PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p £.t\ 1* Abb. postale I gruppo V-iCIlfl. OU lil* Leto XXIII. St. 217 (6801) TRST, četrtek, 14. septembra 1967 VAŽEN POLITIČEN DOGODEK l Predsednik francoske vlade Pompidou prišel na uraden obisk v Avstrijo Odkar je Avstrija republika, je Pompidou prvi predsednik francoske vlade, ki jo obišče - De Gaullove izjave na seji vlade o obisku na Poljskem DUNAJ, 13. — Predsednik francoske vlade Georges Pompidou je prišel danes s posebnim letalom na Dunaj na tridnevni uraden obisk. Pompidou je prvi predsednik francoske vlade, ki uradno obišče Avstrijo, odkar je ta po prvi svetovni vojni postala republika. Spremlja ga zunanji minister de Mur-ville, ki se bo jutri vrnil v Pariz. Na letališču so Pompidouja •prejeli predsednik avstrijske vlade Klaus, zunanji minister Tončič in druge osebnosti. Pompidou je danes obiskal predsednika republike Jonasa, zatem pa kanclerja Klausa, podkanclerja Bocka in zunanjega ministra Tončiča. Ogledal si je zatem nekatere znamenitosti mesta, zvečer pa se je udeležil večerje s Klausom na sedežu predsedstva vlade. Jutri se bodo začeli politični razgovori med obema delegacijama. Avstrijo še posebno zanima sporazum z evropskim skupnim tržiščem. Govorili bodo tudi o možnosti večjega gospodarskega sodelovanja, o tehnično - znanstvenem sodelovanju ter o kulturni izmenjavi. V petek bo Pompidou obiskal Spodnjo Avstrijo ter si bo ogledal nekatere kemijske tovarne, električno centralo na Donavi in nekatere znamenitosti. Popoldne bo imel tiskovno konferenco, zvečer pa bo priredil avstrijski vladi večerjo. V soboto si bo Pompidou ogledal grafično razstavo v Hofburgu in se bo nato vrnil z letalom v Pariz. Avstrijski kancler je danes izjavil francoskim časnikarjem med drugim: «Nimamo namena zahtevati od francoske vlade naj uradno posreduje za nas, toda bili bi ji hvaležni za vsako njeno dobro besedo, ki bi poudarila važnost neodvisnosti Avstrije, njeno odgovornost v okviru Evrope in njeno voljo, da sodeluje pri njeni graditvi.* PARIZ, 13. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Georges Gorše izjavil, da je bil de Gaulle zelo zadovoljen s svojim obiskom na Poljskem. Dejal je: «Namen potovanja na Poljsko, ki je bil osvetliti ali obnoviti temeljno prijateljstvo med Poljsko in Francijo, je bil dosežen v največji meri.* Izjava, ki jo je prebral Gorše, se dalje glasi: «Sprejem, ki ga je poljsko ljudstvo preko njegove osebe priredilo povsod Franciji, je po gorečnosti in simpatiji prekoračil vse, kar bi lahko pričakovali. Državni poglavar je sporočil ministrskemu svetu bistvo svojih razgovo rov s poljskimi voditelji. Med temi razgovori, kakor tudi v svojih govorih, je pojasnil francosko politiko zlasti glede pomirjenja, sporazumevanja in sodelovanja v evropskem merilu. Poslušal je obrazložitev poljskih voditeljev o posebnih stališčih Poljske glede tega. Predsednik republike je dobil med svojimi neposrednimi stiki zelo spodbuden vtis glede možnosti skupne akcije obeh držav. Glede francosko - poljskih gospodarskih in kulturnih odnosov je predsednik republike obrazložil, katere so specifične točke, glede katerih se po varšavskih razgovorih zdi, da jt mogoč še precejšen napredek. Na koncu je general de Gaulle izjavil, da je obisk na Poljskem izpolnil vsa pričakovanja Francije ob tej zelo važni in ganljivi priložnosti » Gorše je nato izjavil, da je zunanji minister de Murville na seji vlade poudaril «soglasnost poljskega prijateljstva«. Izjavil je nato, da so bile razlike med enim govorom in drugim naravne in niso povzročile nobenega Presenečenja. Vsebina govorov je bila že prej sporočena ter stališče ene in druge strani je bilo dobro znano. Gorše je tudi ugotovil, da se končno poročilo ne omejuje na izražanje običajnih čustev, ter da je poljski predsednik Ochab izjavil, da je de Gaullov obisk pie-segel vse pričakovane rezulta'e. ((Prvikrat, je nadaljeval Gorše, Je predsednik francoske republike obiskal neko socialistično državo onstran tega, kar se je do nedavnega imenovalo železna zavesa, in je tam svobodno govoril, pogovarjal se je s poljskimi voditelji pred Parlamentom in pred ljudstvom. Trudil se Je, da gre do dna. Na vzhodu kakor na zahodu govori de Gaulle isto govorico, ne da bi se oddaljil od politične linije, ki sl jo je začrtal. V ta okvir Je treba postaviti vsa stališča generala de Gaulla: Francija se ne odreka nobenemu svojih prijateljstev. Smo prijatelji sovjetske zveze in hočemo razumeti stvarnost vzhodnega sveta. Spodbujati Poljsko, naj obstaja kot taka, ne Pomeni zavračevatl sovjetsko prijateljstvo. Priznati meje, ki so nastale po vojni in spodbujati Poljake, naj se sporazumemo s svojimi evropskimi sosedi, ne pomeni zavračati nemško prijateljstvo. Potegovati se za Evropo, ki bo gospo dinja same sebe, in obsojati vojno v Vietnamu, ne pomeni zavračati ameriško prijateljstvo. V ta okvir je potrebno tudi postaviti stališča, ki Jih je zavzei general de Gaulle glede drugih argumentov. Kar se tiče Srednjega vzhoda, je de Gaulle izjavil, da nobena oborožena akcija, tudi če jo upraviči užaljenost, ni dovolj za rešitev problema in predstavlja o-grožanje svetovnega miru. Kar se tiče Quebeka, se je mislilo, da je treba izjave generala de Gaulla v Montrealu pripisati trenutnemu navdihnjenju. Sedaj oa se vidi, kako so te izjave bile pravilne, in to potrjujejo ne samo iz Quebeca, temveč tudi kanadssa konservativna stranka.« Gorše je zaključil: «Po potovanju na Poljsko se bodo načela, ki jih je obrazložil predsednik republike širila v veliko korist razširjenja Evrope. Potreben je čas, zato da ideje napredujejo, preden se uveljavijo.« London-Peking LONDON, 13. — Britanska vlada je protestirala pri kitajski vladi, ker so v Šanghaju zasedli urade angleškega konzulata. Do letošnjega maja je bil v teh prostorih angleški diplomat Peter Hewitt. Uradi so bili odvisni od poslaništva v Pekingu. Predstavnik Foreign Officea Je glede tega izjavil: ((Pekinško zunanje ministrstvo je 9. septembra poklicalo svetovalca pri britanskem predstavništvu v Pekingu in ga obvestilo, da Je revolucionarni odbor v Šanghaju zasedel istega dne konzularni sedež. Protestirali smo in nameravamo zahtevati odškodnino.« V Hongkongu je sodišče obsodilo danes pet kitajskih časnikarjev, med katerimi Je ena ženska, vsakega na tri leta zapora pod obtožbo, da so se udeležili ((prevratnega sestanka« in da so imeli pri sebi ((prevratne letake«. Aretirani so bili 29. julija. Tito in Novotny v Opatiji REKA, 13. — Predsednika Jugoslavije in češkoslovaške Tito in No-votny sta danes s soprogama na jahti »Jadranka* obiskala opatijsko obalo in novo pristanišče v Bakru. Na izletu so predsednika spremljali Todorovič, Vladimir Bakarič s soprogo, Vladimir Popovič in druge osebnosti. Pred hotelom »Ambasa dor* v Opatiji je predsednika in visoke goste pozdravil predsednik občinske skupščine Reke Dragotin Haranija. Na poti v Opatijo sta se Tito in Novotny zadržala eno uro pri Plominu, kjer sta občudovala panoramo Kvarnerskega zaliva 0 prepovedi posojila ZDA za FIAT VVASHINGTON, 13. — Ameriški podtajnik za zaklad Joseph Barr je danes govoril o poslovanju «Ex-port import banke«, na zasedanju komisije za kredit poslanske zbornice. O delu banke je že razpravljal senat, ki je osvojil dva popravka: popravek H. Byrda, ki prepoveduje odobritev kreditov za države, ki vzdržujejo trgovske odnose s Severnim Vietnamom, in popravek Karla Mundta, ki izrecno prepoveduje kreditiranje FIAT za graditev avtomobilske tovarne v To-gliatttigradu. Predstavniki vlade in banke so oporekali, da so ti popravki neustrezni, češ da so proti osnovni politiki ustvarjanja stikov in so- delovanja. Z Vietnamom ne trgujejo samo komunistične države temveč trguje tudi 21 nevezanih držav in predstavljajo krediti banke občutno večjo vrednost kot pa njih trgovina z Vietnamom. Glede FIAT pa je bilo rečeno, da ne gre za posojilo SZ temveč italijanski družbi in da bodo na osnovi tega posojila nabavili stroje v ZDA, drugače pa bi jih drugje. Parlamentarni opazovalci so mnenja, da parlament ne bo zavrnil popravkov in da ni verjetno, da bi prišlo v poslanski zbornici do drugačnega stališča, kot ga je že sprejel senat. STOCKHOLM, 13. - Švedska vlada je sklenila predložiti ^iko vprašanje komisiji za človeške pravice v evropskem svetu. To so sklenili po posvetovanju zunanjih ministrov severnih držav v Helsinkih. Zvedelo se je, da se bosta švedskemu koraku pridružili tudi Danska in Norveška in verjetno se bosta pridružili tudi Belgija in Nizozemska. Posvetovanje o Cipru ANKARA, 13. — Turški ministrski predsednik Demirel je na tiskovni konferenci govoril o grško-turških posvetovanjih, ki so bila pred dnevi na meji med obema državama. Izjavil je, da je Grčija predlagala za rešitev ciprskega vprašanja edinole združitev Cipra z Grčijo. Demirel je izjavil, da Turčija ne more sprejeti take rešitve. Vendar pa so razgovori pokazali, da obe strani želita, da bi se v kratkem našla rešitev. V Atenah pa je predsednik grške vlade Kolias izjavil, da so bili razgovori koristni in da so pokazal: željo obeh držav, da izboljšata svoje odnose in začneta sodelovanje v vprašanjih skupnega interesa. Minister je dejal, da je grška vlada pripravljena potruditi se za pravično in sporazumno rešitev ciprskega vprašanja ter je poudaril utemeljenost grškega stališča. Sovjetski predlog k pogodbi o jedrskem orožju VVASHINGTON, 13 - V državnem departmaju so sporočili, da je Sovjetska zveza predložila kompromisno formulo glede inšpekcij v okviru pogodbe proti širjenju jedrskega orožja in da se ZDA o tem posvetujejo s svojimi zavezniki. Predstavnik državnega departmaja ni hotel povedati podrobnosti, temveč je samo izrazil upanje, da se bodo lahko kmalu sporazumeli. Umrl je slovenski tržaški pisatelj Vladimir Bartol ’ | ustvarjal v večjih presledkih in I po tehtnem obvladanju tematike, miiiiiniiiiiiniimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU ITALIJANSKEGA DNE Saragat v Montrealu na obisku razstave «EXPO» Prisrčen pozdravni govor generalnega komisarja razstave m odgovor predsednika republike MONTREAL, 13. — Saragat se je v spremstvu Fanfanija in drugin osebnosti danes udeležil italijanske-ga dne na «Expo», veliki razstavi, ki jo je priredila Kanada ob stoti obletnici konfederacije. Na trgu narodov je Saragata pozdravil generalni komisar EXPO Pierre Dupy, ki je bil v letih 1952 58 veleposlanik Kanade v Italiji. Pri šoten je bil tudi minister za predstave in turizem Corona, ki je nalašč za to priliko prispel v Kanado. Po svečanosti, pregledu častne čete, izstrelitvi 21 topovskih strelov in odigranju himen je spregovoril generalni komisar najprej v italijanščini nato pa v francoščini. Du-py je dejal, da spoštujejo Italijo za vse, kar je prispevala k človeški osebnosti, in nato govoril o vlogi Saragata, da se je Italija obnovila po vojni. Saragat je v svojem govoru poudaril predvsem velik pomen raz- stave, ki je še zlasti zanimiva, saj je postavila v ospredje človeka v vsakdanjem življenju in v njegovih tisočerih dejavnostih. Nato je ugotovil, da se na svetu krepijo težnje po sodelovanju in po skupnih pobu dah na področju gospodarstva in znanosti. Vendar pa so v ospred ju teh velikih kolektivnih naporov in v stoletju, ki se razvija v ozračju znanosti, ljudje in da ima človek sedaj vedno bolj prvenstveno vlogo, ki jo velika tehnološka revolucija našega razdobja dela še bolj potrebno. Saragat si je nato podrobneje o-gledal najprej italijanski nato pa kanadski paviljon in se je kasneje udeležil svečanega kosila, ki ga je priredil generalni komisar «Expo». tično bombardira številne objekte v Severnem Vietnamu. Včeraj so Američani bombardirali južne predele Severnega Vietnama. 0 vohunski dejavnosti treh Švicarjev v Alžiriji Marko Nikezič odpotoval na uraden obisk v Francijo V SZ skrajšan rok obvezne vojaške službe Po številnih posvetovanjih v zvezi s Srednjim vzhodom je njegov obisk v Parizu še posebno važen - Kardeljeve izjave o obisku v Bolgariji BEOGRAD, 13. - Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič je danes zjutraj odpotoval na vabilo francoskega zunanjega ministra Couve de Mur-villa na štiridnevni uraden obisk v Francijo. Marko Nikezič, ki ga je danes pred odhodom v Pariz sprejel na Brionih predsednik Tito, vrača s tem obisk francoskemu zunanjemu ministru, ki je septembra lani obiskal Jugoslavijo. Nikeziča spremljajo med drugimi pomočnik državnega tajnika Mitja Vošnjak, načelnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Zvonko Lučič in šef kabineta Vinko Svete. Po programu, objavljenem v francoskem tisku, bo jugoslovanski državni tajnik zvečer gost na večerji, ki jo v njegovo čast prireja francoski zunanji minister. V petek dopoldne se bodo v Quai d’Orsayu pričeli francosko-jugoslo-vanski politični razgovori, istega dne popoldne pa bo Nikeziča sprejel predsednik republike de Gaulle. V soboto bo Nikezič obiskal novo stavbo francoskega radia, zatem pa mesto Tour in znane dvorce v dolini Loire. V nedeljo popoldne se bo Nikezič vrnil v Pariz, kjer bo pred odhodom v Beograd imel sklepne razgovore z de Mur-villom. Obisk državnega tajnika Nikeziča v Parizu ni samo dogodek nadaljevanju tradicionalnega prijateljstva in razširitve sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo, temveč je glede na mednarodne dogodke po lanskem obisku de Murvilla v Beogradu, posebno na Bližnjem vzhodu še posebnega pomena. Znano je, da imata Jugo slavija in Francija glede razmer kezič gre v Pariz po svojih razgovorih z Johnsonom in U Tan-tom in zunanjim ministrom ZAR Riadom ter zunanjim ministrom Belgije Harmelom, ki so bili prvenstveno posvečeni položaju na Bližnjem vzhodu. Ni dvoma, da bo to vprašanje tudi eden glavnih predmetov razgovora s francoskim zunanjim ministrom. Toda v tem okviru bosta ministra proučila tudi druga vprašanja, med njimi odnose med velikimi silami, posebno odnose med vzhodom in zahodom, vprašanje evropskega sodelovanja in varnosti in druga aktualna vpra šanja v zvezi s perečimi dogodki v Aziji in Afriki. Član predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj, ki se je danes s soprogo vr n:l s prijateljskega obiska v Bolgariji, je pri vrnitvi v Beograd izjavil, da je njegov obisk potekal v zelo prisrčnem ozračju. Kardelj je dejal, da je v Bolgariji vi del mnogo zanimivega in da je nanj napravil poseben vtis uspeh, ki ga je Bolgarija dosegla v kmetijstvu in v nekaterih vejah industrije. Hiter razvoj proizvajalnih sil Bolgarije, je poudaril Kardelj, je solidna osnova za sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. B.B. MOSKVA, 13. — Zahodne agencije poročajo, da bodo v Sovjetski zvezi s prvim januarjem prihodnjega leta skrajšali rok obvezne vojaške službe za eno leto. Za pehoto bo veljala dveletna vojaška služba namesto treh in prav tako tudi za letalstvo. Za mornarico in druge specializirane dele vojske pa bo vojaška služba trajala tri leta. Glavni vzrok za znižanje se zdi, da je v dejstvu, da je bilo v prvih povojnih letih število rojstev mnogo večje. V Sovjetski zvezi se začne vojaška služba z 19. letom in zadnji poklic k vojakom, ki so ga objavili 5. septembra, se nanaša na letnik 1948. Vietnam SAJGON, 13. — Danes se je sestala južnovietnamska ustavodajna skupščina, da pregleda izide voli tev od 3. septembra in prouči obtožbe poraženih kandidatov o nerodnostih. Razprava bo trajala dva ali tri dni, nakar bodo izidi uradno razglašeni. V Južnem Vietnamu nadaljujejo osvobodilne sile napade na razne položaje sajgonskih in ameriških čet. Ameriško letalstvo pa sistema- AL2IR, 13. — Alžirska agencija »Agencije Presse Service« je Javila, da so trije Švicarji, ki so jih aretirali 9. julija v alžirski Sahari, pripadali široki mednarodni vohunski mreži, ki je imela zveze z vsem svetom, zlasti pa z Afriko. Agencija dodaja, da so pod krinko namišljenih družb spredli široko mrežo v Afriki z dejavnostjo, ki je šla od vohunstva do prevratne dejavnosti. Kakor je pokazala preiskava, ima Izrael prvovrstno vlogo v tej mreži, ki se razprostira tako po Afriki kakor po Srednji Ameriki in tudi po Evropi. Iz zaplenjenih dokumentov in iz priznanj treh aretiranih izhaja, da je bil letošnjega januarja sklenjen sporazum za prodajo velike količine orožja upornikom v Nigeriji. Orožje so pripeljali z letalom, ki so ga alžirske oblasti pozneje zaplenile. Pri tem Je sodeloval izraelski major Aven, oziroma Hans Stamberger, ki je dobil 12 milijonov in 500 tisoč alžirskih dinarjev in jih izročil namišljeni družbi «Incose». Iz Ljubljane je prišla žalostna vest, da je v bolnišnici. vPetra Deržaja* po daljši in mučni bolezni umrl slovenski pisatelj, naš svetoivanski rojak Vlaatmir Bartol. Prav gotovo v Trstu ni kulturnega slovenskega človeka, ki Bartola ne bi poznal, saj je skoraj petnajst povojnih let preživel med nami, ko se je po osvoboaitvi vrnil v svoje rodno mesto, da bi tu pomagal obnavljati slovensko kulturno življenje na pogorišču, ki ga je zapustil fašizem. S svojo markantno pojavo, s svojo počasno toda tehtno besedo, s svojo razgledanostjo in s svojim smislom za cjuhoviti humor, si je znal pridobiti simpatije širokega kroga zamejskih Slovencev in prav zato bo vest o njegovi mnogo prezgodnji smrti mnogokatere-ga prizadela in navdala z žalostjo. Bartol je bil dobričina v pravem pomenu besede, človek ki ne bi mogel nikomur storiti žalega ne z besedo in še manj z dejanjem. S svojo srčno kulturo je oplajal svojo okolico in plemenitil dialog, pa naj se je nanašal na naše vsakodnevne konkretne in praktične velike in male probleme ali na vsakovrstna razmišljanja o tisočerih aspektih človeškega življenja. Zlasti ob teh temah si lahko kot sobesednik občudoval njegovo globoko filozofsko huma nistično dojemanje, tisto, ki se odseva tudi v njegovih literarnih stvaritvah, s katerimi je že ob samem vstopu v slovensko literaturo presenetil in priklenil pozornost. Kot pisatelj je Vladimir Bartol toda mi, ki smo z njim delali kot časnikarji bodisi v kolektivu «Ljudskega tednika* bodisi v kolektivu «Primorskega dnevnika» vemo, da je znal tudi hitro reagirati, zlasti kadar je občutil, da je treba nastopiti proti krivicam, ki so se godile naši narodni skupnosti v Italiji. In njegovo reagiranje je zadelo vedno v bistvo, v srž naše problematike, ki jo je dobro poznal, saj se je vedno i-mel za člana te skupnosti in je z njo tudi delil vse vesele in žalostne čase. In prav kot tak se je tudi posvetil delu za našo skupnost bodisi kot predsednik tedanje Slo-vensko-hrvatske ljudske prosvete, bodisi kot izjemno razgledan spremljevalec predstav našega tržaškega gledališča, ki je imelo v njem dobrohotnega prijatelja, a obenem tudi strogega kritičnega merilca umetniških kvalitet, in ne zadnje kot obujevalca mnogih spominov iz narodne in kulturne preteklosti pri Sv. Ivanu, kjer je preživljal otroška leta ob bogatem kulturnem mentorstvu svoje matere Marice Nadlišek-Bartlove. In ko že navajamo njegovo dejavnost med nami v povojnih letih, nikakor ne smemo mimo njegovega sodelovanja pri reviji «Raz-gledi*. v kateri je poleg drugega objavil svojega Mangialupija» in pa tudi samosvoj kratek pregled slovenskega slovstva. Pa tudi kasneje, ko se je preselil k svoji družini v Ljubljano, je ostal zvest svojemu tržaškemu poreklu, bodisi z zavzetim spremljanjem vsega, kar se je pri nas dogajalo, bodisi s pisanjem ljubljanskih kulturnih pisem za naš list, pisem, ki so vključevala zlasti recenzije gledaliških predstav v Drami in pa «Obiske pri slovenskih znanstvenikih*. ki so kasneje izšli tudi v knjigi. To in še mnogo drugega iz njegovega delovanja v Trstu v povojnih letih si je treba obuditi v spomin prav sedaj, ko nas je zapustil, ko je ugasnil njegov dobrotni nasmeh in ko je za vedno odložil pero. A vsaj na kratko si moramo obnoviti tudi njegov pisateljski lik, njegovo umetniško rast. Bartolovo ime se je pojavilo v slovenski javnosti že kmalu v dvajsetih letih. Po končani nemški gimnaziji v Trstu je odšel v Ljubljano na novo slovensko uni- ga. Na univerzi je študiral fil> zofijo in prirodoznanstvo in merL tem ko se je že posvetil svobodnemu pisateljskemu ustvarjanju, je tudi nadaljeval študije v Parizu. Kot pisatelj je najprej opozoril nase z dramo »Lopez», ki je bila uprizorjena v ljubljanski Drami. Medtem ko so v raznih revijah izhajale njegove novele, je leta 1935 — tri leta po drami »Lopez* — izšla zbirka povesti , ko je zapisal med drugim: «Fantazijska razgibanost in globina njegovih iz erudicije zajemajočih pisateljskih zamisli ima bistveno potezo rojenega pripovednika: na bralca učinkuje tako, kot da si je izsanjani ptičev svet našel pravo mero in razmerja v resničnem, faktografsko določljivem dogajanju. Učinkuje, skratka tako, da se ob najbolj mojstrsko napisanih straneh Bartolovih tekstov jasno zavedamo resničnosti o neresničnem in narobe. S to svojo dvojno perspektivo, dandanes še kako izpovedno zanimivo, a pri Bartolu še neraziskano in nerazjasnjeno, učinkuje torej nemalokrat za čudo zagonetno in polno.