r Novo mesto, 23. oktobra 1953 Cena U (Tuf 8t>&v. 42 Leto IV taslm.iki In izrtajateljd: Okrajmi odbori SZDL Črnomelj Ko-fcevje In Novo mesto. — Izh aja vsak petek. — Ureja ibrfedniiki odbor. — Uredništvo in up.ra.va: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredatfcva ki uprave 1Z7. — Tekofti račun pri Narodni banki v Novem mestu 616.T-181. — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 125 din. — T lik a tiskarna »Slo-venskega poročevalca« v LJubljani eniski listi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto 29» oktober praznih Novega mesta Po sklepu Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto je 29. oktober izbran za občinski praznik Novega mesta. Zveza borcev, ki je predlagala ta dan, je svoj predlog utemeljila s tem, da je tega dne leta 1941 skupina novomeških in dolenjskih partizanov, zbrana na Brezovi rebri, oblikovala novomeško par- Pohorju so v avgustu prav tako pogosto odmevali partizanski streli, ki so v borbi na Klop. nem vrhu celo pognali Nemce prav v Maribor, kjer so potem razglasili alarmno stanje in poslali na ulice celo oklopne avtomobile. Na Dolenjskem tacaš ni bilo večjih akcj, pač pa je bila zelo živahna politično-orga- tlzansko četo in odšla na bojni nizacijska delavnost. Novome-pohod proti Savi, na ozemlje, ki »o ga zasedli Nemci. Novo mesto fco svoj praznik prvič proslavilo z vrsto prireditev kulturno-umetniskega, prosvetnega in športnega značaja, ki bodo dosegle svoj vrh v fetrtek 29. oktobra z odkritjem spomenika »Pesem svobode«, doprsnih kipov komandanta Staneta in političnega komisarja Glavnega štaba Slovenije Petra In spominskih plošč padlim borcem Novega mesta ter onih njegovih prebivalcev, k{ so zaradi vojaških akcij nemško-ita-lijanskih osvojačev in njihovih domačih pomagačev izgubili svoje življenje ali bili od njih zahrbtno ubiti. Poleg tega bodo na posebni Plošči zapisana tudi imena narodnih herojev iz Dolenjske. Ob tej priliki naj se okoli No-voraeščanov zopet zgrnejo m notice okoliškega prebivalstva, da »kupno počaste praznik Dolenjske stolice in izpričajo svojo zvestobo misli, ki je sprožila ln vouila nas osvobodilni boj, hkrati pa manifestirajo svojo Iskreno privrženost naši skupni socialistični domovini, ki prav te dni bije gigantski boj za pravice našega ljudstva proti povampirjenemu italijanskemu fašizmu in imperialistični pogoltncsti našega zapadnega soseda. Naj za ta spominski dan nekoliko obnovimo dogodke pred dvanajstimi leti! V poletju 1941 Je bila uporniška partizanska aktivnost v nekaterih predelih Slovenije že močno živahna. Posebno na Gorenjskem Je ob koncu julija v kamniškem okraju izbruhnila prava vstaja, ki so jo Nemci v svojih uradnih poročilih označili, da Je izbruhnila tako kot bi udarila strela iz jasnega. Na ško okrožje Je namreč v letu 1941 imelo šest rajonskih in 31 terenskih odborov Osvobodilne fronte, Stisko pa 10 rajonskih in 55 terenskih odborov. Vsi ti odbori so skrbeli ne samo za propagandno razširjenje ideje osvobodilnega boja, ampak skrbeli tudi za zbiranje orožja in opreme za prve Ilegalce in borce, ki so se v nekaterih predelih Dolenjske že zbirali. Poleg manjših napadov na okupatorja, ki so dostikrat imeli bolj demonstrativni značaj, je bil prvi večji napad organiziran proti koncu oktobra 1941. Bil je to pohod na Bučko. Povod zanj Je dala nemška določitev, da izselijo ves obsav-ski pas od Litije do Brežic z delom Bizeljskeia, preženejo slovansko prebivalstvo po prvotnih načrtih v Nedičcvo Srbijo in ustaško Hrvatsko, po kasnejšem premisleku zaradi vse več. jega razmaha narodnoosvobodilne borbe v teh krajih pa v Nemčijo, na Slesko. Vse vojaške ope. racija v Zasavju bodisi z Do« lenjske bodisi s Štajerske strani pa so bile del velikega operativnega načrta, ki ga je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet izdelalo na podlagi posvetovanj glavnih voditeljev osvobodilnega boja na konferenci v Stolicah v Srbiji 26, septembra 1941 se je začelo posvetovanje voditeljev par. tizanskih odredov, ki ga je sklical tovariš Tito. Kot piše v svojih spominih tov. Rodoljub Co'akovič, so se tega posvetovanja udeležili: tovariš Tito, Aleksander Rankovič • Marko, Ivan MilutinoviC, Ivo Ribar -Lola, za Glavni štab Srbije pa: Sretan Zujovič Crnj, Fil Kljačič Fiča ln Rodoljub Colakovič. Za Bosno in Hercegovino sta se posvetovanja udeležila: Svetozar Vukmanovič - Tempo in Slobodan Princip, za Hrvatsko Rade Koniar jn Vlado Popovič, za Slovenijo pa Miha Marinko in Franc Leskošek. Tovariš Edvard Kard lj, ki bi se posvetovanja prav tako moral udeležiti, je bil zaradi nepredvidenih zaprek na potovanju z?držan in ni mogel priti pravočasno. Na tem posvetovanju te bilo kar se tjče Slovenije ugotovljeno, da je v aprilu ustanovljena Osvobodilna fronta razpredla svojo organizacijo že po vsem slovenskem ozemlju in da Ji je ogromna večina slovenskega naroda naklonjena ter jo aktivno podpira tako, da fs Fronta že prava država v državi, ki zbira znatne denarne vsote s prostovoljnim davkom prebivalstva, ima v Ljubljani svoje tiskarne, ki tiskajo liste in leta- ke, ima svojo oboroženo silo, ki kaznuje najizrazitejše izdajalce slovenskega naroda in ustanavlja partizanske odrede kot svoje vojaške enote, ki se naj z orožjem v roki borijo proti osvajačem in za uresničitev združene Slovenije. Po povratku slovenskih delegatov iz Stolic je Glavni štab Slovenije zasnoval vrsto obsežnih vojaških akcij za vso Slovenijo, ki naj bi pomenila odločnejši napad na sovražnika, povečanje vojaških partizanskih enot in ustvarjanje več med seboj povezanih osvobojenih predelov slovenske zemlje. Ena teh akcij Je bil kombiniran pohod v Z2-s3v Iti Kakor je Imelo izseljevanje slovenskega izobraženstva, tr-govstva ln obrtništva iz Štajerske in Gorenjske v poletju 1941 namen, vzetj tamkajšnjim slovenskim množicam gospodarsko in duhovno oporo, tako na] bi preselitev vseh prebivalcev Zasavja v pozni Jeseni 1941 (objavu Jo 'e s posebnim razglasom štajerski pokrajinski vodja dr. Siegfried Uberreither dne 20. oktobra 1941) pretrgala strnje-nost slovenskega ozemlja ob obeh bregovih Save in tako v severni Sloveniji ustvarila razredčeni narodnostni otok, ki naj bt čimpreje izginil v nemškem morju. Zaradi tega izseljevanja slovenskega kmetskega prebivalstva je politično in vojaško vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega pokreta sklenilo, da tesneje poveže prve partizanske čete na Štajerskem in Dolenjskem ter ustvari dvoje večjih (Nadaljevanje na 2. strani) Se ver in Šali.* SVOBODA Kdor v ognju borbe jF* v svobodo zrl, kdor nosil v srcu je*»e8to njen lik, še ko je padel, zmagoslavni krik zavpit je nji, in svoboden umrl. Kdor pred vešali je, pred puško stal, in kogar krematorij j® požrl, ta vedel je: Ne bo nas rabelj stri; je neuničljiv, kdor ni srca izdal/ Svoboda — sen, ki ljudstvo sred gorja ga je zasanjalo v plamteči noči in zrlo v zarji novega sveta.^ Skoz kri, upor je narod te iskal; ^ premagal noč je v borbi, neumrjoci, in svoboden s teboj, Svoboda, vstal! (Iz druge številke »Dolenjske prosvete«)__ Proslava v Do brni en — praziik borbenih žena Slovenije V soboto zvečer, 17. oktobra so se po desetih letih spel /.brale v Dobrniču protifa-šistke in delegatke I. kongresa SPZZ, ki je bil prav tu AngjEo-ameriški diktat —- nevarnost za mir Sklepi londonske konference, na kaliti so ministri za zunanje zadeve ZDA, Velike Britanije in Francije dva dni razpravljali o tržaškem vprašanju, so še vedno zaviti v skrivnost. V nestrpno pričakovanem poročilu o rezultatih $ta bili v Trstu le dve vrstici, kjer je rečeno, da bodo tri velesile vztrajale pri naporih, ki naj bi pripeljali do trajne rešitve spornega vprašanja. Iz takega besedila seveda rti mogoče izvleči nobenega zaključka. »Vztrajanje pri skupnih naporih* lahko pomeni, da bodo velesile iskale še druge načine rešitve ah pa tudi, da ostanejo Še dalje pri svojem diktatu in enostranskih metodah. Nevarnost za mirt H jo je povzročil angloameriski diktat torej še vedno obstoja. Anglosaksonske čete v Trstu se pripravljajo na odhcd, vojna uprava je likvidirala svojo velikansko vojaško prodajalno in prva ladja z družinami angloameričkih vojakov m oficirjev je te dni odplula iz Trsta. Poleg tega je vojna uprava odpustila iz službe več tisoč civilnih uradnikov, Trzačanov, ki v Trsin sploh ne bodo našli drugega deta ter bodo povečali ze itak veliko armado nezaposlenih. Prvotno so nameravali Angloamerikanci predati cono A Italiji prve dni novembra, na dan italijanskega nacionalnega prainika in Po na kar mogoče slovesen način. Po jugoslovanskih protestih in nezadovoljstvu tržaškega prebivalstva so se baje te ceremonije odrekli, nobenega znamenja pa ni, ki bi kazalo na to, da imajo morda namen razveljaviti svoj ilegalni diktat. Premiki italijanskih čet ob meji t Jugoslavijo in tržaškim ozemljem so verjetno v tesni zvezi z angloamefiškimi načrti. Seveda si na zahodu ne delajo več nobenih utvar o resnosti opozorila maršala 7 ita, da bodo jugoslovanske čete vkorakale v Trst, kakor hitro bi stopil čez mejo prvi italijanski vojak. Zato Angloamerikance precej skrbi kako bi zaščitili svoje varovance, kajti dobro vedo, da bi jugoslovanska vojska mogla v najkrajšem času potisniti v morje italijanske osvajače. Vedo sicer tudi, da jugoslovanska vojaka nc bo napadla njihovih čel na tržaš- kem ozemlju, toda dovolj jasno je bilo povedano, da Jugoslavija ne bo nikdar priznala njihovega diktata ter da bo morala v tem primeru spremeniti svoje odnose do svojih lažnih prijateljev. V Rimu nadaljujejo z izzivanji in izsiljevanji. Ministrski predsednik Pella zahteva naj Angloamerikanci čimprej izpolnijo svojo obljubo in hkrati naznanja, da se nikakor ne misli odreči svojih pretenzij po jugoslovanski coni tržaškega ozemlja, po coni B. Pri tem gre Pella tako daleč, da grozi z ostavko svoje vlade, če ne dobi zadoščenja. Vse to je seveda odvratna italijanska komedija. Pella bo najbrž res dal ostavko še pred koncem leta, toda ne zaradi Trstu. Saj je sam izjavil, takoj po prev-zetju oblasti, da bo njegova, tako-imenovana »strokovnjaška vlada* trajala le do zaključka debate v parlamentu. Medtem ko se rimski imperialisti poganjajo za Trst, vlada med tržaškim prebivalstvom vedno večja zaskrbljenost, številni pozivi iredentističnih strank na proita-lijanske demonstracije so ostali brez odmeva. V Trstu je bilo sicer nekaj divjaških izgredov proti Slovencem, toda izvedli so jih iz Italije pripeljani plačani gangsterji. Vse drugačen je pa duh, ki prežema slovensko prebivalstvo tržaškega ozemlja. Slovenski Študenti so te dni demonstrirali v središču mesta, v predmestjih tn vaseh cone A pa je prebivalstvo razobesilo slovenske zastave, prebarvalo italijanske javne napise ter dan za dnem izraza svoj ogorčen odpor proti angloameriškim nakanam prepustiti slovensko zemljo italijanskim imperialistom. Zahodna demokratska javnost nadaljuje 2 ostrimi kritikami tržaškega diktata. Številni časopisi pišejo, da je bil angloameriski sklep o coni A nepremišljen, nespameten in krivičen, da nikakor ni v ča. gradu. Pred vojno je delal na več krajih kot na primer v Ribnici, potem Topusfclh Toplicah, kjer je leta 1939 organiziral uspešno stavko za višje pla^e v tamošnjri železTllvarni, okupacija pa ga je otila v že'?/"), livarni v Stolen pri Celju. Ze pred n!n .