novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari. 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA I tal \ St. 42 (1226) Čedad, Četrtek, 4. novembra 2004 “Starmi cajt” dobiu nagrado v Ljubljani Film dokumentarec “Starmi cajt-Il tempo ripido” od Alvara Petričiča, ki ga je lan produciralo kulturno društvo Ivan Trinko, je dobiu parvo nagrado za dokumentarni film na Festivalu neodvisnega filma, ki se bo začeu v Ljubljani v petak, 5. novemberja. Strokovna žirija je podelila tud drugo priznanje beneškemu avtorju za film “Ivan”, ki je biu predstavljen parvič v knjižnici v Novi Gorici za petdesetletnico smarti Ivana D piano inclinato e il nostro tempo Alvaro, puoi spiegare com’è nata l'idea di Starmi cajt] “La domanda richiederebbe una risposta lunga e articolata, ma mi limiterò a poche cose essenziali. Starmi cajt è la prosecuzione di quanto iniziato nel 1998 con Sarce od hiSe”. segue a pagina 5 naroči se na naš tednik V vasi Ažli po potresu lieta 1976 Trinka. Posebno priznanje je Petričič dobil tud za zvok v filmu “Starmi cajt”. Festival bo poteku v Kinudvoru na Kolodvorski ulici. “Starmi cajt” bo na sporedu v nediejo, 7. novemberja zviCer, ko bo poteku program nagrajenih filmu in podelitev priznanj. V pandiejak 8. novembra se bo začeu Slovenski film festival, kjer bo spet predstavljena beneška produkcija. ! ^•£5*5 Rim, podpisali evropsko ustavo Carlo Azeglio Ciampi Pod režijo Franca Zeffirel-lija, ki je poskrbel za edinstven scenarij, so v petek, 29. oktobra v Rimu slovesno podpisali ustavno pogodbo Evropske unije. Ko je zadnji izmed voditeljev 25 držav Članic Unije podpisal pogodbo, so po čudoviti dvorani Orazi in Curia-zi v palaci dei Conservatori na Kapitolu zadonele note Ode radosti. Nad podpisniki pa so se bleščale Michelangelove freske. Podpis je pomenil zgodovinski dogodek, ki pa se ni zaključil z vsesplošnimi objemanji in zdravicami. Poglavarji držav podpisnic so imeli in imajo pred sabo kar nekaj problemov. Predsednik evropske komisije Manuel Barroso se je že v Rimu priCel pogajati o sestavi nove komisarske ekipe. Kot je znano, je Barroso zaradi polemik, ki so zadevale nekatere Člane, umaknil pred evropskim parlamentom predlog novih komisarjev. Pod tarCo evropskih poslancev ni bil le italijanski komisar Rocco Buttiglione, ki si je s svojim prvim evropskim filozofiranjem pridobil proti večino evropskih poslancev. Pod drobnogled sta padla tudi nizozemska kandidatka in madžarski. Umik Barrosa oziroma svoje ekipe je po svoje skazil praznik, obenem pa je konCno evropski parlament pokazal, da obstaja tudi takrat, ko gre za interese držav Članic. Parlament se je obnašal kot parlament in ni avtomatično pojedel enolončnice, ki so jo skuhale posamezne države in njihovi voditelji. To je korak naprej k združevanju. Nad podpisom pogodbe pa letajo nemajhni vprašaji. Države morajo ratificirati ustavno pogodbo tekom dveh let. To lahko naredijo posamezni parlamenti, lahko pa pride tudi do ljudskih referendumov. Zadeva zna biti silno kočljiva. Kaj bo namreč naredila država, katere parlament, in še huje, “ljudstvo”, ne bo potrdil ustave? Ima smisel, da takšna država ostane v Uniji? In kaj Ce bo ustavna pogodba naletela na negativno mnenje v kaki Angliji, Franciji ali Poljski? Dosedanji italijanski komisar Monti je izjavil, da bi bilo najkorektnejše, da bi se država, ki odklanja ustavno pogodbo, umaknila iz Unije, (ma) beri na strani 4 Varuj svoj jezik V skladu s svojo politiko ovrednotenja krajevnih, manjšinskih jezikov je Pokrajina Videm, kot smo že poročali, sprožila široko propagandno akcijo z oglasi na vseh krajevnih Časopisih ter s plakati, ki so jih razobesili po vseh šolah a ne samo. Pobuda je vredna 123 tisoC evrov iz dotacije zakona za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin (482) in seveda zadeva tudi slovensko skupnost na Videmskem. “Varuj svoj jezik, pomagaj rasti domaci kulturi”. beri na strani 2 Hvaležen spomin na padle borce La risposta dell’assessore Roberto Antonaz Resia è parte integrante della minoranza slovena Motiv iz rezijanske doline (arhiv NM) delle minoranze linguistiche storiche, che si rivolge tra l’altro alla minoranza linguistica slovena, di cui la comunità resiana, proprio per le sue peculiarità, è parte inte- ”7iorniamo alle vecchie Comunità montane". L’intervento del sindaco di Taipana Elio Berrà dopo la nomina del nuovo direttivo della Comunità montana LEGGI A PAGINA 6 grante”. Questa è la chiara e netta presa di posizione dell’assessore regionale Roberto Antonaz in risposta ad un’interpellanza presentata dal consigliere regionale goriziano di Forza Italia Gaetano Valenti. Questi è perfettamente in linea con l’iniziativa del deputato leghista Piero Fontani-ni che ha presentato ben due proposte di legge per modificare le leggi di tutela delle minoranze linguistiche (482 e 38) ma anche di altri esponenti del centrodestra. segue a pagina 4 “Per promuovere la vitalità linguistica, culturale, sociale, economica ed ambientale di Resia è necessario applicare correttamente la legislazione statale e regionale di tutela V soboto 30. oktobra, ob d-nevu mrtvih, smo se na pobudo slovenskega Konzulata v Trstu ter občin Kobarid, Bovec in Tolmin poklonili spominu padlim v boju proti naci-fašizmu. Obmejno območje od Nadiških dolin do Osojan v Reziji je posejano s spomeniki, vse sta obiskali dve delegaciji, v kateri so bili tudi predstavniki Zveze borcev in Anpi ter slovenskih organizacij. V ObuorCi, Podutani, Topolovem, Sv. Stoblanku, Gorenjem Tarbiju in pri Sv. Pavlu, v Matajurju, Ceneboli in Osojanih smo se spomnili m-ladih življenj žrtvovanih v boju proti nacifašizmu, za svobodo in se jim poklonili z vencem in ubrano slovensko pesmijo. fMTKo n mi, io stock PfTOCAf' friulano dovi esaurirsi potpa' ESS venduto solo it'Tokaj UNGHERESE (fonti u t y()R?0, QUALCUNO P0VRA' SACRIFICARCI ?£R &&RLO!'