naš tednik LETO XXXVII. Številka 49 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 5. decembra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Borut Miklavčič, novi generalni konzul SFRJ v Celovcu, je v ponedeljek, 2. decembra, obiskal Narodni svet koroških Slovencev in Krščansko kulturno zvezo. Na sedežu NSKS ga je pozdravil predsednik dr. Matevž Grilc in mu v imenu organizacij izrekel dobrodošlico ter mnogo uspeha pri odgovornem delu na celovškem konzulatu. Generalni konzul Borut Miklavčič se je zahvalil za možnost obiska in dejal, da bo vse svoje sile zastavil za čim boljše odnose med državami, pri krepitvi katerih ima slovenska narodna skupnost na Koroškem velik pomen. F Št. Jakob: Predlog SGS o namestitvi dvojez. napisov zavrnje n: | spi I, OVP in FPO oi d- klonili dvoiez. napise Le tri dni je bilo božično drevo v Št. Jakobu dvojezično. Neznane tatove je slovenski napis motil in so ga takoj odstranili. (Več o Št. Jakobu na straneh 4 in 5.) Šolstvo v deželnem zboru Dvojezično šolstvo je bilo v torek popoldan glavna točka debate v deželnem zboru. V njej so se pokazala zelo sorodstvena stališča svobodnjakov, ki so na eni črti z hajmatdinstom in ljudske stranke. V bistvu obe stranki zahtevata, da je treba vprašanje dvojezičnega šolstva rešiti na Koroškem, torej brez ..vmešavanja" zveze. Deželni glavar Wagner je temu stališču ostro oponiral. Dejal je, da vprašanje dvojezičnega šolstva zanima bore malo Korošcev, vrhu tega pa da socialistična stranka ni pod karutelom kakršnekoli domovinske organizacije. Sploh pa te diskusije o spremembi šolstva na dan niso privlekli socialisti, ampak drugi. Po njegovem je šolstvo izrecno zadeva zvezne vlade, kajti to je domenjeno že v tristrankarskem paktu iz leta 1976, da bojo odprta vprašanja v manjšinskem šolstvu reševali samo na zvezni ravni. Wagner je v diskusiji tudi potrdil, da še nimajo recepta, kako „rešiti“ oz. spremeniti dvojezično šolstvo. Že ta izjava VVagnerja potrjuje, kako neodgovorno in dejansko populistično so se na Koroškem spravili nad dvojezično šolstvo. Domovinske organizacije so celotno vprašanje zguncale do te mere, da je menda postalo »celotni koroški problem", stranke so jim pridno stale ob strani. Sedaj pa stojijo pred pogoriščem te oportunistične politike in morajo priznati, da nimajo pripravnih modelov. Kako naprej? Koroški Slovenci smo skupno s strokovnjaki univerze predložili stvarne in uresničljive predloge. Tudi v bodoče bomo vselej pripravljeni sodelovati pri poštenih in pravičnih rešitvah. • Miklavževa-nja v Št. Jakobu, Selah in na Blatu str. 6 • Danes v NT Elisabeth Hoglinger — naš gost str. 11 Politika Tednikov komentar PIŠE MICKA OPETNIK 8. december Spet se bliža Marijin praznik 8. december in s tem za nas koroške Slovence dan, ko gremo v celovško Mestno gledališče. Skozi 23 let je že 8. december praznik gledališča. To je dan, ko slišimo z odra celovškega gledališča našo slovensko besedo. V teh 23 letih je bilo na celovškem odru 7 lastnih predstav. S tem so igralci pokazali, da je v njihovem kraju še močno zasidrana gledališka ustvarjalnost. Ko pa na Koroškem ni bilo več primernih lastnih predstav in so predstavniki Krščanske kulturne zveze in obiskovalci 8. decembra postali bolj kritični, je KKZ začela vabiti poklicna gledališča iz Trsta in Slovenije. Ker pa igrata tudi pri gledališki ustvarjalnosti tehnika in denar precejšnjo vlogo, so bile nekatere predstave na podeželju. Vse bolj pa so se oglašali v zadnjem času