■> se je udsjivo. val v naprednih ort>?nizacijah. Zaradi upiranja nemške- mu okupatorju v Storah so mu postala tla kmalu prevroča, zato se je že avgusta 1941 umik. nil v domači kraj, kjer je zaJel takoj aktivno delati za narodnoosvobodilni pnikret. Pri v©U. tvaih v NOO junija 1944 je bil izvoljen v okrožni NOO, Po vojni je bil nekaj časa poverjenik za notranje zadeve pri okrožnem IO Novo me$.">, pozneje pa poverjenik za gradnje. Po razpustu okrožnih odborov je piišei na OLO Novo mesto, kjer je. bil podpredsednik OLO in predsednic planske komisije vse do konca leta 1348, ko je bdi premeščen v novo ustanovljeni oblastveni fid'bor na Primorsko. Tu je imel iptt referat za komunalne VUUift do razpustitve oblastvenih rd-borov, nakar se je vmi " Nc vo mesto, kjer je bil nekaj časa predsednik OLO Novd mesto. Leta 1951 je prevzel mesto predsednika okrajne zvcie kmetijskih zadrug, od tam pa je bil po službeni potrebi marca 1952 premeščen v nekdanjo, tovarno igrač prav v čirj, ko je ta stala pred social'stl&vm komkurznm Pod njegovim stm kovnim vodstvom se je snnjs v toverni hitro izboljšalo, razširjena proizvodnja pa je dala zaslužek skoraj 200 novim delavcem in delavkam. pred desetimi leti. Niso prlšl« vse, ker mnogih ni več. Dale so svoja življenja za našo pravično stvar, za nago svobodo in neodvisnost. Prišla ni več Beceletova mama iz Otočca, prišla ni Majcnova mama iz Šentjanža. Dala je pet sinov domovini, podli zločinci pa so umorili tudi njo. Bilo ni več drugih herojskih bork, ker jih je pokril prerani grob. Preživele delegatke in gostje so jih pogrešali. Njihov spomin so počastili z enominutnim molkom. Na svečani akademiji v isti dvorani, kjer je bil leta 1943 I. kongres je zbranim govorila tovarišica Angela Ocepek, predsednica Glavnega odbora PZZ Slovenije. Svečanega zborovanja na trgu v Dobrniču se je v nedeljo dopoldne 18. okt. udeležilo poleg delegatk vse Slovenije tudi veliko prebivalstva bližnje in daljnje okolice ter številni predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Pred slavnostno tribuno se je zbralo gotovo 2500 ljudi. V imenu domačega kraja in okrajnega odbora P2Z je udeležence in goste, — med katerimi so bile tudi delegatke iz Koroške ln Trsta, dalje član Zveznega izvršnega sveta narodni heroj tovarišica Cana Babovič, organizacijski sekretar CK ZKS tovarišica Vida Tomšič, sekretarja okrajnega komiteja ZKS Novo mesto in Črnomelj tovariša Franc PirkoviČ in Martin Zugelj, predsednik OLO Novo mesto tovariš Viktor Zupančič in drugi, — je pozdravila tovarišica Angelca Slak. Prva je nato govorila tovarišica Ada Krivic, ki je v svojem govoru podrobno razčlenila mešetar-sko spletkarjenje okrog Trsta, obenem pa se je dotaknila tudi notranjih problemov. Viharno pozdravljena je za njo stopila pred mikrofon narodni heroj tovarišica Cana Babovič. Govorila je o pomenu prvega kongresa SPŽZ, o velikanskem deležu naših žena za svobodo, o priborjeni ženski enakopravnosti pri nas ter naših skupnih naporih za očuvanje pridobitev NOB. Govorila je o najnovejšem mešetarjenju s Trstom in cono A ter poudarila, da je to danes osnovno vprašanje vseh jugoslovanskih narodov pa tudi vseh svobodoljubnih narodov v svetu. Obe govorici so udeleženci proslave Čestokrat prekinili z viharnim odobravanjem in skandiranjem ter vzklikanjem ljudstva. Spontano so tudi dali duška svojemu ogorčenju spričo čisto krama rskega odločanja o coni A brez naše vednosti in našega pristanka, ter znane hinavske izjave rimskega papeža. Na koncu zborovanja je pozdravil vse navzoče, še prav posebno pa delegatke iz Koroške in Trsta v imenu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto tovariš Viktor Zupančič ter izrazil ponos prebivalcev novomeškega okraja, da je bil zgodovinski I. kongres SP2Z prav v Dobrniču. Udeleženci so nato z navdušenjem pozdravili predlog tovarišice Anice Čepe, da pošljejo pozdravno resolucijo primorskemu ljudstvu, ter predlog tovarišice Zime Vrščajeve, da od-poiljejo pozdravno pismo predsedniku republike maršalu Titu. Po zborovanju je nastopil moški pevski zbor SKUD Dušan Jereb iz Novega mesta, ki je zapel več borbenih pesmi, za njim pa j€ nastopila pred tribuno še kulturno umetniška folklorna skupina iz Preloke. Pri proslavi je sodelovala godba Ljudske milice iz Ljubljane. Bogat kulturnj spored so izva-iali člani domačega KUD »Jo-'.e Slak«, kulturno umetniška folklorna skupina iz Adlešičev, novomeški pevski zbor in drugi. Biran 2 DOLENJSKI CIST Enotnost našega ljudstva ob zadnji dogodkih in pater Opnjan Lahko trdimo, da take enotnost: in spontanega ogorčenja proti krivicam ter odločne voije, da sc zepersuvijo z vsemi sredstvi takim in podobnim nakanam velesil, naši delovni ljudje zlepa niso pokazali, kot prav v teh zadnj.h dneh. V tem odločnem »Nc!« se je ponovno manitesurala zgodovinska povezanost vseh jugoslovanskih narodov in enotnost mišlijenja naiih d&lovnih ljudi z mišljenjem ter stališčem državnega in političnega vodstva. V trenutku, ko so ljudje zvedeli za krivično odločitev Angloameričanov, da prepuste cono A s Trstom Italiji, so odpadla vsa morebitna drobna nesoglasja in ljudje so videli (in še v dijo) pred seboj veliko nevarnost, nevarnost, da spet pride to-ILko in toliko naših ljudi pod okupacijo grabežljivega fašističnega *oseda. Pri vsem tem so čutili tudi globoko užaljenost in krivico, ki nam je bila pnzadejana z zahrbtno mešerarsko odločitvijo. V tem trenutku so videli pred seboj spet starega sovražnika, kateremu so v zgodovini že večkrat dali po grbi, ker jim je povzročil obilo gorja, posebno v najnovejši zgodovini, a »c vedno s»teza krvavo kroptaria-iistično roko po naši zemlji. Prav zato je bil odgovor naših ljudi spontan in odločen. Spregovorili so odločno, kot more spregovoriti samo narod, ki je veiiiko pretrpel in zna ceniti svojo svobodo in svobodo drugih ljudstev. Iz skoraj vseh vasi Dolenjske «mo dobili poročila o protestnin minr fe&:*cijah in veliki udeležbi na teh manifestacijah ter odločni pripravljenosti naših ljudi, da se upre krivici. Na Vojnem odseku v Novem mestu se je prijavil 70 let star možakar in prosil, da ga sprejmejo v JLAT ker hoče na Italijane. V coni B se je več kot desetina prebivalcev javilo prostovoljno v enote JI-A. V naš« uredništvo so prihajala poročila o protestnih zborovanjih in številne protestne resolucije te* brzojavke, prihajali pa so tadi posamezniki in v izjavah dajali duška svojemu ogorčenju spričo nameravane krivice, ki to nam jo pripravili zahodni zavezniki Anglija tn Amerika. Tudi slovenski katoliški duhovniki so se v tem trendtku pridružili odločnemu protestu naših ljudi ted javno obsodili tako barantanje z našimi ljudmi, ozemljem in interesi, ob* enem pa še znano papeževo iz-(j.-.vo. Bela vrana med našimi ljudmi 0« le novomeški pater Ciptijan adi s pravim imenom Franc Napast, redovni duhovnik. Odločno je odklonil vsako izjavo, češ, »jaz se s politiko nisem nikdar bavil, ne berem časopisja in tudi vesti © papeževi izjavi ne maram prebrati, ker seru po pokorščini vezan k molku-* Lepo in prav, toda čudimo se, da je ta Ciprijanova nepolitičnost nastopila prav sedaj, ko ne gre samo za netko politiko,*tem-več za življenjske interese domovine in ljudi naše krvi. Pater Ci-prijan tudi Slovenec in državni jan FLRJ, je tudi karoHki duhovnik, kot so ostali duhovniki, ki so se v teh dneh odločili za svojo domov i ro. Trditev o nezanimanju za poli-iko in nebranju časopisov je v nasprotju z dejstvi samo v času asovega bivanja v Novem mestu. Kaže, da se je pater Cipri-jan med okupacijo poleg simpa-tje ta Italijane naleze! tudi njihove pozabljivosti, Če ni še kaj hujšega vmes. Naj oprosti, če mu bomo osvežili spomin, to pa zato, da bodo naši delovni ljudje lahko pvesodili, kaj se skriva za tako trdovratno nepolitičnostjo patra Cip.rijana. A:li je bilo to nepolitično dejanje, da se je po osvoboditvi z vednostjo patra Ciprijana skrival v novomeškem samostanu vojni zločinec Stanko Draih? Znani organizator btle garde Karel Jordan je tudi prav pri patru Cipriianu dobil zatočišč* po italijanski kapitulaciji in od njega osebno navodilo in pomq? pri pobegu. Internacija naših ljudi med vomo je bila z# patra Ciprijana božja in žaro pra- vična kazen. Tolažil j« žene, ka-tciih možje so bili odpeljani v internacijo češ: »nič ne tarnajte, vaše može je bog kaznoval, ker so imeli drage ženske. Kar bog stori, vse prav stori.« Na konferencah Vincencijeve družbe med vojno, kjer so delili podpore najbolj revnim, je imel pater Ciprijan veliko besedo. Pri najboljši volji Se danes ne more spomniti, če je dobita podporo katera revna družina ali oseba, ki je simpatizirala s partizani, ker je bilo odločilno tudi tu politično prepričanje. Pater Cipri-jan je imel tesne stike z italijanskimi oficirji in voditelji belih ter jih čestokrat gostil v svoji sobi. Po vojni je napovedoval, da bo te oblasti kmalu konec. (Morda misli, da je sedaj prišel tisti čas in zato molči?) Če ne bere časopisov in se za politiko ne zmeni, kako potem ve, da je Amerika pripravljena na vojno in da se bo uresničila napoved tistih, ki so šli čez (pobeglih domobrancev), da se bodo po desetih letih vrnili? Take »nepolitične« parole je govoril pater Ci-prijan še pred kratkim. Še in še bi lahko naštevali »nepolitično« udejstvovanje patra Ci-pirijana, pa naj to zadostuje. V njegovem najbolj izrazitem pri- meru bodo naši ljudje lahko spoznali, kako se posamezni zagrizen-ci izločijo iz skupnosti prav v času najhujše preizkušnje. »Prijatelja preizkusiš v nesreči,« pravi ljudski pregovor in ta velja v celoti tudi za razne Ciprijane in njemu slične, k: se potuhnjeno skrivajo pod plaščem nevtralnosti in nepolitičnosti, v resnici pa so, vse kaj drugega, kot se kažejo. Za ro je prav, da vse take posameznike naši ljudje vidijo brez plašča ali drugega pokrivala, take, kot v resnici so, ker bodo le na ta način lahko dovolj budni in oprezni. Nepotrebno uničevanje telefonskih izolatorjev Ko »o se odprla šolska vrata, so postali telefonski izolatorji priljubljena tarča za uničevanje, posebno še na liniji Dvor —Smuka—Stari log. Zelo koristno bi bilo, da bi starši in šolska vodstva poučila šolarje, da je uničevanje telefonskih naprav zelo škodljivo. Telefon nam je dragocen pripomoček pri nesrečah, požarih in boleznih. Morda bodo nekdaj tisti učenci, ki imajo danes piko na izolatorje in jih uničujejo, zboleli in bo prevoz za rešitev življenja nujen. Takrat bo dobra telefonska zveza opravila svojo dolžnost. Zato telefonskih naprav ne uničujte, temveč jih skrbno čuvajte. 29. oktober - praznik Novega mesta (Nadaljevanje s 1. strani) borbenih enot, ki naj vaereta v lzselitveni pas na nemškem zasedbenem področju. Obe enoti na) bi ovirali izseljevanje, predvsem pa pridružili svojim četam one, ki so se pred izselitvijo zatekli v gozdove ali se pripravljali na prebeg na italijansko zasedbeno področje ter tako poveeali število borcev proti okupatorju. Organiziranje štajerskih partizanskih enot v I. Štajerski bataljon Je bila naloga, poverjena Francu Rozmanu - Stanetu, ki je s svojo enoto 28. oktobra 1941 kremi lz Griž v Savinjski dolini proti Kozjanskem. Organiziranje dolenjskih partizanskih enot v L Dolenjski bataljon Je bilo poverjeno dr. Alešu Bebler u in političnemu komisarju Glavnega poveljstva Mihi Ma-rlnku, »Po sklepu Glavnega poveljstva Je sredi septembra odšla iz taboriš a na Krjmu manjša skupina borcev, ki sta Jo vodila Mi'an Majcen in Tone Nose - Span z nalogo, da v Mirn-ski dolini organizirata Mokrono-ško partizansko četo. Ta četa naj bi se sedaj v oktobru združila v novomeško in belokranjsko teto ter deloma notranjskih partizanov, ki so po napadu na hol 19. oktobra 1941 res odšli na Dolenjsko. Senijernejskemu okrožju OF Je tov. Tone Ma-rinček prinesel sporočilo, naj za borce, ki bodo v akciji na Bučki pripravi vse potrebno za prehrano. Tovariš Marlnček Je bil takrat na poti proti Kostanjevici ln Podbočju (Sv. Križ), da bi pridobil za partizane čimveč borcev lz števila onih, ki so te z nemške strani umikali čez Krko, da bi se izognil] pregnanstvu. Aktivistu Francu Prhne-tu je bilo naročeno, da polzve 0 p ložaju na Bučki. Tov. Prh-ne pravi v svojih spominih, da J' v oktobru prišel k njemu tovariš Primož (dr. Aleš Bebler) ln mu naročil, naj dobi točne podatke o nemški postojanki na Bučki, stopn je v zvezo s tov. Znidaršicem mlajšim iz Bučke in se domenil, da mu sporoči po možnosti sledeče: številčno stanje posadke, namestitev municije, stražarska mesta in terenske prilike okoli postojanke. Omenjeni Znidaršič ga Je obvestil, di straž Nemci sploh ne postavljajo, o postojanki v žup-nišču pa Je trdil, da ima običajna okna brez mrež ali okn{c. Trdil mu je celo, da bodo pri n?padu sodelovali tudi domačini iz Bueke. Tako sporočilo je dobil Primož, nakar Je bil določen dan napada. Hrano Je šentjrrnejski rajon spravil na iPungeršičevo žago in obenem j tudi do ori! vodiče, ki naj bi [partizanske enote vodjll do zbirnega mesta oziroma proti Bučki. Glavni vodič Je bil Novak iz Stopnrga. 