* Mnogokaj bi lahko Vladimir Bartol še napisal, če mu ne bi smrt prekrižala načrte, ki jih je gotovo še negoval v svoji filozofski nemirnosti, pa čeprav mu je usoda zadala v zadnjih letih življenja prenekateri udarec, ki očitno ni ostal brez vpliva na njegovo zdravje. Morda se bo kdo lotil obdelave njegove literarne zapuščine, njegovih številnih zapiskov, ki jih je s tolikšno sistematičnostjo zbiral do zadnjega. Prav bi bilo, kajti ta zatmščina bi verjetno idealno zaokrožila nje-aov literarni, filozofski in človeški lik, ki nam bo ostal v blagem in hvaležnem spominu. Naj počiva v miru slovenski tržaški pisatelj Vladimir Bartol. j- k- LJUBLJANA, 13. — Slovenski književniki so danes na komerno-rativnl seji počastili spomin pisatelja dr. Vladimirja Bartola, ki Je ___ ___ _____ __________ včeraj umrl v starosti 64. let. Kc- verzo. Tu se je vključil v krog memoracijski govor je imel Božidar solkanskega filozofa Klementa Ju- I Borko. (iiiMiiiiiiniiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiniiimiiimiMiiiiiMiMiiniiiiiiiiiMiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitttiiiiiiiiiiimiii« NA SEJI KOMISIJE SENATA Papeža bodo operirali? RIM, 13. — V Vatikanu so zdravniki danes po posvetovanju sporočili, da se je zdravstveno stanje papeža nekoliko izboljšalo. Zdravniki so mnenja, da morajo nadaljevati s sedanjim zdravljenjem, vendar pa ne izključujejo operacije, zato «da se doseže popolno in dokončno ozdravljenje bolnika*. V vatikanskih krogih zanikujejo govorice, da so se že odločili za operacijo ter se sklicujejo na sporočilo zdravnikov, ki govorijo o možnosti operacije. MOSKVA, 13. - Agencija Tass je javila, da so v Sovjetski zvezi izstrelili danes satelit »Kozmos 176». Vsi aparati na satelitu redno delujejo. Spagnolli o poštnem kodeksu telefonih in barvni televiziji Na Siciliji verjetno v kratkem razgovori o deželni vladi levega centra - Vsedržavno vodstvo KD pripravlja organizacijske spremembe pred kongresom stranke RIM, 13. — Minister Spagnolli je v komisiji senata govoril o nekaterih najvažnejših vprašanjih poštne službe med razpravo o proračunu za prihodnje leto. Proračun PTT predvideva primanjkljaj 55 milijard lir, medtem ko bo znašal primanjkljaj v letošnjem letu 71 milijard. Znižal se bo zaradi zvišanja poštnih tarif, kot tudi zaradi boljše in racionalnejše ureditve storitev. Minister je nato govoril o uvedbi poštnega kodeksa in dejal, da se sedaj že okrog 70 odstotkov uporabnikov poslužuje tega kodeksa, kar je rezultat zelo podrobne kapilarne propagande, ki jo je izvedla poštna uprava. V roku dveh treh let bodo nabavili elektronske stroje za razdeljevanje pošiljk, vendar bodo to naredili šele, ko bo zadostno visok odstotek pošiljk s poštnim kodeksom, s čimer se bo iiiiiiiiiiitiiiiiiiiHHiiiiiMfittHiiiiMmiimmiMiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiHiMiHimiiiiiiiiMiiiiHiiimiiiHiiiMMimimiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtiiiiiiHmiiiiiiitt Spomenik Lumumbi Kitajci so znova napadli na meji med Indijo in Sikimom K1NŠASA, 13. — Ob navzočno sti vseh državnih poglavarjev, ki sodelujejo na afriškem vrhu, je kongoški predsednik Mobutu položil včeraj v Kinšasi temeljni kamen za spomenik Lumumbi, ki je bil ubit 18. januarja 1961. Mobutu ki so nastale z izraelskim napadom I je v svojem govoru poudaril, da na arabske države podobno mne- se je Lumumba, ki je bil lam raž- nje in da je francoski predsednik de Gaulle pozdravil pobudn Jugo sl"viie, posebno pobude, ki lih je začel predsednik T'to za rešitev krize na tem področju. Marko Ni- glašen za kongoškega narodnega junaka, boril proti imobilizmu in t>remu izkoriščanju Pri slovesnosti je bila navzoča tudi velika množica. NOVI DELHI, 13. — Indijski radio je javil, da so po 12 urah premirja nastali danes ob prelazu Na-tula na meji med Siktaom in Ti-betom novi incidenti. Kitajski vojaki so začeli streljati z lahkim orožjem na indijsko patruljo 20 kilometrov od prestolnice Slkima. Sledilo je streljanje s topovi, ki je trajalo tri ure. Pozneje se je streljanje nadaljevalo z manjšo silovitostjo ln ob 7.30 po krajevnem času, t. J. dve url potem, ko je potekel rok, ki ga je bila predlagala Indija za ustavitev ognja, se Je streljanje nadaljevalo. Agencija Nova Kitajska pa tudi to pot obtožuje Indijo, da je zače-i la ((srdite oborožene napade« na j kitajske obmejne straže že v po- nedeljek. Agencija pravi, da «gre za dolgo premišljene in pripravljene vojaške avanture Indijskih reakcionarjev po ukazu ameriškega imperializma ln sovjetskega revizionizma«. Agencija trdi, da so bila v zadnjem mesecu ((Indijska izzivanja« na kitajski meji pogosta, in dodaja, da so indijske čete ((štirikrat prišle na kitajsko ozemlje-). Kitajski ((Ljudski dnevnik« piše, da Je indijska vlada »namenoma povzročila obmejne incidente, da prikrije hude težave, ki jih trna do. ma in v tujini«. List dodaja, da je med spopadom 11. septembra padlo 36 kitajskih vojakov, in nadaljuje: «Ce ne bo Indija prenehala izzivati Incidentov, bo preizkusila železno pest kitajskega ljudstva« Sikimski kralj je danes izrazil bistveno pospešila odprava pošiljk. Telefonsko službo vrši sedaj v Italiji državno podjetje in dve družbi IRI znani kot SIP in Ital-cable. Pristojnosti in območje teh družb niso pravilno razporejene za. to bodo izvedli reformo, s čimer bodo tudi omogočili uvedbo popol- ročju na osnovi glasov od 28. a-prila 1963. So namreč bistvene razlike med področji glede odnosa števila članstva in števila glasov, saj je povprečno na celotnem področju Italije 13.7 odst. vpisanih v KD v odnosu na celotno število glasov, ki jih stranka prejme na ne avtomatizacije telefonskih zvez volitvah, na severu pa je ta od- v, „ „a1 nivtnbM Tini« 1 -k m. ef rtf aL UlnllfAMA n l' t «1 h n 1. . _n _ n n- upanje in prepričanje, da bodo spo. padi kmalu prenehali in da bo zadeva v kratkem rešena. Kralj je dejal, da so Kitajci, ki so že več dni gradili utrdbe na tlbetski strani meje, bili razjarjeni, ko so videli, da so začeli tudi Indijci graditi utrdbe na svoji strani. Zato so Kitajci začeli v zadnjih dneh žugati, dokler niso nenadoma začeli streljati. Kralj je dodal, da Indijci niso nikoli prekoračili meje in stopili na kitajska tla, medtem ko so Kitajci večkrat prišli na indijska tla. Kitajska vlada ni do sedaj odgovorila na indijski predlog, naj bi ustavili ogenj ln naj bi se vojaška poveljnika tega sektorja sestala. Nasprotno, Kitajska nadaljuje izzivanje in ponavlja svoje grožnje. na celotnem področju Italije v roku tridesetih mesecev. Glede televizije v barvah pa je minister dejal, da gre za širže vprašanje, ki presega okvir pristojnosti ministrstva, saj je treba v celoti oceniti gospodarske, socialne in politične posledice in mora torej sprejeti ustrezne sklepe vlada. V bistvu pomeni ta odgovor, da je veljavno še vedno znano stališče, da bi uvedba TV v barvah preveč prizadela celotni gospodarski organizem in bi odvzela potrebna sredstva za druge pomembnejše investicije. Podtajnik Lupiš Je danes ocenil politično stanje na Siciliji, kjer so demokristjani ustanovili enobarvno vlado, ker ni prišlo do sodelovanja s socialisti za vlado levega centra. Lupiš pravi, da so razne skupine skušale to izkoristiti, da pa je včeraj deželni odbor PSU soglasno sklenil sprejeti pobude, da pride do pogajanj o odboru levega centra, Za to pa zahtevajo od KD, da sedanji enobarvni odbor takoj odstopi in da se na tej osnovi takoj pričnejo pogajanja. V Rimu se je začelo zasedanje vsedržavnega vodstva KD, ki raz pravlja izključno o organizacijskih vprašanjih v zvezi s kongresom stranke, ki bo od 23. do 26. novembra v Milanu na temo: »Pobuda krščanskih demokratov za obnovitev države, razvoj KD, za svobodo in za mir*. Organizacijski tajnik posl. Bisaglia je v tej zvezi povedal novinarjem, da je bilo 30. aprila vpisanih v KD 1.617.506 članov. Volitve delegatov za kongres se bodo prvič izvedle po zelo zapletenem mehanizmu, tako da bodo upoštevali število članov, ki volijo delegate istočasno pa tudi volilno moč KD na določenem pod- stotek bistveno nižji, na jugu pa ponekod preseže 20 odstotkov. O-čitno gre tudi za poskus, da se vsaj omejijo nekatere špekulacije in poneverbe, odnosno da se vsaj delno ošibi vpliv določenih krogov, ki izdajajo strankine izkaznice kar na debelo, vpisujejo strice in tet«, na tudi marsikatero že umrlo osei bo. Kongres travmatologov v Ljubljani LJUBLJANA. 13. — V Ljubljani se je pod pokroviteljstvom Edvarda Kardelja priče! 6. kongres jugoslovanskega združenja travmatologov in ortopedov. Največjo pozornost bodo strokovnjaki na tem kongresu posvetili degenerativnemu obolenju sklepov in pa novim metodam zdravljenja ortopedskih in travmatoloških bolezni z operacijami brez uporabe mavčne obloge, kar občutno skrajša dobo rehabilitacije bolnika in omogoči boljši pregled zdravljenja. Nove metode so že uspešno preverjene na mnogih klinikah v Jugoslaviji. S posebno pozornostjo pričakujejo udeleženci kongresa predavanje vodje sovjetske delegacije akademika prof. Volkova o prenosu sklepov in delov sklepov in pa delo ameriškega profesorja Leinbacha, ki bo na ljubljanski kliniki prikazal operacijske metode zdravljenja ortopedskih in travmatoloških obolenj. ALEXANDRIA (Virginija), 13. — Črnski voditelj Rap Brown je bil aretiran in ga bodo poslali v državo Maryland. Obtožili so ga, da ie hujskal črnce v Cambridgeu na nasilna dejanja. Brown je bil a- retiran v Virciniii že 26. julija In ie bil nato izpuščen Droti plačilu kavcije 10 tiso čdolarjev. TURISTIČNO POLETJE V BENEŠKI SLOVENIJI IN REZIJI Izseljenci še vedno predstavljajo glavni vir turizma pod Matajurjem Nove ceste omogočajo dostop v višje predele . Zaostajanje Rezije in napredovanje Kanalske doline - Deželna uprava še ni izpolnila svojih obljub V Beneški Sloveniji delajo sedaj sredi septembra obračun, kakšna je bila turistična sezona. V Nadi-ških dolinah niso nič kaj zadovoljni, v porečju Tera je zaradi odprtja mejnega prehoda I. kategorije na Učji poraslo turistično gibanje. Rezija je obstala pri svojih zvestih obiskovalcih in ni še mogla privabiti večjega števila novih gostov. Predvsem so bili, kot vsako leto, najbolj zvesti domači emigranti, ki so prišli v večjem številu obiskovat domače vasi drugo za drugo. Beneški Slovenci, ki so se naselili v notranjosti Italije so poslali domov svoje otroke in žene, emigranti v tujini onstran državnih meja so prišli v velikem številu z lastnimi avtomobili. Neposreden povod za obisk Beneške Slovenije so dale razne šagre: najprej šagra sv. Petra in Pavla v Spetru, potem šagre v Klodlču, Sv. Lenartu in po drugih manjših krajih, a največ emigrantov sta privabili sv. Ana v Sol-'bicl 26. julija in «šmarnamisa» v Ravenci 15. avgusta, na katerih se je kar trlo rezijanskih emigrantov in so se povsod bleščali njihovi avtomobili. Razen v Spetru in Škratovem, ki ležita na dnu dolin, pravzaprav ni nikjer v Nadiških dolinah nobenega majhnega hotela ali penzijo-na, kjer bi mogel prenočiti le maio razvajen turist, številne gostilne po hribovskih vaseh so se marsikje izboljšale, olepšale svoje točilnice in dobiš v njih mrzlo, prav redko pa toplo hrano. Dobili so tudi prvo, nekoliko turistično cesto, ki veže vasi v občinah Dreka in Grme*. Potnik se pelje skozi Peternel, O-branke, Lombaj, preko razpotja za Staro goro, Rukin, štoblank, Pra-potnlco, Kraj, Trlnke in doseže svojo najvišjo točko v Krasu, ki je blizu jugoslovansko-italljanske državne meje. ter se nato spušča skozi Ocnebrda, Trušnjega in Topolovega v Hlodič. Cesta se vije skozi lepe senčne gozdove, preko prelazov in grebenov, od koder je prelep pogled na Nadiške doline in na Furlanijo. Povsod je dosti temnega zelenja, potokov in rečic. V strmih bregovih čepijo vasice s svojimi cerkvicami, napol skrite v sadnem drevju, kar je v svoji zapuščenosti še bolj slikovito. Redki ljudje se motajo po cestah in stezah ter moti popolno tišino le kikirikanje petelinov. Druga, še bolj zanimiva turistična cesta bi bila stara romarska pot beneških Slovencev od Stare gore re pod Sv. Miklavžem, mimo dveh Tarbijev po mehkih grebenih do Zavrha, štoblanka, Trlnkov in Dreke, na novo krožno cesto Grmeka in Dreke. Trenutno je le še želja, ki se vsako leto pojavlja na zborovanjih krajevnega turističnega «Pri loco* za Nadiške doline. Leto za letom potopoma dvigajo v večje višine ceste, ki stremijo za tem, da bi prišle čisto pod vrh Matajurja. Pobfidttlki teh ma-tajurskih turističnih cest so v špe-tru in Jih trenutno vodi špetrski župan, ki je tudi predsednik turističnega društva «Pro loco». Precej jim pomagajo vojaške oblasti, ki jih na to navaja čedadski župan poslanec Pelizzo, nekdanji državni podtajnik v ministrstvu narodne obrambe. Zdaj imajo v delu cesto nad vasjo Matajur in najprej proti Borovi bajti. Razen skupinskih izletov planinskega društva iz Čedada in posameznih turistov ni bilo bogve kaj turističnega življenja v območju matajurskih bregov. Le v čepletiščih pod mejnim grebenom je bila počitniška kolonija čedad-skih otrok, ki jo podpira in se zanjo prizadeva čedadski župan dr. Pelizzo. Sicer pa ni nikjer drugih otroških kolonij. Pač pa nekoliko poživijo vasi otroci ljudi, ki delajo In živijo v mestih. Ti mestni otroci izseljenih slovenskih domačinov prenesejo svoj posebni živžav, ki je glavna njegova sestavina domače slovensko narečje pomešano z besedami iz mestne govorice. špeter in Sv. Lenart imata svoje turistično občinstvo, ki ga privlačijo skromne cene in vendar nekoliko bolj svež in po gozdu dišeč zrak. Skoro vsako leto izberejo kako lepotico, organizirajo zabavno noč v Spetru in razne manjše skromne prireditve, ki naj bi pomagale razbiti dolgčas letoviščarjev. Letos je bilo vsega tega organiziranega zabavanja nekoliko manj kot v prejšnjih letih. Turistični Javni delavci v Spetru in župani v Sovodnjem ter drugih podmatajurskih občinah si obetajo več življenja od zimskega kot poletnega turizma. Ustanovljena družba za matajursko žičnico naj bi že letošnjo zimo vozila smučarje na Južno stran pod Matajurski vrh. Tod naj bi bila najbližja smučišča za smučarje Čedada, Vidma in bližnjih industrijskih središč Furlanije. Ta bi se lahko povezala z Uv-škimi vlečnicami, ki odpirajo raz-šežna smučišča nad Soško dolino, znana prejšnjemu rodu furlanskih smučarjev. Slovenija ima preveč lastnih smučišč v svojih alpskih dolinah prav blizu osrednjih slovenskih mest in še Lokve in Črni vrh za tržaške in goriške izletnike. Predaleč je torej Livek za množice slovenskih smučarjev, ki je potisnjen tako rekoč na prag Čedada. Obojna pobočja Matajurja, severna in južna, so kot ustvarjena s svojimi mehkimi nagibi za nedeljsko, weekendSko smučarijo furlanskih mestnih središč. Odkrivanje začaranih samot Tera Terski kraji so bili spet letos vsakoletno odkritje s svojimi neizmernimi v globoko tišino potisnjenimi samotami. Njihovo lepoto še poudarja lepa cesta, ki se vije brez konca in kraja od Tarčenta preko Cižerjev najprej do vasi Muzci in nato preko raznih planin po dolini Belega potoka do Učje. Prav do meje Je cesta asfaltirana. Nato vodi do glavne ceste ob Soči pri žagi 7 km ceste v soteski med Kaninskim In Stolovim gorovjem. Teh 7 kilometrov dela sive lase avtomobilistom in posoškim turističnim delavcem. Avtomobilistom, ker se jim smilijo lastni avtomobili, turističnim delavcem v Tolminu in Bovcu, ker niso mogli že v letošnji sezoni doseči, da bi cestna uprava uredila cesto in jo asfaltirala. Z avtomobili prihajajo izletniki iz Tarčenta in drugih krajev na1-prej do Tera in Muzcev do belih terskih voda ln do čudovitih izvirov Muzoev. Nekaj družin stalno pre- življa tukaj svoje počitnice. Dobre gostilne so v Teru in na Njivican, ki postrežejo gostom tudi krajevne specialitete. Posebne turistične mikavnosti so završke jame, izviri Tera ln spoštovanje vzbujajoča veriga Muzcev, zmerom bela skozi celo leto: poleti spričo beline svojih skal in sten, pozimi pod plaščem snega. Ljudje so se Po vseh vaseh začeli pripravljati na poletno sezono s prezidavanjem stanovanj in urejanjem lepih in okusnih zasebnih turističnih sob. Tudi višje v hribih in počasi onstran znamenite Preseke je čutiti dih turizma, ter v divji dolini Krnahte z njenimi idiličnimi visokogorskimi terasami pod Jalovcem. V Vlskorši že imajo restavracijo, ki privablja od daleč sladokusce. Središče občine v Brdu je tudi že začelo modernizirati svoja stanovanja, posebno odkar so nove boljše cestne zveze zbližale Brdo z jugom in zahodom. Nova razširjena cesta iz doline do Brda je tudi pripomogla k večjemu številu turistov. V dolino gornjega Tera spada tudi vasica Breg v občini Montenars, ki Ima čudovito romantično lego. Njivica na dveh bregovih reke privlači turiste tudi s svojima dvema gostiščema Stefa-nutti in Lendaro, ki pripravljata gostom rake in potočne postrvi. Iz tega predela Tera ln Učje t>e vozijo ljudje v Bovško kotlino v Soški dolini, a sem prihajajo Slovenci iz Bovškega do Učje in se nato vozijo na trg v Tarčent, pa tudi razni tuji avtomobilisti pridejo v te samotne kraje. Ker so bile do sredi poletja velike vojaške vaje, je to nekoliko oviralo turističen promet pod Muzci. Sploh povzročajo vojaške služnosti mnogo sitnosti in gospodarske škode turizmu, živinoreji In pa tudi raznim pobudam turističnega značaja. Tu pa tam zaidejo semkaj redki slovenski turisti iz Trsta in Gorice. Turistični promet bo v zgornji Terski kotlini čedalje bolj rastel, ker so s prehodom pri Učji in Završ-niško jamo ter prvimi turističnimi objekti odprli pota predvsem notranjemu furlanskemu turizmu. Zaostajanj*e Rezije in napredovanje Kanalske doline Rezlja je z novim hotelom Toso-ni povečala svojo zmogljivost za sprejemanje turistov. Največ prometa je ob nedeljah, ko se vozijo semkaj nedeljski izletniki s svojimi avtomobili, dalje so radi tu na počitnicah semeniščniki in duhovniki zaradi miru In zadržane dostojne ravni življenja. Precej je popustilo planinstvo v visokih gorah. Nekatere steze so se že zarasle In postale neprehodne. Tudi planine, na katerih so še pred leti pasli živine) lp-,«j),'tod ljudje stanovali -v-poletnih mesecih, so zdaj onemele. Vse kar je bilo doslej napravljenega v Reziji v prid turizma, je nastalo po pobudi zasebnikov. Rezijani pa še zmerom upajo, da bo dežela Izpolnila svojo obljubo in pomagala zgraditi turistične naprave. Nova zvezda na ozemlju doline Bele je Moženca (Moggio), nekdanja zgodovinska opatija, ki je Imela pod seboj v srednjem veku precej slovenske zemlje in predvsem sosedno Rezijo. Ker Je zatoni! njen fevdalni sloves, se Moženca trudi, da bi privabila turiste z raznimi prireditvami in zabavami. To se ji je letos precej posrečilo. Zadnja prireditev je bilo zborovanje emigrantov, ki so prišli z vseh strani sveta, zlasti predstavniki furlanskih «fogolar». Te prireditve se Je udeležilo tudi nekaj rezijanskih emigrantov. Turistični promet v Kanalski dolini pa ni imel kot v Beneški Sloveniji ali pa Karnlji samo krajevni furlanski ali pa širši italijanski značaj, ampak so preplavljali posebno ob višku sezone vse kraje in vse razpoložljive turistične zmogljivosti zelo številni avstrijski in nemški turisti, pa tudi drugi tuji turisti. Glavna središča turizma so Trbiž, Bela peč, deloma Ponteba, Višarje, čedalje več Ovčlja vas. Pa tudi Ukve, žabnice, Naborjet, Lušnice in Lipalja ves imajo vsako leto vsaj nekaj tednov zasedene vse sobe in še celo senike In svisli z mladino navdušeno nad gorami. Občinski odborniki v Trbižu se pritožujejo, da so oblasti, zlasti dežela, premalo žrtvovale za turizem in da ga zanemarjajo. Trbiž ima sicer nekaj hotelov, toda ti so namenjeni bolj trgovskemu pomenu Trbiža kot obmejnega mesta na stičišču treh držav. Kar je bilo napravljeno za turizem, je le nekaj športnih naprav v okolici Trbiža za zimski šport. Letošnji turizem Je za Beneško Slovenijo in tudi za druge hribovske kraje pomenil napredek, toda le majhen, toliko, da ni mogoče govoriti o stagnaciji. Se niso bili uresničeni nobeni sklepi dežele na področju turizma. Od Kokovega na avstrijski meji skozi Kanalsko dolino, dolino Bele, do furlanske ravnine In naprej do morja in raznih Italijanskih slavnih peščin Ligna-na, Caorle, Jesolo in drugih mor- skih letovišč Je tekel veletok turističnih avtomobilov iz severnih evropskih dežel. Samo v Kanalski dolini je pljusknil preko bregov m pustil nekaj turističnih zaslužkov. Ne Rezija ne Nadiške doline ne zahodna Beneška dolina s terskimi lepotami niso imele od tujega turizma ničesar. Kot Karnija, tako tudi Beneška Slovenija, ne more pričakovati, da bi kak curek tujega turizma zavil v njene doline. Pač pa bo lahko vsako leto čedalje več družinskega furlanskega turizma v Beneški Sloveniji. Tudi nedeljski turizem furlanskih Izletnikov se bo lahko ustavljal v gostilnah in restavracijah, če Jih bodo najprej zgradili in nato znali streči zdravemu ali tudi že razvajenemu okusu mestnih izletnikov, želeti bi bilo, da bi bilo med njimi več kot do sedaj slovenskih izletnikov, ki jih je doslej tako malo, da vsak opiše svoj izlet v te kraje kot poseben podvig. A. R. REGGIO CALABRIA, 13. — Preteklo noč so neznanci v Ul. Deme-trio Tripepi vrgli bombo proti policijskemu avtomobilu, ko so agenti hoteli ustaviti nekatere sumljive osebe. Bomba je eksplodirala pred avtomobilom, razbila stekla In poškodovala karoserijo. Policija je u-stavila in pridržala več oseb. Ko so neznanci vrgli bombo, so bili agenti na srečo nekaj metrov od avtomobila in nihče od njih ni bil ranjen. NOVA RAZKRITJA 0 ZAROTI V KAIRU Grški kralj in kraljica sta sedaj na potovanju po Ameriki. Ko se je kralj v VVashingtonu pogovarjal z Johnsonom, je grška igralka Me-lina Mercouri vodila pred Belo hišo skupino demonstrantov. Prav tako je več tisoč Grkov in Kanadčanov demonstriralo proti grškemu kralju, ko je šel skupno z ženo obiskati mednarodno razstavo v Montrealu. Na sliki vidimo kralja Konstantina in kraljico, ki govori na mednarodni razstavi Aretiran tudi bivši notranji minister Preiskava se bo končala v 15 dneh Krivd bodo prijavljeni vojaškim sodiščem ■ Aretiranih je bilo 50 častnikov KAIRO, 13. — «A1 Ahram* poroča, da se bo preiskava o zaroti, ki jo je pripravljal maršal Amer, končala v 15 dneh, in da bodo vsi krivci prijavljeni vojaškim sodiščem. Na podlagi preiskave so a-retirali med drugimi bivšega notranjega ministra Radvana, bivši načelnik informacijske službe Šalah Nasr pa je v hišnem zaporu, ker je sodeloval pri pripravi zarote. List obtožuje 50 aretiranih častnikov, da so glavni krivci za egiptovski poraz letošnjega junija. List dodaja: »Hoteli so se ne samo vrniti na oblast, temveč tudi zakriti svojo odgovornost za poraz.