdo spominja in si še želi takih izletov.
Ne smemo pa pozabiti na tiste Člane sindikalnega odbora, ki so poskrbeli, da smo bili na prvomajskem izletu vsestransko zadovoljni. Vsem se prav lepo zahvaljujemo za njihov trud in delo.
S.B.
NAŠI KEGLJAČI
Nekako pred desetimi leti je bil v naši tovarni ustanovljen kegljaški krožek, ki je takoj začel pridno trenirati, da bi se lahko pozneje vključil v tekmovanja z ostalimi krožki, ki so takrat že obstajali. Tako so se naši navdušeni kegljači kmalu uvrstili med najboljše kegljaške krožke in odnesli marsikatero zmago. Seveda je pa tudi pri-Sel čas, ko je začel krožek pešati, ker nekateri tovariši niso imeli časa, 'drugi so pa zapustili podjetje. V lanskem ietu pa se je situacija malo popravila in tako smo si pribo-rili mesto za letošnje tekmovanje v prvi ligi, na kar smo Vsi nekako ponosni.
Kako bo letos, lahko že kar vnaprej vidimo, kajti
°pravka bomo imeli in ga že imamo z zelo borbenimi ekipami, ki imajo dolgoletno prakso v tem sportu. V našem krožku je precej mladih kegljačev, ki kažejo zelo veliko zanimanja, ki predpogoj za uspeh. Kakor vsako delo, vsak poklic, tako Je tudi šport uspešen le tedaj, če ima človek do njega ve-s®lje. Če-tega ni, ne moremo pričakovati pravega uspeha.
Naši kegljači se tega dobro zavedajo, kar se posebno zadnje ®ase vidi tudi na treningih, kjer je udeležba vedno dobra, ®eprav je naše delo razporejeno v dve izmene in naši keglja-°i trenirajo samo vsakih štirinajst dni enkrat. Kot sem že omenil, je uspeh mogoče doseči le z rednimi vajami. Za nekatere ekipe je to mnogo lažje, ker imajo kegljišče v svojem Podjetju. Tu lahko trenirajo po mili volji, kar jim tudi Pomaga do uspehov.
Naš kegljaški krožek je na letošnjih spomladanskih tekmah odigral prvo tekmo z domačim moštvom v Dol. Toplicah ■*-n jo izgubil. Vendar pri tem ne moremo reči, da smo igrali slabo. Imeli smo pač smolo v tem, da se nam je postava razbijala. Na drugi strani pa je bilo v našem moštvu veliko takih, ki niso še nikdar bili na drugem kegljišču in to je se-yeda tudi vplivalo na samo tekmo. Vendar ne smemo obupati.
bomo imeli navdušene igralce, ki bodo redno trenirali, bo kmalu viden uspeh v nadaljnjem udejstvovanju. Saj lahko re-°emo, da smo ravno kegljači najbolj aktivni športniki v Novo-teksu.
Stane Židanik
Tiskarski škrat nam jo je zagodel ........
,	V zadnji številki našega glasila smo v članku "Naša
^°nika" pomotoma napisali, da je rodila Mimica Seničar -ahtka. Stavek se pravilno glasi: V mesecu aprilu sta rodili 1mica Sitar - fantka in Rozika Dolmovič - fantka.
Bravce piosimo, da nam oprostijo.
-3o-
NAŠA KRONIKA
V	mesecu maju so se poročili:
Slavica iltubler - poročena Štubler, Ivanka Pezdirc - poročena Zdravijevič, Jožefa Konček - poročena Petelin, Anica Ruparčič - poročena Kocjan, Anica Brezovar - poročena Kralj, Fanika Mavsar - poročena Miklič.
Rodile pa so:
parija Korče - deklico, Jožefa Bukovec - deklico, Jožica SavriČ - dečka.
NovoporoČenkam, mladim mamicam in novorojenčkom žalimo veliko zdravja in najlepše čestitke !
V	podjetje so prišli:
Jože Bučar, Ivan Ružič, Marija Omahen, Marija Rukše, Rozalija Brulc, Marija Ude, Marija Nosan, Anton Primc, Martin ■Sedek, Jože Murn, Alojz Kristan, Alojz Golob in Angel
Blatnik.
Vsem novim članom našega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Na lastno željo so podjetje zapustili:
^aica Ribarič. Angela Kozjan, Ana Kobe, Marija Nosan, Ma-■^ja Bevc, Ignac Kolenc in Milka Lončarič.
Dne 25/5-1962 je stanje zaposlenih v našem podjetju '13. Od tega je 228 moških in 490 žensk. Uslužbencev je delavcev 616 in 8 vajencev.