1 Zbirališče za partizanske čete Je bilo določeno v bližini Šmarjeških Toplic, medtem ko Je bila javka določena v gostilni na glavni cesti pri Šmarjeških Toplicah za dan 30. oktobra ob 10. uri. Belokranjci, ki Jim je Tine Zeleznik prinesel pismeno povelje Borisa Kidrjča za odhod proti Bučki, so se na Smuku nad Semicem formirali v Belokranjsko četo in odšli preko Gorenjih Laz po globoko zapadlem svežem snegu proti Krki. S Krima Je prišla skupina iz Notranjskega odreda. Mokro-noška četa bi se imela z novomeško združitj v pol bataljon, pa je z Mjrnske doline prišlo le nekaj borcev, ker Je prav tiste dni — 28. in 29. oktobra Mi. lan Majcen skupno s svojim bratrancem padel v težki borbi z mnogoštevilnejšim ccluel-kom nemških gestapovcev in policije. V noči od 29. na 30 oktober je novomeška skupina krenila na pot, noseč s seboj vso opremo in vse orožje. Belokranjske skupine, ki so Jo pričakovali, nI bilo, ker Je izbrala drugo smer pod Gorjanci. V snegu in slabem vremenu Je skupina zgrešila pot in prenočila na nekem senfku v bližini Novega mesta. Drugo Jutro so krenili proti Trški gori, šli skozi vasi ob njenem vznožja in prišli dopoldne na Stari grad, ki so ga takrat imeli v lasti Usmiljeni bratje lz Kandije. Tam so se oddahnili in bili pogoščeni. Italijanska obveščevalna služba je medtem že Izsledila premikanje partizanskih enot, čeprav si ni bila na Jasnem ne o številu borcev ne o namenu premika. Komisar j.v/ne varnosti v Novem mestu Je še istega dne poslal poročilo ljubljanski kvesturj, ki je 31. oktobra 1941 z aktom štev. 06.581 —Gab. sporočila poveljstvu XI, arm. zbora sledeče: »Komisar Javne varnosti v Novem mestu javlja, da se Je včeraj dopoldne mod 10. in 12. uro ustavilo na gradu Usmiljenih bratov na Starem gradu 17 iz neznane smeri prišlih upornikov, starih okrog 25 let, obo. roženih s puškami, revolverji in šUrfrai strojnicami (v resnici so imeli samo 1 strojnico). — Oblečeni so bili v srbske (jugo. stovanske) unffornun, inektarteni s« imeli čelade, drugi šajkace (bustina), vsi pa nahrbtnike. Govorili so slovensko in medtem, ko sta dva rekla, da sta iz Novega, mesta, so drugi trdili, da so iz Ljubljane ali Štajerske. Ko Sr> zabavali hrane in tobaka, so se oddaljili v nežna, no smer.« Nadalje poroča kve. stor, da Je naročil vsem policijskim organom zasledovanje t<» in drugih Javljenih oboroženih skupin z ukazom, da v potrebi pozovejo na sodelovanje (udi enote oborožene vojaške sile. Iz poročil raznih karabinjer, skih postaj razvidimo, da jo premike večjih ali manjših partizanskih skupin po Beli kra. -Jini in na dolenjskem opazo. Zadnjih 100 ur življenja diktatorja Mussolinija Na vogalu Piazza Loreto, glav, nega trga Milana, so štiri vel ke bencinske črpalke, točno tam, kjer so pred osmimi leti besne množice ljudstva obe sile za noge »Come } porchi« in jezno preklele z najgršimi kletvami 0sem trupel. To naj bi bil tudi simbolični konec faš stičnega režima. Dve z glavo navzdol obešeni trupli sta bili zadnja ostanka Brnita Mussolinija ;.n njegove ljubice Clare Patacci. Poleg njiju so visela trupla šestih fašist, čnih voditeljev nekoliko manjšega kalibra. V naslednjem resničnem poročilu je opisana pot poraženega diktatorja v zadnjih 100 urah, ki »o mu Se preostale od njegovega pobega iz Milano pa d0 njegove smrti, ki mu jo je prinesel svinec i/, preciznega orožja. 14. aprila 194?) se je začela velika ofenziva zaveznikov, ki je Kadila smrtni udarec nemškj vojska v Italiji in fašističnemu režimu sploh. Napad je trajal teden dni in je šel od juga proti severu, dokler ni pokleknila Bologna. Ze pozimi, ko je moralo biti slehernemu pametnemu človeku jasno, da so »sile osi« izgubile vojno, ko se je tudi nadškof milanski, kardinal Ildefonso Schu-ster spomnjl, da bi morda lahko s svojo vplivnostjo preprečil bombardiranje lombardijskih mest, je Mussolini v svojem govoru februarja 1945 še vedno vpil, da se morajo Lombardije! branjti »z vsemi razpoložljivimi sredstvi« in isločasno še povečal teror, ki ga je M.lan občutil več kot četrt stoletja. Na trgu, ki nosi danes ime »Piazza 15 mar-tirl«, je bilo v začetku aprila ubitih 15 upornikov. Katastrofi nasproti Po parku Bologne je spoznal lf> vsak otrok, da je le še neksj dnj do konca fašistične Italije. Tudi nemški soldateski so usihale še zadnje iluzije. Razvoj fronte je bil namreč tudi zanje veliko prehiter. SS general Karel Wolf se je začel zato, seveda po predhodnem pristanku vrhovnega komandanta Viet.ng-hoffa, pogajati z zavezniki o kapitulaciji nemšk'h sil v ItaLji. To dejanje je sicer ostalo »manjšim« komandantom neznano, vendar so delali »lastnoročno« isto, kar je delal nj.hov vrhovni komandant. Zato je tudi nemškj poveljnik v Milanu dobil zvezo z ljudskim antifaš.stiernm komitejem (CLNAI) In poskušal omiliti pogoje kripitulneije. Vojaški in politični vodja CLNAI, general Cadorno jn Gallo, ki sta •bi 1 a po radiu povezana z vrhovnim zavezniškim poveljstvom, sta vztrajala, da Nemei brezpogojno položijo orožje. Seveda je tud. fašistična vlada, ko je zvenela za nemške poskuse, hotela olajšati pogoje kapitulacije. Odgovor antifašističneaa komiteja je bil tudi tokrat isti: brezpogojna kapit ulacijal vali, vendar si o ciljih in namenih tega premikanja niso bili prav nič na Jasnem. Eno teh poročil ve celo povedati, da je zborno mesto partizan, skih enot predvideno na Tol. stem vrhu, kjer se bo zbralo nad 1000 oboroženih upernikov, ki bodo potem napadli Novo mesto. Ko so ta poročila brzela iz ene italijanske postojanke v drugo, je skupina, ki se je ustavila .na Starem gradu, odšla skozi Harinjo vas na pobočje za Smarjeto in tam čakala na prihod ostalih. Naslednjega dne se je premaknila mimo Skocja. na proli Buički. 1. novembra 1941 Je na zborno mesto prišla skupina krimskih partizanov s komandantom Jernejem ln prinesla s seboj dva mitraljeza. Belokranjci so ostali na desnem bregu Krke ln naslednjega dne doživeli svojo usodo pri Gorenjih Lazih, ostale skupine pa so zaradi snežnih žametov in sovražnih zasledovanj izostale. Ko so prišli tudi Novamicšča-ni, je bilo zbranih nekaj nad 30 partizanov. Ti s0 bili razdeljeni na tri desetine, od kaiterih ena, ki so jo sestavljali prosto, voljci, je bila nazvana bombaška. Vodil jo je tov. Niko Šilih, sestavljali pa so jo: Janko (narodni heroj Janko Starlha), Devi (Joško Sasek) Stojan, Milan, Stajerc in Franta. Določeno Je bilo, da bosta dve desetini operirali vsaka na svojem koncu vasi, bombaška pa naj vdre v vas in uniči nemško posadko, ki je bila nastanjena v župnišču. Kmalu po kosilu so cdšli s pesmijo ln zastavo preko za. časne meje pri Telčah, v mraku obšli Bučko, prečkali ceslo in porezali telsfenske žice ter vdrli v vas. Bila Je že noč. Megla je zastirala še tisto nek?j mesečine in borci so ob prihodu na Bučko komaj razločili pa. slopje, v katerem je bila sovražna posadka. Ker niso imeli točnega načrta stavbe niti položaja sovražnih milraljezov ln niti niso natančno vedeli, aii so okna zamrežena, krita z oknicamii ali samo zasieklena, je vse to Izvedbo načrta za na. pad precej oviralo. Zlasti neugodno Je bilo (o, da je bilo v postojanki zaprtih tudi nekaj Slovencev, ki so jih Nemci zasačili pri poskusu bega čez začasno mejo. Zaradi tega je bilo treba biti pri napadu z bombami še posebej previden. Pred cerkvijo v vasi jo se na. padalci razdelili na določene t ni skupine, od katerih vsaka je imela po 1 puškomitrnijez. Mitraljezec bombaške skupine Janko Stariha Jo prodiral z ostalimi prostovoljci proti postojanki. Približevanje Je bilo izvršeno v redu in so se približali stražarju na razdaljo 10 metrov. Ko jih je ta opazil, je zavpil ln že so vžgali partizanski mitraljezi. Skoro istočasno so se tudi iz župnišča oglasile brzostrelke ln strojnice. Mitraljezec Janko, Devi ln Boris so prišli skoraj do stopnic in bili tako v mrtvem kotu varni pred ognjem s poslopja. Boris pa si je kmalu poiskal zaklonišče za cerkvenim vogalom in obmetaval postojanko z ročn/mi granatami. Več kot pol ure je trajalo divje streljanje z obeh strani, nato Pa Je nenadma nasiala gluha tišina. To so izrabili Janko, Devi In Boris ter vdrli v župnišče. V popolni temi so se v nekaj zadeli, da Je močno zaropotalo, istočasno pa se zadere nemški glas: »Hande hoch!« — In že pade rafal. V njem J? Diwi obležal, lahko ra. njeni Jank0 pa Je težje ranjenega Borisa odnese] k ostalim borcem, ki so že dobili povelja za umik, ker st> se približevali nemški kamioni, prlkMcam iz sosednih postojank po hrupu borbe. Osi ali desetini nista utrpeli izgub. Po napadu na Bučko so s" partizani umikal] tik ob nemški meji proti Mlrnski dolini, medtem ko sta oba ranjena borca bila prepeljana v Novo mesto, kjer sta Jih sprejela v nego dx enači krov in privrženost in ljubezen nekaterih partizanskih družin. Nemško poveljstvo j; še iste noči obvestilo o napadu tudi sosednje Italijansko vojaško poveljstvo. Novomeška italijanska posadka, ki Je tač2$ že sledila vračajoče se BelokranJ ce ln jih v noči med 2. in 3. novembrom skoraj popolnoma un.iciia, Je z nekaj enotami sodelovala tudil pri skupnem nem. ško-italijainskem zasledovanju napadalcev na Bučko, vendar Je bil ves njihov napor zaman. Dolenjski partizani so z velikimi napori sicer zaradi izredno slabega vremena, vendar pa po sovražniku nemoteni prišli v d, lino Mirne. Napad na Bučko nt povsem tako usoel kot Je bilo predvideno po operacijskem načrtu. Tudi Stanetov I. Štajerski bataljon Je deloma zaradi izdaj, stva, predvsem pa zarad} Izrednih ln težkih vremenskih pri. lik bil primoran k povratku preje, kot pa je dosegel svoj določeni cilj. V enem pa je nai»t povsem uspel. Nemški kakor tu* italijanski fašisilč-nl csvajač sta morala Jasno spoznati, da partizanske akcije na Gorenjskem, Štajerskom, Dolenjskem in v Beli krajini niso samo nekaki napadi med seboj slabo povezanih uporni!-^h sku. pin, temveč da jih vodi en:tno vodstvo in enotna volja, ki na. tančno ve, kaj hoče: Izgon in uničenje sovražnika in osvoboditev domače zemlje. mm Novoletno nagradno žrebanje z bogatimi dobitki se naglo približuje: ali ste poravnali zaostalo naročnino za »DOLENJSKI LIST«? Požgali ste ji dom, pobili druži no — kaj še bf morali storiti, da bi naše ljudstvo globlje občutilo vašo udvatisočletno kulturo«. TRST iN TRSGVSKI ŠPEKULANTJE Ko ljudstvo Dolenjske spon-ian„ demonstrira proti krivičnim in, nezakonitim sklepom Anglo-amerikancev, da se Tr.si >n cona A izroči Italiji, so nekateri špekulantski elementi v trgovinaih sikušadi s prekomerno prodajo živilskih pofcrebščiin omogočiti posameznik cm nesorazmerno ustvarjanje zalog, pri poštenih ljudeh pa povzioću preplah zaradi pcmiinj'kaij^ja nekaterih prehirambeinili piedune-tov. Tako »o organi LM in kriminalistične SJliuižbe tajništva za notranje zadeve odkrili, da je skladišoniic »Roga« Pelko Jože, biv. orožnik, izdal posamezini-kom skrivoma iz skladišča večjo količino moke, četudi pra/vi-la grosističjie službe to ne dopuščajo. Tako so s! iz tega skladišča priskrbeli nekateri tudi po 200 kg moke. Pelko Jože je sicer zatrjeval, da je to storil le iz usluge, nikakor pa ni nameraval posameznikom omogočiti prekomerne zaloge. Nadalje je Bruilc Rozii, poslo-vodkinja Zadružne trgovine v Novem mestu omogočila preko-mera] nakuip moke ln sladkorja ženi upiavnka KZ tov. Kot-nikavi in še nekaiterim sousluž. bencem s tem, da jim je poslala blago celo z avtomobilom na dom zvečer po delrwnem Času. Poslovodkiinja »Prebrane« Hel-mih Angela je prav tako izdajala posamezinim potrošnikom večjo količino mr»ke, sladkorja, soli in druj>, četudi je bila obveščena o prepovedi prekomerne prodaje. Bivša trgoivfc^ Košir Vda, po-slovodkrnja v M'rni peči je na. vzlic opozorilu komendirja pev slaje LM v Mirni pefri v osmih urah prodala 2.30O k« soli, moke pa v dveh dneh več kot prej ve« mesec. Prav tako tudi sladkor. Večje količine je izdajala predvsem kmetom. Poslovodja Longo Albin in pomočnik Jer)«ič C'.ri) iz Dol. Toplic sta v lovu za čim večjim dabičkom pozabi'a, da imata zalogo za vse potrošnike in ne samo za tiste kmete.kki ima. j t možnost in denaJ", da si nakopičijo živila, V