* Dalje piše list, da so obtoženci med preiskavo izjavili, da načrt ni bil naperjen proti Naserju, temveč so hoteli samo izsiliti nekatere spremembe. Maršal Amer in njegovi prijatelji so upali, da bo Naser sprejel njihove pogoje, predvsem iz dveh razlogov: 1. Nasprotuje prelivanju krvi. 2. Navzočnost izraelskih sil na Sinajskem polotoku bi ga prisilila, da sprejme karkoli, «da ne izbruhne notranja fronta*. V primeru njegovega nasprotovanja je bilo določeno, da bo A-mer napadel Kairo. List trdi, da so se številni častniki, ki so jih nagovarjali Amer-jevi prijatelji, obotavljali, preden so se obvezali, in to zaradi tega, ker so bili v Amerjevem krogu številni krivci za poraz. Eden naj- bolj aktivnih častnikov, ki so pripravljali zaroto, pa je baje izjavil: »Važno je, da se načrt posreči. če se potem maršal Amer ne bo znebil svojega kroga, tedaj bomo likvidirali maršala in njegove prijatelje.* Kakor je znano, je Amerjev načrt predvideval sestavo «sveta revolucije* in nove vlade, ki bi ji predsedoval bivši minister za vojno Badran. Izraelska vlada je danes sporočila OZN, da bo od nedelje zopet dovolila povratek tistim arabskim beguncem, ki so do 31. avgusta dobili dovoljenje za povratek. Hkra ti bodo «z razumevanjem* proučili prošnje drugih beguncev, ki se želijo združiti s svojimi družinami, ali če gre za izredne primere. Predstavnik arabske zveze je sporočil, da je Irak predložil svetu te zveze, ki zaseda v Kairu, noto, v kateri obtožuje Izrael, da pritiska na Arabce na zasedenih ozemljih, naj se izselijo v Kanado in Avstralijo. Nota dodaja, da predstavniki kanadske priseljeval-ne službe obiskujejo nekatere a-rabske države, da bi prepričali begunce, naj se izselijo v Kanado. V Tel Avivu je izraelsko vojaško sodišče obsodilo tri prebivalce na področju Gaze na zaporno kazen od treh do desetih let, ker so imeli pri sebi orožje. Uvedli so tudi preiskavo, ker so južno od Gaze odkrili zalogo orožja l■lll■lll■lllllllllll■l■llll•llaal■lllll■lllllllllllll•■ll•■l■lll■lll■lllllalllllllllll1KllllllllllaXlIlklJl1CIlll,aalllallllllllllllllllIalllalaBaa|l|allal,IJllSlllaagBa,lalllllIIVIll,l,alllallll,sallalllllllllalalagll,,lB)alaalMlalllllllalgllll1lVlalaall•lllllllll•llllallalllllaxtvllltVlllllllllt■llll|||■llllllll■l■ll•l■l•l■l■l■■■■■l■■■•■l| PO TRAGIČNI SMRTI DVEH BELGIJCEV Karabinjerji prijavili sodišču trideset oseb Dognano je, da sta mladi žrtvi naleteli pod vodo na bombo divjih ribičev PALERMO, 13. — Karabinjerji iz Palerma so po zaključni preiskavi o smrti dveh mladih podmorskih ribičev, Belgijcev Jean Prosteauxa iz Bruslja in njegove zaročenke Cristine Georgette Coenene iz Xel-lesa, prijavili sodnim oblastem 30 oseb. Kot smo že svoj čas pisali, sta dva mlada Belgijca bila na letovanju v SferracavaHo, kjer sta 2. avgusta našla smrt pod vodo, ko sta naletela na bombo, ki so jo vrgli v morje divji ribiči in se ni razstrelila. Karabinjerji so nekaj dni po tem tragičnem dogodku našli dva glavna krivca, brata Giuseppa in Sera-fina Cracchlolo, ki so Ju aretirali in prijavili sodišču pod obtožbo dvojnega umora. Pozneje so karabinjerji aretirali še tretjega brata Vittorla Emanuelle. V današnji prijavi sodnim oblastem so tudi tri zaprisežene straže, ki so bile v službi v skladišču streliva, lastnik skladišča streliva Carini j a ln številni ribiči iz Sferra-cavalla. Poleg tega pa so karabinjerji prijavili tudi nekatere gradbenike, ki naj bi, po ugotovitvah preiskovalnih organov, kupili v skladišču Carinija več streliva, kot so ga dejansko potrebovali za razna dela. Hkrati pa so baje karabinjerji ugotovili, da Je strelivo, ki so ga svoj čas odkrili na malem otoku pri otoku Delle Femmine, last nekaterih ribičev iz Sferracavalla, ki so ga uporabljali za divji ribolov. Spor dveh ameriških mest za staro lokomotivo KENNESHAW (ZDA), 13. — V mestu Chattanooga vlada med prebivalci veliko razburjenje. Mestu preti, da mu bodo odvzeli staro lokomotivo «General», ki Je postala za mesto spomenik iz časov vojne med severom in Jugom. Lokomotivo hranijo v tem mestu že 70 let in so jo tudi upodobili v mestni grb. Družba, ki Je lastnica stare lokomotive, pa Je sedaj sklenila, da jo bo darovala nacionalnemu muzeju v Kenneshavvu. Tamkajšnji dijaki so sicer že zbrali 100 tisoč dolarjev (nad 60 milijonov lir) za novo zgradbo, v katero naj bi postavili to znamenito lokomotivo, župan Chat-tanooge Je Izjavil, da Je lokomotiva po tolikih letih njihova in da jo ne bodo dah nikomur. Seveda pa je župan Kenneshawa drugega mnenja in je že odpotoval v Chatla-noogo, da po legalni poti dobi «Ge-nerala». Dve ženski mrtvi pri prometni nesreči ASTI; 13. ■*- N* cesti, ki pelje lz Canelli, v Asti, sta se danes smrtno ponesrečila 48-letna' Giulia Bottlno in 49-letna Maddalena Bianchi, stanujoči v Vesime pri Astiju. Bot-tino je vozila avto «volkswagen», ko je nanedoma na nekem ovinku zaradi mokre ceste zavozila na levo stran cestišča in čelno trčila v tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri silovitem trčenju sta bili ženski na mestu mrtvi, medtem ko šofer tovornjaka m utrpel nobene poškodbe. NADALJEVANJE PREISKAVE O NESREČI V VAJONTU Preiskovalni sodnik prijavil sodišču še tri obtožence Doslej je bilo prijavljenih sodišču za nenamerno povzročitev hude nesreče, množičnega umora in množičnih telesnih poškodb enajst oseb BELLUNO, 13. — Preiskava o strašni nesreči v Vajontu, kjer se je podrl jez velikega gorskega u-metnega jezera In povzročil v Lon-garonu veliko število žrtev, je še vedno v teku. Na zahtevo državnega pravdnlka iz Belluna je sodnik dr. Mario Fabris, ki vodi preiskavo o odgovornosti za to nesrečo, poslal pozivni list še trem obtožencem v zvezi s to nesrečo, 1n sicer: inženirju . Robertu. Marinu, generalnemu ravnatelju ENEL v Benetkah in prejšnjemu ravnatelju SADE (družbi, ki je bila za časa nesreče lastnica omenjenih hi-droelektričnih naprav); profesorju Dinu Toniniju, svetniku za hidravliko pri družbi SADE in prof. Au-gustu Ghettlju, ki poučuje hidrau-liko na padovskl univerzi. Obtožnica jih dolži nenamerne povzročitve hude nesreče zaradi usada in poplave, množičnega umora in telesnih poškodb. iiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI KONGRES PSIHOSOMATIKE 500 kongresistov razpravlja o odnosih med psiho in teiesom RIM, 13. — Tu se je danes začel zdravstveno znanost. mednarodni teden psihosomatike, katerega se udeležuje 500 kongre-sistov iz 36 držav. Slovesna otvoritev del je bila v dvorani Protomo-teca na Kapitolu. Po pozdravu, ki ga je kongreslstom prinesel rimski občinski odbornik za zdravstvo Cabras, so prečitali pozdravno brzojavko predsednika republike. Nato je prvi govoril predsednik kongresa prof. Ferrucclo Antonelli, ki je najprej poudaril, da program «tedna» vsebuje več znanstvenih sestankov, na katerih bodo obravnavali predvsem temo o odnosih med psiho In telesom. Prof. Antonelli je dejal, da psihosomatika ne upošteva le disfunkcij, kot so histerija, nevrastenija ali tako Imenovane bolezni o telesni nevrozi, marveč tudi mnoge druge oblike bolezni človeškega organizma, ki se odražajo predvsem v nekaterih primerih čira, asme, kolitisa, revmatizma itd. Dejansko, je dejal prof. Antonelli, psihosomatika razteguje območje svojega delovanja na vso Poleg tega je Antonelli poudaril, da pomeni psihosomatika, tudi zdravljenje in psihoprofllakso, končno pa tudi raziskovanje. Prof. Antonelli je zaključil z ugotovitvijo, da je namen zdravnikov, ki se ukvarjajo s pslhosomatlko, da proučujejo vse pojave, ter da preprečijo, da se bolnik enostavno preda bolezni, ter da se mu pomaga, da s svojim zdravjem ponovno pridobi mirno in zadovoljno življenje. Kozliček s sedmimi nogami MANDURIA (Tarantoi, 13. — V staji kmeta Antonia Prjdenzana je koza skotila kozlička s sedmimi nogami. Hkrati pa je koza skotila še enega povsem normalnega kozlička. Izredni kozliček Ima ovojih sedem nog neredno razdeljenih vzdolž celotnega telesca. Poleg štirih na normalnem mestu sta dve zrašče-ni skupaj, ena, krajša od ostalih, pa je vraščena sredi trebuha. Skupno Je do sedaj obtoženih krivde za povzročitve nesreče v Vajontu 9. oktobra 1963 enajst oseb. Ostali obtoženci, katerih imena so bila že objavljena, so razni funkcionarji družbe SADE, višjega sveta za javna dela in civilnega tehničnega urada iz Belluna. Med preiskavo sta umrla dva obtoženca, tako da bo prihodnja razprava proti devetim obtožencem. sn se ji je vrtelo v glavi. «Morda bom vendarle postala zvezda, kakor Bella...» Nato se je spomnila minule noči in sponke. Ponovno jo je začela peči vest. Zagrešila je tatvino. Kaj bo, če ji dokažejo, da je ona ukradla sponko? V tem primeru bo propadla za vse čase. Namesto glavne vloge v gledališču bo morala v zapor, posmehovali se ji bodo vsi znanci in prijatelji ter jo prezirali. — Fay, kaj ti je? — jo je vprašala gospodinja. — Morda kaka žalostna novica? O, skoraj sem pozabila. Davi je prišla brzojavka zate. Najprej telefon, nato brzojavka! To je bilo preveč vznemirjenja za eno predpoldne. Od koga je le? Obotavljala se je nekaj minut, preden se je odločila, da raztrga ovitek brzojavke. Ko jo je prebrala, se ji je zavrtelo pred očmi. V njej je bilo z velikimi črkami napisano: «VRNI JO IN SMATRALA BOM, DA SE NI NIC ZGODILO. — DELLA.n To je torej pomenilo, da je Della vedela, kdo ji je ukradel sponko. Ni ji preostalo drugega, kakor da vrne sponko, kot je to Della v brzojavki zahtevala. Zbrala je ves svoj pogum, si ogrnila plašč in odhitela k Delli. Fay je imela občutek, da se bo od sramu pogreznila v zemljo. Telo ji ie gorelo v vročici in potne kaplje so ji stopile na čelo, ko je stopila v Dellino stanovanje. — Dobila sem tvojo brzojavko... Prinesla sem ti sponko .. — Hvala... — je mirno odgovorila Della. — Veš sponka mi je drag spomin. Dobila sem jo od svojega moža. — Silno mi je žal, Della... je zaihtela Fay. — Ne vem, zakaj sem to storila. — Ne joči, dobro te razumem. Tudi sama sem nekoč bila v podobnem položaju, ko ni dosti manjkalo, pa bi bila u-kradla dragoceno okrasno ogrlico v garderobi neke igralke. Fay se je poslovila od Delle, kakor da se ni nič zgodilo, a to ji je pomagalo, da se je pomirila. Pohitela je na sestanek s svojim managerjem in v naglici pozabila, da bi Dello poprej vprašala, kako je dognala, kdo je vzel sponko iz predalčka njene toaletne mizice. Nekaj pozneje je zazvonil telefon v Dellinem stanovanju. Javila se je neka igralka z imenom M ona: — Della, draga, kaj naj pomeni skrivnostna brzojavka, ki sem jo dobila od tebe? Kaj naj ti vrnem? — Prosim te, oprosti mi! Sobarica se je zmotila. Brzojavka ni bila namenjena tebi. lipam, da se zaradi tega ne boš jezila name. — Seveda ne. Toda v bodoče mi, prosim, prihrani taka presenečenja. Della je odložila slušalko in se glasno zasmejala. Saj bo več takih telefonskih pogovorov in ob vsakem bo morala porabiti enako opravičilo. To je bil domislek njenega moža, da pošlje enako brzojavko vsem dekletom, ki so bile tistega dne na sprejemu. Edino tako je bilo mogoče, da je prišla Della zopet do svoje sponke, ne da bi bilo za to potrebno klicati policijo. H. HARRIS — Dragi moj Mihec, neč ne bo! Vsi zmiram govorijo od mira j n kaku ga rinforcirajo — ma vojsk je pej zmiram več. Pej u Kongi, pej u Viet-nami, pej u Boliviji, pej na Sueškem prekopi in kej jest znam še ki. — Ja, zdej tudi na Sardiniji. — Na Sardiniji Ma tisto ni vojska. Tisto so razbojniki jn raubarji. — Na Sardiniji? Ma tisto ni vojska. Tisto so se streljajo jn so mrtvi jn ranjeni jn so raštre-lamenti. Glih taku, koker pr nas u cajti vojske. — Ma ja, ma ni prglihe. Zatu ke razbojnik je razbojnik jn ne vojak. — Jakec, ne stoj bet taku na lahko! Tudi nam so u cajti vojske rekli, de smo banditi. Vse je odvisno od tega, s katere perspektive gledaš na vso reč. Jn na Sardiniji je zdej ane strašanske policije jn si delajo eden druzmi tiste zasede jn pocajo. — Je vse res. Ma tisto spada pod kriminaliteto. Tam so ani, ke, al zastran mižerje, al zastran zaostalosti al primitivnosti ukradejo zdej tega, zdej unga jn pole rečejo: če nam daste tolko jn tolko meljonov, vam ga damo nazaj jn če ne, ga ne boste vidli več! Kej češ, tu niso ledje, ke se toučujejo za kašne ideale jn zatu ni moč reč, de je vojska. — Jakec, pej od kadaj taku vesoko šacaš vojsko? Kej morbet vojske niso tudi razbojništvo? Kej niso tudi u cajti vojske kradli ledi jn jeh držali zaprte jn jem še strili delat jn jem niso dali neč jest jn jeh matrali, de jeh je pomrlo ne znam kolko meljonov? — Ma ja, ma tisto je delala ana država, tisti nemški rajh jn je blo vse lepu organizirano. Jn temi se še zmiri reče vojska. Ma na Sardiniji. . . — Ja, ja, na Sardiniji niso taku organizirani. Gostje, ki so se zbrali pri coctailu v Dellinem stanovanju, so bili veseli in razigrani, kakor je to že navada na sprejemih za gledališki svet. Fay West se je smejala in kazala brezskrbnost, toda globoko v sebi se je počutila potrto in žalostno. Ni odmaknila Pogleda od Delle, ki je bila središče vesele družbe. Zavidala ji je in bilo ji je mučno, ker sta bili svoj čas intimni prijateljici. Della je imela vse, kar si je poželela, v gledališču je igrala samo glavne vloge, stanovala je v luksuznem stanovanju, kupovala diamante in dragocena krzna in se poročila * nadarjenim pisateljem Tonijem Lakejem... Fay je ostala tam, kjer sta nekoč skupno začeli. Njej so dodeljevali le epizodne vloge, stanovala je v bedni sobici in se vsakega dne odrekla enemu obroku hrane. Sprejem je Bella pripravila samo za svoje znance iz časov, ko je še z njimi delila isto usodo, ko je bila na začetku svojega vzpona. Kaj vse Della ima, česar jaz nimam? Kako dolgo še naj čakam na svojo priložnost — je razmišljala Fay. — Koliko mesecev tekanja za managerji in režiserji, izigravanje «lepotice» v cenenih oblekah in z lažnimi dragulji? Ni mogla več vzdržati. Iztrgala se je iz rok moškega, s katerim je plesala. — Oprostite, ni mi dobro, — je zamrmrala in se neopazno hrnaknila v Dellino spalnico, ki ja v času sprejema služila kot Barderoba za ženske. —- Izvolite, pravkar sem končala, — ji je rekla rdečelasa Plesalka, ki si je pred ogledalom popravljala šminko in si barvala ustnice. Fay je ostala sama v sobi. Sedla je na stol pred Dellino toaletno mizico in se zazrla v svoj obraz, ki jo je gledal iz ogledala. Videti je bila utrujena in bleda; to je bilo razumljivo, saj je živela samo ob kani in kuhanem sočivju. Njen pogled je kot po naključju padel na predalčke — eden od teh je bil odprt. Fay Ba je izvlekla in zagledala v njem krasno svetlikajočo se sponko. Z nervozno kretnjo je segla Po sponki in si jo stlačila v nedrje. Ko je stopila v salon, so se gostje pričeli poslavljati. Zato tudi ona ni imela razlo-Ba, da bi ostala. Srce ji je burno razbijalo in imela je občutek, da ji bo sponka vsak trenutek padla iz nedrja pred no-Be številnih gostov. Posebno ji je bilo neprijetno, ko se je postavljala od Delle. V tej noči je komaj malo zadremala. Sanjala je, kako detektivi Scotland Yarda prihajajo v njeno sobo Trkanje na vratih jo je zdramilo iz polsna. Bilo je ob deseti uri predpoldne. — Fay, telefon! jo je klica-ta gospodinja. Stekla je k telefonu in živčno dvignila slušalko. — Važna novica, Fay! se je lavil Lew Sigfeld, edini gleda-tiški manager, ki je verjel v njen talent. Pridi takoj k meni! Priboril sem ti krasno vlogo v neki glasbeni komediji, nekaj, česar si si že davno želela. To je tvoja velika priložnost. — Takoj pridem, Lem. «Moja velika priložnost, mo- Klili,, .......................................................................m................ Primer nesrečne deklice dokazuje kako škodljivo je uživanje LSD Narprej zatu, ke niso Nemci jn zatu nimajo taku organizatorskega talenta. Jn pole so tudi bol kulturni. Zatu, ke uani pridejo lepu na dom jn magari ti stavejo mitro pod nus, ma ti rečejo lepu: bejžte z nami! Jn kadar tisti gre, lepu skrbijo zanj mu ne strijo neč delat, mu dajejo za jest jn čakajo na meljone. Jn kadar jeh dobijo, ga pošlejo lepu domov. — Ben, tisto je res. Sm slišou, de so anbot ukradli anga gospuda, ke je biu bol u leteh jn je j emu slabo srce jn se je zdravu jn je jemu doma vse sort kapice. Jn kadar so prišli u kamro jn mu rekli: bejžte z nami! mu je pr šlo slabo jn je padu po tleh. Jn tisti razbojniki so mu spet pomagali na noge jn pole so mu tu-uka 7ikazali, nej vzame se sabo medicine, če mu bo slabo. Je res, de za zdravje skrbijo. — Ben videš! Jn pole, kadar kašnega ukradejo, ukradejo zmiram tašnega, ke jema kej. Anga bozga ne poberejo, zatu ke znajo, de nima neč jn de be bla ž nim sama zguba, ke be ga mogli ravnat jn pole ne be dobili neč. Uani ukradejo samo petične, take, ke se jem nekaj meljonov neč ne pozna. Tebe al mene prou gotovo ne bojo ukradli, zatu ke se jem ne splača. Mi be bli na Sardiniji brez skrbi. — Se zna. Ma vidi na. kaku se svet obrača! Anbot so razbojniki pršli jn so rekli: dnar al žiulenje! Jn so ti pobrali dnar jn zlatnino. Taku so napadali kašne korjere jn kašne bogate trgovce. Zdej pej ti lahko poberejo, tudi če hodeš brez suodov jn držiš dnar u banki. Zdej poba-sajo kar tebe al kašnega tvojga sina jn pole ti pošlejo reč: Kokolo, prnesi tolko jn tolko sou-dov! Jn ledje lepu prnesejo. — E ja, napredek. Vse se spreminja. Italia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia (1918-1943) V zadnji dobi se je med italijanskimi historiografi uveljavilo stremljenje, da se zgodovina osvobodi vseh obzirov in da pokaže zgodovinopisje preko vseh senti-mentalizmov in idealiziranja objektivno, resnično sliko zgodovinskih dogajanj, pa četudi je ta slika takšna, kakršne si je italijanski patriot ne bi želel. Med take resne zgodovinarje-znanstvenike vsekakor spada tudi Elio Apih, ki je s svojo knjigo ultalia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia (1918-1943)» predstavil italijanskemu bralcu obširno analizo (Apih sam daje svoji knjigi označbo cRicer-che storiche*) zgodovinskega obdobja 1918-1943, v katerem se je italijanska zgodovina tako usodno prepletla tudi v življenje našega naroda. Avtor se že v uvodni besedi opravičuje zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki pa jih pripisuje dejstvu, da ni Še vse arhivsko gradivo dosegljivo in je bila vsa občasna publicistika pristranska. Kljub tem objektivnim oviram želi avtor dati nepristranski delež k študiju preteklosti. Zfl 10. OBLETNICO, KO SE JE IZ VESOLJA OGLASIL SPUTNIK> Na kongresu v Beogradu se bosta srečala tudi Sedov in von Braun Jubilejnemu kongresu bo prisostvovalo okoli 1200 strokovnjakov iz 30 držav - Italijo bo zastopalo 18 izvedencev - Razstava dosedanjih dosežkov Prihodnji mesec bo minilo deset let od dne, ko je ves svet ostrmel: 4. oktobra 1957. leta se je namreč iz vesolja zaslišal značilni radijski signal «bip-bip-bip», ki je prihajal s sovjetskega satelita «Sput-nik I.». V teh desetih letih se je na področju astronavtike zgodilo tdliko velikega in novega, da bi samo kronologija posameznih po- ----- ...m-----i.:u -A---1--Jn £U_ skusov, velikanskih 'flspehov di neuspehov, pa tuai tragedij napolnila že zajetno knjigo. Ne bomo skušali našteti teh dogodkov, pač pa bomo navedli le to, da je v teh desetih letih človek poslal najprej žival, nato pa stopil v vesolje sam, kar je kot prvi opravil Gagarin, ki so mu nato sledili številni sovjetski in ameriški pogumni tovariši, da se je človek »drznil* na pot tudi v skupinah, da se je «drznila» v vesolje tudi ženska, da se je človek po vesolju «sprehajal» itd. itd. Medtem, v tej kratki zgodovini je astronavtika terjala tudi človeške žrtve: in to tako na ameriški kot na sovjetski strani. Toda ne bomo se ustavljali pri tem, pač pa bomo po agencijskih vesteh povzeli nekaj podatkov o jubilejnem mednarodnem zasedanju strokovnjakov, ki bo v Beogradu od 24. do 30. t.m. To jubilejno zasedanje, ki bo hkrati 18. kongres mednarodne astronavtske zveze, bo pod pokroviteljstvom predsednika Jugoslavije maršala Tita. Kakor poročajo razne domače in tuje agencije, se bo na tem zasedanju sestalo okoli 1200 najvidnejših strokovnjakov za celo vrsto znanstvenih področij iz kakih tridesetih držav. V sedmih dneh bodo v prostorih doma sindikatov v Beogradu najvidnejši matematiki, astronomi, fiziki, kemiki, strokovnjaki raketne tehnike, biologije, zdravstva, prava in tudi , NEW YORK, 13. — V zadnjih časih se zelo veliko govori o kvarnih posledicah dražila LSD, ki je Posebno v ZDA vedno bolj v rabi. Kvarnost tega dražila se je še Posebej izkazala v primeru petletne deklice, o kateri te dni go-vori malone ves zahodni tisk. Gre 2a primer petletne deklice, ki je Po pomoti zaužila kocko sladkorja. ki je bila napojena z »dozo* dražila LSD. O tej žalostni zadevi se ponovno govori zato, ker je bilo pred nedavnim objavljeno o tem primeru strokovno poročilo zdravnice Do-ris Milman v glasilu ameriškega travniškega združenja. Iz tega Poročila ameriške specialistke za atroške bolezni izhaja, da ima maja deklica zelo hude posledice. Predvsem v svojem umskem raz-voju. Najprej je deklica doživljala tlo hude psihične napade, ki so se nato spremenili v razne psihične motnje. Te se sicer pojavljajo vedno bolj redko, vendar Pa še niso povsem izginile. V zvezi s tem poročilom in reakcijo nanj je zdravnica Doris Milman imela tudi tiskovno konferenco, na kateri je povedala, da je pri prizadeti deklici kvocient jieligence pet dni po zaužitju kocke sladkorja, prepojene z mami-l°m, ali dražilom padel s prejšnjih 125 na 94. Šele pet mesecev Po nesreči se je kvocient inteligence ponovno vrnil na staro, pr- votno raven. Zgodba petletne deklice, ki je nehote »stopila na pot» uživalcev mamil, je vzbudila zelo ostre polemike, ki se še vedno nadaljujejo, predvsem zaradi vedno bolj razširjenega uživanja tega mamila. Nekateri skušajo uživanje tega mamila opravičiti češ da ne gre za mamilo pač pa za dražilo. Toda posledice, ki se opažajo na primer na uelu ameriške mladine, so pogosto zaskrbljujoče. Toda vrnimo se k deklici. Ameriška zdravnica Doris Milman je izjavila, da so pred incidentom prizadeto deklico vsi smatrali kot «normalno deklico s posebno razvito inteligenco*. Zaužitje dražila pa jo je spremenilo v »bitje z močnimi akutnimi psiho-patičnimi simptomi, bitje ki so ga pogosto prevzemali panika, globoka depresija in nenavadne nagle spremembe v umskih sposobnostih*. Zdravnica se je posebno ustavila pri naslednji posledici, deklica je pogosto izgubljala delno zavest o sebi. Pogosto se je namreč dogajalo, da je imela deklica občutek, da je »izgubila* del svojega telesa, konkretno svoje telo od pasu navzdol. V oporo teh svojih trditev je dr. Doris Milman pokazala tudi nekaj risb, ki jih je napravila mala pacientka med e-no teh svojih kriz. Na vseh risbah, ki jih je deklica napravila v takš- nem stanju, so deklice narisane le od pasu navzdol, kot bi spodnjega dela telesa sploh ne imela. Iz tega je logično, da deklica v tistih trenutkih ne zaznava svojih nog in vsega dela svojega telesa pod pasom. Incident, ki je privedel deklico na rob blaznosti, se je pripetil na zares čuden način. Nekega jutra aprila lani je mala deklica zgodaj vstala in po ameriškem načinu pripravljala zajtrk svojemu mlajšemu bratcu. Odprla je hladilnik, da bi iz njega vzela steklenico mleka. Tu pa je poleg steklenice opazila kocko sladkorja, ki je pritegnila njeno pozornost. Enostavno je kocko sladkorja vzela in jo vtaknila v usta. Četrt ure pozneje je začela kričati na ves glas, kot bi jo bilo obsedlo. S tem je zbudila vso družino. Kmalu so zvedeli za kai gre, da je bila namreč kocka sladkorja prepojena z dražilom LSD, ki ga je dekličin stric orejšnji večer kupil v Greenwieh uillageiu z namenom, da ga bo sam zaužil. Deklica je no zaužitju sladkorja takoj izgubi'a vsak stik z realnostjo. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer io zdraviio še sedaj. Dr. Doris MUrnan je tudi povedala. da so deklico pet mesecev po incidentu nodvrgli poskusu z elektrnencefalogramom, ki je odkril motnje v možganih. «čiste» astronavtike prikazali najprej dosedanje uspehe in dosežke v človekovem prodoru v vesolje, hkrati pa bodo tudi nakazali smernice za nadaljnje osvajanje izven-zemeljskega prostora. Verjetno bo tudi govora o bodočih programih, mislimo o bolj konkretnih načrtih, kot se je ddšlej dbgajalo v krogih, ki še ukvarjajo z astronavtiko, ki "iz povserh upravičenih razlogov neradi postavljajo roke, še manj pa določajo nesposredne termine. Delo kongresa se bo vršilo v obliki tehničnih in znanstvenih sekcij in simpozijev in to ločeno za posamezne panoge, hkrati pa tudi medsebojno povezano. Med drugim bodo na vrsti simpoziji za astrofiziko, seminarji za raketno dinamiko, za tako imenovano raketno pogonsko silo, seveda tudi za elektroniko, za umetne satelite, ki morejo še vršiti svojo nalogo okoli Zemlje, pa tudi za tiste, ki prodirajo že v tajnosti Lune. Prav tako se bodo podrobneje pomenili o svojih dosedanjih dognanjih strokovnjaki za vesoljsko medicino, ki je v dosedanjem razdobju, torej v samih desetih letih, napravila že velike korake, vendar pa ostaja nemočna pred številnimi zagonetkami, številnimi vprašanji. Kakor napovedujejo v Beogradu, se bodo posebni strokovnjaki lotili tudi vprašanja vesoljskega prava ali če hočemo «zakonodaje o vesolju*, ki so se je posamezni strokovnjaki lotili že na različnih ravneh, celo na mednarodnih zasedanjih, tudi v okviru Združenih narodov. Posebno poglavje predstavlja tudi sama zgodovina astronavtike in številnih dosedanjih dogodkov na tem področju. Sicer se zdi čudno, da bi na kakem tako pomembnem zasedanju spregovorili o zgodovini dobe, ki je stara komaj deset let, torej dobe, ki jo še komaj doživljamo, vendar kaže, da hočejo izvedenci v določenih okvirih dati točno zgodovinsko obeležje dosedanjim dogajanjem na tem področju. Rekli smo, da se bo tega jubilejnega kongresa udeležilo okoli 1200 strokovnjakov iz kakih tridesetih držav. Značilno pa je in hkrati tudi razumljivo, da se ga bo udeležilo nekaj najpomembnejših imen s tega področja. Med prijavljenimi velikimi imeni so najbolj slavna imena astronavtike, kot sta n,pr. sovjetska znanstvenika Sedov in Blagonravov. Iz Amerike pa prideta tudi sam VVherner von Braun in dr. Picke-ring, to se pravi dva največja iiiiiiiiiuHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinmininiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiMiiiiiiiiiiin Leonid Sedov ameriška strokovnjaka, ki ju bo spremljala cela vrsta drugih manj znanih, zato pa nic manj pomembnih ameriških strokovnjakov. Italijansko astronavtiko pa bo na tem zasedanju zastopalo kar 18 strokovnjakov. Za beograjsko zasedanje je značilno tudi to, da računajo s prihodom prof. Obertha. Prof. Oberth je nekaj let po vojni delal v ZDA, vendar se je nato «umaknil» v domovino, Nemčijo, ker pač ni soglašal z določenimi ameriškimi načrti. Prof. Oberth spada v tisto manjhno skupino «velikih vizionar jev*. ki sc, teoretično vsaj, načrtovali človekov polet v vesolje že takrat, ko se o tem nikomur niti sanjalo ni. Oberthovo ime namreč spada v vrsto imen, kot so Cjolkovski in Guddard. Beograjsko zasedanje bosta začela s skupnima uvodnima govoroma predstavnika dveh najpomembnejših držav na tem področju, to s- pravi Amerike in Sovjetske zvez j. Prof. Sedov in dr. Pickering bosta imela nekakšen skupni uvodni referat o dosedanjih sovjetskih in ameriških podvigih, uspehih in tudi spodrsljajih pri osvajanju vesolja. Po informacijah, ki sta jih dala predsednik in tajnik jugoslovanskega astronavtskega in raketnega združenja prof. dr. Tatomir Andjelič in inž. Vladimir Genčič, bodo na tem zasedanju sodelovali tudi jugoslovanski strokovnjaki, med katerimi dr. Jovan Petrič, inž. Borivoje Milenkovič, dr. Radoslav Andjus, dr. Rajko Tomovič in drugi. Iz istih virov smo zvedeli, da je bila jugoslovanskemu astronavtskemu in raketnemu združenju — JARD — poverjena naloga, organizirati to veliko mednarodno zasedanje. Slovitemu strokovnjaku za mednarodno pravo prof. dr. Milanu Bartošu, bivšemu jugoslovanskemu predstavniku v Združenih narodih, pa je bila poverjena naloga, da bo predsedoval mednarodnemu simpoziju o vesoljskem pravu. Vzporedno s tem zasedanjem bo v Beogradu tudi razstava z naslovom «Kozmos miru*, ki bo po- VVernher von Braun svečena desetletnim dosežkom a-stronavtike. Čeprav smo rekli, da ne bomo navajali podrobnejših podatkov o dosedanjih naporih, uspehih in neuspehih, bomo vendarle povedali, da je kozmično raziskovanje, to se pravi vse, kar je bilo na tem področju doslej storjenega, stalo okoli 50 milijard dolarjev. Na tej razstavi bodo prikazani mnogi dosedanji dosežki, hkrati pa tudi nekateri elementi, na katerih temeljijo bodoči načrti vse astronavtike. Kdor bo to edinstveno razstavo obiskal, bo imel priložnost videti originalne vesoljske ladje, avtomatične postaje za pristanek na Luni, umetne satelite najrazličnejših vrst in modele ter makete raketnih motorjev, elektronske naprave, s katerimi so opremljene vesoljske ladje in u-metni sateliti in še celo vrsto najrazličnejših izredno zanimivih predmetov s področja te tako mlade, vendar pa tako naglo se razvijajoče panoge človekovega udejstvovanja. Avtorju moramo priznati, da se je trudil, da bi zares podal objektivno sliko. Če mu to ni povsem uspelo, je treba iskati vzroke ne le v njem samem (četudi v njegovi podzavesti), temveč v mnogih zunanjih dejavnikih. Predvsem je pisatelj zajel na dobrih 450 straneh teksta zelo obširno dobo, ki sega s 34 stranmi prvega poglavja («La fine del dominio Absburgico») celo v čas pred 1918. V ta, za razgibano dobo med obema vojnama in tja v leto 1943, preozek obseg, je avtor nanizal ogromno količino dogodkov, podatkov, sodb in izjav sodobnikov in ostalo mu je bore malo prostora za zaključke, ki se v glavnem naslutijo, včasih tudi njihova zgrešenost (o čemer bom kasneje spregovoril nekaj besed). Ker je snov zajeta v svojem polnem obsegu, ki vključuje politična, socialna, vojaška, gospodarska in kulturna dogajanja, je bralcu otežko čen sintetičen pregled razvoja n.pr. gospodarskih razmer skozi vsa razdobja. Knjiga je napisana krono loško in obravnava v določenem poglavju omejeno razdobje iz vseh zornih kotov. To daje v največ primerih precej zaokroženo sliko do-tične dobe. Knjiga je razdeljena v tri dele. Prvi del («Da Francesco Giuseppe a Benito Mussolini*) obsega na nekaj manj kot 225 straneh šest poglavij; drugi del knjige («Nello stato totalitario») opisuje v štirih poglavjih azgode in nezgode» fašističnega režima na približno 150 straneh; medtem ko ima tretji del («La vittoria deli'antifascismo*) tremi poglavji komaj kakih 80 strani. Ta razlika ni nastala le zaradi različnega trajanja dobe, ki jo obravnava posamezni del. Očitno je, da je imel avtor na razpolago najbogatejše vire prav za prvi del svoje knjige. Mnogo težje je proučevanje zgodovine fašistične dobe, zlasti zaradi popolnega zatrtja opozicijskega tiska. Avtorjeva uporaba italijanskega arhivskega gradiva, ki ga hranijo v Jugoslaviji, kaže, da bodo italijanski arhivi (ko bodo dostopni) — ob skromnosti drugih virov — imeli za to dobo večjo veljavo kot ob historiografi ji za druge dobe. Saj je bilo v tej dobi zatrto vsako javno mnenje, ki ni bilo fašistično in arhivi antifašističnih sil (vštev-ši tudi slovenske arhive) so zelo skromni. Ob pomanjkanju antifašističnih arhivov, dobivajo tudi memoarski spisi za zgodovinarje še izredno veljavo. Posebnost Apihove knjige je, da je zelo bogato dokumentirana z navajanjem virov, četudi ne vseh. kakor pravi v uvodu sam avtor. Zdi se, da je vendarle neko neravnovesje med uporabljanjem italijanskih in slovenskih virov. Res da italijanskim raziskovalcem povzroča nepoznavanje slovenskega jezika določene težave, vendar je za resnega zgodovinskega znanstvenika neizbežno, da z večjo prizadevnostjo premaga te težave. Toliko bolj, ko avtor sam na nekaj mestih pri citiranju italijanskih virov, dvomi v njihovo neoporečnost. Še več! Apih pravi na straneh 287-258, da je tkrajevtia historiografiia odklonila dialektično metodo že tedaj, ko je odklonila Vivantejevo zgodovino iredentizma, ki je kot prva bila napisana dialektično. Tako si je domača historiografija zaprla pot k estoricizmu», zanikajoč smisel vsemu tistemu, česar ni mogla karakterizirati kot italijansko nacionalno.* Attilio Tamaro je v polemiki z zgodovinarjem Bernardom Benussijem trdil, da je pogostokrat mit važnejši od zgodo- vinske resnice. Apih si je bil torej popolnoma tux jasnem o veljavi virov, na katere se je naslanjal. Prav zato bi bilo potrebno upoštevati v primerjavi s trditvami italijanskih avtorjev v večji meri tudi slovenske vire. Brez škode bi n.pr. lahko odpadlo, četudi citirano pod črto, zgoraj omenjenega A. Tamara pisanje o «Non meglio indivi-duata Narodne Pipcarj Zveza o So-cieta nazioncle degli uomini col coltello, cui si dovrebbe Vuccisione del cuoco avvenuta in piazza del-VUnita». To tembolj, ker citira Apih Schiffrerjeve zaključke o u-moru mladega kuharja, ki je bil zaklan na Trgu Unita pred požigom Narodnega doma. Če bi pa avtor še iz slovenskih virov poiskal pojasnila o mon meglio individuati» pipčarjih, bi ugotovil, da so bili to romantični rodoljubi, ki so na šegav način zbirali sredstva za družbo sv. Cirila in Metoda. Vsak epipčar» je nosil v žepu pipec. Če ga pri srečanju s tovarišem ni imel pri sebi, je plačal določen znesek v korist naše šolske družbe. V Ljubljani je prav za vogalom «Inštituta za zgodovino delavskega gibanja» trgovina t folklornimi predmeti «Dom», kjer bi avtor mogel dobiti tstrašni mo-rilnh pipec. Tedaj bi uvidel, da bi resnosti svoje študije koristil, če bi v tem primeru opustil citiranje Tamara ali ga odločno — odklonil. Prav tako se nam vidi preveč enostransko, da ne rečem naivno citiranje G. A. Chiurca, ki trdi (stran 188), da ob fašističnem pohodu na Rim tpersino Ton. Schek (pravilno Šček), deputato sloveno, si recava (a Gorizia) alla sede del Comando di legi,me, a testimonia-re la simpatia slo vena per il mo-vimento fascista». Ščekovim sodobnikom, ki smo preživljali fašistična nasilja nad Slovenci že davno pred pohodom na Rim, ni treba iskati posebnih virov, da bi v celot: ovrgli Chiur-covo podtikanje. Tako pisanje se nam zdi diskriminacija borbenega, kremenitega Ščekovega lika, ki ga imamo še vsi v spominu. Stališče, ki so ga zavzeli slovenski voditelji ob fašističnem pohodu na Rim, je jasno razvidno iz tedanje «Edinosti». Ta dnevnik je 31. oktobra 1922 poročal o slovenskem odposlanstvu pri generalu Sanni. Odposlanca pol. društva «E-dinost» dr. Vratovič in dr. Slanik sta «poudarjala, da je naše ljudstvo lojalno sprejelo aneksijo, se izreklo pripravljeno, pokoravati se zakonom in vestno izvrševati svoje državljanske dolžnosti v mirnem sožitju s svojimi sodržavljani. Isto stališče hoče naše ljudstvo ohraniti tudi ob sedanjevt gibanju, ki ga je pa zelo impresioniralo (podčrta! pisec). Poklanjajoč se gospodu generalu, sta odposlanca rekla, da bi rada iz njegovih ust slišala pomirjevalno zagotovilo, da se proti našemu narodu ne bo delalo krivice in nasilja* (podčrtal pisec). V uvodniku Edinosti z dne 7. novembra istega leta *Nova vlada in mi» pa beremo: «Ostaja nam le dosedanja pot: priznavanje naše državnopravne pripadnosti, strogo spoštovanje državnih zakonov, izpolnjevanje dolžnosti napram državi, obenem pa stroga, neizprosna borba v strnjeni in disciplinirani vrsti za svoje narodne in državljanske pravice brez ozira na to. kaki možje stojijo pri krmilu države!* (podčrtal pisec). Kje so tu izrazi simpatije za fašizem? Kako drugače bi mogel govoriti poslanec Šček v Go- rici? DRAGO PAHOR (Nadaljevanje sledi) m OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dosegli boste ugoden sporazum. Srečali boste osebo, ki vas bo očarala. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne razburjajte se zaradi neuspeha. Ne nosite v sebi strupa, ki vam kvari življenje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Predlog, ki vam ga bo nekdo postavil, sprejmite. Ne zavrnite ljubljeni osebi prošnje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes bo vaša dejavnost učinkovita. Družinski mir je odvisen od vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite previdni v svodih razgovorih s predstojniki. Vaše čustveno življenje naj bo načrtno. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Vedno ukrepajte z zaupanjem vase, Skušajte se poglobiti v družinske raz-mere. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspeh za vse, ki se ukvarjajo umetnostjo. Ni umestno biti v vsakem trenutku širokosrčni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Svoje pravice branite z vsemi sredstvi. Vaša čustva bodo izpostavljena preizkušnji. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V zvezi z nekaterimi finančnimi operacijami boste imeli težave. Poiščite si sorodno dušo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugodne novosti za vse, ki tvegajo. Tisti, ki vas ljubijo, žele iskrenejše ljubezni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bodite nestrpni, posebno ne do svojih sodelavcev. Utrdite svoj družinski mir. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka težavna zadeva se bo začela ugodneje razvijati. Otresite se nekega nadležnega tujca. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Sodobni motivi - 12.10 Znanost in tehnika - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Safred - 17.20 Glasba za transistornik Pravna posvetovalnica Zbor »Cesare Augusto Seghizzi* -18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Janaček: Capriccio za klavir -19.00 Otroci na počitnicah - 19.15 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 «Ko pride Don Gonzalo*, komedija 22.20 Ansambel Marcela Azzola - 22.30 Skladbe davnih dob - 22.45 Romantične melodije. Trst 12.05 Plošče 12.15 Tretja stran - 13.15 Veseli motivi - 13.35 Album za violino in klavir - 13.50 Masca-gnijeva opera «Le maschere* -14.35 Domači avtorji. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke -9.45 Poje Rafko Irgofič - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.00 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.15 Beležke 14.40 Stare melodije - 15.00 Glasba po željah 16.00 Operetna glasba - 16.45 Dve glasbeni šoli - 17.00 Turizem potni list miru - 17.30 Mali ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.07 Paganini, Berlin, Beethoven - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Pisan spored - 14.30 Ital. popevke - 16.00 Spo-red za mladino - 16.30 Nove ame- }"■ 50 riške plošče 17.20 Roman v na-18.00 daljevanjih - 18.05 Veliki variete - 19.30 Luna park - 20.20 Gala večer - 21.05 Ital. orkestri - 21.55 Sekstet Chigiano - 22.30 Sredozemske igre. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Simenon: »Preiskave sodnika Frogeta* - 10.40 Kvartet Cetn 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Turistična oddaja -14.00 Juke bos - 14.45 Nove plošče - 15.15 Sopranistka E. Schvvarz-kopf - 16.00 Neapeljske pesmi -16-38 S transistornikom na pesku - 19.50 Sredozemske igre - 20.10 Srecimje z italijanskimi humoristi - 21.00 Z mikrofonom v Tarantu -21.50 «Gran festa* v Ariccii*. ///. program 10.25 Lisztove skladbe - 20.45 Skladbe L. Janačka - 12.20 Brahms in Rahmaninov - 13.00 Antologija interpretov 14.30 Komorna glasba - 15.30 Beethovnova simfonija štev. 5 - 17.10 Improvizacije v glasbi - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Izredna lahka glasba -18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.00 B. umotvori velikih mojstrov - 18.00 Britten: »Peter Grimes*, opera v Lahka glasba 18.40 Ital. narodne treh dejanjih. pesmi - 19.00 in 20.30 Prenos RL -20.00 Orkester Bodner - 23.15 Al Caiola igra za vas. Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -9.05 Zabavna glasba - 9.55 Radij ska šola - 10.25 Baletni odlomki 10.45 S. Mihelčič: Trije medvedki - 11.15 Naši tenoristi - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Glasbeno srečanje - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Pri domačih skladateljih -13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slovenske skladbe - 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Melodije - 16.40 Zbor ruskih pesmi - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Turistična oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci; 21.10 Domače pesmi -22.00 Srečko Kosovel: Integrali -22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Skladatelj Bruno Bjelinski - 24.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizija 17.00 Sredozemske igre 18.15 Program za mladino - 19.45 šport ne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Teatro inchiesta: Sfida per Cuba - 22.20 La certosa di Padula - 22.45 Koncert komorne glasbe - 23.00 Dnevnik. II. kanal 19.30 Sredozemske igre • 21.00 Dnevnik - 21.15 Quando la natura scompare - 22.00 Sredozemske igre. Jug. televizija 10.40 in 15.50 TV v šoli - 12.00 Angleščina - 17.00 in 23.20 Mediteranske igre 18.05, 21.00 in 23.00 Poročila - 18.10 Umba Kumba in lončarjeva hči - 18.25 Pionirski TV studio - 18.55 Obzornik - 19.15 Po sledeh napredka - 19.35 Glasbena oddaja 20.00 Tožarjenja - 20.40 Slovenim prospekt - 21.30 Aktualni raz- e,"lu govori 22.10 Velesejemski TV bi- 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 ro - 22.20 Ko je meč krojil pravico. Vreme včeraj: najvišja temperatura 21, najnižja 12.7, ob 19. uri 19.5, vlaga 50 odst., zračni tlak 1013.2 stalen, veter 5 km severozahodnik, ne. bo 9 desetink pooblačeno, morje sko-ro mirno, temperatura morja 22.2 sto. Pinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 14. septembra Jelenko Sonce vzide ob 5.41 In zatone ob 18.20. Dolžina dneva 12.39. Luna vzide ob 18.58 In zatone ob 0.31. jutri, PETEK, 15. septembra Nlkodem DOGOVOR MED VČERAJŠNJIM SESTANKOM MA URADU JA DELO Sporna vprašanja pri «Lutky Shoe» kodo reševali i notranjo komisijo Ponoven sestanek na uradu za delo 6. oktobra za rešitev tistih vprašanj, ki bi jih ne mogli urediti pri razgovorih med ravnateljstvom in notranjo komisijo Včeraj je bil na uradu zn delo prvi sestanek med predstavniki treh sindikalnih organizacij in ravnateljstvom družbe «-Luc-ky Shoe», ki je trajal od 9.30 do 14. ure. Na sestanku so predstavniki družbe ponovno potrdili, da bodo preklicali odpuste, ki so jih sporočili vserr. uslužbencem podjetja. To pomeni, da so tudi preklicali svojo grožnjo o zapori obratov v starem pristanišču. Napovedani odpusti so povzročili v mestu globok vtis, saj bi zgubilo delo okrog 700 uslužbencev, ki so sedaj zaposleni v «Lu-cky Sho«. Po dolgi razpravi so sp pred-»tavniki delavcev in zastopniki ravnateljstva i;odjetja dogovorili, da bodo skušali vse sporne točke u-rediti v okviru podjetja, se pravi na sestankih med notranjo komisijo in ravnateljstvom. Zato so tudi sklenili, da bodo imeli 25., 27. in 29. t.m. štiri skupne sestanke, na katerih bodo razpravljali predvsem o razlikah pri kvalifikaciji uslužbencev. Poleg tega so se tud' dogovorili, da se bodo predstavniki treh sindikatov in zastopniki podjetja ponovno sestali 6. oktobra na uradu za delo. Na tem sestanku bodo razpravljali o vseh tistih vprašanjih, ki jih. morda ne bodo mogli rešiti med ravnateljstvom in notranjo komisijo, v primeru pa, da ne bo nobenega sv-ornega vprašanja več. bodo podpisali sporazum. Preklic odpustov in s tem tudi zapore obratov «Lucky Shoe» v starem pristanišču ie dokaz, da so tudi tokrat lastniki družbe poskusili picurečiti kakršne koli razgovore z delavskimi predstavniki v podjetju o izboljšanju delavskih razmer in plačilnih pogojev z izsiljevanjem, ki so se ga poslužili že večkrat, se pravi z grožnjo množičnih odpustov in zaporo o-brata. Rnrumljivo je torej, da je bil odločni nastop sindikalnih or-ganizaci ter deželnih in krajevnih oblast1, ki so na prošnjo sindikatov posredovale pri vodstvu družce, sedaj zelo učinkovit. To na tudi pomeni, da je prišel čas, da se bodo tudi v tem podjetju normalizirale razmere uslužbencev in da lastniki ne bodo mogli več izigravati zakonskih določb in pravil o delovnih odnosih. Vprašanje svetovalca dr. Cuffara {lede mladinskega festivala Vodja komunistične svetovalske skupine v Občinskem svetu dr. Cuffaro je poslal tržaškemu županu pismeno vprašanje glede odložitve mladinskega festivala. Svetovalec dr. Cuffaro predvsem poudarja, da je ta odložitev