glasovi po lastni uprizoritvi. Temu je bilo letos lahko ustreči. KKZ je s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Slovenije začela pred desetimi leti z intenzivnim in načrtnim delom za mladino na področju gledališča. Seminarji, ki so bili sprva v Sloveniji, zadnji pa v mladinskem centru na Rebrci, so bili in so še dobro obiskani. Obiskujejo jih predvsem mladinci, in ustanovljene so bile v zadnjih letih tele skupine: „ lutke mladje", „oder mladje" in „kabaret mladje" Koroške dijaške zveze ter „lutke“ Katoliškega prosvetnega društva Šmihel. Pred dvema letoma sta bili v tem okviru ustanovljeni še dve skupini dunajskih študentov. Letos pa se je pridružila še mladinska skupina Katoliškega prosvetnega društva „ Planina “ iz Sel. Ti seminarji, ta strokovna pomoč iz Slovenije, so ogromno pripomogli k razcvetu mladinske gledališke dejavnosti na Koroškem. To desetletno delo so spremljali ne samo kot mentorji — režiserji, temveč kot pravi prijatelji: Marijan Belina, Franci Končan, Breda /n Tine Varl, Saša Kump, Štet Potočnik in Jože Vozny. Vsi ti so se trudili z našo mladino, da je v zadnjih letih naštudirala precejšnje število predstav. Namen vsega tega dela pa naj bi bil še ta, da ti mladi sami začnejo ustanavljati gledališke skupine v domačem kraju. Tako vodijo Miha Vrbinc, Pavle Žabi at ni k, Marjan Šticker in Štet Mer-kač v domačem kraju že skupine. To je viden dokaz dobrega dela teh desetih let. Rezultat vse te dejavnosti pa je tudi ustanovitev odra OBACE. Igralci, ki so se zbrali v tej skupini, so bili večinoma udeleženci teh seminarjev in imajo precej izkušenj na gledališkem področju. Že samo to dejstvo nam je garant, da bo predstava Cankarjevega Kurenta, ki ga študirajo za 8. december, v celovškem gledališču dobra premiera. Vse to se lepo sliši in je zelo pozitivno. A vse to se odigrava v Celovcu — v centrali. In kako je na podeželju z gledališkimi skupinami? Zamislimo se malo! Koliko jih je še po vsej južni Koroški? Včasih je bilo gledališče — oder — dvorana kraj, kjer so se ljudje učili lepe slovenščine. In kako je to danes? Pravimo, da nam manjka še vedno sposobnih ljudi za to. Ali pa se moramo enostavno spoprijeti z gledališčem in začeti ustvarjati? Morda pa smo postali tudi preveč kritični? Kritični do besedil? To bi bila lahko spodbuda za vse naše koroške besedne ustvarjalce, da se spoprimejo tudi s to zvrstjo pisateljevanja. Tako bi postal repertoar iger večji in predvsem zanimivejši. Te misli, ki sem jih nanizala, vam prepuščam v premislek ob pričakovanju gledališkega praznika, 8. decembra. Politika Tiskovna konferenca pri Deutschmannu: Poroča Heidi Stingler Za kmete biostfit edina šanza? Zvišanje splošnega dodatka za prodajo mleka na 64 grošev, bi pomenila skrajšanje kmečkega dohodka in bi bila posebno še za male kmete velika obremenitev, tako je dejal predsednik Deutschmann na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Tozadevno so socialistični kmetje predložili tako imenovani ..reformni list", v katerem odklanjajo zvišanje splošnega prispevka za prodajo mleka. Namesto tega pa predlagajo; da bi vsem kmetom skrčili kontingent za 8% in bi v tem primeru sploh lahko odpadel splošni prispevek za prodajo mleka. Vendar tudi to ni preveč dobra ideja, ker bi to za male kmete, ki izključno živijo od mlečne produkcije bila previsoka obremenitev, ki bi morda celo ogrožala nekaterih eksistenco. Bolj smiselno bi bilo, da bi se kmetje lahko prostovoljno odločili, da se jim ali skrči