Trebnjem je tudi neodgo- vorno izdajal tamkajšnjim kmetom večje poiičine moke, slao> korja ln masti poslovodja S«r nica Franc. pr.; zagovoru se je sklicev al, da je trgovina pač trgovina im, da je potrebno ustvariti finančna sredstva. Za te nepravilnost* je bil* poislovodkinja Košir Vida iz Mirne peči dne 17. X. 1953 kaiz, novfaa na 6 mesecev zapora in 3.000 din denarne kazni in Brulč Kozi iz Novega mesta na 6 mesecev zapora pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Pošteni ljudje vsega novome-To neodgovorno delo trgovskih uslužbencev, naj bi pristojni forum resno proučil in povzel svoje ukrepe na glede na to, da je proti nekaiterim te izreklo sodbo Okrajno sodišče v Novem mestu. Kdo so sovražniki delovnih ljudi »Naj naštejemo samo najvažnejše (sovražnike delovnih ljudi). To so predvsem ostanki starih režimov, stari burzoaznl politikanti, ki varajo sebe In ljudstvo, da razvijamo demokracijo pod pritiskom Zahoda kot nekakšno popuščanje Zahodu, ne pa zaradi nas samih, zaradi našega ljudstva. Ti ljudje nastopajo proti socializmu ln proti demokraciji na različne načine, največkrat pa tako, da izkoriščajo nedejavnost ln ne-budnost zares omahljivih in slabih komunističnih organizacij ali slabših organizacij So. ciailistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ti ljudje skušajo najprej z idejnim strupom razkrojiti socialistično zavest delovnih ljudi. Mar niste opazili, kako se je po kavarnah in trgovinaih znova udomačilo ogovarjanje z »gospod«, »gospa« in podobno, namesto »tovariš«, »državljan« ln podobno? In kdo je to vpeljal? Naše socialistično trgovinsko omrežje! Pravzaprav trgovci - strokovnjaki v njem, ki so obdržali buržoaznl, gosposki način dela in misijenjia. Nekaj podobnega vidimo tudi v šolah... (Iz govora tov. Milovana Djilasa na proslavi Dneva vstaje Crne gore v Bijelom Polju.) Ko je bila zavezniška vojska 23. aprila le še 120km pred Milanom, je sklenil osvabod.ini odbor proglasiti naslednji dan splošno stavko. Delavci so zasedli obrate. Nemci niso nit: poskušali nasprotovati ttmu gibanju delavstva, kajti njihove moči ni kazalo več drobiti. Za 25. ppril je bila določena oborožena vstaja delavstva, ki naj bi osvobodilo mesto, 25. zjutraj je poslal Mussolini, ki je bil v Milanu, svojega zaupnika h kardinalu Schusterju in ga prosil, naj posreduje med niim in pm3 kraje, kj so omogočali lažjo obrambo. Na vrhu kapitel; skega hr.ba je stala že v zgodnjem srednjem veku utrjena gospodarska postojanka stiškega samostana, ki »2 je imenoval Gradec. Spodnji del stolpa kapiteljske cerkve ievira iz romanske dobe in je b.l sestavni del te utrdbe. Verjetno je bil celo jedro utrdbe, saj leži na najvišjem delu hrjba in ima spodaj skoraj 3 metre debelo zjdovje. Leta 1365 je podeli! avstr.jski cesar Rudolf IV. razvijajočemu se naselju Gradec široke mestne pravice irt licence, hoteći ustvariti tod moćno vojaško oporišče. Tedaj je dob ]o mesto ime Ru-riolfovo, prebivalstvo In okoličani so ga pa imenovali -ovo mesto pri čemer je tudi ostalo. Mesto', ki Je tako doblo vse možnosti razvoja, se je s svobodnim trgovanjem in rednimi letnimi sejnv gospodarsko utrdilo |n postalo trgovsko in obrtniško iredišče vse dolenjske krajine. V mestu so se križale vse pomembne vojaške in trgovske po-I. na tem predelu slovenske zemlje. Mesto je že po naravi dobro zavarovano s strminami in skalnatimi bregovi, ki na treh straneh mesta padajo proti Kr-k.. Sezidalo si je še močno obrambno zjdovje s številnimi stolpi in drugimi tedaj potrebnim; napravami, kar j>e v veliki meri povečalo varnost prebivalstva in pritegnilo v svojo sredo nove trgovce In- obrtnike. Sredi mesta so glavno cesto močno razširili in si uredili trž-ni prostor v obliki lijaka, ki je tako značilen za gotsko dobo. Tako so dobili Novomeščanj za trg največji prostor glede na ostale kranjske trge. Tod so si postavili trgovci svoja udobna ln lepa bivališča, ki so bila v pritličju odprta z arkadnimi hodniki za trgovanje in zadaj ležečimi obseižmimi skladišči. Tako je nastal veliki zaprti trg, ki je spajal pravokotno dotekajoče ozke mestne ulice v zaključno jeloto. Srednjeveški način gradnje mest v tlorisni obljki star. ga dela Novega mesta je do največje mere še danes ohranjen; če 4? izvzame, da je Glavni trg Utrpel največjo škodo .n izgubil svoj pravi pomen in estetsko vrednost, ko so z zidanjem novega mostu preko Krke v Kan-dijo leta 1899 podrli južno ob-stenje in ga spr.menjli !e v široko cesio. Poleg tega so tudi v zadnjih desetletjih iz morda neupravičenega trgovskega pohle-pa ir. v n poznanju kulturnozgodovinskih vrednosti posameznih zgradb mnogo poruš.li. Zazidali so lepe in značilne arkadne rjodrjke ter namesto njih uredili sodobne trgov.ne z velikimi izložb niml okni, ki so v ostrem nasprotju z nač.nom nekdanje gradnje. V začetku 15. stoletja se je blagostanje mesta že v toliko dvignilo, da so mislili na zgraditev nove velike cerkve vrh kapiteljskega gr.ča. Tam je stala že popreje cerkvica sv. Nikolaja, prvotna morda celo iz romanske dobe, gotovo pa že večja iz prve gotske dobe, sezidane ob ustanovitvi mesta, katere prezbiter.j so med I: ti 1410—1420 porušili in zidali novega v zgod-njem gotskem slogu. Po beležki v kapiteljskem arhivu je b.l novi prezbiterij posvečen 1429. leta. Značilno je, da se nahaja pod njim kripta, ki v gotsk.h cerkvah te dobe nI običajna. Krjpta je obokana, enako tudi njena predveža, z grebenastimi križnimi oboki, ki govore za zgodnejši način gradnje. Tudi mogočno zidovje je priča, da j« morala kripta nastati zgodaj, ko je bil spomin na romanske kr.p. te še dovolj žjv in so si jo hoteli ohraniti tudi v novi cerkvi. Novi prezbiterij so zidali točno v smeri vzhod — zahod, ne glede na os obstoječe stare gotske cerkvene ladje, katero so hoteli s stolpom vred porušiti ln zidati večjo in višjo z novim stolpom v že tedaj sez.dani zakristiji vrh predveie. Do te zidave pa nI prišlo, Čeprav je bil z listino cesarja Fr.derika IV. ustanovljen leta 1493 kolegijat kapitlja in je s tem postalo Novo mesto središče obsežnega cerkvenega ozemlja. Prihranjene denarne vire so ver- jetno porabili za proStljo, ki je bila dograjena 1627. leta. Druga velika cerkvena zgradba te dobe je zidanje frančiškanske cerkve, zadaj vzhodne »tram Glavnega trga, na mestu stare kapele sv. Lenarda, katero so po letu 1469 podrli ;n zidali r.ovo gotsko cerkev, ki je bila dozidana jn posvečena leta 1478. Ob istem času so zidali poleg cerkve tudi samostan, kj je bil dograjen leta 1696. Pomembnejša zgradba iz prve polovice 16. stoletja je Križatija, domena nemškega viteškega reda, katero so prevzeli v svojo last leta 1584. Čeprav je bilo v tej dob! Novo mesto na v.šku svoje gospodarske moči, so njegovo blagostanje uničevali pogosti požari, ki so mesto delno ali pa v celoti upepelili. Mesto je gorelo, kakor povedo podatki, v letih 1540, 1578, 1584, 1605, 1664, 1736 in 1795, Posebno požara v letih 1576* In 1664 sta bila huda, saj je mesto obakrat pogorelo do tal. Tudi Turkj so prizadejali mestu občutno škodo. Pustošili so po okolici in leta 1429 napadli tudi utrjeno mesto, toda zaman. Leta 1435 in 1442 so oblegali mesto celjski grofje in mu znat. no škodili. Sicer mesto po teh vojaških dejanjih ni bilo v gradbenem oz.ru močneje prizadeto, vendar so bile trgovske zveze z mestom začasno pretrgane posebno s Hrvaško ln Ogrsko, ki je skušala najti druga pota do morja, namesto skozi ogroženo krajino. Kmalu nato se je trgovska pot ob Krki prelo- žila v dolino Save in Novo mesto je izgubilo velik del slovesa močnega trgovskega mesta. Usoden udarec Novemu mestu je bila pa ustanovitev Karlovca leta 1570. Karlovec je prevzel vse važnejše posle, ki so bil; dotlej pravica Novega mesta. Od tedaj je mesto gospodarsko propadalo in niti 1746. leta ustanovljena gimnazija mu ni mogla pomagati. Kasneje je mesto dobilo šie Kresijo in tako postalo kulturno in gospodarsko središče Dolenjske, vendar nI raslo v širino, kar nazorno pričajo h.šne številke v Novem mestu, katerih je bilo leta 1515 še 272 številk, leta 1910 pa le 249. Val romantike je zbudil sicer (Nadaljevanje na 4. strani) Pogled na Glavni trg v Novem mestu okrog leta 1895. Kmetijska šola Grm pomembna gospodarska nstanota Dolenjska je pokrajina, ki je še danes zelo zaprta svetu. Proti koncu 19. stoletja je Avstrija vse močneje težila za tem, da si čim trdneje podredi obmejne slovenske predele pa morda ie bogato Savsko dolino (v zvezi s prodiranjem na Bližnji Vzhod) in SHovenski Kras (ker hoče po južni železnici ve*o s Trstom). Tako Dolenjska doltgo ne občuti gospodarskih, političnih in kulturnih problemov ostalih slovenskih pokrajin. Tako j« tud.1 po vsej Sloveniji »nama Kmetijska šola Pogled na Kmetijsko Solo Grm pri Novem mestu O dolenjski živinoreji in moderni mlekarni Novo mesto je danes središče najrevnejšega predela t v Sloveniji, predela, ki je v osvobodilni borbi največ trpel. Nikjer v Sloveniji ni vojna porušila toliko krajev in vasi, iz-šekala toliko gozdov in tako zredčila živimo kot v bivšem novomeškem okrožju. Gospodarske nesreče kot suša, poze-ba, toča se vrste že desetletja in ne nastopajo nikjer v Slove- okiolje, kakor ga Ima danes. Kako? V Kandiji prtf Novem mestu zida gradbeno podjetje »Krka« eno najmodernejših tovarn za predelavo mleka. Moderno mlekarno, ki bo vsrkavala čez nekaj let do 20.0001 mleka dnevno iz dolenjskega podeželja, investira Glavna zadružna zveza Slovenije. Dolenjski živinorejski strokovnjak} domnevajo, da Moderna Mlekarna v Kandiji prj Novem mestu bo predelala onevno 20.000 litrov mleka. Gradi — »Krkan, niji v tako hudi obliki, kot prav na Dolenjskem. Prištej-mo k tenvu še dejstvo, da je zemlja ilovnata ln kamenita, da ji primanjkuje gnoja in razumljive nam bodo predvojne gospodarske krize, ki so se vrstile druga za drugo, medtem, ko so v denarnih zavodih padale hranilne vloge od leta do leta; industrija, obrt in trgovina je hirala, namesto da bi krila gospoda rskii primanikljaj JVlemjske. Razumljivo je, da bo moralo imeti Novo mesto kot kmetijsko središče Dolenjske že* v bližnji bodočnosti mnogo večji vpliv na gospodarsko zaostalo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR«, Novo mesto, potrebuje 2 gradbena delovodja, 2 gradbena tehnika, več težaških delavcev, zidarjev, tesarjev in strojnikov za dela v Novem mestu. Stanovanje preskrbljeno! bo moderna mlekarna vzpodbudno vplivala na razvoj živinoreje. Notranjo opremo nove tovarne bo prispevala mednarodna organizacija »UNICEF«. Večino dela bodo v mlekarni opravljali stroji, tako da bo tovarna z^tposlila le nekaj nad 18 ljudi. Celotna gradnja z opremo vTed bo stala okrog 100 milijonov. Ti visoki izdatki se bodo obrestovali le, če se bo dolenjsko podeželje povzpelo v živinoreji na visoko razvojno stopnjo Ln bo že v bližnji bo-dn-nosti organiziralo dobro odkupno mrežo mleka. Živinorejski strokovnjaki izr javljajo, da so razstave rodovne živine glede na skromne živinorejske možnosti doslej popolnoma zadovoljive, medtem ko je od>'">na mreža mleka še vedno zelo slabo organizirana. Dolenjsko podeželje daje doslej le okrog 900 do 1000 litrov mleka dnevno, kar krije komaj potrebe mestnega prebivalstva. Ob tej količini mleka ne smemo misliti na predelavo mleka. Odkupna cena 15 do 17 din za liter mleka naraste zaradi s,iu,bih prometnih zvez in prevoznih stroškov za edini »UNIMOG«, ki ga v mestu do- važa, na 25 din. Visoka prodajna cena zahteva, da bo treba stroške dovoza znatno znižati. Kako? Vse kmetijske zadruge bodo morale že v zimskem obdobju organizirati zbirna središča za mleko, ki ga bo več »UNIMOG-ov« dovažalo v mesto in kasneje v poletju 1954 v tovarno. Le tako bo lahko Mlekarna že sredi prihodnjega leta obratovala Ln dajala vse v~čje zaslužke dolenjskim živinorejcem. na Grmu pri Novem mestu, ki daje kmetijske strokovnjake celo Koroški In Primorski, dolgo vrsto let in še danes brez večjega vpliva na gospodarsko rast bližnje okolice. Leto« poteka 80 let odkar obstoja im 67 let odkar je deželni zbor (leta 1884) kupil graščino Grm in jo iz Slapa pri Vipavi preselil na Dolenjsko. Doslej je Kmetijska šola Grm dala več kot 1500 