povzročila grenke komentarje glede resnosti, s katero so se lotih te pobude, ki bi mo- rala vzbuditi mednarodno zanimanje za naše mesto, tako pa spravlja v dvom njegov ugled. Svetovalec nato pravi, da javno mnenje ostro kritizira način, s katerim so odgovorni krogi hoteli iskati opravičila za odložitev festivala, medtem ko so prej z raznimi sporočili v tisku hvalili potek priprav; v resnici pa je za temi poročili o poteku priprav bila praznina. Sedanja opravičila se zdijo prebivalstvu otroška in smešna, saj Je smešno izvedeti nekaj dni pred začetkom napovedane prireditve, da to sovpada z dobo popravnih izpitov v šolah. Pri tem dr. Cuffaro pripominja, da niso zadnje čase nastale nobene spremembe v šolskem koledarju, zaradi česar bi lahko do tega «odkritja» prireditelji prišli že mnogo prej in se ne bi na ta na- nik, Črt Marinšek in Franc Rogelj. Delegacijo socialistične mladine Furlanije - Julijske krajine pa je vodil podtajnik Edoardo D’Amore, sestavljali pa so jo Neda Lachi, Igor Kosmina, Paolo Sturari, Diego Ha-glich in Samo Sancin. Zaključena stavka v čistilnici Aquila Včeraj se je zaključila dvodnevna protestna stavka v čistilnici petroleja Aquila. Stavkalo je 95 odst. delavcev. Delavci so stavkali proti brezbrižnemu stališču rav OTVORITEV V SOBOTO OB 18.30 Veliko zanimanje za razstavo o Krasu Tako v mestu kot na deželi je vzbudila veliko zanimanje vest, da bo v soboto ob 18.30 v občinski galeriji v palači Costanzi odprta razstava »Tržaški Kras#. Ta pomembna kulturna prireditev prihaja v najbolj primernem času, ko mnogi čutijo potrebo po koordinaciji in koncentraciji naporov vseh tistih, katerim so pri srcu problemi zaščite naravnih in človeških zakladov našega Krasa. Razstava, ki jo arganizirata pod predsedstvom župana inž. Marcella Spaccinija muzej Revoltella in univerzitetni center za umetnostne študije na tržaški univerzi, namreč prikazuje v očarljivi obliki bolj ali a n j znane podobe tržaškega Krasa. Glavni del razstave sestavlja 50 črno belil, fotografij, ki jih je napravil prof. Tullio Stravisi. V katalogu, ki ga je izdala Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova pa so podrobne razprave, ki so jih prispevali prof. Silvio Colli o kli-matologiji, prof. Carlo D’Ambrosi o geologiji, prof. VValter Maucci o speleologiji, prof. Livio Poldini o vegetaciji, prof. Renato Mezzena o flori, prof. Benedetto Lonza o gra- mnugo prej in se ne oi na ta na- i jj3Razgovorov*'z'' Riotranio^komisiki Ilorl’ Prot- »eneaetto Lonza o gra- Cuffaro^da m'*'zaPd!v! za 0 dolo^itvi urnikov Bavcev* kfde- diščih dr._ Maria Paola Magnini o Cuffaro, da^se je vsa zadeva za- Iain v lTmpnah „ kmečki hiši, Giorgio Berm in dr. Maria Paola Pagnini o fiziognomiji DANES ZAČETEK PREDVAJANJ V SESLJANU čela slabo. Sestavili so organizacijski odbor In pri tem pozabili celo na obstoj mladinske konzulte, nalašč niso o tem sploh razpravljali v občinskem svetu, koordinacija z Rimom pa je bila skrajno šibka. Spričo vsega tega dr. Cuffaro sprašuje župana, če bo pozval orga. nlzacijskl odbor festivala, naj povleče zaključke o neuspehu svojega dela in poda ostavko, če bo zadevo spravil pred občinski svet, ki naj bi temeljito razpravljal o vseh plateh in v ta namen izvolil svetovalsko komisijo, in končno, če bo člmprej sklical mladinsko konzul-to ter jo podrobno seznanil o tej pobudi. Delegacija socialistične mladine na razgovorih z delegati ZMS v Bohinju V dneh 8., 9. in 10. t.m. sta se v Bohinju sestali delegaciji Zveze mladine Slovenije in Mladinske socialistične federacije Furlanije - Julijske krajine, ki sta v treh dneh sestankov in srečanj razpravljali o aktivizaciji mladine v okviru društev in političnih organizacij. Med razpravo so prišle najbolj do izraza vprašanja o socialnem, političnem in ekonomsKem delovanju mladine v obeh deželah. Na sestankih so se lotili temeljite razprave teh vprašanj, kar dokazuje njihovo važnost ter prizadevnost obeh organi začij, da jih skupino proučujeta ih rešujeta. Med sestankom sta obe delegaciji potrdili trdno voljo, da se ohrani mir v svetu, ki ga ogroža imperializem, ter zavest, da je treba vložiti vse sile za napredek socializma. Nadalje sta obe delegaciji poudarili važnost podobnih medsebojnih srečanj. Delegaciji ZMS so sestavljali Igor Jančar, član predsedstva ZMS, Mitja Gorjup, Peter Bekeš, oba člana izvršnega odbora, Ivan Nanut, Silvano Sau, Teodor Košir, Tone Pač- Danes zvečer, s pričetkom ob 21. uri, bodo začeli predvajati krat-kometražne filme, ki so prispeli na drugi mednarodni filmski natečaj za trofejo «Dama Biancau, ki ga prirejata Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Sesljava ter tržaški kinoameterski klub Fedic. Ker je dvorana Avtonomne turistične ustanove zasedena zaradi podaljšanja razstave sodobnih italijanskih bronastih kipcev, bodo filme predvajali v dvorani restavracije «Kon-Tiki» v Sesljanu. Predvajanja se bodo nadaljevala še jutri in pojutrišnjim, v nedeljo 17. t.m. pa bo podelitev nagrad. Letos je bilo na razpis poslanih 54 italijanskih in tujih filmov, med katerimi je tudi nekaj jugoslovanskih in avstrijskih. Izbirna komisija, ki je pregledala poslana dela in določila najboljša, ki se bodo potegovala za Mascherinijev kip «Dama Biancan, je izjavila, da je bilo selekcijsko delo precej težko zaradi visoke umetniške In tehnične kvalitete poslanih del. Mnogi filmi so bili že nagrajeni na podobnih prireditvah. Zato se obeta občinstvu, ki bo sledilo predvajanjem, resničen užitek. Tržaške kinoamaterje bodo zasto- 50 SLOVENSKIH MATURANTOV ZNOVA PRED PREIZKUŠNJO Danes se začnejo popravni izpiti za veliko maturo na srednjih šolah Popravne izpile na srednjih šolah je te dni uspešno opravilo 67 dijakov, 11 pa jih je bilo odklonjenih Mednarodni filmski natečaj za trofejo «Dama Bianca» Ker je dvorana letoviščarske ustanove ie zasedena, bodo filme predvajali v restavraciji «Kon-T5ki» v Sesljanu . Nagrajevanje v nedeljo, 17. t. m. pali filmi, ki so jih poslali Dal Masso, Marpino, Padovan, Togno- lajo v izmenah, o letnih počitnicah, praznikih med tednom, upokojitvah itd. V prihodnjih dneh se bodo sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij jjetrolejskih delavcev in bodo proučili nastali pole1-'" določili nostopek nadaljnje položaj ter jnje akcije. kraških vasi, omenjeni univerzitetni center pa o prihodnosti Krasa. Razen tega bodo v drugi manjši dvorani stalno predvajali sto barv nih diapozitivov s pojasnili v posebnem katalogu. S pismeno nalogo iz italijanščine se začnejo danes zrelostni izpiti v jesenskem roku na slovenskih višjih srednjih šolah. Kakor smo že poročali, ima popravne izpite za dosego velike mature skupno 50 kandidatov s Tržaškega in Goriškega. Medtem se nadaljuje vpisovanje dijakov v srednje in višje srednje šole, ki bo trajalo do 25. septembra. Te dni so se končali popravni izpiti na srednjih šolah, to je za '«malo» maturo, ali zaključek učenja na srednji šoli. Zaključile izpite na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem je v poletnem roku uspešno opravilo skupno 99 dijakov, 15 jih je padlo, 3 pa se niso javili. Popravne izpite je te dni uspešno opravilo skupno 67 dijakov, 11 jih je padlo, 2 pa se nista javila. Uspešno je letos zaključilo pouk na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem skupno 166 dijakov, 26 jih je padlo, 5 pa se jih ni javilo. Zdaj je torej na Tržaškem skupno 166 dečkov in de- MimiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimimiMiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiniiiimiiniiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiia PO POLETNEM ODMORU DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Ponovno morajo razpravljati o osnutku zakona glede tunkcij dežele za javna dela in urbanistiko Prvotni zakonski osnutek je rimska vlada zavrnila - Na dnevnem redu tudi osnutek zakona gleda sestave novega zemljevida naše dežele Po poletnem odmoru bo danes dopoldne prva seja deželnega sveta. Po vprašanjih in resolucijah svetovalcev bo deželni svet začel ponovno razpravljati o zakonskem osnutku, ki ga je sicer že odobril 18. julija, vlada pa ga je vrnila za nekatere popravke. Omenjeni zakonski osnutek se tiče upravnih funkcij dežele glede javnih del, urbanistike In gradnje ljudskih stanovanj ter ustanovitve tehničnih deželnih organov. Razen tega pa se bo začela razprava tudi o zakonskem osnutku glede ureditve tehničnega zemljevida naše dežele. Glede prvega zakonskega osnutka Je treba pripomniti, da posebni statut dežele Furlanije-Julljske krajine določa deželi zakonodajno pristojnost glede upravnih funkcij za Javna dela. urbanistiko ln gradnjo ljudskih stanovanj. Osrednja vlada, kakor smo že omenili, je vrnila zakonski osnutek z nekaterimi ugovori, ki jih je pristojna deželna komisija načelno sprejela in v tem smislu tudi popravila besedilo osnutka zakona. Drugi zakonski osnutek se nanaša na sestavitev tehničnega zemljevida naše dežele Spričo sedanjih razmer in potreb namreč ne zadostujejo katastrske mape, ki služijo večinoma le za določanje davkov ln zato vsebujejo le planimetrični opis zemljišč, nimajo pa geometričnih in fizikalnih oznak, ki vplivajo na določitev značaja posesti. Zemljevidi vojaškega geografskega instituta. ki sicer vsebujejo geometrijske in fizikalne značilnosti zemljišč, pa ne zadostujejo za sedanje potrebe spričo naglega urbanističnega, industrijskega, socialnega in tehničnega napredka, ki zahteva bolj podrobne in natančne mape * večjim merilom. Najbolj primerni so zemljevidi z merilom 1:10.000. Dežela namerava sestaviti tak zemljevid, za kar se predvidevajo stroški v višini 100 milijonov lir v letošnjem finančnem letu, 400 milijonov lir pa v naslednjih dveh finančnih letih. osnutku udeležili tudi svetovalci Bianchtni, Bosohi, Cogo, Del Gob-bo, Jarc, Morpurgo, Moschionl, Miz-zau ln Virgolini. Včeraj se Je sestala tudi komisija za javna dela, ki Je razpravljala o zakonskem osnutku glede gradnje ljudskih stanovanj. Danes popoldne bo pod predsedstvom dr. Berzantdja na sedežu deželne uprave na Trgu Oberdan seja deželnega odbora. Delovanje deželnih organov Včeraj Je deželna komisija za kmetijstvo z večino glasov odobrua osnutek zakona glede razvoja žlahtnih kultur. Glasovanja so se vzdržali komunisti ln liberalci. Razen deželnega odbornika za kmetijstvo Comelliia, poročevalca De B;a-sija in predsednika komisije Ange-lija so se diskusije o zakonskem Prevrnila sta se z ukradenim avtom Dva mlada nepridiprava sta sinoči v Drev. XX. septembra ukradla avtomobil, dve uri kasneje pa na Rotondl del Boschetto zavozila s ceste in se prevrnila. Pri nesreči se je ranil 17-letni Valter S., medtem ko se je njegov prijatelj sam izvlekel iz prevrnjenega vozila in Sinoči nekaj minut pred 23. uro so bolničarji RK hiteli na Rotondo del Boschetto, odkoder jih je nekdo poklical, ko se je pripetila nesreča. Bolničarji so ranjenega Valterja odpeljali v bolnišnico, kjer so ga meček. ItlllltIMItlllllllltimilMIIHHIHHtllMIIltllllllHIIIIIIHHimMflillJIllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimiimilllllllllllllllllt PO VLOMU 19. AVGUSTA PONOČI Karabinjerji prijeli krivce tatvine na občini v Nabrežini Gre za 18-letnega Gianfranca Zargoneja iz Nabrežine, ki je dejanski izvršitelj podviga, in za tri njegove pajdaše pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi udarcev in ran po glavi, lažjih ran po udih ln pijanosti. Valter se bo moral zdraviti dva tedna, o njegovem pajdašu pa ni bilo nobenega sledu. Medtem so na kraj nesreče prišli tudi agenti cestne policije. Ugotovili so, da sta Valter ln njegov pajdaš malo prej v Drev. XX. septembra ukradla fiat 600 TS 33605, ki je last neke gospe. Pantiča sta sc nato odpeljala proti Lovcu, kjer sta pri kozarcu močne pijače proslavila uspel tatinski podvig, nato pa se pijana vračala v mesto. Z blazno naglico Je Valter privozil navzdol z Lovca po cesti, ki je polna ovinkov ter malo pred Rotondo del Boschetto izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, zavozil s ceste in se prevrnil. Policisti so uvedli preiskavo, da bi izsledili tudi Valterjevega prijatelja. Mladeniča pa bodo po zaključeni preiskavi prijavili sodišču zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, tatvine, pijanosti, povzročitve škode in verjetno še kaj za na- Karabinjerji s postaje v Nabrežini so včeraj zaključili preiskavo v zvezi s tatvino, ki so jo neznanci 19. avgusta ponoči izvršili v u-radnih prostorih nabrežinske občine ter aretirali 18-letnega Gianfranca Zargoneja iz Nabrežine, dejanskega storilca tatinskega podviga. Poleg Zargoneja so karabinjerji prijavili sodišču tudi 20-letnega delavca Claudia Sponzo iz Milj ter še dva šestnajstletna Nabrežinca. Zadnje tri so pustili na začasni svobodi. Vlomilci so 19. avgusta ponoči s silo odprli vhodna vrata občinske hiše v Nabrežini in prišli v uradne prostore v prvem nadstropju, kjer so s pomočjo pil In nožev s silo odprli predal pisalne mize ter pokradli več kuvert, v katerih so občinski uslužbenci hranili izgubljene predmete na razpolago pozabljivim in malomarnim lastnikom. Tatovi so odnesli skupno 50.290 Ur v gotovini in več zlatih predmetov v skupni teži skoraj enega kilograma. O tatvini so občinski uslužbenci obvestili karabinjerje, ki so nemudoma uvedli preiskavo. Prijeli so tatiče enega za drugim in jih po zaključenih zasliševanjih prijaviU sodišču. Žargone in Sponza se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi tatvine in obrekovanja, ostala dva mladoletnika pa zaradi tatvine in obrekovanju. klic, ki so zaključili obvezni pouk, pred prvo, zelo važno odločitvijo v svojem življenju. Nekateri so se že vpisali v višjo srednjo šolo in bodo nadaljevali šolanje, da dosežejo diplomo o maturi, drugi se bodo vpi-saU v teh dneh, saj traja vpisova-je do 25. septembra: mnogi pa nimajo izbire in starši so zaskrbljeni, ker kljub obljubam in zagotovilom, v novem šolskem letu 1967-1968 ne bo začel delovati slovenski strokovni zavod niti v Trstu niti v Gorici. Grenka je ta ugotovitev, ker gre predvsem za bolj revne sloje, za mladino, ki se mora zdaj strokovno usposobiti za svoj poklic, ker nima možnosti, ali pa volje in sposobnosti, da bi nadaljevala po dolgi in naporni poti študijev na višjih srednjih šolah in na univerzi. O tem tako važnem problemu smo v nedeljo objavili v našem listu obširen in izčrpen uvodni članek. Zadeva je zelo resna in ne smemo dopustiti, da bi postala kronična. Ustanove in organizacije, stranke, občinske uprave, prosvetna društva, prizadeti starši in mladina naj dvignejo svoj glas. Zahteva po ustanovitvi strokovnih zavodov s slovenskim učnim jezikom je pravična in utemeljena. Kot vsako leto, je ministrstvo za šolstvo objavilo šolski koledar za leto 1967-1968. Pouk se bo začel po vsej državi 2. oktobra, šolsko leto pa se bo zaključilo 28. junija. Šolski skrbniki lahko odredijo, da se za 1-. 3. in 4. razred osnovne šole zaključi pouk 22. junija. V 2. in 5. razredih se bo pouk zaključil 15. junija, na srednjih šolah pa 12. junija. Šolsko leto je razdeljeno na tri trimesečja, in sicer od 2. oktobra do 23. decembra, od 3. januarja do 20. marca in od 21. marca do konca. Do 12. junija morajo biti objavljeni izidi na vseh srednjih šolah. Zaključni izpiti na srednjih šolah se bodo začeli 14. junija, zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa 2. julija (na šolah s slovenskim učnim jezikom se začnejo en dan prej). Med šolskim letom ni pouka ob nedeljah, 4. oktobra, 1. novembra, 2. novembra, 4. novembra, 8. decembra, od 25. decembra do 2. januarja (božične počitnice), 6. januarja, 19. marca, od 11. do 15. aprila (velikonočne počitnice), 25. aprila, 1. maja, 23. maja, 13. junija ter na praznik patrona občine. Ob priliki volitev, ki bodo prihodnje leto, ne bo pouka dva dni, ker so na šolah sedeži volilnih sekcij. Objavljamo izide zaključnih izpitov v jesenskem roku na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem. SREDNJA ŠOLA PRI SV. JAKOBU Uspešno so opravili izpite: Ivo Derganc, Viljem Godnič, Klara Andlovič, Gracijela Belli, Tanja Bolčina, Mira Bole, Marija Gracija Fabjan, Jadrana Gabrovec, Ivanka Sancin, Darij Žerjal, Lavra Ko-nič, Aleksander Hrast. Dva dijaka sta padla. SV. IVAN Edvard Ferluga, Igor Grilanc, Danilo Hrovatin, Lavra Bersan, Nadja Bidovec, Sonja Križmačič, Stanislav Sossi, Boris žužek, Marta Canciani, Ana Marija Gec, Edvina Sancin. Marija Mikuž, Marija Rupnik, Ana Marija Semerlj. Štirje dijaki so padli. KATINARA Lucijan Vever, Lavra Gombač, Čincija Koren, Eleonora Turco. ROJAN Nadja Berdon, Adrijana Coretti, Sonja Doljak, Peter Franza, Elizabeta Rutar, Igor Segulin, Peter Svagelj, Boris Trobec. Padel je 1 dijak. NABREŽINA Karel Gabrovec, Boris Rebula, Irena Godnič, Magda Kralj, Danila Zega, Silvano Grassi, Slavica Štolfa, Neva Zidarič, Boris Košuta, Boris Tretjak, Ivanka Sedmak. li, Grava, Saxida, Dorfles, Zabotto, Paschi in Poggi. Nekateri izmed teh avtorjev so se ie uveljavili na kratkometrainem filmskem področju, toda na žalost ne bodo letos prisotni naš dobro znani Aljoša Žerjal ter obetajoči Sergej Cesar. Odsoten bo tudi lanski zmagovalec Paolo Venier, ki je zasluženo odnesel «Damo Bancos s filmom «0-bisk», v katerem je prikazal slepca na obisku cvetlične razstave v Mi-ramarskem parku, človeka, ki čeprav ne vidi lepot in barv. ki ga obkrožajo, jih notranje doživlja, globlje kot navadni bežni obiskovalci. Izmed 54 del, ki so bila poslana letos na natečaj, jih spada 39 v kategorijo 8 mm, 15 pa v 16 mm; dokumentarcev je 22 in najboljši bo nagrajen z nagrado, ki jo je dal na razpolago vladni generalni komisar. 30 filmov se bo potegovalo v kategoriji igranih filmov za nagrado dežele Furlanije - Julijska krajina. V kategorijo Kras je bil vpisan samo en film in če bo na zadovoljivi tehnični in umetniški višini bo prejel pokal devinsko-na-brežinske občine, ki lani ni bil podeljen. Prav tako je prišel v kategoriji lepot devinsko-nabrežinske o-bale samo en film, ki se bo potegoval za nagrado Avtonomne turistične ustanove. Cmo-belih filmov je 23 in barvnih 31, med katerimi eden celo v tehniki «cinemascope». Žirija, Kateri predseduje kipar Marcello Mascherini bo podelila trofejo «Dama Biancan najboljšemu filmu v absolutnem smislu. Poleg že omenjenih nagrad bo imela na razpolago še druge, ki so jih prispevale razna podjetja in ustanove. I. M. ZAKLJUČNI DNEVI VPISOVANJA V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU Po oglasih v mesecu avgustu t.l. je predvideno vpisovanje v imenovani zavod v Ul. Ginna-stica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobus štev. 25, 26) še ves mesec september. Ker pa je ostalo le še nekaj razpoložljivih mest za notranje gojence, prosimo, da se starši čimprej odločijo vpisati svoje otroke v Dijaški dom, da ne bo zaradi popolne zasedbe prepozno. Zunanje gojence, to je take, ki po popoldanskih učnih urah odhajajo domov, vpisujemo do 1. oktobra od 9. do 13. ure. Starši, ne ozirajte se na zlohotno pisanje »Katoliškega glasa# ali drugih podobnih časopisov in revij! Dijaški dom skrbi za to, da bodo vavi otroci razumeli dolžnosti, ki jih imajo do vas, do šole in do družbe, in vzgaja otroke za poštene in delavne člane človeške družbe. RAVNATELJSTVO Tržaški stand na velesejmu v Brnu OPČINE Žarko Fučka, Robert Stranščak, Darija Gregori, Majda Škabar, Renato Miliani, VValter Stopar. Padli so 3, 2 se nista javila. PROSEK Vladimir Budin, Ljubomir Milič, Klavdij Starc, Silvana Budin, Nadja Čuk, Palmira Puntar. DOLINA Edi Zobec, Elide Poropat, Aleksandra Zeriaii, VValter Ota, Nadja Deponte, Klavdija Savron. Eden je padel. Razpis natečaja Ministrstvo za delo razpisuje natečaj za 160 mest podtajnika v seznamu kariere samostojnega uradnika osebja Urada za delo in za največjo zaposlitev. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane višje srednje šole. Starost: 18—32 let. Rok za predložitev prošenj zapade 23.9.1967. (Uradni list št. 211 z , «, dne 23.8. 67). I mesta. ..""‘■"•"■•'■"""""i.iiiiiiiiiiiiiiiiii........................ V SOBOTO, 23. IN V NEDELJO, 24. SEPTEMBRA Tržaški odbor za enotno propagando se je letos prvič udeležil 9. mednarodnega velesejma v Brnu, ki se je specializiral na področju mehanike. Otvoritev je bila v soboto ob prisotnosti podpredsednika l ministrskega sveta CSSR Slmune-xa, diplomatskega zbora, italijanskega veleposlanika Guicciardlja in drugih. Tržaški stand, ki je ob vhodu v palačo narodov, je uredil tržaški odbor za enotno propagando, v katerem so zastopani trgovinska zbornica, center za gospodarski razvoj Trsta, Javna skladišča, Ustanova za industrijsko pristanišče, Ustanova za tržassi velesejem ter Pokrajinska turistična ustanova. Na glavni steni je velika fotografija tržaškega pristanišča, na levi strani so trije panoji o pristaniških področjih, o razdaljah med Trstom in večjimi trgovinskimi proizvajalnimi središči srednje Evrope ter o železnicah, cestah in pomorskih zvezah. Na levi strani Je dokumentacija o našem turizmu, o pristaniških napravah, Javnih skladiščih, lesnem pristanišču ln gospodarskem življenju našega Bivši partizani z Opčin na Dolenjsko in v Belo krajino V Metliki bodo položili venec na spomenik padlim, v Kočevju pa si bodo ogledali muzej NOB in se sestali z domačimi partizani Predvčerajšnjim je bil sestanek odbora bivših partizanov z Opčin, na katerem so razpravljali o raznih tekočih zadevah. Glavna razprava pa se je vrtela okoli jesenskega partizanskega izleta, ki bo letos 23. in 24. septembra. Odbor je sklenil, da bo letošnji jesenski izlet na Dolenjsko 1n v Belo krajino, kjer se je borilo in padlo med narodnoosvobodilno borbo mnogo borcev z Opčin in iz drugih okoliških vasi. Na tem področju je leta 1944-45 operiral VII. korpus v sklopu katerega je bilo tudi mnogo Primorcev in še posebej Slovencev iz Tržaške okolice, ki so tu darovali svoje življenje za svobodo svojega naroda, še živeči borci pa se radi spominjajo veselih a še večkrat hudih in žalostnih dni borbe ki jih Je potem zanesla na Primorsko in v Trst. Prav zaradi tega je odbor bivših partizanov z Opčin sklenil, da priredi letošnji izlet v te kraje. Na ta način se bodo oddolžili spominu padlih, istočasno pa obudili spomine na junaške dneve borbe. V ta namen so tudi že navezali stike z bivšimi partizani Dolenjske in Kočevskega tako da bodo prebili prijeten večer tudi v njihovi družbi. Po Izčrpnih razgovorih so člani odbora pripravili naslednji program izleta. Dne 23. septembra ob 13. uri bo odhod avtobusov z Opčin naravnost v Ljubljano, kjer bo kratek postanek, potem pa bodo nadaljevali pot v Novo mesto ln v Metliko, kjer bodo položili venec na spomenik padlim. Zvečer bodo že v Kočevju, kjer bo skupna večerja in srečanje z domačimi partizani, seveda ob zvokih nepogrešljive partizanske harmonike. Naslednjega dne dopoldne sl do-do izletniki ogledali muzej NOB v Kočevju poleg tega pa še tamkajšnjo znano jamo, opoldne pa bo skupno kosilo v družbi z domačini. Okoli 15. ure se bo treba pripraviti na odhod proti Trstu. Z raznimi postanki bodo izletniki okoli 22. ure spet doma. Cena izleta je 5.500 lir. Vpisovanje pri Draščkovih v pekarni in v skladišču pohištva pri Renerju na Proseškl cesti in sicer do zasedbe zadnjega prostora v avtobusih, ki imata skupno 88 prostorov. Prav gotovo bo tudi ta izlet lepo uspel kot sta uspela dosedanja izleta na Goriško in na otok Rab. želeti pa bi bilo, da bi se izleta udeležili v čim večjem številu predvsem vsi bivši partizani, seveda pa tudi njihovi sorodniki in prijatelji, katere vežejo spomini na partizansko borbo in ki jih danes druži partizanska pesem. Zaradi neprevidnosti otrok stekel pred avto Neprevidnost pri prečkanju ceste je bila sinoči usodna za 7-letnega Franca Palmana iz Ul. Rismondo 4. Pred šolo »F. Venezian# v Ul. Tea tro Romano je deček med dvema ustavljenima avtoma stekel čez ce sto v trenutku, ko je proti Korzu Italia 55-letni Giuseppe Clon iz Ul. Pola 6 vozil svoj fiat 600 TS 43692. Palman ni zapazil avta in se je zaletel naravnost vanj ter trčil v desni prednji žaromet. Malega ponesrečenca so s policijskim avtom bližnje kvesture odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 9 do 45 dni zaradi udarcev po čelu, levem kolenu in stegnu z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ravnateljstvo državne srednje Sole »Fran Levstik# na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpl-suvanje se zaključi 25. septembra. * • • Ravnateljstvo državne srednje tole (Simon Gregorčiča v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra 1967. • * • Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno zrelostni izpiti — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1987 dne M. septembra 1967 ob 8.38 s pismenim izpitom iz italijanščine. • • v Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja. Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967. • * • Vpisovanje za šolsko leto 1967 66 v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois# s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. • • • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorstno 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure do 25. septembra. ( ... Ravnateljstvo državne srednje gole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravugglo 4, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od I. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1567. • • • Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Maturitetni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra. Gledališča Noschese v Verdiju Od danes do 24. t.m. bo gostoval v gledališču Verdi Alighiero Noschese z glasbeno komedijo «La voce del pa' droni#. Predstave bodo vsak dan od 21. uri, ob nedeljah pa ob 16. in oD 2i. uri. Besedilo komedije, v kateri nasto-pa znani posnemovalec Noschese v več kot 100 osebah, sta napisala Ca-staldo in Faele, izvirno glasbo Pa Bruno Canfora. Koreografijo je oskrbela Gisa Gaert, scene Giannl P0'1' dorl, kostume pa Maria De Matteis ID Elio Costanzi. Poleg Noscheseja nastopajo še solisti baletnega zbora. Režija Garinei in Giovannini Dirig*nt orkestra Franco Riva. Pri blagajni gledališča Verdi se na; daljuje prodaja vstopnic za prve tri predstave, ki so na programu danes v petek in v soboto ob 21. url. Včeraj-danes Razstave V občinski umetnostni dvorani B* Trgu Unita razstavlja od 14. do V-t.m. Ireneo Ravalico. Otvoritev razstave bo danes ob 18. url, Poletne prireditve Mlramarskl park. Predstave »Luči !tl zvoki#. Danes ob 21.00 In ob 22-W) «Massimiliano e Carlotta* v it*1' Janščlni, _ Avtobus «M» z zvezo v Barkovlja" s tramvajem št. «6». Nazionale 16.00 »Agente Dtgma 3. «">*• sione Goodwater» Technicolor. Jac# Tayior, Silvia Solar. Excelsior 16.00 «1 sette falsarl# Tecn-nicolor. Techniscope. Sylvla Kosc' na. h Fenice 15.30 »Da uomo a uorno# Tee -nicolor. VVestern. Lee Van Cie*’ John Philip Law Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 »Fal ln fretta ad ufCiO' mi?., ho freddo# Technicolor. M°n ca Viti, Jean Sorel Grattaclelo 16.00 »Una donna sposata Crnobell film. Philip Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom. Hltz (Ulica San Franciscu Siev 16.30 »El Dorado# Technicolor. J°n Wayne, Robert Mitchum. _ Alabarda 16.30 «Questo t H mon0“ delle donne# Technicolor. Film ženskem svetu. Prepovedano mlad ■ ni pod 18. letom. _ Fllodrammatico 16.30 »Io l’amore» Technicolor. Brigitte Bardot. PreP • vedano mladini pod 18 letom Moderno 16.30 «Sciarada per 4 sP‘f Technicolor. Lino Ventura, Marn Tolo, Jean Servais. . Cristallo 16.00 ((Fantasta# — Risank VValta Dlsneya. Technicolor. Capltol 16.30 «Da New York mal"1 uccide# Crnobeli film. Eddy Costa ttne, Elsa MartineUi. Garibaldi 16.30 »Avventurlerl per un rivolta# Technicolor. Friedrich Sta -ford. ,i Aurora 16.30 »M bello, il brutto, cretino# Technicolor. Franco Pr,n' chi, Cicclo Ingrassia. Astorla 16.00 «1 rlbelll di CarnaDf Street# Technicolor. Oliver Reed. Astra 16.30 «11 nlpote picchiateUn Technicolor. Zabavni film. Jerry Vlttorio Veneto 16.00 «1 diaboliel* CJ' nobeli film. Charles Vandot, Ver Clousod. Prepovedano mladini P°° 16. letom. Ideale 16.30 eOperazlone Goldman Technicolor. Anthony Elsley, B*rnf Anisis. _ Abbazln 16.00 »Sam, 11 selvagglo* W»lt D!sney. B. Klas. M. Christe"-Sledijo rlsanlce »Cip, C lop e fante#. ROJSTVA. SMRTI, POROKE 13. septembra 1967 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 62-letna Lucla Marln-cloh por. Sabadin, 85-letna Giovanna Coverlizza vd. Mlkolj, 68-letni Nlcolb Drioli, 59-Ietna Letlzla Sandri por. Brazzarotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do ld. ure) Dr. Gmelner, Ul. Giulla 14; Pizzul-Cignoda, Korzo Italia 14; Prendinil. Ul. T. Vecellio 24; Sarravallo, Trg Ca-vana 1. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 36 do 4 J0> Crevato. Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alia Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. 24. t.m. priredi SPDT izlet n« Krnsko pogorje in kot po navao v dveh skupinah. Z avtobusom » bomo pripeljali na Vrsno. Tam s bo ločila prva skupina, ki se p*' vzpela na Krn in nato spustila dolino Lepenje. Druga skupina * bo po ogledu Gregorčičeve rojsm hiše odpeljala v Lepenjo do koc dr. Klementa Juga. . j. Izlet se priporoča zaradi )*re° no lepega razgleda. . Vpisovanje pri Prosvetni zvez) Ul. Geppa 9. • * * Prosvetno društvo Prosek-Kontov*1 priredi v nedeljo, 24. septembra t-*-izlet na Bled In v Bohinj. 16.9.1967. »ZAGORSKA SVATBA# V STUBIŠKIH TOPLICAH PRI ZAGREBU SVATBENE SVEČANOSTI HRVATSKEGA ZAGORJA NARODNI OBIČAJI PRIKAZANI NA PROSTEM 16. 9. OD 15. URE DO ZORE 17. 9. DRAGI GOSTJE, PRIČAKUJEMO VASI V torek je po dolgi bolezni umrl v Ljubljani naš tržaški rojak, slovenski pisatelj dr. VLADIMIR BARTOL Zaslužnega pokojnika, ki je bil več let član uredništva Primorskega dnevnika, predsednik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, nato pa naš marljiv so-trudnik, bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb bo jutri, v petek, 15. t. m., ob 16.45 v Ljubljani. PRIMORSKI DNEVNIK Trst, 14. septembra 1967 TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA GLEDALIŠČA DIRIGENTA ZAFREDA 13 opernih in dve baletni predstavi na programu nove sezone v «Verdiju» Rimski - Korsakova opero «Pskoviljanka» bo dirigiral dirigent ljubljanske Opere Samo Hubad - Več novosti poleg del iz klasičnega repertoarja _ Ravnatelj avtonomne ustanove občinskega gledališča «Giuseppe Verdi*, diEgent Mario Zafred, je med včerajšnjo tiskovno konferenco v fojerju gledališča predstavil časnikarjem program operne sezone 1967-68 v « Verdi ju*. _ Letošnja operna sezona se bo začela 9. novembra in se bo predvidoma zaključila v drugi polovici marca 1968 z vmesno zimsko prekinitvijo od božiča do 6. januarja. Kot prejšnja leta bo tudi tokrat vsako delo izvajano po štirikrat (za tri večerne in en dnevni abonma); otvoritvena predstava in prva po kratkem zimskem premoru pa bosta imeli slavnostni značaj. Točni datumi vseh predstav bodo sporočeni kasneje, vsekakor pa še pred kampanjo za abonmaje, ki se bo začela 9. oktobra. Istočasno bodo objavljene tudi cene za posamezne abonmaje, pri čemer je ravnatelj Prof. Zafred izrazil upanje, če že ne skoraj prepričanje, da bo kljub naraščajočim stroškom mogoče a-bonmajske cene obdržati na isti ravni kot v lanski sezoni. Program sezone 1967-68 obsega 48 večerov s 13 izvajanimi opernimi deli in dvema baletoma. Za razliko od mnogih prejšnjih sezon, se letošnja v določeni meri odmika od klasičnega italijanskega repertoarja, čeprav bodo seveda tudi ljubitelji klasičnih opernih del prišli na svoj račun. Precej del bo v Trstu oziroma v gledališču Verdi prvič izvajanih, opera tržaškega avtorja Antonia Bibala «11 sorriso ai piedi della scala* pa bo sploh prvič izvajana v Italiji, potem ko je z Uspehom prestala krst v Hamburgu in ko je sedaj na repertoarju v Marseillu. Umetniško vodstvo gledališča tokrat ni pozabilo tudi na slovansko operno zakladnico, iz katere je vključilo v program manj znano in eno prvih pomembnih oper Rimski - Korsakova «Pskovitjanko» (Ivan Grozni). S posebnim zadovoljstvom pa bo tudi naša slovenska javnost sprejela novico, da je vodstvo gledališča zaupalo umetniško pripravo in vodstvo te opere uglednim jugoslovanskim opernim umetnikom, dirigentu ljubljanske Opere in dirigentu simfoničnega, orkestra RTV Ljubljana Samu Hubadu, režiserju Mladenu Sabliču in scenografu Miomiru Deniču, medtem ko bosta vodilni vlogi pela bolgarski basist Boris Hristov in beograjska u-nnetnica mezzosopranistka Radmila Rakočevič, ki je že lani osvojila tržaško občinstvo s svojim izrednim nastopom v «Normi». Omenimo naj še, da bo prva predstava te opere imela slavnostni značaj. Predvidoma bo na programu v januarju. Angažiranje jugoslovanskih opernih mojstrov, dirigenta, režiserja irc scenografa, prvo v povojnih letih, lahko imamo za začetek spodbudnejših kulturnih stikov med Trstom in Slovenijo oziroma Jugoslavijo, ki so vse doslej bili žal zamrznjeni. Letošnja operna sezona se bo začela — kot že rečeno — 9. novembra z gala predstavo Verdijeve o-Pere «Falstaff», ki jo bo dirigiral Rernando Previtali v režiji Carla Riccinata. Sledila bo VVagnerjeva ?pera «Rienzi*, ki bo v Trstu prvič izvajana. Dirigent bo Oliviero de Rabritiis, režiser in scenograf pa Gianrico Becher. Isti dirigent bo Pato dirigiral Massenetovo opero «Werther» v režiji Lamberta Pug-gelija. Sledila bo izvedba Bibalove °pere «11 sorriso ai piedi della Scala*. ki bo prav v Trstu — kot se rečeno — doživela svojo prvo Uprizoritev v Italiji. Opero bo dirigiral mladi Francesco Cristofoli, režiser bo Giovanni Poli, scenograf Pa Nino Perizi. Prvi del pred zimskim premorom se bo zaključil s Puccinijevo «Tosco», ki jo bo dirigiral Pierluigi Urbini v režiji Gian-rica Becheria. Drugi del sezone se bo začel z Rimski - Korsakovo opero «Pskovit-janka* z dirigentom Samom Hubadom, v režiji Mladena Sabliča in s scenami Miomira Deniča, nato Pa bo na vrsti triptih, ki bo obsegal Donizetijevo opero «11 campa-Pello*, Poulencovo tragedijo v enem dejanju «La voce umana* in pa Tosattijev dramski koncert za soliste, zbor in orkester «Partita a Pugni*. Triptih bo dirigiral Ferruc-cio Scaglia v režiji Piccolija. Ome-niti je treba, da bodo vsa tri dela Prvič izvajana v gledališču Verdi oziroma v Trstu, kar velja seveda tudi za Rimski-Korsakova «Pskovit-janko*. Dirigent Franco Caracciolo bo nato dirigiral Rossinijevo «Pepelko» v režiji Carla Piccinata, nato pa bo sledila Beethovnova opera «Fidelio» 2 dirigentom Siegfridom Koehlerjem v izvedbi skupine nemških pevcev v izvirniku, kar bo tudi novost za jalcev. Prav tako se je ravnatelj Zafred bežno dotaknil tudi novega zakona o opernih gledališčih, pri čemer je izrazil mnenje, da vsebuje novi zakon marsikai pozitivnega. Trst. Boitovemu «Mefistofelu», ki ga bo dirigiral tržaški dirigent Nino Verchi z režiserjem Giovanni-jem Polijem, bo sledilo gostovanje baleta državne Opere iz Brna s Stravinskega baletom «Petruška» in Ravelovim baletom «Dafnis in Kloe», sezona pa se bo zaključila z Wolf-Ferrarijevo glasbeno komedijo v treh dejanjih «Grobijani» (I quattro rusteghi). Dirigent bo Nino Verchi, režiser pa Paolo Giuranna. Vodstvo gledališča Verdi se je potrudilo, da je v okviru danih možnosti angažiralo tudi vrsto odličnih pevcev, med katerimi naj omenimo na primer Renata Capecchija, Pier-mirando Ferrara, Ditho Sommer, Paola vVashingtona, Juana Oncino, Maria Biasolo, Orianno Santunione, Borisa Hristova, Radmilo Bakoče-vič, Magdo Olivero, Luigija Alvo, Rossi-Lemenija, Virginio Žeani in še druge. Zborovodja bo tudi v tej sezoni Aldo Danieli, ki z uspehom vodi zbor že nekaj let. Ravnatelj gledališča Verdi, dirigent Zafred je posebej poudaril tudi prizadevanje gledališča, da začne z lastnimi močmi in z uveljavljanjem domačih gledaliških delavcev snovati in izdelovati scene, glede katerih je bilo gledališče doslej skoraj izključno vezano na izposo-jevanje iz drugih gledališč v državi. Na ta način se bo tudi gledališče «Verdi» lahko vključilo kot enak partner v izmenjavo scen z drugimi gledališči, kar ne bo imelo samo določeni finančni učinek, temveč tudi moralen z valorizira-njem sposobnosti domačih ustvar- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiii Tatovi na delu Nočni nepridipravi so vedno na delu. Ni dneva, oziroma noči, da ne bi odpeljali motornega vozila izpred stanovanj lastnikov, tako da ni nihče več gotov puščati avtomobila ali motornega kolesa na cesti. Neznanci so predvčerajšnjim ponoči odpeljali 20.000 lir vredno vespo TS 24344 28-letnega poštarja Marcella Mancusa iz Ul. F. Seve-ro 74. Mancuso je namreč svoje prevozno sredstvo pustil v neposredni bližini doma. Ko se je zavedel tatvine je odhitel na komisariat Kolonje in službujočim a-gentom povedal, kaj se mu je pripetilo. Isto se je zgodilo tudi 39-letni gospodinji Mirelli Cechetto por. Thomson iz Ul. Villan da Bachi-no 2. Neznanci so ponoči s pomočjo vzvoda odprli pokrov prtljažnika njenega avta fiat 600 TS 89152, ki ga je pustila blizu stanovanja in ukradli rezervno kolo. Tatvino je Cechettova prijavila na komisariatu v Barkovljah. si/Ltta ppIMnl' IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Oficir zasačil vojaka pri poskusu ropa na cesti Vojaka, po rodu s Sicilije, so obsodili na 1 leto zapora s pomilostitvijo Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Ralmondi (tožilec Pascoli, zapisnikar Ciccarelll) se je moral zagovarjati 25-letni Antonio Torrisi, doma s Sicilije. Mladeniča so obtožili, da je 9. maja leta 1964 skušal okrasti neko žensko na prehodu za pešce blizu Portici dl Chiozza. Bilo je okoli 19.30, ko je pehotni poročnik Gesuino Captai, ki je tedaj pripadal .(polku ((Torino«, šel« po omenjenem prehodu, Častnik Je .opazil,- kako je neki vojak skušal odpreti torbico neki že prijetnejši ženski ter se polastiti denarja, ali drugih predmetov, ki so bili tam shranjeni. Po mnenju Captaia Je ta poskus tatvine trajal precej časa, kajti množica pešcev, ki je tedaj vrvela čez prehod, je prehodila približno 15 metrov, častnik, ko se je prepričal, da gre res za poskus tatvine, je ustavil vojaka, se legitimiral ter zahteval od njega osebne podatke. Takoj nato mu je ukazal, naj se nemudoma vrne v svojo vojašnico ter se javi dežurnemu častniku. Tako se Je začel kazenski postopek proti znanemu krivcu nameravane tatvine v škodo neznane žrtve. častnik ni namreč hotel vzbuditi preveč pozornosti občinstva ter ni niti zasledoval ženske, katero je Torrisi nameraval okrasti. Se isti dan Je prišlo iz poveljstva polka «Torino» obvestilo o zadevi artilerijski enoti, kateri je pripadal Torrisi. Tega so takoj priprli. Po nekaj dneh pa so ga izpustili ter je moral opravljati razne najbolj neprijetne službe v vojašnici. Pozneje je Torrisi celo poskušal napraviti samomor (porezal si je zapestje s steklom). Zato so ga poslali v Videm in po odsluženju vojaškega roka se je vrnil v domači kraj. Toda tudi na Siciliji ni miroval. Ponovno je bil aretiran zaradi nekega drugega prekrška ter priprt. Medtem so karabinjerji uvedli uradno preiskavo ter zaslišali med drugim tudi poročnika Captaia, ki je potrdil svoje prejšnje Izjave. Obravnava bi morala biti že pred časom, toda bila je odložena, ker obtoženca niso tedaj utegnili iz- sl&cU Na včerajšnji obravnavi so sodniki spoznali Torrisija za krivega ter so ga obsodili na 1 leto zapora in 25.000 lir globe. Kazen je po-miloščena. PO PETDNEVNEM DELU V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU Včeraj so se v Gorici zaključila srednjeevropska kulturna srečanja Predstavniki šestih držav se bodo z obravnavanimi temami v kratkem soočili za okroglo mizo - Predlog za stolico primerjalnega slovstva srednje Evrope na tržaškem vseučilišču ■ Prihodnje leto bo najbrž na vrsti dramatika r-'"*.—— JS& ....... MUNICIPIO ©I POU/.1A VRBAMA 'r.r^rrrr.-'^. GORIZ1A kolo z ugaslim motorjem. Policisti so tudi opazili, da je moški posku šal vžgati motor, ter da mu to ni uspelo, ker je kazalo, da ni preveč vešč šofiranja. Policisti so se Imbrognu približali ter zahtevali, naj jim pokaže dokumente. Opazili so tudi, da je Irabrogno v zadregi. Nekaj časa se je obotavljal, končno pa je le izpovedal, da je motorno kolo u-kradel malo prej ,J?r’ ,U1. del Leo, kjer je bilo parkirano. Imbrogno je nadalje izjavil, da se je tistega večera napil in ukradel motorno kolo pod vplivom pijanosti. Agenti so kasneje identificirali lastnika motorja v osebi 24-letne-ga uradnika Pietra Percavassija iz Ul. Rossetti 59, kateremu so ze vrnili ukradeno motorno kolo. Im-brogna so pod obtožbo tatvine z obteževalnimi okoliščinami prijavili sodišču ter ga pustili na začasni svobodi. VESTI Z ONKRAJ MEJE Glavni urednik goriške revije «Iniziative Isontine* Pasquale De Simone je včeraj dopoldne okrog 11. ure zaključil v imenu organizatorjev drugo zasedanje književnikov iz srednje Evrope v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu z zahvalo vsem udeležencem za njihov pozitivni doprinos na tem zborovanju. V uvodu je prečital pozdrave u-glednih osebnosti, med katerimi so zahodnonemški veleposlanik v Rimu, ministri Bosco, Mancini, Andreotti, predsednik deželne uprave Berzan-ti in deželnega odbora de Rinaldi-ni ter nekateri deželni odborniki in drugi. Povedal je, da bodo kot lani tudi letos v posebni knjigi objavili pregled vseh poročil in drugih posegov na zborovanju ter napovedal zborovanje za okroglo mizo, ki ga nameravajo čez nekaj mesecev prav tako organizirati v Gorici. Tega zborovanja naj bi se udeležili po en predstavnik vsake izmed šestih držav, ki so bile zastopane na tem zborovanju Mitteleurope, na njem pa bodo še poglobili diskusijo o argumentih, ki so jih obravnavali na lanskem zborovanju o poeziji in letošnjem o pripovedništvu. Izrazil je željo, da bi tema dvema v prihodnjih letih sledila še druga zborovanja in da bi sploh obdržali stalne in žive stike med seboj, ter o-svetlili in obravnavali še vsa tista področja, ld so ostala še v senci. Tajnik zborovanja dr. Rocco Roc-co pa je v svojem zaključnem pozdravu poudaril potrebo po nadaljevanju začetega dela, ker bo le tako doseglo trajen uspeh. Zagotovil je, da bodo morebitne pomanjkljivosti, ki so jih tokrat ugotovili, odpravili na prihodnjih zborovanjih, predvsem kar se tiče procedure dela. Ob začetku so se priglasili k besedi še nekateri diskutanti. Prof. Lubino je poudaril važnost zborovanj Mitteleurope kot izhodišče za rekonstrukcijo univerzalnih vrednot na tem področju. Goriški profesor Airino Principe je polemiziral s poročilom avscrijskega poročevalca prof. Suchyja o provincializmu v slovstvu in o prizadevanju avstrijskih književnikov, da bi se iz njega izkopali. Zaključil je s predlogom, naj bi pri univerzi v Trstu ustanovili stolico za primerjalno slovstvo srednje Evrope. S tem predlogom se je strinjal tudi Avstrijec prof. Suchy, ki je govoril tudi o svojih izkušnjah v zadevi na univerzi v Beogradu ter izrazil željo, da bi še bolj poglobili in razširili prizadevanja za mir in skupno idejno delo v evropskem o-kviru. Ob koncu naj dodamo, da je za prihodnje leto predvideno zborovanje o dramatiki. 