kontingent za 8% ali pa, da plačajo splošni prispevek v višini 64 grošev. To se pravi, da bi se lahko vsak kmet sam odločil za varianto, ki je za njega manjša obremenitev. V primeru, da bi pa nasploš-no skrčili kontingent, pa lahko pride v poštev le rešitev, ki ne bo ogrožala eksistenco malih kmetov. To bi lahko zgledalo tako, da se kmetu, ki ima v kontingentu nad 50.000 kg mleka na leto, skrajša npr. količina za 10%, od 30.000 do 50.000 kg za 8%, od 15.000 do 30.000 kg za 5% in tako dalje. Predloženi „ reform ni list" socialističnih kmetov je Deutschmann označil kot ne- Včeraj se je delegacija koroških Slovencev pod vodstvom predsednika KEL, Karla Smolleta srečala s predsedniškim kandidatom ljudske stranke dr. Kurtom VValdhei-mom. Slovenska delegacija je dr. Waldheima opozorila na zveznega Predsednika dr. Rudolfa Kirch-schlagerja, ki upravičeno uživa zaupanje narodne skupnosti. Dr. Waldheim je izjavil, da se v vprašanju narodnih skupnosti strinja s stališčem dr. Kirchschlagerja in da je njegovo stališče do narodnih skupnosti načelno pozitivno. Kot konkretne zadeve je slovenska delegacija VValdheimu predelila skupno šolo, odprto vpra- uporaben, ker bi potem morda bilo stalno potrebno reducirati kmetom kontingent. K razvoju proračuna je Deutschmann dejal, da je velika škoda, da je zveza prav za raziskovanje, posvetovanje in pospeševanje investicij znatno skrčila sredstva. Ravno raziskovanje glede možnosti alternativne produkcije bi bila v času prenasiče-nega trga, izrednega pomena. Edino šanzo za kmete vidi Deutschmann pri produciranju biosprita, katerega nikoli ne bo preveč. Menda bi ta produkcija bila rentabilna že v primeru, če kmet proda žito za šil. 4,— in zveza prispeva šil. 3,— za eksport. Biosprit pa je možno producirati za šil. 6,90, pri tem pa ostane produkt še v deželi. šanje otroških vrtcev in mirno sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Kandidat dr. VValdheim je poudaril, da se bo v primeru izvolitve za zveznega predsednika z vso moralično avtoriteto zavzemal za te zadeve. Obe strani sta se zmenili za nadaljnje stike. Člani delegacije so bili še ekonomski in zbornični svetnik Ignac Domej občinski odbornik EL Bekštanj, Folti Kargl ter Marjan Pipp kot zastopnik mladih.• V ponedeljek, 9. decembra, bo ista delegacija koroških Slovencev obiskala predsedniškega kandidata socialistične stranke, ministra dr. Kurta Steyrerja. Feldnerjev boj za čim manj dvojezičnih šol KHD je preteklo soboto imel tiskovno konferenco. V ospredju je bilo vprašanje teritorialne veljavnosti dvojezičnega šolstva. Heimat-dienst pričakuje od Dunaja, da bo „priznal rezultate ljudskega štetja posebne vrste iz,leta 1976 kot ugotavljanje manjšine v smislu manjšinskošolskega zakona" (dr. Feldner). S tem je Feldner nedvoumno dokazal, v čem lahko vidimo njegov boj „za enakopravnost nemških otrok": namreč v tem, da bi se na podlagi „velike (zakonske) rešitve (tako Feldner) čimbolj zmanjšalo število javnih dvojezičnih šol. Seveda je Feldner (poleg njega sta zastopala KHD še namestnik Haiderja v koroški deželni vladi, Erich Silla in občinski odbornik celovške OVP, dr. Theodor Mayer vztrajal pri ločenih razredih. Zato je tudi brez pridržkov odklonil t. j. „Kir-cherjev model", ki predvideva pouk z asistenčnimi učitelji v skupnih razredih. V zvezi z zahtevo po ločenih razredih pa je šolski ravnatelj Silla dejal, da „se ta na nekaterih dvojezičnih šolah že prakticira." Konkretno je Silla omenil mdr. šole v