absolventov, ki se še vedno razhajajo po Sloveniji in še tja na Koroško in Primorsko, medtem ko na domačih tieh le malokdo ostane, Poglejmo številke prebivalstva v novomeškem okraju. Od števila 68.198 prebivalcev je uslužbenstva ln delavstva je 19 odstotkov, medtem ko so ostali poklici zastopani le s 5.5 odstotki. Te številke nam govore, da si napredka Dolenjske ne moremo misliti brez visoko razvitega kmetijstva in so nam hkrati opomin, da moramo z različnimi gospodarskimi in političnimi ukrepi postopoma brisati zaostalost dolenjskega podeželja. Kdo vse predvsem ima dolžnost, da največ prispeva k razvoju dolenjskega kmetijstva? Brwz dvoma Kmetijska šola Grm, ki ima že po svoji osrednji dolenjski legi jn po naprednem delu z zemljo in živino nekako predipravico In moralno dolžnost, da neposredno vpliva na iraboljiamje dolenjskega kmetijstva. Toda Kmetijska šola Grm nikakor ni le vzorno urejeno (sicer nekoliko preobsežno in preveč razdrobljeno) posestvo, ampak v prvi vrst; kmetijska šola, ki naj bi s pol-kvalifici ranimi kmetovalca, ki jih vsako leto podeželju daje, vplivala na gospodarsko rast Dolenjske. Toda kako je v resnici? Iz statističnih podatkov moremo razbrati, da se izobražuje na Grmu od vseh vpisanih povprečno le 20 odstotkov Dolenjcev — ostali gojenci se vpisujejo iz gospodarsko razvitejših pokrajin. Gojenke se posvečajo drugim poklicem, če ni možitve. Tretjina absolventov gre na srednje kmetijske šole, le dve tretjini se vrneta na kmetij«. Povprečno se na Kmetujsko šolo na Grmu vpiše letno 30 gojencev in tako da 20 odstotkov vpisanih Dolenjcev 6 mladih ljudi, ki se povprečno na leto odločijo za izobraževanje v tej Kmetijski šoli. Sest polkvalifiiciranih kmetovalcev, ki jih daje šola vsako leto Dolenjski, je vsekakor za zaostalo kmetijstvo pri nas mnogo premalo. Do kmetijskega dela mora čutiti človek neko posebno nagnjenje, če hoče biti srečen v poklicu. Zato naj bi se vpisovali v kmetijsko šolo predvsem mladii fantje s podeželja, ki žive in delajo že od rojstva v naravi in so zato močno navezan! na zemlk). Tod^ to je le lepa želja. Listanje po kartote- Se c ,*?l£ro servis u in o "srednji zadružni ««rradbt V Kandiji pri Novem mestu so začeli prav te dni kopati temelje največji agro-tehnični postaji na Dolenjskem. Pod streho bo že letos, a dograjena bo stala 40 milijonov dinarjev. V prvem obdobju gradnje bodo postavili bencinsko postajo, nato delavnice, a stranske delavnice z garažami bodo zgradili kasnrje, V tem velikem, moderno grajenem prostoru, kamor bo namestilo svoje stroje tudi »Avtpoodjetje« Novo mesto, [n se tako vključilo v podjetje »Agroservis«, bodo popravljali predvsem kmetijske stroje in izdelovali tudi nadomestne dele najvažnejših kmetijskih strojev. Veliki prostori nove mehanične delavnice in no-75.5odstotkov kmetijskega,'vi, v inozemstvu kupljeni stroji bodo lahko zaposlili od 40 do 50 strokovn.h moči. Inženirji jn tehniki, ki jih bodo nove delavnice potrebovale, bodo organizirale strokovne postaje, kjer se bo podeželska mlad.na učila ravnati s poljedelskimi stroji. »Agroservis« bo tako postal središče kmetijske tehnike na Dolenjskem, Gospodarski vzpon Dolenjske bo že v bl.žnil bodočnosti zahteval v Novem mestu osrednjo zadružno zgradbo, ki naj bi bila hkrati hranilno-kreditpa ustanova, trgovska poslovalnica, v njej pa naj bi bile tudi pisarne in delavnice dolenjskih podeželskih znanstvenih institucij kot so poskusno semenska postaja in kemični laboratoriji. V Novem mestu že osmo leto zidajo Vzporedno z novimi industrijskimi gradnjami jn stanovanj-sk.mi hišami je v Novem mestu naraščalo tudi mestno prebivalstvo. Letnica 1911 nam pove, da je imelo mesto takrat le 3000 prebivalcev, v letu 1921 so našteli 3200 meščanov, a v letu 1945 3500 prebivalcev. Letni prirastek prebivalstva je za prejšnja leta 0.62 odstotka v mestu, medtem ko imajo okoliški kraji večji naravni prirastek pa tudj dotok ljudstva v te kraje je večji, tako da lahko računamo skupno povprečje prirastka, ki znese 1.1 odstotka. Ti odstotki bi povedali, da bi imelo bodoče veliko Novo mesto v 50 letih 13.500 prebivalcev, pri tem pa nikakor ni vračunan dotok ljudi, ki jih je po vojni pritegnila v Novo mesto industrija. Poglejmo samo dve števili, ki nazorno kažeta, kako hitro narašča prebivalstvo v mestu in bližnji okol ci. Popis prebivalstva v letu 1948 je v mestni občini naštel 5304 ljudi, medtem ko pove statistika za mesec avgust v letošnjem letu, da živi v novomeški občini 6273 ljudi. Prebivalsvo Novega mesta iz dneva v dan narašča, kar je nujna posledica naglega razvoja Industrije v mestu ln bližnji okolici. V zvezi s številom prebivalstva pa narašča tudi stanovanjska kriza, ki jo bo treba omiliti. Kaj vse si je Novo mesto po vojni dogradilo? Kratek pogled v zgodovino povojnih gradenj v Novem me« stu pove, da je bila najobsežnejša in najpomembnejša gradnja doslej v Bršljinu pri Novem mestu, kj nam je dala tovarno »Novoteks«. Gradnja Se danes v okolici tovarne ni zamrla. De- lovni kolektiv je dobil s stano-vanjskim blokom stanovanja za svoje delavce, a tovarna si bo s čistilnimi napravami jn s pralnico volne poenostavila proiz. vodni proces. TudjUPJaniM J« pozidal v Br-ljinu velik kos ozemlja. Prvotno ie imel svoje upravne prostore v barakah, ki so bile vojna de. dlščtna toda danes ima moderno uoravno poslopje, prostorne delavnice, a tudi stanovanjske bloke si zida v neposredni bližini. Ker smo v Bršljinu, nikakor ne smemo pozabiti zadružnega doma, ki bo, popolnoma dograjen, pomembna trgovska, stanovan#ka in kulturnoprosvet-na zgradba. Bršljin je dofo.l tudi novi veliki transformator za celo dolenjsko področje. Pred leti je zrastel na desnem Kočevje, 10. oktobra 1953. IZVHSNI SVET LRS LJUBLJANA Duhovniki — N*ni CMD v okraju Kočevje ofiorčeno protestiramo nad enostranskim, samovoljnim ln kri vičnim, sklepom AngloiMneiričmov, da pridejo slovenski krajtl cone A tržaškega ozemlja zopet pod Italijo. Dovolj nam Je tnaira zgodovina Italijanske okupacije nad tržaškimi ln beneškimi Slovenci In več kot preveč je bilo polApov, umorov, raznarodovanja In vseh drugih krivic! Zato fdm*eni z nažim Državnim vodstvom zahtevamo, da se ta krivični sklep umatane in da se naredi vse, da »ne bo nas več tutec teptal, ne tlačil rr>$ krvavo; d=» n?< rr>* bo tu gongov i naš jezik ln n^*e oravo'« (S. Gregorčič) bregu Krke »Kremen«, pralnica kremenčevega peska, kj je neobhodno potreben steklarstvu. Pralnica si bo morala zgrad.ti še primerne čistilne naprave. Investicije za te naprave se bodo že kmalu obrestovale, ker bo pralnica izgub.la manj peska, pa tudi Krka bo nasproti kopališča čistejša. Republiška cestna uprava, k! je imela v prv.h povojnih letih svoje upravne prostore in delavnice v mestu, si je zgradila svoje prostore ob cesti med Novim mestom in Bršljinom. Tudi Združenje vojnih invalidov je mnogo prispevalo v celotni gradbeni dejavnosti v Novem mestu. Hišo na Glavnem trgu, ki je zdaj v njihovi lasti, so popolnoma predelali. Sedaj posluje v njej okrepčevalnica ln slaščičarna. Hiša, kjer posluje danes podjetje »Rog«, je pred leti zrasla v eno nadstropje in dobila čisto novo ljce. Okrajna zadruiž. na zveza je doslej malo gradila, toda prav letos je začela z večjimi gradnjami — mlekarno, nAgroservisom« in vinsko kletjo v Bajnofu. Vse tri gradnje bodo močno vpljvale na gospodarsko rast našega okraja. V prvih povojnih letih so obnavljali kirurški oddelek novo. meške bolnišnice in predelovali sedanji interni oddelek. Novo mesto bo dobilo kmalu tudi pljučni oddelek novomeške bol-nišnice, Omcnitj moramo moderen podvoz pod kandljsko eestot ki bo vezal interni in pljučni oddelek novomeške bolnišnice. Ena najtežj.h gradenj v Novem m-»tu je bjla obnova železniškega mostu čez Krko. Pri-*tp*mo k tej tfradnji f? predelavo tovarne lesnih izdelkov, prezidave in popravila večine mestnih hiš, novozgrajene stanovanjske bloke na Ločenskl cesti, na bivši Ljubljanski cesti, prenovljeno Osnovno šolo, rast stanovanjskih hiš na Grmu in v Cesrlnjri, gradnjo narodne banke in poslopja DOZ, v Bršljinu tr .nadstropnega novomeškega »nebotičnika«, prenovljeno Kresijo, Križatijo, novega modernega kopališča, tlakovanje ceste in še fasade pa bomo videli, da se ni še nikdar v zgodovini Novega mesta toliko gradilo, kakor vsa« povojna leta do danes. Toda še vedno manjka stanovanjskih zgradb In te naj bi za svoje delavstvo gradila močnejša gospodarska podjetja. Novo mesto bo šele takrat prebrodilo stanovanjsko krizo, ko bodo posamezna podjetja zgradila stanovanjsk.h zgradb za toliko ljudi, kolikor so jih pritegnila iz podeželja in zaposlila. ki o secfarnem izvoru pove, »a je doslej večina gojencev prejemala otroške doklade, z drugimi besedami, da izhajajo iz delavskih in uradniških družin. Med njimi so taki, ki jim je spodletelo v gimnaziji, pa so se zatekli na grmsko kmetijsko šolo v veri, da jim bo življenje odtlej bolj prizanašalo. Letos vzgaja Kmetrijska šola Grm 21 gojencev in — kar jt razveseljivo — med njimi je 12 Dolenjcev. Gojenci iz Gorenjske, Štajerske in Prekmur-ja, posebno iz Prek/mu rja so ▼ ognju, ko nanese pogovor na kmetijska vprašanja. Tam obdelujejo zemljo z raznovrstnimi kmetijskimi stroji. Mladina, kd od tam prihaja na Dolenjsko študirat, zna svojo navezanost na zemljo družiti z najnovejšimi izsledki znanosti na področju kmetijstva in s splošno razgledanostjo, ki jo daje šola, medtem ko misli pre-nekateri dolenjski človek, da mu zemlja ne bo rodila, če je ne bo obdeloval po zastare*, tradicionalni, iz roda v rod podedovani tisočletni dolenjski praksi. Nekako tak veter piha na Dolenjskem: Ce nisi za nobeno rabo, boš pa doma krave pasel. To velja menda za mladino. Post arajmo nekoliko ta rek: ko boš zrastel, ne bo* več pastir, ampak kmet! To se pravi: naj-zabitej,šim je tako usojeno, da bodo kmeti, ker niso za nič drugega na svetu sposobni. Za kmeta je dober tudi najbolj trd Človek- In dalje: Ker je že tako, da ti pride kmetovanje samo od sebe v meso in kri, čemu neki šola in čemu neki v svet, da bi videl kako gre drugje ta reč. Za o*eta je bido po starem dobro, zakaj ne bi bilo še za sina? Ob vseh visokih obletnicah prepevamo slavospeve in naštevamo imena zaslužnih mož. Ob 80-letnici prve Kmetijske šole v Sloveniji, ki životari na Grmu pri Novem mestu in ne vpliva na zaosUlo okolje tako, kakor bi po svojem pomembnem gospodarskem poslanstvu morala, smo dolžni, da *e zresnimo. Napočil je trenutek, ko labko vprašamo kmetijske zadrug«, kako si zimiš-ljajo napredek v kmetijstvu brez kmetijskih strokovnjakov, brez osnovne kmetijske izobrazbe. 2000 dinarjev mesečne izobraževalnine bi v nobenem primeru ne smelo biti tako hudo breme, da bi kmetlj'ske zadruge ne mogle vzdrževati vsaj po enega gojenca eno samo leto. 1 1 Kmetijska šola Grm je pomembna gospodarska ustanova In je najmanj 20 let ne bodo še .prerastle potrebe po novi prostornejši ln modernejši zgradbi. V bodočem obdobju gospodarskega v»r>ona Dolenjske bo motala biti v večji meri kot doslej žari?če nriprednega poljedelstva in Živinoreje. Prezidave in prizidave, kakor tudi izpopolnitev strojnega parka naj bi jo gospodarsko #e bolj vkoreninile v Dolenjski, večje število kmetijskih strokovt-ija-kov kot doslej, pa naj bi s sistematičnim delom še bolj utrdilo sloves najst^rcj&e Kmetijske šole v Sloveniji. Vinko B. P^a Trm*« pri Novem mestu rastejo vedno nove stanovanjske bje: t'og'ed na nov mestni predel, ki bo kmalu zahteval urejeno kanalizacijo in dobro vodo vodno omrežje. Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 43 Pri predsednika Gospodarskega sveta Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto Da bi dobili številni naši bralci vpogled v bodo.o grddueno in druzibano dejavnost v Novem mestu, smo pred prvim slovesnim praznovanjem občinskega praznika obiskali predsednika Gospodarskega sveta pri Ljudskem odboru Mestne občine Ludvika Perica. Pr.isili smo ga za odgovore na nekaj vprašanj, ki naj bi osvetlili delo Gospodarskega sveta, napore in prizadevanja Ljudskega odbora mestne občine. Objavljamo potek razgovora: Kakšne stavbe m novogradnje bi bile mestu trenutno najbolj potrebne? Kaj vse si bo Novo' mesto že v bližnji bodočnosti zidalo? Stanovanjske hiše! Stanovanjska kriza je v Novem mestu tako občutna, da je ne bomo še takio kmalu prebrodili. Ljudski odbor mestne občine bi rad zidal stanovanjske stavbe, toda trenutno ima le dolg, ki ga bo treba najprej plačati, potem bomo lahko mislili na gradnje. Vsekakor pa si bodo morala mestna podjetja razširiti in modernizirati delavnice, kot je to storilo Mestno mizarsko podjetje, ki zaposluje že 80 delavcev, •medtem ko jih je preje le 30. Kako gleda Gospodarski svet pri LO mestne občine na prizadevanja industrijskih jn ostalih podjetij ter privatnikov za razmah gradbene dejavnosti? Stanovanjske hiše naj bi gradila predvsem večja industrijska podjetja v Novem mestu, ker imajo stalen vir dohodkov, pa tudii dolžnost, saj so prav ta podjetja pritegnila v mesto novo prebivalstvo s podeželja. Mislim pa, da naj bi Narodna banka v večji količini kot doslej kreditirala gradnje privatnikom, saj so to tudi najcenejše gradnje. Enodružinska hiša stane dva milijona 400.000, če jo gr;di gradbeno podjetje, a če jo zida privatnik, jo dogradi celo za pol milijona. To so povedale stanovanjske gradnje na Grmu. Kako bo izgledalo Novo mesto v bodočnosti kot industrijsko središče Dolenjske? Novo mesto ima kot središče naravnih bogastev Dolenjske široke možnosti razvoja. Ležišča gline v Prečni in Straži ter ogromna nahajališča kremenčevega peska v Birćni vasi, Le-skovcu in Mokrem polju dajejo vse. pogoje za razvoj keramične in steklarske industrije, medtem ko Novo mesto, kot središče ob- širnih dolenjskih gozdov, kar kliče po lesnem kombinatu, ki naj bi stal nekje v bližini mesta in bi predeloval tudi vse lesne odpadke. To so tri možnosti razvoja dolenjske industrije. Najbolj bi se obrestovala izdelava obložnih ploščic iz gline. V Straži in Prečni imamo eno najpomembnejših ležišč »line v Jugoslaviji. 2e pred vojno so mislili na gradnjo moderne tovarne za izdelavo obložnih ploščic — klinkerja. Investicije bi se izplačale, saj bi si z novo tovarno gospodarsko opomogli vsi trije dolenjski rudniki, ki danes životarijo: Ka-nižarica, rudnik v Kočevju in v St. Janžu. Kakšne možnosti ln naloge ima Novo mesto kot prometno središče Dolenjske? Letos bomo tlakovali cesto od okraja do železniške postaje. Medtem, ko je glavna cesta lepo urejena in oskrbovana, so stranske mestne ulice zelo zanemarjene. Kako si Gospodarski svet zamišlja gradnje v mestu glede na zgodovinsko pomembnost mesta? Ali naj se zgodovinske stavbe še naprej obnavljajo, ali naj središče Dolenjske dobiva modernejše !:ce? O tem vprašanju smo ▼ Novem mestu močno deljenih mnenj. Vsekakor bo Novo mesto z dozidavo Narodne banke in prostorov 'oslovalnlce DOZ-a na Glavnem trgu v zgodovinsko umetniškem pogledu kot mesto s pomembnimi srednjeveškimi spomeniki že tako močno predstavljeno, da naj bi bodoče gradnje bile primernejše današnjim dnem, Letni proračun odbora mestne občine bi v bodoče težko trpe] izdatke za obnavljanje zgodovinskih zgradb ob skrbi, da naj bi Novo mesto postalo tudi visoko razvito industrijsko središče Dolenjske. Kaj vse ovira LO MO pri skrbi, da bi Novo mesto postalo zares visoko razvito gospodarsko, politično in kulturno središče Dolenjske? Finance! Ta jih pač najbolje pozna Ignazio Silone spada še danes med najpopularnejša imena Italije. Njegovi romam »Kruh in vino«, »Fontamara«. »Seme pod snegom« so poznani tudi marsikateremu slovenskemu ljubitelju dobre knjige Do zloma fašizma je sicer malokdo v njegovi ožji domo- Dolenjski muzej odpira svoja vrata Za prvo praznovanje novomeškega občinskega praznika bo tudi Dolenjski muzej v Novem mestu odprl svoja vrata in dal priliko Novomešcanom in Dolenjcem, da si ogledajo prve začetne zbirke muzeja Razumljivo je, da taka ustanova, kot mora biti pokrajinski muzej, ne more že v nekaj mesecih ali dveh letih biti to, kar po svojem namenu mora biti. Ne samo, da je treba za to ustreznih prostorov, tudi ureditev še tako skromne muzejske zbirke zahteva ne samo mnogo truda, temveč tudi strokovnega znanja ln najrazličnejših tehničnih pripomočkov. Vsaka muzejska ustanova more šeie v nekajletnem sistematičnem zbiranju gradiva, njegovem konserviranju in študiju urediti svoje zbirke tako, Na Glavnem trgu v Novem mestu se Narodna banka in poslopje Državnega zavarovalnega zavoda dvigata vse višje. Bosta 1o roka pod streho? r DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE, VSEM ČLANOM IN PRISTAŠEM SZDL JUGOSLAVIJE! < Dva meseca volilnih priprav moramo spremeniti v splošno akcijo milijonov detotmih ljudi. V teh dveh mesecih moramo pretehtati dosedanje rezultate, kritizirati slabosti in pomanjkljivosti in pravilno spoznati nadaljno pot socialističnega razvoja naše države. Pred volivci je velika naloga. Na svojih zborih morajo predlagati take kandadite, ki bodo znali in razumeli v bodoči skupščini zastopati interese naše socialistične skupnosti ter vskladiti interese ožjih skupnosti in gospodarskih organizacij z interesi celote. Treba je kandidirati ljudi, ki bodo znali nadaljevati izgraditev socialistične demokracije tako v gospodarstvu, kakor v družbenih, odnosih. Treba je kandidirati ljudi, za katere ste prepričani, da se bodo z vsemi silami zauzeli za nadaljni razvoj družbenega samoupravljanja, za najširše angažiranje samoupravnih organov v borbi proti ostankom birokratizma in partikularizma. Predlagajte za kandidate ljudi, ki so si z dosedanjim delom pridobili zaupanje delovnega ljudstva, ki jamčijo, da bodo s svojim delom kot ljudski poslanci opravičili to zaupanje in bodo znali vestno izpolnjevati svojo poslansko dolžnost v novi skupščini, ki bo imela povečano vlogo v našem skupnem družbenem življenju, in da se bodo zavedali odgovornosti ljudskega poslanca. Iz volilnega razglasa SZDL Jugoslavije Odprto pismo okrajnemu odboru Zveve borcev v Novem mestu Dve leti bo že tega, kar je Dolenjski list opozoril organizacijo Zveze borcev na Dvoru, da so partizanski grobovi na Laščah zelo zanemarjeni. Toda tudi do danes se ni še nič spremenilo. Ali vedo to tovariši na OO ZB v Novem mestu? Morda bodo imeli več Čuta in pietete do padlih borcev? Zakaj danes kažemo nehvalež-nost, popotnim pa prikazujemo našo notranjo plehkost in s tem sramotimo tiste, ki so nam prinesli s svojimi življenji svobodo? kot to zahteva sodobna veda o muzejih ln njihov družbeno vzgojni pomen in namen. Dolenjski muzej na začetku svojega javnosti dostopnega in vidnega življenja otvarja sledeče osnove bodočih pravilno urejenih zbirk: 1. Oddelek narodnoosvobodilne borbe, ki naj vsaj z nekaterimi predmeti, dokumenti in zemljevidi, skicami in podobnim prikaže razvoj progresivne misli na Dolenjskem ter razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. 2. Arheološki oddelek, ki naj s svojimi zbirkami kot v prerezu pokaže najvažnejša najdišča in predmete iz predrim-ske in rimske dobe. Saj je Dolenjska v arheološki znanosti poznana kot naravnost klasična dežela slovenskega halštata (starejšega obdobja železa), prav tako kot vemo, da so preko Dolenjske vodile nekatere važne rimske ceste in so zato tudi sledovi rimske dobe dosti pogosti. 3. Kulturno-zgodovlnski oddelek Novega mesta z nekaterimi dokumenti in predmeti iz novomeške zgodovine Naj bd te prve začetne zbirke privabile čimveč obiskovalcev, budile v njih zanimanje za preteklost našega ljudstva in naše zemlje ter pripomogle, da bi ob podpori in sodelovanju Dolenjcev tudi ta ljudsko vzgojna in znanstvena ustanova Novega mesta stopila v obdobje napredka in čim uspešnejšega dela. vini poznal njegova dela, ker so bila vsa natisnjena v inozemstvu, a v domovini fašizma zabranjena, saj je pisatelj dolga leta preživel v emigraciji Leta 1922 je pisatelj Ignazio Silone živel v Trstu, kjer je urejeval delavsko glasilo »II Lavora tore«. Uredništvo tega lista pa so fašisti kar trikrat napadli. Pri teh »junaških podvigih« jih je vselej ščitila policija. Prostori uredništva in uprave časopisa »II Lavora-tore« so bili opustošeni, tiskarski stroji uničeni. Po »Pohodu na Rim« je pisatelj Ignazio Silone moral zbe-žati v tujino, kjer se je kot komunistični aktivist boril proti fašistični vladavini v svoji domovini. Kot urednik strankinega glasila »Avanti« in tajnik socialistične stranke se je 1944 vrnil v domovino in se zavzemal za združitev socialističnih strank V tem svojstvu je mnogo polemiziral s Togliatijem, s katerim je nekoč odšel v Moskvo kot član razširjene eksekutive Komunistične internacionale. Danes je predsednik italijanskega PEN kluba. V svojem romanu »Kruh in vino«, ki je bil najprej natisnjen leta 1936 v angleškem jeziku, je Ignazio Silone takole karakteriziral italijansko »junaštvo« v času »junaškega« pohoda Mussolinijevih črno-srajčnlkov na Abesinijo: »Vojna bo težka,« smelo izreče don Paolo. »V najslabšem primeru,« odvrne advokat, »bomo še vedno nekaj dobili. Po vsaki vojni, a posebno po vsakem poraz« se je naša država povečala. Porazi pri Custozi, pri Novari, pri Visu, pri Adni, pri Capo-rettu so napravili Italijo veliko. Četudi bomo tudi tokrat poraženi, sigurno nam bodo, da bi nam utešili glad, nekaj le darovali. Ako pa zmagamo — tedaj nas naj Bog čuva pred Anglijo!« In v istem romanu prikazuje pisatelj lažne vzroke fašistično imperialistične vojne takole: (Fašistični vojni hujskači, advokat Zabaglione govori množici): »O ti moj narod, potomec večnega Rima!... Recite ml, kdo je razživel civilizacijo ln kulturo na Mediteran in na vso nekoč poznano Afriko?« »Mi!« je odgovorilo več glasov. »Toda plodove so pobrali drugi. Povejte mi še to, kdo je prinesel civilizacijo in kulturo vsej Evropi, vse do meglenih obal Anglije, in postavljal države in mesta tamkaj, kjer so se skupaj z merjasci in jeleni pasli primitivni ljudje?« »Mi!« je odgovorilo več glasov. »Toda plodove so pobrali drugi. Povejte mi, rotim vas, samo še to, kdo je odkril Ameriko?« Zdaj so vsi »kočili pokonci in zarjovel!: »Mi! Mi! Mi!« »Toda drugi jo zdaj uživajo! Povejte mi samo še to, zakli-njam vas, kdo je izumil elektriko, brzojav, in vse drugo, na čemer je zgrajeno moderno življenje?« »Mi!« je odgovorilo nekoliko glasov. »Toda vse to uživajo drugi! Povejte mi končno, prosim vas, kdo se je izseljeval v vse države sveta, da je kopal rudnike, gradil mostove, trasiral ceste, osuševal močvirja?! Zdaj so spet vsi skočili na noge in zarjoveli: »Mi! Mi! Mi!« »Tako sem vam torej objasni] vzroke vaše revščine. Toda Božja Previdnost je po stoletjih ponižanja in krivic poslala naši državi Človeka, ki bo storil vse, da se nam vrne vse ono, kar nam pripada in kar so nam drugj ukradli.« »Na London! Na London!« zakriči več glasov. »Na New York! V Amerikol V Kalifornijo!