20-Ietnica priključitve Gorice Italiji 20-letnico priključitve Gorice k Italiji 16. septembra 1947 bodo proslavili z vrsto manifestacij. Občinski odbor je sklenil, da se bo tega dogodka spomnil župan s spominskim govorom na seji občinskega sveta. V soboto bo mesto okrašeno z zastavami, glavne palače pa bodo razsvetljene. Občinska uprava bo položila vence k raznim spomenikom. V soboto ob 18.30 bo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu i-grala godba na pihala. Prihodnji teden bo občina natisnila spominsko brošuro. Ob tej obletnici je župan Martina objavil manifest, v katerem na- vaja razmere, nastale v Gorici s priključitvijo k Italiji (izpraznjeno in osamljeno mesto z uničenim gospodarstvom ter tolikimi odprtimi ranami). Tem stranem zgodovine je Gorica potem dodala nove, pogled je obrnila v prihodnost, da bi sovraštva, vojne in maščevanje ne ranile več naših družin, ampak da bi nove čase označeval mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Cesta Oslavje-Števerjan zaprta še ves oktober Predsednik pokrajinske uprave je odredil podaljšek zapore za promet z vsemi vozili na pokrajinski cesti Oslavje - Steverjan - državna meja do 31. oktobra. Zapora velja za odsek ceste od km 3.640 na Oslavju pa do Stever-jana, ker bodo morali na tem odseku zgraditi tudi nekatere oporne zidove. Med tem časom bodo usmerili promet za Steverjan in iz njega po cesti skozi Grojno in Bukovje v ••v •, x •• >: ,■ Egregio Sigvore, La ringrariamo per aver voiuto lare visita alta »ostra cittA « siatno Ucti di (laiLe il benvenuto. E' nosu o Uovere f&rLe uolstre tlte ha tiasgredito le norme della cireolaztone stradale (la Sua avnomobile si trova in un luogo (love la so»l» e viciitla) e Le saremo grad se vorržt, duratite il Suo suggioivto qul, poriv attenzione s> segnali stradali. Le ttlieghiamo una pianr ina della cit ta. contiene intlkazioni che potratmo esserl.e utili. Iv auguriamo nn bucm viaggio ton im arrivederci a Gorizia. I Vlgllf Urbani •ve. ^.sdlv*WV-v.-.-. • Spoštovani gospod, veseli smo Vašega obiska v našem mestu ter Vam želimo iskreno dobrodošlico. Želeli bi Vas opozorili, da sle napravili prekršek (Vaše vozilo 7. registracijo parkira na nedovol ienem kraju), ter Vam bomu hvaležni, če boste med svojim bivanjem prt nas upoštevali prometne«|»»ke. Prilagamo Vam načrt mesta s koristnimi napotki. Srečno pot in na sviden je v Gorici Mestni stražniki . Sehr geehrter Herr! Wir danken Ihnen ftir Ihren Besuch und heissen Sie her/lichsl vvillkommen. Es ist jedpeh unsere Pflicht Sie hofiich darauf aufmerksam zu machen, dass Sle die Strassenvet kehrsvorschriften iibertreteo haben. Sie haben Ibren PKW belassen, wo Parkverbot besteht. Wtr werden Ihnen dankbar sem, wenn Ste wShrend Ihres hlcsigen Aufenthaltes die Verkehrszeichen beacbten tverden. Bciliegeng ubergeben wu Ihnen etnett Stadtplan, worm Sie einig« ffir Ihren Aulenthalt mitzltche Weisungen ftnden tverden. Angenchme Reise und auf Wiedersehen in Gorizia Di« StadtpoHeel Steverjan. ..........................................m...nun........................umili..............um S SREDSTVI DEŽELE IN OBČINSKE UPRAVE dokler je bil uporaben, (sedaj je že več let zaprt za sleherni promet) V OKVIRU VIDEMSKEGA SPORAZUMA Rekordni obisk Postojnske jame Prijeli so ga pol ure po tatvini Samo pol ure po tatvini so agenti že zasačili tatu in ga prijavili sodišču. V noči med prejšnjim torkom in sredo so policisti v Drev. 20. septembra zagledali 29-letnega zidarja Orlanda Imbrogna iz Ul. Crispi 43, ki je porival motorno h Im itn vnetna a-i predvaja danes, 14. film; t. m. ob 18. url Technicolor Technlscope I DUE MAFFIOSI CONTRO AL CAPONE (Dva mafijevca proti Al Caponeju) Režija GIORGIO SIMONELLI Igrajo: FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA KIHO «1K1S» PROSEK predvaja danes, 14. t. m. ob 19.30 zabavni film: IL DELINQUENTE DELICAT0 (DELIKATNI LOPOV) Igrajo: JERRY LEWIS, DARREN Mc GA VIN in MARTA AVER Postojnska jama slavi prihodnje leto 150-letnico, odkar je bila odprta za turiste. Ta pomemben jubilej nameravajo v Postojni kar najbolj dostojno proslaviti. Že letos urejajo in razširjajo velik parkirni prostor pred jamo, ki bo skupaj sprejemal kar dobrih 800 avtomobilov, ter cesto v Predjamski grad, da bo vhod v jamo ločen od ostalih prometnih zvez. Najpomembnejša pridobitev za drugo leto pa bo nova restavracija v jami. Sedaj imajo v njej le skromen bife, ki pa še zdaleč ne zadošča za potrebe turistov. Zato bodo bife podrli in na njegovem mestu postavili nov večji objekt. Letos so v Postojnski jami zabeležili dva pomembna jubileja. Imeli so petmilijontega obiskovalca po vojni ter sedemmilijontega, odkar je bila jama odprta. V Novi Gorici slavijo v teh septembrskih dneh občinski praznik in obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji. Praznovanje poteka v izrazito delovnem vzdušju. Spremljala pa ga bo v prihodnjih dneh vrsta športnih in drugih prireditev. Dne 15. septembra bo imela tudi ob činska skupščina slavnostno sejo. ŽRTEV PROMETNE NESREČE Popoldne v Rupi pogreb ponesrečenega Rusjana Danes popoldne ob 15.30 bodo iz mrtvašnice goriške civilne bolnišnice prepeljali v Rupo truplo 56-let-nega Franca Rusjana iz Rupe št. 55, ki je podlegel poškodbam, katere je dobil prejšnji večer pri prometni nesreči nlizu svojega doma. Pokopali ga bodo na domačem pokopališču. Pokojni Rusjan je bil električar, Ko je hotel predsinočnjim okrog 21 ure s svojim motociklom prečkati državno cesto pri km 15 (nedaleč od mirenskega bloka) na svoji poti Sovodenj proti domu, je ravno tistem trenutku pridrvel fiat 600, ki ga je vozil 57-letni Bruno Davan zo in Tržiča v smeri proti Gorici. Avto je Rusjana podrl in mu prizadejal hude poškodbe. Drug avtomobilist, Rolando Olivo iz Ronk, ki je takrat privozil mimo, je takoj priskočil Rusjanu na pomoč ter ga odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Žal pa mu niso mogli več pomagati, ker je že med potjo umrl. Rusjan je bil na splošno priljubljen človek, ki je zapustil ženo in dva otroka. Njegova tragična smrt je globoko pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti pa rojake iz Rupe. Most čez Sočo v Podgori bodo razširili da bo služil tudi za avtomobilski promet Za okrepitev opornikov in razširitev cestišča bodo potrošili 36 milijonov lir - Ponovna otvoritev prihodnjo pomlad Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so odobrili načrt, ki predvideva popravilo mostu čez Sočo v Podgori ter okrepitev nosilcev, da bi mogel služiti tudi za avtomobilski promet. O njem so razpravljali tudi na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta v Gorici, posvečeni proračunu za leto 1967, kjer je bilo med proučevanjem postavk izdatkov za javna dela tudi govora o tem objektu. Po podatkih odbornika za javna dela Lupierija, navedenih na zadnji seji odbora, bodo okrepili vse opornike novega mosta, cestišče pa bodo razširili. Medtem ko je bilo, Za 668 milijonov blagovnega prometa v juliju na Goriškem 0d tega je za 374 milijonov lir izvoza ter za 294 milijonov uvoza - Za nad 34 milijonov izvoza v druge države Maloobmejna blagovna izmenjava v okviru videmskega sporazuma je dosegla v preteklem Juliju na goriškem področju za nekaj nad 668 milijonov lir prometa. Izdanih je bilo 123 izvoznih dovoljenj za skupno skoro 374 milijonov lir, na carino pa je bilo uvoženega za 294,4 milijona raznega blaga. Med uvoženim blagom Je na prvem mestu goveje meso za 65 milijonov Ur; sledijo drva za 44 milijonov, industrijski les in lesni izdelki za 64 milijonov, lesna pasta za umetna vlakna 74 milijonov, papir in papirnati izdelki 32 milijonov, prašičje meso 3,5 miUjona itd. Pri izvozu naj omenimo električni material za 104 milijone, nadomestni deli za avtomobile 65 mili-jonov, cementne ploščice 30 milijonov, tekstilno blago za 30 milijonov, gumasti Izdelki 19 miUjonov, slaščičarski izdelki 49 milijonov, motorni ležaji, stroji in njihovi deli 20 miUjonov, železnina 10 miUjonov, avtomobilske gume 9,4 milijona, plastični predmeti 6,4 miUjona itd. V druge države izven maloobmejnega sporazuma je bilo v istem mesecu izvoženega za nekaj nad 34 miUjonov lir blaga. Na prvem mestu je Argentina, kamor so izvoUli za 13,2 miUjona tekstilnih statev, dalje Zahodna Nemčija za 11,6 mi lijona (karamele in likalne mize); v Španijo je bilo izvoženih za 4,4 milijona Ur hladilnikov in pritiklin, v južni Vietnam za 1,1 miUjona električnih motorjev, v Somalijo za 2,1 milijona karamel itd. V maloprodajni trgovini na Goriškem so proti koncu julija zabeležili sezonsko zmanjšanje prodaje zaradi nastopa poletnih počitnic, z izjemo Gradeža, ld je iz istega vzroka še povečal svojo prodajo; najbolj občutno zmanjšanje potroš-ne prodaje Je bilo v prehrambni trgovini. V juliju tudi ni bilo nobenih razprodaj, pač pa so žabe-ležiU manjši porast prodaje na obroke. 15 dni na zdravljenju. Osimani se je malo prej, ko se je peljal s kolesom po Ul. Garibaldi v Gradiški, zaletel s svojim vozilom v avto, ki je bil ustavljen na cesti. Iz bolnišnice Včeraj zvečer so pridržali na zdravljenju v goriški civilni bolnišnici 33-letnega Pietra Pelessona iz Farre, ki se je ponesrečil na delu v podjetju Artesac v Ul. S. Chlara; polomil si je več reber. Desno ključnico sl Je včeraj zlomila Julka Klavčič Iz Grčne 75 v Novi Gorici. Ponesrečila se Je ob 15.30. Doma Je padel po stopnicah ter se pobil po kolenu Armando Žnideršič iz Ul. P. Diacono. moč po njem samo peš aji kvečjemu s kolesom in motocikli, bo novi most tako širok, da bodo po njem lahko vozili avtomobili in lažji tovornjaki z nosilnostjo do 30 stotov; vozišče bo izmenično enosmerno. Po predračunih bodo popravila in vsa dodatna dela veljala 36 milijonov lir; 28 milijonov bo prispevala dežela na podlagi zakona 23, ostalih osem milijonov pa občinska uprava iz svojega proračuna. Čim bodo opravljene vse upravne formalnosti, bo občina razpisala dražbo ter dela nemudoma oddala podjetju, ki bo ponudilo najboljše pogoje, tako da bo po dosedanjih predvidevanjih most odprt za promet najkasneje prihodnjo spomlad. Če je bil most toliko let neuporaben, za to ni kriva občinska u-prava, ki mostu ni urejevala in za nastalo okvaro ni odgovorna. Pač pa si je ves ta čas na moč prizadevala poiskati za popravilo potrebna sredstva na deželi in v lastni blagajni, da bi objekt čimprej popravila ter omogočila prebivalcem iz Podgore kakor tudi delavcem, zaposlenim v tamkajšnjih o-bratih, da bi se ga lahko posluževali. Pričakujejo, da bo z dodatnimi deli na mostu odpravljena tudi nevarnost za poškodbe na nosilcih med vsakokratnim izrednim vodostajem Soče. V pričakovanju ureditve tega vprašanja je občinski svetovalec Della Vedova poslal županu interpelacijo, v kateri sprašuje, če ne bi kazalo uvesti začasno izredno avtobusno zvezo med mestom in Podgoro, da bi odpravili nevšečnosti za delavce zaposlene v industrijskih obratih v Podgori. in 12. uro vpisovalo otroke v starosti od 3 do 5 iet v občinske otroške vrtce. Pri vpisu morajo starši predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, davici ter otroški paralizi. Za vsak mesec bodo morali starši plačati po 2.000 lir za kuhinjo. Vpisovanje zadeva tudi slovenske otroke. Nesreča dečka iz Doberdoba V Doberdobu je včeraj padel z zida 12-letni Ivan Kosič, stanujoč v Ul. Lago 13. Deček si Je pri padcu zlomil levi komolec ter se bo v bolnišnici zdravil 10 dni. Odbornik za mestne stražnike v Gorici Ferruccio Fantini je med letošnjimi poletnimi meseci opremil stražnike s trijezičnim tekstom, da opozorijo inozemskega turista na storjeni prekršek. Kakor je razvidno s slike, je poleg italijanskega tudi slovenski in nemški tekst. V njem se stražnik, ki je zabeležil prekršek, zelo vljudno obrača na lastnika vozila, ki parkira na nedovoljenem kraju, da mu je prekršek blagohotno spregledal. Obenem pa mu je priložil načrt Gorice z oznakami parkirnih prostorov. Pobudo so vsi turisti toplo pozdravili, saj gre za zares topel odnos do tujcev, ki se v vedno večjem številu mudijo v našem mestu. Ker med njimi prevladujejo Slovenci, je docela na mestu tudi jezikovno zaporedje. To pa ni edini primer občutljivosti občinske uprave v Gorici za uporabo slovenskega jezika. Na nekaterih križiščih To pMlj.šnji mesec postavili svetlobne smernike z napisom «Jugoslavija», v prihodnje pa nameravajo na prehodu postaviti tudi slovenski napis «Dobrodošli» in «Na svidenje». Pričakujemo, da bo občinski odbor pokazal potrebno skrb za uporabo slovenščine tudi glede ostalih potreb, ki so bile ponovno nakazane med razpravo o proračunu. iitiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuuiiniiiimiiiitiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiin NA POBUDO PR0 LOCO 16„ 17. IN 18. SEPTEMBRA V dolini Korna v Gorici praznik grozdja in vina Vrsta zabavnih prireditev - Prireditelji upajo na lepo vreme Včeraj ob 19.30 se je zatekel v goriško civilno bolnišnico 37-letni Paolo Vončina iz Farre, Ul. Conven-to 2. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanjo in rano na desnem očesu. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v dvanajstih dneh. Vončina je izjavil, da je dobil navedene poškodbe doma v prepiru s svojo ženo. Sestanek o usodi S0LVAY Danes ob 11. url se na sedežu zveze industrijcev v Tržiču sestanejo predstavniki sindikalnih organizacij in industrijcev, da se pogovorijo o usodi kemičnega obrata Solvay, o katerem so se v zadnjem času razširile govorice, da ga namerava družba postopoma zapreti. S kolesom je treščil v avto Včeraj ob 10.15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 10-letnega dijaka Maurizia Osimanija iz Gradiške, Ul. Battisti 47, ki so mu zdravniki ugotovili rane po obrazu in desni nogi ter so ga pridržali za Vpisovanje otrok v slov. otroške vrtce v Gorici Županstvo v Gorici sporoča, da se bo od 18. do 23. septembra med 9. V NEDELJO DOPOLDNE OB 10. URI Odkritje spominske plošče dr. Preglju v Mostu na Soči O njegovem življenju in delu bo govoril pisateljev rojak Saša Vuga V okviru ((Goriškega septembra« bo Pro loco pripravila v soboto, nedeljo in ponedeljek praznik grozdja, vina ter gob v dolini Korna, kjer je bila prejšnjo nedeljo folklorna prireditev, žal Je dež pokvaril folklorno manifestacijo, tako da se niti parada niti folklorni plesi niso docela zaključili. Prireditelji si nadejajo, da bo vreme v nedeljo lepo ln da bo uspeh prireditve poplačal njihov trud. V okviru te prireditve bo v nedeljo popoldne tekmovanje v ori-školi Priredi ga zveza prostovoljnih krvodajalcev, ki na svojem sedežu na Komu sprejema prijave. Tekmovanje bo med 16. in 18. uro. Unione Ginnastica Goriziana priredi ob 18. uri tek na 5000 metrov; start in cilj bosta v dolini Korna, progo pa bodo šele določili. Vse večere, v soboto, nedeljo in ponedeljek bo ples. V soboto in v nedeljo zvečer bodo prodajali tipično goriško jed polento z gobami in vrečice z grozdjem, pri številnih stojnicah pa oo moč srebniti kozarec dobrega vina. Najbolj vabljiv del te manife stacije pa je prireditev «Settevoci», ki jo bo Pippo Baudo predstavil v dvorani UGG. Prvi del je namenjen mladim pevcem in članom zabavnih Instrumentalnih ansamblov, v drugem delu pa bosta Paulini in Silvestri nastopala v skečih ter bosta predstavila pevce in orkester Luciana Fineschia. Klub starih goriških študentov, ki si je zadal nalogo, da budi in ohranja spomin na tiste goriške rojake, ki so si stekli zasluge za napredek in vzpon goriških Slovencev na raznih področjih, je v zadnjih letih že postavil spominske plošče dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem, Andreju Gabrščku v Kobaridu in Vinku Vodopivcu v Kromberku. V nedeljo 17. septembra ob 10. uri pa bodo slovesno odkrili v Mostu na Soči (Sv. Lucija) spominsko ploščo dr. Ivanu Preglju, ki se je rodil v tem kraju. Kot pesnik in pisatelj je dr. Ivan Pregelj s svojimi umetniškimi deli zelo obogatil slovensko leposlovje. Njegovi zgodovinski romani (Tolminska trilogija: Tlačani, Zadnji upornik in Plebanus Joannes in drugi) so prikazali zgodovino njegove ožje domovine v začetku 17. stoletja; spisal pa je še celo vrsto drugih visoko umetniških del, ki so našemu narodu v ponos. O tem njegovem delu in o življenju bo ob odkritju plošče govoril njegov tolminski rojak Saša Vuga. Lep izlet kraških prosvetarjev v Slovenijo Nedeljski avtobusni izlet, ki ga je organiziralo prosvetno društvo »Kras« iz Dola-Poljan za svoje člane in prijatelje preteklo nedeljo, je prav lepo uspel, čeprav jih je nekoliko motil dež. Dopoldne so se odpeljali preko Ljubljane in Trojan, kjer so malo počivali, do Velenja. Zaradi dežja so si bolj na hitro ogledali novo mesto ter nato krenili v Celje, kjer so imeli skupno kosilo. Popoldne so se odpeljali v Ljubljano, kjer so se ustavili dalj časa ter se pomudili zlasti na gospodarskem razstavišču in na vinski razstavi. Nekateri udeleženci so bili tokrat prvič v slovenski prestolnici in so si z zanimanjem ogledali mesto. Na povratku so se ustavili še v Postojni ter se pozno zvečer srečno vrnili domov. Z izletom so bili vsi udeleženci zadovoljni, čeprav jim slabo vreme ni dopuščalo, da bi si ogledali vse, kar so želeli. Pa drugič. Gorica VERDI. 16.30: «Quelli della San Pa-blo», S. Mc Queen in R. Atten-borough. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. «Viva Zapata«, Mar-lon Brando in Anthony Quinn, a• meriški film režiserja Elie Kazana. MODERNISSIMO. 17.15: «Berlino 1945 — la caduta dei giganti«, G. Douglas in N. Strauss. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Operazione mi-stero«, R. VVidmark in B. Darvi, Ameriški kinemaskopski film. VITTORIA. 17.00: «11 grido di guer-ra dei Sioux», H. Keel in J. Cau-field. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 18—22: ((Maria Chantal contro il dott. K.H.A.«, M. Laforet ln F. Rabal, v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «Orizzonta-le di lusso«, Nadja Tiller. PRINCIPE. 18—22: «Arrivederd al-1’infemo«, S. Widmark in J. Leigh, v barvah. Ronke RIO. 20—22: «11 sipario strappato«, P. Newmann in J. Andrewss. EXCELSIOR. Zaprt. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna TAVASANI — Korzo Italija 10 — tel. 25-76. TR2IC Danes ves dan ln ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Alla salute« dr. Fabbris, Panzano, Ul. Cosulich št. 103 — tel. 72-480. RONKE Ves dan ln ponoči Je dežurna lekarna «AUa stazione« — dr. Ma-tdtti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 2, tel. 75-046. Po prvi polfinalni tekmi nogometnega turnirja 10. slovenskih športnih iger KoSltOVelu veselje zaradi vstopa v finale Gaja je športno sprejela poraz - Čaka jo še tekma za tretje mesto Konto vel je letos prvič nastopil na Športnih Igrah in je že spravil svojo nogometno ekipo — to je v najtežji konkurenci — v finaie. Stvar ni enostavna. Moštvo je moralo še prej kot same nasprotnike premagati psihološko oviro, ki za jame vsako ekipo, ki začne neko j go (kdor zmaga, ima prav). Odmevi s prve nedeljske oolfinalne tekme Gaja — Kontovel se Se niso ublažili. Sicer je večina predvidevala zmago Kontovela, vsekakor pa je bil visoki rezultat za marsikaterega le presenečenje. Na Padrlčah in v Gropadl gotovo niso obupali. Realno so sprejeli rezultat, kajti «moštvo je igralo že tri tekme In bo odigralo še eno za tretje mesto. To je še preveč za prvo leto#. Sicer pa se vsi strinjajo s tem, da bi lahko Gaja le dosegla svoj častni gol. «3:1 se lepše sliši kot 3:0. Toda z malo sreče bi lahko bilo tudi 2:1, tretji gol je bil zares tako tako...#. Tudi igralci Kontovela so zapravili nekaj zares ugodnih priložnosti!? — opomnimo. «V tem primeru je rezultat popolnoma pravilen, toda...# Navijači pač. Predsednik Gaje Karel Grgič po nedeljskem porazu nikakor ni obupal, in z njim tudi ne ostali odbor. Grgič: «Med tekmo sem se bal, da bi bil poraz še večji. Naši fantje se nikakor niso mogli meriti z nasprotnikom, ki je bil tudi glede postave znatno močnejši. Glejte tam,# namignil je na malega Goj-oo. «Pomislimo: če bi se postavil blizu Milka Starca, bi ga kvečjemu zamenjali za Starčevo številko majice. Toda tudi tehnično so bili Igralci Kontovela znatno močnejši.# Zaslužena zmaga nasprotnikov? »Gotovo. Morda bi lahko realizirali en gol, toda nismo imeli sreče v tem primeru. Prečka...# Kako pa bo vplival poraz na iz- bi dosegli to zmago in stopili v finale. Blatno igrišče nas Je gotovo zelo oviralo.# «Kaj pa o nasprotniku? «Bili so vsi izredno požrtvovalni, tehnično so bili nekoliko pomanjkljivi agonlstično pa neverjetno dobri.# Štefan Pertot: ((Nikoli nas niste stavili med favorite.# Spravil nas je nekoliko v zadre- Z nedeljske polfinalne tekme Kontovel - Gaja, ki se je zaključila z zmago prve enajsterice. Na sliki eden številnih napadov na vrata Gaje novo pot. športne igre so bile za Kontovel novost: potek turnirja samega, izločilni sistem, okolje Ud. Ovire, k] vsakega nogometaša le spravijo nekoliko v zadrego. Kontovel jih je premagal, vsa zasluga igralcev, vodstva ekipe in tudi navijačev, ki so z vso vnemo sledili moštvu. Uspeh Kontovela je tem večji, če pomislimo, da je spravil kar dve enajsterici v finale: mladinsko in člansko. Nedvomno med najboljšimi na igrišču je bil v nedeljo ponovno Karel Prašelj. Realiziral je prvi gol (in tako dosegel Marsona v lestvici najboljših strelcev), poleg tega pa Je bil glavni pobudnik vseh akcij svoje ekipe. Dve besedi o tekmi" — smo vprašali «Carluccia». «Tekma je bila še kar lepa. Vsi smo se potrudili, da Moštvo Kontovela pa čaka še naj-večja izkušnja — morda prav na stadionu Pino Grezar —- to je finalna tekma proti zmagovalcu Breg — Prosek, šele tedaj bomo znali za favorita. -edson— ODBOJKA N I Drevi v (fantje in s 1 Dolini dekleta) Breg-Sokol Drevi bo v Dolini dvojni odbojkarski spopad moških in ženskih šesterk Brega in nabrežinskega Sokola. Prva tekma se bo začela ob 20. url. PRVENSTVO B LIGE V HOKEJU NA KOTALKAH Ferroviario - po zmagah v finalu - zopet v A ligi •iHiiiiiiimiuiiiimiiiiimiimiiiimiuitiiitiiiiiiiiiiiiiiumimiiimmiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiiitm Količnik 35:2 v korist tržaških igralcev Karel Prašelj (Kontovel), ki je na lestvici najboljših strelcev SSI dohitel Marsona (Doberdob) redno vzdušje ki je prejšnje dni zajelo obe vasi. Bo splahnelo? «Malenkost se bo umirilo, to je gotovo; toda zanimanje in vzdušje bosta še nadalje ostali. Podlago — takorekoč — imamo.# Vaša naloga, da boste ohranili Itd itd. «Da, kot sem že omenil, bo najtežja naloga odbora držati vso stvar na nogah. Nedeljski poraz nas nikakor ni strl, nasprotno dal nam je novega elana, da se lotimo dela še z večjo voljo.