« kriče ostali. * London In New York, ki st« z zadnjo »salomonsko« razsodbo v Trstu po svoje rezala pra vico Jugoslaviji, sta najbrž pozabila na te vrstice iz romana največjega italijanskega pisatelja Ignazia Silonea. Čudo prečudno in vendar je roman »Kruh in vino« bil prej natisnjen v angleškem kakor v italijanskem jeziku. — Lojze Zupane. Častilci alkohola, kaj bi bilo, če bi šlo za res? Kal pove o Novem mestu zgodovina (Nadaljevanje s 3. strani) tudi v Novem mestu narodno zavest, in zanimanje za lastno umetniško preteklost, toda napredek tehnike v 19, stoletju na polju arhitekture in umetnosti sploh, poseitno pa še v gradr.ji mest, j-e povzročil nepopravlj.ve spremembe, ki so postale usodne za baročne spomenike in srednjeveško podobo mesta. ■ I>z novejše zgodovine moramo omeniti' še, da je dobilo Novo mesto leta 1894 železniško zvezo z Ljubljano, leta 1914 pa preko Črnomlja tud. s Karlovcem. Po prvi svetovni vojni se je zidalo precej novih 2gradb, po večini enodružinskih .n malo stanovanjskih predvsem v Kandiji in v tako imenovani kolonij-, ob bivši Režkovi cestj. Sezjdanih je bilo tudi nekaj manjših tovarn tekstilne ln keramične stroke. Med javne zgradbe lahko prištejemo le novj magistrat na Glavnem trgu ter zunaj mesta bivše okrajno glavarstvo, meščansko 7gradbo Drzavn: šolo ter gimnazijo .n žensko bol niši VICO, ki v arhitektonskem po j ne gledu mestu niso posebno v prid j bo V mestno gradbenem o7'.u se tudi nov i železniški most v Kon .... dijo slabo prilagaja mestnemu okolju. V drugi svetovni vojni je Novo mesto utrpelo od bombnih zadetkov pri večkratnih letalskih napad.h veliko škodo. Porušenih oziroma nepopravljivo poškodovanih je bilo okoli 70 hiš, okoli 30 pa je b.lo poškodovanih le v toliko, da se je pozidava v prvih povojnih letih še izplačala. Ko naštevamo šte-v.lke poškodovanih hiš, ne mislimo pri tem na večje ali manjše poškodbe na poslopjih, ki so bile v letu 1945 posebno v središču mesta tako mnogoštevilne, da skoraj ni b.lo hiše, ki bi ne bila prizadeta. Novo mesto si je v letjh gospodarske obnove držalo načela, da naj se očuvajo vsaj v središču mesta posamezni členi in spo.men.ki umetniške oziroma kultumo-zgodovinske vrednosti, da se ohranj ono domače okolje ln vnanje mestno lice, ki je tako značilno in lastno Novemu mestu. Staro mestno jedro z značilnim gotskim tlorisom se bo z dograditvijo novih bančnih prostorov na Glavnem trgu in novo Prvo slovesno praznovanje občinskega praznika v Novem mestu Sobota, 24. oktobra ob 20. uri v Bršljinu: Akademija »Svobode« (v zadružnem domu); nedelja, 25. oktobra ob 20. url v Dofb ljudske prosvete: Nastop učencev novomeške glas bene šole; ponedeljek, 26. oktobra ob 20, uri v Domu ljudske prosvete: Mile Klopčič: Mati (dramski odsek SKUD »Dušan Jereb); recitacije Jame Gorana Kova« ciča in pevski nastoip; torek, 27. oktobra ob 20. uri v Domu ljudske prosvete: Vloga Novega mesta v narodno osvobodilni borbi — predava France Hočevar, predsednik vrh. sodišča LRS (priredi Ljudska univerza); sreda, 28. oktobra ob 20. uri v Domu ljudske prosvete: Slavnostna akademija (sodeluje godba Ljudske milice iz Ljubljane); — ob 15.30 na Loki: odbojka (priredi »Partizan«): Četrtek, 29. oktobra — občinski praznik — ob 10. uri slavnostna proslava na Gorenjih vratih — odkritje 1. spominske plošče padlim borcem ln žrtvam fašizma iz Novega mesta; 2. doprsnih kipov Borisu Ki-driču in Stanetu Rozmanu; 3. spomenika »Pesem svobodi«; ob 11. uri otvoritev Dolenjskega muzeja; ob 15. urj na Stadionu nogometna tekma (pri-red.telj »Partizan«); ob 16. urj na Glavnem trgu promenado! koncert godbe Ljudske milice iz Ljubljane; ob 20. uri v Domu ljudske prosvete: Glasbeno vokalni koncert SKUD »Dušan Jereb«. Ves čisti dobiček prireditev je namenjen uredtvi spomeniškega problema v Novem mestu. NOVO MESTO VAS VABI K MNOŽIČNI UDELEŽB 11 Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljudski odbor MO Novo mesto In Mestni odbor ZB Novo mesto ;a zavarovalne-vezalo v sodob- ■ Vqvo m: sto v nanjo (.'.dobo • . n«ke vf-d- V zadnjih dneh smo bili spet priče nadvse žalostnih prizorov in mučnih vtisov, ki so jih na-pravljaii od »-blaženega« alkohola »navdahnjeni« posamezniki. Na vojaške veibe so odhajali možje Ln fantje. Velika večina j« bilo treznih lin resnih, kot so resni časd in priprave za morebitne odgovorne naloge, ki bi lahko prišle. Toda med njimi je bilo tudi tako »natrkanih«, da so komaj stali na nogah. Prihajali so prepozno, poleg tega pa še v takem stanju, da najmanj 10 ur še niso sposobni za nobeno nalogo. Taki natreskanci so povzročili razne prepire in celo pretepe ter počenjali druge neslanosti, katerih se mora vsak kulturen človek sramovati. Temhujšo obsodbo zasluži talko početje in obnašanje posameznikov v teh dneh, ko vsi delovni ljudje Jugoslavije ogorčeni stiskajo zobe in pesti spričo nezaslišane krivice, ki nam jo hočejo sipet povzročiti velesile z zahrbtno prepustitvijo cone A STO Italiji. V trenutku, ko ogromna večina naših delovnih ljudi odločno protestira proti takim mešetarskim odločitvam m je pripravljena braniti Lnterese naših ljudi tn naše domovine z vsem, tudi za ceno največjih žrtev, pa posamezniki nimajo niti toliko državljanske zavesti moralnega lika dostojnega, kulturnega človeka, da bi prišli na določeno mesto ob določenem času in trezni. Njihova domovima, njihov ideal, njihova korajza, njihov ponos in njihova perspektiva je nesrečni alkohol. Najbolj žalostno pri tem pa je še, da je velik odstotek takih lju* mladih, 20 do 30 let. V edmloo majorja Dimiča Je bilo vpoklicano na vojaške vež-be določeno število obveznikov. KRONIKA NESREČ Potok pri StražL Nočnemu čuvaju Jožetu Počrvini je prikolica zlomila levo nogo. Regerča vas. Ključavničarja Karola Lapajne je žagan jar od motorja udaril v obraz in mu poškodoval nos. Trška gora. Z voza te padla in si zlomila levo roko šest letna J o/i ca Kobe. V'ikovci. Pri padcu s kolesa ••' j- '»vala kol"r»n li-v- " >|ct Slavica Flaj ni k. Večina jih Je prišla pravočasno, prisili pa so tudi trezni, «ot se spodobi in pripravljena, da gredo takoj na odrejeno mesto ali delo. Toda bili so tudi taki, ki so prišli z zamudo, pri tem pa še imeli »telečje noge«, se pravi, prišli so z visokim odstotkom alkohola v glavj in nogah. Kakšne težave so bile i njimi! Niso bili sposobni, da b: se postavili v vrsto za ugotavljanje navzočih, mnogi tudi svojega lastnega imena niiso razumeli P&1 klicanju, ker pod vplivom alkohola tudi misliti ne morejo, niti nočejo. Kako so se pri tem obnašali ln izražali, ne bomo pisali. Vsak trezen opazovalec je moral občudovati obilico dobre volje in prizanes-ljivosti pri oficirjih in vojakih naše ljudske armade, ki so s« trudili, da uredijo vse formalnosti navzlic takim, skrajno neresnim posameznikom, kar pa se jim kljub temu ni vedno posrečilo. Podobno ali še slabše je bilo tudi v drugih edi-nicah, Naj pri tem vsem ponovimo besede višjega oficirja niu preživljal počitnice jn pasel kravo. Vrv si je zavezal okrog roke in žvižgal. Krava je nenadoma zbezljala in ga vlekla kilometer daleč po zemlji. Žalosten pogled. Na glavi mu je posnelo vso kožo in mu polomilo roko in rebra. Prišli smo še pravočasno. Dva dni je ležal nezavesten v novomeški bolnišnici, a nato so ga rešili.« »In takrat, ko je na avtomo. bilu prišel na svet nov državljan?« »Zanimivo. Zvečer nas kličejo iz Skoojana, naj bi šla v Bučko. Ura je pol desetih, tema in črpalka ne dela. Čevljar nam da luč, popravljava, greva v Bučko, med tem so tistega ki nas je klical, odpeljali z vozom. Noč prespiva v Skocjanu, a zjutraj kakor nalašč — porodnica. Do Otočca podiva, avto spet odpove. Skočim na postajo Ljudsk* mili. ce in telefoniram OKAP, naj vendar pošlje avto .po žensko Hitim nazaj — kdo ti šari po avtomobilu? Babica s torbo in to* plo vodo. Tu se pa moje znanje konča, čeprav ...« ... čeprav s; nekoč babico igral če se ne motim, ko ni bilo nobenega pri roki.« »Saj ne rečem! Vendar mi je bolj v spominu o tistem, k', ga je sin z nožem in kako sva čakala, da je testament naredil. Na Reševalno pripodi brez sape iz Orehka na kolesu mlad fant. Te. ;žak primer. Fr.brnimo, pa ti piše možakar testamenrt, župnik ga devlje v poslednje olje. Ko ni s smrtjo nič sede na avto, a oea; idva tedna jo že maha zdrav iz inovomeške bolnišnice in ga je spcA strah, da bi ga s'.n spet z ,nožem.« »Da, kot tisti. Ljudje se zgrinjajo. Kaij neki je? S kolesom •se je pognal v škarpo in je ves .obut s krvjo. Nezavesten. Pri-jpeljemo ga, vzdramimo, zdrav-,nik s, viha rokave, da bi ga ob-ivezal, pa ti plane z mize: jok ibrate, ne boste me, skoči na kolo jn beži kot pet Lahov skupaj,« »Pa račun za prevoz?« »Seveda ni plačal. Branijo se ga plačati vsi, češ da sam, niso klicali avtomobila. Kakor da ga je doližan plačati tisti, ki jim je reš.l življenje, ko je klical reševalno.« »Stroški za prevoz bi bili lahko cenejši, a bili bi, ko bi bil benc.n za rešilni avto cenejši. Stane nas 56 dinarjev liter, kot ga plačujejo v^a druga prevozna podjetja. »Ze, toda ljudje bi nas klicali za vsako prasko, kot nas kličejo socialni zavarovanci. Morda že tri dni krvavi, pa kliče reševalno ob dveh zjutraj, ko je tako in tako treba čakati v bolnišnici do sedmih. Zaidmjič smo šli trikrat po cesti skozi Stare Zage pri Crmošnjicah, a lahko bi enkrat odpeljali vse tri bolnike, saj so na3 videli. Toda ne. Zakaj jmajo vendar telefon in zakaj bi ne smeh trikrat klicati? Seveda ne vedo, da kličejo tudi Žužemberk in Mirna, da slušalka na telefo. nu v nekaterih dneh nenehno poskakuje,« »Ze res, a zaspiva, da nama ne bo vzela noč preveč moči. Štiriindvajset — št.riindvajset je služba, ki hoče, da bi zadnjih dvanajst ur kinkal, čeprav ne smeš. Lahko noč. Mislim, da se nocoj pod Gorjancem ne bodo z noži, aaj je kulturna.. »Drrmnk ...« »Halo! Da, tukaj Reševalna! Kličite Reševalno! Dobila Je se dva nova, bela avtomobila. J)wji mo$ nad (Belokranjska pripovedka) V Selih nad Obrhom, blizu Drsgatuša, je včasih živel divji mož. Pastirjem je kradel ovce, kmeticam kokoši, gospodarjem je vdiral v zidanice in zdaj tu, zdaj tam popil vse vino iz scdtov. Divji mož v Obrhu pa ni bil za samo škodo in nesrečo! Ljudem je prerokoval, kakšno bo vreme. Kadar se je obetalo lepo vreme, je prilomastil nad Obrh in zaklical: »Delaj!« In kmetje so šli na delo. Kadar pa se je obetalo slabo vreme, je divji mož zaklical v dolino: »'Počivaj!« In kmetje so pustili delo na polju ter odšli domov, vedoč, da 'bo še tisti dan nevihta. Nekega dne pa so se kmetje le odločili, da bodo divjega mo- ža živega ujeli. K studencu, kamor je hodil divji mož ob večerih pit, so mu nastavili cokle, ki so jim podplate na debelo namazali z lojem. Divji mož se je cokel silno razveselil in jih takoj obul. Ali komaj se je prestopil, že mu je spodrsnilo, da je padel kakor izpodseka-no drevo. Takrat pa so kmetje planili iz zasede, da bi ga ujeli. Planil je v divji beg, a ker mu je v coklah drselo, se je sezul in treščil cokle v gručo zasledovalcev. Mimogrede je dva ubil, on sam pa je izginil ne-znanokam. Od takrat v okolici Dragatu-ša pogosto divja nevihta. Pa tu-dj polja blizu Obrha niso več tako rodna kakor takrat, ko je šp divji mož uravnaval poljsko delo.' Tako? Tam milica? Pravite, da močno krvavi? S sekiro? Da! Takoj! Ustavite kri! Močno pre-vežite!« Ura je četrt na deset. Nad mestom se je raizprostrla noč. Jesenski hlad lega na ceste. Oblači se. Izza ovinka planeta proti Podgorju dva žarometa in iščeta po razvoženi cesti, pod Gorjance, tja, kjer prirejajo gasilske veselice in kjer si ljudje s kozarci, ki jih prinašajo v žepih, razbijajo glave. VSEH 320 2ENA JE PUSTIL DOMA Ce gre mož na zaibavo in pusti svojo boljšo polovico doma, je navadno precej zamere in hude jeze, če ne že kaj hujšega pri hiši. Časopisi poročajo, da je pred tedni prišel na zabavo v razigrani Pariz vladar pokrajine Mosis v francoski zahodni ekvator i al n: Afriki, Moro Naba, doma pa je pustil vseh svojih 320 žena. Lahko si predstavljamo, koliko zelene ženske jeze je sedaj v črni Afriki in kakšne levite bo Moro Naiba slišni, ko se vrne domov. Toda, ko je vstalo navsezgodaj sonce izza gor, je naš fotoreporter ujel enega izmed dveh novih avtomobilov, ki sta sedaj v službi novomeške reševalne postaje in bosta marsikomu rešila življenje. Sedaj pa lahk0 brez skrbi kličete Reševalno. Reševalna vas čaka. NOVA HIDROCENTRALA NA DRAVI Hidrocenorala Vuhred na Dravi, ki so jo zaceli gradit letos, bo najbrž začela obratovati 1. 1955. Zmogljivost hidrocentrale bo skoraj 60.000 kW in bo proizvajala letno 370 milijonov kilovatnih lir električne energije. Sedaj je največja hidrocentraila na Dravi Mariborski otok, ki bo dela'la s polno zmogljivostjo, silo 54.000 kilovatov in bo proizvajala 325 milijonov kilovatnih ur električne ner-g,ije. V sklop hidrocentral na Dravi spadajo se hidrocentrale Dravograd, Vuzenica, Fala in Ožbolt, ki že vse razen Ožbolta proizvajajo električno energijo. Mihajlo Zoščenko: Nekje na Dolenjskem: Gasilci prirejamo ... Kozarce prinesite preskrbljeno.. .t Pomanjkanje stanovanj Saj ste videli, kajne, oni dan na ulici zvrhan voz opeke? He, hvala bogu, jaz sem vesel! To namreč pomeni, da so začeli graditi. Opeke ne prevažajo kar tja v dan. Nekje zidajo hišo. Prav mogoče, da bo sleherni državljan Čez dvajset let, znabiti celo prej, imel svojo sobo, Znabiti bo vsak imel kar dve, tri sobe. In povrhu še kopalnico. Zlomka, to bomo živeli! Živeli udobno, razkošno. Imeli bomo, postavim, sobo za spanje, spalnico, kratkomalo, pa sobo za goste, in že tretjo sobo za ... recimo, za kako slovesnost. Sploh bomo živeli ko tičkil Zdaj pa je za prostor preklicano trda. Danes za vse na svetu ne stakneš stanovanja. Lejte mene: stanoval sem v Moskvi; stanovanjsko krizo sem občutil na lastni grbi. Prišel sem bil v Moskvo in t pidjago taval po ulicah. In nikjer, prav nikjer me niso pustili v stanovanje; nikjer prostorčka, da se človek odpočije, da pusti svoje stvari. Absolutno nemogoče! Štirinajst dni sem se potikal po ulicah. Bil sera že kosmat ko medved, vso svojo prtljago sem porazgubil. Da, vlačil sem se okrog brez prtljage, neobrit, Izmučen. Naposled se me je v neki hiži usmilil neki človek. »Za trideset rubljev«, je dejal, »vam lahko dam stanovanje v kopalnici. Gosposko stanovanje, vam povem. Celo banjo boste imeli. In v banji boste lahko spali. Okna res ni, so pa vrata. Vode je zmerom na pretek. Lahko si banjo natočite,« je nadaljeval možiček, »in Če vas mika, frkate v nji od zore do mraka.