# Med igralci Kontovela splošno veselje. «Sedaj pa na stadion Pino Grezar,# Je nekdo namignil. Splošen zadržan smeh, skrito upanje. Finalni del prvenstva B lige se je končal z neverjetnim zmagoslavjem tržaškega Ferroviaria, ki je dobesedno pregazil ostale nasprotnike. To je bilo sicer v pričakovanjih, toda nihče ne bi mogel pričakovati izredne razlike v golih (35:2), ki sama potrjuje premoč Tržačanov. Ferroviario se tako že po enem letu vrača v A ligo, toda najbolj razveseljivo je dejstvo, da je letos prišlo na površje nekaj mladih igralcev, ki so ojačili ekipo in ki bodo lahko v prihodnje uspešno nadomestili že stare titu-larce. Glavna napaka Ferroviaria Je bila namreč v prejšnjih letih prav za tako napeti šport, visoka starost moštva, ki je redno zapadul v hude krize in pokvaril tako dobre nastope na začetkih prvenstva. Na drugo mesto se je nepričakovano uvrstila Ignis Oderzo. To dejstvo pa samo potrjuje, kakšen je trenutno prepad med najboljšimi moštvi v Italiji in drugoligaši. Dovolj je, da se spomnimo nastopov tega moštva, ne proti Ferroviariu, ki je bil celo leto poglavje zase, ampak tudi proti Hookeistom iz Trsta, ki so za las izgubili drugo mesto. Moštva iz srednje Italije so bila torej še slabša od pričakovanj. Nekaj požrtvovalnosti in lepih prodorov je prišlo do izraza le v njenem medsebojnem srečanju. IZIDI Ferroviario — Pro Vercelli 14:0 Ignis Oderzo — Patt. Fiorentini 2:1 Ferroviario — Patt. Fiorentini 7:1 Ignis — Pro Vercelli 2:1 Ferroviario — Ignis 14:1 Pro Vercelli — Patt. Fiorentini 3:1 LESTVICA Ferroviario Ignis Pro Vercelli P. Fiorentini 35:2 G 5:16 4 4:17 2 3:12 0 U. K. ZA POKAL DALL’ARA Bologna 2 Inter 1 BOLOGNA, 13. — Bologna Je danes v finalni tekmi za pokal Dal-l’Ara (bivši predsednik Bologne), premagal enajsterico Interja 2:1 (0:1). V 37’ prvega polčasa je Fac-chettl povedel Inter v vodstvo, v 23’ d.p. je Clerici izenačil, Turra pa je v 30’ dosegel zmagoviti gol. Kotov je bilo 10:3 za Bologno. Gledalcev, med katerimi je bil na častni tribuni tudi tehnični komisar italijanske reprezentance Ferruccio Valcareggi, je bilo 20.000. Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah: BOLOGNA — Vavassori; Furla-nis, Ardizzon; Tumburus, Janich, Turra, Perani, Fogli, Clerici, Hal-ler, Pace. INTER — Sarti; Burgnich, Fac-chetti; Santarini, Dotti, Landini-F. Mazzola, S. Mazzola, Nielsen, Suarez, Corso. • • * * Pokal sejemskih mest (I. kolo) Atletdco Madrid — ‘Sportklub (Dunaj) 5:2 (2:0). Pokal prvakov (I. kolo) Glentoran Belfast — Benfica Lizbona 1:1 (1:0). Rapid Dunaj — »Bekistan Istanbul 1:0 (1:0). ZMAGA LANEROSSIJA Z 2:0 (1:0) Kljub porazu v Vicenzi Triestina zadovoljila L. VICENZA — Negri; Volpato, Piampiani; Gregor! (De Petris), Carantini, Calosi; Menti, Gori, Vinicio, Demarco, Cosma (Gregori). TRIESTINA — Colovatti; Da Pestrin; Ridolfi, Romani, Pedroni, deot). Triestina je včeraj gostovala v Vicenzi, kjer je imela predprven-stveno tekmo z enajsterico Lane-rossi. Tržačani so tekmo izgubili z 2:0 (1:0), vendar se lahko reče, da so povsem zadovoljili, ker so se bolj sproščeno gibali po igrišču kot bolj kvotirani gostitelji. Prav zaradi tega je poraz krivična kazen za Triestino. Lanerossi je pokazal razne hibe in takoj je bilo jasno, da nogometni predstavniki Vicanze se niso pripravljeni za bolj zahtevne prvenstvene tekme. Predvsem je bilo precej praznin na središču igrišča, v napadu so bili vsi prepočasni, kar velja posebno za Cosmo, ki še ni asimiliral sistema igre, ki si ga je trener Silvestri izmislil, poveril Viniciu nalogo zaled- Rold, Martinelli; D’Eri, Capitanio, Agnoletto (Zollia), Filipaz (Me- nega srednjega napadalca. V vrstah Tr.estine pa sta se najbolj izkazala Ridolfi in Pestrin. Prvi gol je padel v 23’ p.p. bolj po krivdi vratarja Colovattija kot po zaslugi Cosme, ki je spravil žogo v mrežo. Gori Je v 41’ d.p. z izredno akcijo podvojil rezultat. V 41’ d.p se je Vinicio nekoliko poškodoval. Gledalcev je bilo 4.000. V drugem polčasu je rahlo deževalo. ko je IIIUIII,11111111,1111 lil ............................................ V PRIJATELJSKI TEKMI NA STADIONU GREZAR Ponziana (Trst) 3 G0ŠK (Dubrovnik) 3 Tržačani z 2:0 v vodstvu v prvem polčasu Neodločen izid med Ponziano in enajsterico iz Dubrovnika je pra vično poplačal oziroma kaznoval moštvi, ki sta po medli in večidel improviziram igri zadovoljili gledalce le zaradi velike borbenosti in požrtvovalnosti. Razočarala je predvsem Ponziana, ki je še zelo daleč od potrebne forme. Kader je i sicer zadovoljiv, manjka pa še potrebne vigranosti in tudi atletske pripravljenosti, kar se je čutilo predvsem v zadnjem delu tekme, ko so gostje nadoknadili dva gola razlike. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: PONZIANA: Dambrosi (Dapas), Suard (Covacic), Gianella (Norbe-do), Marzari, Sluga, Kirkmayer (Barnaba), Fonda, Verbacci (Chio-dini), Catania (Furlani), Curci. GOSK: Novakovič (Beus), Zekič, Gojevič, Simonovič I, Custovič, Raus, Širok, Zaer, Nakič, Serdare-vič, Mikolanda. (V drugem polčasu še Kneževič, Simonovič II in Bud-man). Gostje so bili bojevitejši in so se že v prvih minutah pognali v napad, medtem ko je Ponziana, ki še išče prvo postavo, precej oklevala, preden se je sploh znašla. To velja na primer za prostega Mar-zarija, ki je le v nadaljevanju prišel do izraza. Popolnoma je odpovedala krilska vrsta in splosno sredina igrišča, kjer so gostje z odličnim Simonovičem I (najboljši na igrišču) stalno prevladovali in onemogočali organizirane napade Tržačanov. Tudi napad, v katerem sta Verbacci in Ruan precej šepala, ni mogel najti prave povezave, čeprav sta se Catania in Curci z vnemo trudila. Kljub temu je Ponziana pr. vi del zaključka v vodstvu, predvsem zaradi krivde nezanesljivega vratarja Novakoviča, katerega je trener kmalu zamenjal z dosti boljšim Beusom. Gostje so v tem delu pokazali svoje meje: velika požrtvovalnost, nekaj dobrih individualnosti, a v splošnem velike naivnosti. Vse je torej kazalo, da bo Ponziana kljub povprečni igri prišla do visoke zmage. V drugem delu pa so številne menjave še o-slabile moštvo, ki je poleg tega kmalu fizično odpovedal, tako da so gostje začeli prevladovati in predvsem po zaslugi Simonoviča in pa nevarnega Nokiča večkrat ogrožali vrata nesigurnega Dapasa. V drugem delu je med domačini zadovoljil delno le Furlani, ki pa potrebuje veliko podaj nasprotnikov, saj je v kostruktivnem delu igre slab. Na splošno lahko torej rečemo, da se bo morala Ponziana še posebno potruditi, če bo hotela zaigrati zadovoljivo prvenstvo. Goste pa lahko pohvalimo zaradi požrtvovalnosti, saj je bil zanje neodločen izid povsem zaslužen. Prvi gol je padel v 15’, ko je Curci preigral vratarja in s para-boličnim strelom poslal v vrata. 3’ kasneje je Catania izrabil grobo napako vratarja in z glavo podvojil prednost. V 24’ drugega polčasa so gostje znižali razliko po zaslugi široka, že 3’ kasneje pa je Furlani v protinapadu zopet podvojil vodstvo Ponziane. V 28’ nov gol, katerega je dosegel Simonovič I s prostega strela. Vsi so pričakovali gol Ponziane, toda 7’ pred koncem je Nokič postavil končni rezultat, tokrat po krivdi Dapasa. uk • * * FIRENCE, 12. — Polprofesionalna nogometna liga je objavila razpored prvega kola prvenstva D lige, kjer letos nastopa tudi Ponziana in sicer v C skupini. Prvo kolo C skupine bo potekalo kakor sledi: Audace S. Miohele - Jesolo, Olivo Arco - Passirlo Merano, Pordenone - Coneglianese, Portugruaro -Trento, Rovereto - Ponziana, Ro-vigo - Saici Torvlscosa, San Do- SREDOZEMSKE IGRE Vaterpolo - poraz Italije Jugoslaviji zlato kolajno TUNIS, 13. — Danes so se v okviru sredozemskih iger začele tudi atletske tekme. Na startu hoje na 20 km se je predstavilo samo 6 tekmovalcev. V odsotnosti Abdoma P»-mlcha, ki se ni počutil dobro, je zmaga pripadla Italijanu Nicoli De Vitu, ki je progo prehodil v 1 uri 38’42”6. Drugi je bil Tunizijec Ohadly Ben Ali (1.39’08"6), tretji pa njegov rojak Hamed Nadhari U.43’56”3). Danes so bila tudi predtekmovanja v teku na 110 m zapreke. Med drugimi sta se uvrstila v finale tudi Italijana Cornacchia (14”7) in Liani (15”3). V košarki je Jugoslavija premagala Alžirijo 109:66, Francija pa Libijo 103:32. Organizacijski odbor sredozemskih iger je sklenil poveriti organizacijo izvedbe 1971. leta Turčiji. Igre bodo v Smirni. V finalu turnhja v vaterpolu je Jugoslavija danes premagala Italijo 8:7 (1:1, 4:1, 1:2, 2:3) in osvojila zlato kolajno. Srebrna Je pripadla Italiji, bronasta pa Španiji. V končni lestvici sledijo Grčija, Tunizija, Malta in Turčija. NOGOMET BEOGRAD, 12. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes v prvi pripravljalni tekmi za srečanje z Zahodno Nemčijo v Hamburgu za pokal narodov igrala neodločeno 1:1 (0:1) z drugim moštvom, ki je bilo sestavljeno na podlagi ankete beograjskega večernega lista «Novosti». Reprezentanca je igrala v postavi Pantelič, Fazlagič, Brnič, Belin, Rašovič, Bajič, Bajič, Bečejac, Zambaja, ^Antič Džajič. FOGGIA, 13. — V prijateljski tekmi je Spartak iz Moskve premagal Foggio 4:1 (2:1). * • • BOČEN, 13. — Bolzano in Brescia sta zaključila današnjo prijateljsko tekmo neodločeno 2:2 (1:1). • * • BERGAMO, 13. — V pred prvem- X Al ‘-'OH A-/V/- UljiVkJ , Id. -- V pi CU'pi VOttl- 2*. y}?J?se: Sottoomarlna Lido - | stveni tekmi je Afcalanta premagala Schlo, Vittorio Veneto - Belluno. | Treviso 2:1 (1:1). viiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiig iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiii MEDNARODNI NOGOMET BASEL, 13. — Mednarodni prire-diteljski odbor turnirja za pokal sejemskih mest je določil razpored tekem prvega kola. Italijo zastopajo na tem turnirju Bologna, Fio-rentina in Napol!, Jugoslavijo pa Vojvodina (Novi Sad), Dinamo (Zagreb) in Partizan (Beograd). Razpored tekem je naslednji: Malmoe (Šved.) - Liverpool (VB) 19.7. — 4.10. Lokomotiv Leipzig (V. Nemčija) -Linfield Belfast (Irs.) 12.9. — 4.10. Bologna (It.) - Lyn Oslo (Nor.) 19.9. — 4.10. 01ympique Nica (Fr.) - FiorentJ-na (It.) 20.9. — ll.io. Elntracht Frankfurt (Z. Nemčija) - Notting Forest (VB) 20.9. — 17.10. Hlbemian (Škot.) - Porto (Port.) 20.9. — 4.10. Bruges (Bel.) - Šport Lisbona (Port.) 13.9. — 27.9. St. Patrlck’s (Irs.) - Girondls Bordeuax (Fr.) 13.9. — 11.10 Dynamore Dresden (V. Nemčija) - Glasgow Rangers (Škot.) 20.9. — 4.10. Vojvodina Novi Sad (Jug.) - Bar- reiro (Port.) 27.9. — 8.10. Frem Copenaghen (Dan.) - Atle-tico Bilbao (Sp.) 13.9. — 20.9. Ztirich (šv.) - Barcelona (šp.) 20.9. — 4.10. Pack Solun (Grč.) - Royal Liege (Bel.) 13.9. — 20.9. Utrecht (Hol.) - Real Saragoza (šp.) 14.9. — 12.10. Koeln (Z. Nemčija) - Slavija Praga (ČSSR) 20.9. — 11.10. Argesul Pitesti (Rom.) - Ferenc-varos (Madž.) 20.9. — 11.10. Vienna (Avstrija) - AtleUco Madrid (šp.) 13.9. — 25.10. Spora (Luks.) - Leeds United (VB) 3.10. — 17.10. Napoll (It.) - Hannover (Z. Nemčija) 20.9. — 18.10. Amsterdam (Hol.) - Dundee (Škot.) 25.9. — 4.10. Dinamo Zagreb (Jug.) - Petrolul Ploestl (Rom.) 20.9. — 27.9. Servette ženeva (Sv.) - Mtinchen (Z. Nemčija) še niso določili. Antwerpen (Bel.) - Goeztepe Smirne (Tur.) še niso določili. Partizan Beograd (Jug.) - Lokomotiv Plovdiv (Bolg.) še niso določili. 10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Organizacijski odbor 10. Sšl razpisuje v okviru 10. slovenskih športnih iger literarni in fotografski natečaj z naslednjimi določili: a) Predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa. b) Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečajih z več deli enakih ali različnih oblik oziroma fotografskih tehnik. c) Literarna dela morajo biti tipkana na stroj v 4 izvodih in ne smejo obsegati več kot 10 pisarniških listov dvojnega presledka. Fotografije morajo biti formata vsaj 24x30 cm. č) Predložena dela bodo ocenjevale komisije, ki jih bo imenoval prireditelj. V vsaki komisiji (literarni in fotografski) bo po en predstavnik prireditelja. Imena članov komisije bodo objavljena ob podelitvi nagrad. Vsaka komisija bo sama določila način ocenjevanja. Odločitve komisije so nepreklicne. d) Komisiji bosta določili prednostni vrstni red za šest najboljših del, od katerih bodo prva tri nagrajena z diplomami, vendar pa si komisiji pridržita pravico, da boljših mest ne podelita, če kakovost izdelkov kakovosnto ne bi bila na primerni višini. Komisija lahko tudi zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa. e) Vsa predložena dela morajo imeti vsebinski naslov dela, oprem- ljena pa morajo biti tudi z geslom, pri literarnem natečaju na zgornjem delu nad naslovom, pri fotografskem pa na hrbtni strani. Vsa dela istega avtorja morajo imeti isto geslo, a različne naslove. Vsak udeleženec natečajev mora v priloženi zaprti zalepki navesti naslednje podatke: geslo, ki je navedeno na predloženem delu, priimek, ime, naslov in eventualno društvo, za katero nastopa, če udeleženec ni prijavljen za nastop v športnem delu tekmovanja, mora v zalepki priložiti tudi prijavnino 200 lir, katero plača samo enkrat, čeprav se udeležuje enega ali več natečajev z več deli. Na zunanjem delu zaprte zalepke mora biti zapisano geslo predloženega dela. f) Vsa dela morajo biti predložena na sedežu ŠZ Bor, Trst, Vrdel-ska cesta 7, do 10. oktobra. Kasnejših predložitev prireditelj ne bo upošteval. g) Prireditelj si pridržuje pravico, da katerokoli predloženo delo priobči v dnevnem tisku brez pravice do odškodnine. h) Tipkopisi literarnih del se ne vrnejo. Fotografska dela bodo lastnikom na razpolago še 14 dni P° zaključku 10. Sšl na sedežu ŠZ Boj- Prirediteljski odbor si pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo določbo spremeni po svoji uvidevnosti. V soboto in v nedeljo je bilo v Trebčah športno slavje: domače športno društvo Primorec si je uredilo odbojkarsko igrišče, katerega je otvo-rilo s turnirjem moških in ženskih šesterk. Zgoraj: med otvoritveno tekmo Primorec - Zarja, ki se je zaljučila s pičlo zmago bazoviških igralcev. Spodaj: zaključna tekma moških šesterk, med katero je Zarja premagala Sokola Jugoslovanski reprezentant Edvard Vecko je bil v začetku tedna v našem mestu, kjer je treniral Borove namiznoteniške igralce. Na sliki Vecko med treningom z Borisom Košuto SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige « Ljudje, letu, življenje») AMEDEO MODIGLIANI Ko so prispele prve vesti o revoluciji v Rusiji, je Modi-gliani pritekel k meni, me objel in vzhičeno začel vpiti (včasih nisem mogel razumeti, kaj je govoril). V «Rotondo» je začelo prihajati mlado dekle Jeanne, podobna učenki. Imela je svetlosinje oči, plave lase in Je bojazljivo gledala umetnike. Govorili so, da študira slikarstvo. Tik pred svojim odhodom v Rusijo sem videl Modiglianija in Jeanne na Bulvaru Vaugigrad. Sla sta, držala sta se za roko in se smejala. Pomislil sem: končno je tudi Modigliani našel svojo srečo ... Znova sem prišel v Pariz maja 1921. leta. Takoj so mi začeli pripovedovati novice. «Kaj, ti ne veš, da je Modigliani umrl'?# Ničesar nisem vedel o svojih prijateljih iz «Rotonde». Modigliani je vedno pokašljeval in bil prehlajen. Dobil je vnetje na pljučih, organizem pa je bil izčrpan. Umrl je v bolnišnici v začetku 1920. leta. Na pokopališču Jeanne ni bilo, ko pa so se prijatelji po pogrebu vrnili v «Rotondo», so zvedeli, da je bila Jeanne pred eno uro skočila skozi okno. Ostala je samo mala hčerkica Modiglianija, ki ji je bilo prav tako ime Jeanne. Vidite, to je vse. Modiglianija so pokopali tako, da so zbrali denar za pogreb. Leto dni kasneje so v Parizu odprli razstavo njegovih slik. O njem so pisali knjige. Z njegovimi sli- kami so ljudje postajali bogati. Sicer pa je vse to tako običajno, da o tem ni vredno niti veliko govoriti... V različnih muzejih sveta, v New Yorku, Stockholmu, Parizu in Londonu sem se srečaval z Modiglianijem. Včasih je slikal akt, toda večino njegovih del tvorijo portreti. Modigliani je naslikal mnogo ljudi — njihova žalost presenečenje, njihova prestrašenost, nežnost in obsojenost na propad pretresljivo vplivajo na obiskovalce muzeja. Morda bo kak vnet protagonist «realizma» dejal, da Modigliani ni upošteval narave, da imajo ženske na njegovih portretih preveč dolge vratove ali roke. Kot da je slika anatomski atlas! Mar misli, občutja in strasti ne spreminjajo sorazmerja? Modigliani ni bil hladen opazovalec; ljudi ni opazoval od strani, temveč je živel z njimi. To so portreti ljudi, ki so ljubili, bili žalostni in so trpeli, istočasno pa so tudi datumi ne samo na umetnikovi poti, temveč so to tudi kažipoti stoletja: od 1910. leta do 1920. leta. Smešno je govoriti, da Modigliani ni vedel, koliko vretenc ima vrat — tega se je mnogo let učil po slikarskih akademijah v Livornu, Firencah in Benetkah. Toda Modigliani je vedel še nekaj drugega: na primer, koliko let je v enem letu kot je to 1914. leto. Čeprav so se spreminjala stoletna pojmovanja človeških vrednosti, kako da umetnik ne bi mogel videti spremenjenega obraza svojega modela? Modiglianijeva platna bodo še marsikaj povedala bodočim naraščajem. Jaz pa gledam in pred menoj stoji prijatelj moje daljne mladosti. Koliko je bilo v njegovi duši ljubezni do ljudi in strahu zanje! Pišejo in pišejo — «pil je, počenjal škandale, umrl...» Toda bistvo ni v tem. Ne gre niti za njegovo usodo, poučno kot starodavna bajka. Njegova usoda je bila tesno povezana z usodami drugih in, če hoče kdo doumeti Modiglianijevo dramo, naj se ne spominja hašiša, temveč strupenih plinov, naj pomisli na izgubljeno in presenečeno Evropo, krivenčaste poti stoletja, usode slehernega Modiglianijevega modela, okrog katerega se Je že zatezal železni obroč. PABLO PICASSO Vprašujem se: zakaj tako težko pišem o Picassu? Morda zato, ker je slaven, ker so o njem napisali na stotine knjig, ker imamo zelo podrobna dela, posvečena ne samo sleherni njegovi sliki, temveč tudi njegovim ateljejem, golobom in psom, njegovim žemperjem in kapam? Da, Picassa so seveda opisali številni — tako njegovi najbližji prijatelji in njegovi slučajni znanci, pisali so o njem pametno in neumno, nadarjeno in brezbarvno. Toda meni ni zaradi vsega tega težko pisati o Picassu. Kajti, kolikokrat sem, ko vsak pisatelj, sedal za mizo, zavedajoč se, da bom povedal stvari, ki so bile že zdavnaj izrečene. Ni dvoma, da je mnogo teže opisati navaden jesenski dež kot start reaktivnega letala, jaz pa v tej knjigi pogosto poskušam govoriti o stvareh, ki so bile pred menoj mnogokrat opisane in to mnogo bolje. Težava je v nečem drugem — v samem Picassu. Neki veliki slikar mi je rekel: ((Picasso je genij, toda ne mara življenja, slikarstvo pa apologira življenje.# To je res, kot je točno tudi to, da ima Picasso strastno rad ljudi, naravo, življenje in da v njem nikoli ne pojenjuje radovednost mladeniča. Številna njegova platna ne govorijo samo o lepoti življenja, temveč tudi o otipljivi toplini, okusu in vonju. Ljudje, ki pišejo o Picassu, poudarjajo, kako teži k temu, da bi odrl in razmesaril vidni svet, da bi razkosal tako naravo kot moralo, da bi uničil vse, kar obstaja. Nekateri vidijo v tem njegovo moč in revolucionarnost, drugi pa z obžalovanjem in indignacijo govorijo o njegovem ((razdiralnem duhu#. (Med prebiranjem analize nekaterih naših likovnih kritik o Picassu, ob koncu štiridesetih let sem bil presenečen, koliko se njihova obsodba, seveda mimo njihove želje, ujema z mišljenji Churchilla in Trumana, ki sta, prvi kot slikar samouk, drugi pa kot glasbenik-samouk, obsojala upornika Picassa). Pogosto sem v življenju čutil razdiralno moč Picassa, bila so obdobja, ko sem samo to občutil, se radoval tega in bil nad tem vzhičen. Toda to je podatek iz moje biografije, ne pa iz življenjepisa Pabla Picassa. (Nekaterih Picassovih slik še danes ne morem trpeti: ne razumem, kako lahko zasovraži obraz lepe ženske). Toda, ali je pravično označevati za rušilca človeka, polnega ustvarjalne žeje, umetnika, ki je več kot šestdeset let neprekinjeno ustvarjal in še ustvarja, ki je pogumno pristopil h komunistom, namesto da bi se odločil za anarhizem, ravnodušnost ali skeptično pozo, kar je za umetnika mnogo lažje? Lahko rečemo, in to je prav tako res, da Picasso živi v svojem ateljeju, da mu gre na živce estetska nepismenost raznih «sodnikov», da ima rajši osamljenost kot mitinge ali seje. Toda kako je moč poleg vsega pozabiti na njegovo strastnost v letih španske državljanske vojne, na njegove golobe, udeležbo v gibanju borcev za mir, na njegovo partijsko legitimacijo, lepake, risbe za «Humanite» in še na marsikaj drugega? V montmartrovskem obdobju, ki se ga nisem udeležil in v obdobju «Rotonde», ki sem ga skušal opisati, smo bili mladi ljudje in ljubili smo šale in škandale. Toda Picasso je tudi v osemdesetem letu ohranil strastno željo, da se pošali in koga potegne za nos. Tudi zdaj pozira nag pred fotografi, vleče za nos obiskovalce visokega rodu, sodeluje v bikoborbah. ima bogato in številno serijo litografij ((Umetnik in njegovi modeli#. Umetnik včasih spominja na Rubensa, včasih pa na Ma' tissi v starosti, modeli pa so gole ženske ali pa liki Velazque-za in drugih starih mojstrov Pogosto pa med njimi srečuješ mladega komedijanta in ta komedijant je podoben Picassu (smeje se tudi samemu sebi, verjetno pa je nase tudi ponosen). Kadar poslušaš Picassa, nihče nikoli ne ve, kje je konec njegove šale. Zna se šaliti zelo resno, resne stvari pa včasih pripoveduje tako, da jih človek, če jih le hoče, lahko sprejme kot šalo. (Nadalievame »ledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, U, TELEFON 93 808 In 94-638 - Poštni preda’ 55» - IOUKU2NK A GORK A: Ulica 34 Maggio l/l leleton 33 82 - UPRAVA: TRST - DL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 tir SFRJ posamezna ttevllka e tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - 'ia SFRJ: ADtT. JTS, Ljubljana Start trg 3/1, te; .on U-207. tekoči -ačtin prt Narodni ohoki v i.tnniiant - 501 3-2/1.., (><;• -,i <>ua »..lasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: tigovsld 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice L5lt Ur - Mali oglasi 40 Ur Oeseča - Oglasi 'tržaške m gort.Ske pokrajne se laročajt pri upravi - Iz vseh drugih .vtkrajm Italije pr) »Socletš Pubmicitš ItaUana# - Odgovorni urednik: STANISLAV UKNKO - izdaja Ir tiska Založništvo tržaškega tiska Trst