« »Saj nisem riba, ljubi tovariši Ne morem ves dan prečepeti v vodi. Živeti hočem kakor drugi ljudje, na suhem; sem pač tako ustvarjen.« »Potem ti ne moram pomagati, tovariš,* je odgovoril človeček. »To je občinska hiša. Rad bi, pa ne morem! Nisem jaz gospodar. In cena za kopalnico je pač določena.« »Prav,« sem rekel, »midva se ne moreva botati. Evo, izvolite trideset rubljev in pustite me čimprej v to .stanovanje'. Tri tedne že blodim skozi mesto in brusim pete po pločnikih.« Spustili so me notri. Zares gosposka kopalnica! Kamor stopim, sam marmor. Marmorna^ banja, vse polno koleščkov in pip. Ampak prostora za sesti ni. Lahko bi sc usedel na rob banje, toda sai veste: utrujen človek se lahko vsak trenutek prevrne in telebne v banjo. Za novih trideset rubljev sem kupil nekak pograd in tako živel i' svojem stanovanju. Čez mesec dni sem se poročil. Zena mlada in mična, toda brez stanovanja. Mislil sem, da ne bo hotela spati v kadi, da ji takole udobno domače življenje ne bo ugajalo. Toda — ni mi dala košarice! Rekla mi je le z malce potrtim glasom: »Dobra zakonca lahko živita tudi v banji. V skrajnem primeru lahko banjo urediva, na primer, v obednioo, v umivalnico ali v kar koli se bo nama poljubilo. Nekoč sem omenil, da bi postavila zasilno steno, pregrajo. Toda sostanovalci, da bi jih zlomek, ne pustijo. O pregiraji še slišati nočejo. No, pa stanujeva lepo po starem. Takole pred letom dni <>va dobila, oziroma je žena dobila punčko. Votiočka ji praviva. V banji sva kopaia otroka, pa tudi stanovala. Le nekaj je bilo nerodno: sleherni večer so se hodili stanovalci hiše kopat. Ta čas smo morali vsi trije čakati v hodniku. Lepo som prosil te. ljudi: »Dajte, državljani, kopajte se v soboto! Čemu se namakate vsak dan? Pomislite, kako mi živimo!« Ampak to je bilo dvaintirideset možakov Sami korenjaki. Začeli so vpiti vsi v en glas, grozili so, da mi razbije jo gobec in podobnu. Kaj hočete, potrpel sem. Čez nekaj časa je naju obiskala tašča z dežele. Seveda se je naselila v najinem stanovanju, v banji. »Joj, tako dolgo sem koprnela, da vaju vidim in da pojKstjgm to- le mojo vnučko! Zlomka sta no-bel: otroka lahko položita v vodo in kobecljata z njim ves božji dan!« Potem sera na samem vprašal ženo: »Čuj. dušica! Morebiti naju bodo obiskali še kaki sorodniki? Povej mi takoj, ne pusti me v dvomu.« »Ne bo tako hudo,« je j-ekla žena. »Samo moja dva brata prideta za božič.« Oprostite, ampak res nisem imel poguma, da v banji, kot svojem stanovanju počakam goste. Pustil sem Moskvo in prišel sem. Moja žena, otrok in tašča pa še vsak večer čakajo na hodniku, da se ostali stanovalci skopljejo. ZAKON, KI GA NIHČE NE IZVAJA Na Francoskem je še vedno v veljavi zakon iz leta 1770, ki pravi: »Ženska, ki zvabi podložnika Njegovega Veličanstva v zakon z raznimi slepili, kot so: puder, dišave, umetni zobje, krinoline, umetni lasje, čevlji z visokimi petami ali podobno, je kazniva in tak zakon se razglasi za neveljaven.« Dobro, da tega ne Izvajajo. Člani Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte v VOLILNI SKLAD. Vsa denarna sredstva nakazujte na tekoči račun pri NB Štev. 601-T-290. Ta ie pristno ameriška Ameriški tednih Tbousamd-stick iz Kentuckya je priobčil velike napore nekega Georgeja VVootona, ko je kandidiral za okrajnega sodnika. Koliko se je trudil im mučil ter tudi prestal v času kandidiranja pove njegova iaja.va: »Izgubil sem tri mesece in 20 dni, potujoč križem po naselbini, 1360 ur spanja je šlo za študij volilnih problemov. Izgubil sem šest »krov koruze in veliko sladkega krompirja, prav tako tudi dva zoba in precej las v nekem sporu z nasprotnikom. 200 pastorjem (duhovnikom) sem dal prispevke, daroval sem enega junca, sedem ovac, dva para naramnic, pet poletnih kril, pet punčk in 15 komadov drugih Igirač. Sežagal sem 15 seanjev drv, postavil peit peči in obljubil 12 mladih psičkov, toda domača psica mi jih je dala na razpolago samo šest. Nabral sem 25 gsdon Ccca 100 litrov) črnih malin, prenesel 75 škafov vode, prepeljal 100 vreč krme za krave, razložil 20 ton apna, 9000 krat sem segel v roike volivcem, povedal 500 laži in govoril toliko, da bi lahko napisal 20 zveikov. Prispeval sem 27-tina verskim shodom, bil sedemkrat krščen s popolnim potopljenjem v vodo in trikrat na druge naičine. Prehodil sem 500 milj, potrkali na 2000 vrat in bil ugriznjen od 39 psov, in končno sem bil pri primarnih volitvah — poražen. s seboj. .! Za kulturni program Pionirii in cicibani! Vaša prijateljica »Rdeča kapica« Vas vabi na lutkovno predstavo, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. in H. uri dopoldne v osnovni šoli (I nadstropje). Kakor ste že videli, so naše zavese vse zakrpane, zato smo prisiljeni, da pobiramo vstopnino. Nikar se ne ustrašite, saj je za Vas male samo 5 din, za Vaše mamice in atke pa 10 din. Ciciban! Nikar ne pridi sam, povabi tudi mamico! Nasvidenje v nedeljo! Rdeča kapica. POMOTA, KI JE RESILA VEČ ŽIVLJENJ V Cambridgeu (ZDA) je v poznih nočnih urah telefon zbudil iz spanja gospodično Evelvn Moore. Izkazalo se je, da je bila pomota v številkah. Vendar je imela ta pomota dobro stran. Ko je prebujena ženska skočila k telefonu, je zaduhal dim v hiši. Hitro je zbudila še 17 ostalih prebivalcev, da so se še lahko rešili iz goreče hiše. ZA ZABAVO Učitelj: »Na kaj naletimo pogosto v pokrajinah z vlažnim pod' nebjem? Učenec: »Na dežnike!* ŽELJA »Vase ime, Helena, je neizbrisno zapisano v mojem srcu.* »Hvala! še ljubše bi mi bilo, da je zapisano v poročni knjigi!* NA PLESU »Samo dve stvari so vam na poti, sicer bi bili kar odličen plesalec!* »Katere mislite, gospodična?* »Vase noge, gospod!* Zdravnik; »Ali je moje zdravilo kaj pomagalo vasi ženi?* Mož: »Je! Danes smo jo — pokopali!* MODROVANJE »še pol litra bi ga? želodec pravi da, glava ne. Glava je pamet' nejša in pametnejši vedno popust^ zato ga dajmo Še pol litra.* PROFESORSKA Profesor: »Zepar mi je ukradel uro.* Poslušalec: »Pa niste čutili tuje roke v žepu?* Profesor: »Sem mislil, da je moja!* VZROK »Zakai noče tvoja žena na gore* »Zaradi odmeva. Tam ne more imeti zadnje besede.* LOJZE ZUPANC: 12 VELIKI DNEVI Zdaj je sam podoben preplašenemu zajčku. Skriva se na begu kakor divja zver pred zasledujočimi lovskimi psi. Hodi s pobito nogo, ki si jo je pri padcu ranil in izpahnil. Hodi dalje in se med begom nenehno ozira, če rnu fašisti morda ne slede. Vendar mu srce prekipeva v silnem veselju Ušel jim je! Ušel! Žejno je vpijal vase svobodni zrak Velike loze. Visoki, mogočni hrasti in vitke smreke so ga pozdravljali, zeleni mah mu je pregrinjal mehko preprogo na pot v svobodo. Dalje, le dalje v najtemnejše predele Velike loze, po stezah, zaraščenih s praprotjo, jegličevjem in jelenjimi jeziki, dalje po mahovitih tleh pod širokimi, gostimi krošnjami dreves, kamor sonce nikdar ne posije! Le dalje Čez skaline in čez drage! Tjakaj, kjer so partizani, borci za svobodo. Vklejene roke ao ga ovirale na begu. Sele zdaj je opazil, da si je pri padcu ranil tudi komolce. Iz ran na komolcih mu je topla kri polzela za zapestja in pordečila verigo, s katero so mu \iavi zvezali rolce. Pod večer je lačen, žejen in do smrti utrujen pri-taval pred Starihovo hišo v Dobravicah. Ze pred dvema urama se je bil pravzaprav približal vasi, a počakal je, skrit v gozdu, da se je popolnoma zmračilo. Ni hotel, da bi ga vaščani videli. Tudi za starega kovača se je baL da bi ga kdorkoli ne izdal, če bi videl, da se je on zatekel na begu k njemu. Rahlo, komaj slišno je poklical: »Mike!« Ded se je ustrašil, ko ga je zagledal takšnega. Ves razmršen z raztrgano obleko in od padca ter tavanja skozi kopinje okrvavljen in z vklenjenimi rokami je bil prava podoba nesreče, človeka, nad katerim bi se še kamen zjokal. »Brž, Mike! Brž!« je nestrpno izdavil s suljim glasom. »Knj se je zgodilo?« je ded razburjeno vprašal in ga potegnil izpred hiše proti kovačnici, da sta bila na samem- »Ne vprašujte, Mike! Zdaj ni časa za to! Mudi se mi dalje. Nihče me ne sme videti tukaj. Nihče ne sme zvedeti, da sem bil pri vas.« »Dobro, pa vendar...« je hotel stari kovač nekaj ugovarjati, ker ni razumel, kaj se dogaja. Tedajci je opazil kri na učiteljevih rokah. »Pa saj ste krvavi! Vsaj vode in obvezo bi —--« »Pustite to!« je učitelj nestrpno odkimal, »Ušel sem jim. Ušel sem vragom,« je hitel pripovedovati s sunkovitim glasom, želeč mu povedati vse v eni sapi. »Z vlaka sem jim ušel. Vse so odpeljali v internacijo. Vse, ki so jih zadnje dneve polovili po vaseh okrog Gradaca Tole me ovira, kovač!« je dvignil vklenjene roke, da je v tišini večera za-zvenčala veriga. »Prepihte mi to, kovač!« »Ah!« je zaječal kovač. Zdaj je Šele opazil, da je učitelj tudi vklenjen. Pohitel je v kovačnico. Mesec, ki je tačas vstajal izza Gorjancev nad Ra-datoviči, je razsvetlil kovačnico. V njegovi bledi svetlobi je kovač našel klešče ščipalke in se pripravil, da bi preščipnil verigo na zatečenih učiteljevih zapestjih. Takrat se je na hišnem pragu pojavila Danica. »Dedek! Kje ste? Večerjat!« je zaklicala. »Takoj pridem! Le pojdi v hišo!« jo je zavrnil in priprl vrata kovačije, da bi ne videla, kdo je pri njem. Potlej je odšel v hišo, natočil steklenico vina In odrezal pol hleba kruha, ki ga je bila prav tisto popoldne »pekla snaha Bara, ter oboje odnesel učitelju. »Počakali bi pri nas, Semkaj jih ne bo. Nocoj aH jutri se bodo naši zanesljivo vrnili. V borbo so odšli. Na Suhor in na Jugorje. Tu jih pričakajte,« ga je povabil z mehkim glasom. »Ne,« je učitelj odločno odkimal z glavo. »Sam jih najdem. Nasproti jim pojdem.« Objel je kovača in mu zašepetal na uho: »Zdravi ostanite, kovač! Če boste mogli, pošljite pozdrave moji ženi in Vladiju. In zahvaljeni za vse...« »Dragi prijatelj...« je odgovoril kovač z drhtečim glasom. Več ni mogel reči. Ne, ni mogel! V grlu ga je nekaj davilo in mu vzelo moč govora. Oči so ga zapekle. Veselje in žalost sta se mešali v njegovem srcu. Veselje, ker je učitelju uspelo pobegniti, žalost nad njegovo težko usodo. Spomnil se je, da se bodo zdaj fašisti gotovo maščevali nad učiteljevo ženo in njegovim sinom. Ne, tega ni smel misliti! Ni smel To je še dobro, da je bilo temno ko v rogu in da učitelj ni videl vlage v njegovih očeh. Potočnik se je zahvalil za vino in kruh ter izginil v gozd. Požrla ga je noč. Ko se je ded vrnil v hišo, so domaČi sedeli za mizo in zajemali večerjo iz glinaste sklede. Vse oči hkrati so se uprle vanj, ko je prestopil prag. Sedel ja k njim za mizo. Molče in zaskrbljen. Večerje se ni dotaknil. Odrinil je žlico in težek vzdih mu je ušel. Sive brke so se mu pobesile. Vsi so vedeli, da se je zunaj srečal z nekom, saj so prej opazili, da je odnesel iz sobe kruh in vino. Nihče ni vprašal, s kom se je srečal, kdo ga je klical. Vendar, ko so ga videli žalostnega in pobitega, ko so opazili, da mu ni za večerjo, se je jed v skledi tudi njim uprla. Odložili so žlice in srce se jim je skrčilo v žalosti Tisti večer so zgodaj legli k počitku. Noč je bila začuda mirna. Nikjer se ni oglasila puška, nikjer ni pod tiho, zvezdnato nebo zaregljala strojnica. Globoko nekje v Veliki lozi je v grobno tišino mesečne noči žalostno skovikal skovir. Vsepovsod je vladal mir. Sumljiv mir. Ali ni bil to mir pred viharjem?.