Škocijanu, Št. Jakobu in Borovljah. Sicer pa so se predstavniki KHD na sobotni tiskovni konferenci ponovno skušali prikazati v najbolj simpatični luči. Posebno je Feldner skušal časnikarje prepričati, da nima kaj proti Slovencem in je ponavljal staro pesem, da mu gre „samo za enakopravnost manjšine in večine!" In ker mu gre tudi „za enakopravnost manjšine" se seveda vehementno tepe proti veljavnemu manjšin-skošolskemu zakonu. Kot že zgoraj zapisano, z deklariranim ciljem, da bi zmanjšali število dvojezičnih šol. A to še ni konec Feldner-jevega cinizma: isti manj-šinskošolski zakon, proti kateremu se Feldner tako tepe, pa je za istega Feld-nerja hkrati veljavna „sveta postava" — če zahteva vedno več Slovencev v Celovcu javno dvojezično šolo. Feldner na tiskovni konferenci dobesedno: „Javna dvojezična šola v Celovcu ne pride v poštev, ker za Celovec manjšinskošolski zakon ne velja!" Tako konec koncev niti nismo presenečeni, če ima Feldner za dvojezične učitelje to sporočilo: ..Uveljavilo naj bi se načelo, da bi otroke z nemško materinščino poučevali samo učitelji z nemško materinščino." Slovenske otroke bi Feldner seveda ..širokogrudno" prepustil slovenskim učiteljem — dokler pač ne bi bilo več niti slovenskih otrok niti slovenskih učiteljev. Zato pa bi potem na Koroškem končno zaživela ..enakopravnost večine" ... Janko Kulmesch ““ SwafdheimnCi L li E M n Delegacija koroških Slovencev v pogovoru z dr. VValdheimom. Inž. Willi Sereinigg spet predsednik AJD (0JG) Predsednik inž. VVilli Sereinigg je v svojem govoru poudaril važnost dobrih sosedskih odnosov med državama. V torek, 3. decembra, je imela Avstrijsko-jugoslovanska družba v Trgovski zbornici v Celovcu svoj redni občni zbor, hkrati pa je praznovala tudi svoj 30-letni obstoj. Predsednik, deželni poslanec inž. VVilli Sereinigg je na dobro obiskanem občnem zboru mdr. pozdravil župana Murske Sobote, Martina Horvata in župana Opatije, Marijo Petkoviča. Z obema občinama AJD že leta tesno sodeluje. Avstrijsko-jugoslovanska družba je v svojem 30-letnem delovanju iz leta v leto poglabljala in izgrajevala stike med Jugoslavijo in Avstrijo in je danes pomemben dejavnik pri ustvarjanju in ohranjevanju dobrih sosedskih odnosov med državama. „Delo AJD je vzor in hkrati tudi pobuda drugim za dobro in plodno sodelovanje med sosednimi državami", je v svojem poročilu dejal tajnik družbe, VVilli Pressl, ki bo odslej deloval v družbi kot organizacijski referent. Občni zbor je tudi tokrat izrekel svoje zaupanje inž. Sereiniggu in ga ponovno potrdil za predsednika. Inž. Sereinigg že 27 let predseduje družbi. Njemu ob strani bosta naprej stala podpredsednika inž. Thomas Truppe in predsednik deželnega zbora, Josef Schantl. Mesto deželnega sekretarja pa je prevzela Ingeborg Auer. Nadaljnji člani odbora pa so: dipl. inž. Janko Urank, Josef Guttenbrunner, dr. Matevž Grilc, Erich Scherer, dr. Franci Zvvitter in Peter Kersche. Občni zbor je zaključil kulturni spored, ki sta ga oblikovala tamburaš-ka skupina ..Bisernica" iz Škofje Loke in trio „Korotan“ iz Št. Vida v Podjuni. Občinska seja v Galiciji Na minuli občinski seji, ki je bila v torek, 26. novembra, v Galiciji, je občinski svet med drugim sklenil 2. redni dodatni proračun za leto 1985. Ta se je povišal za šil. 403.700,—, in je bil soglasno sprejet. Odslej bo tudi občina Galicija imela svoj grb, tako so sklenili na zadnji občinski seji. Na grbu je Kanjski grad, v ozadju Obir, in farni pa-tron sv. Jakob. Ta je umrl v Galiciji v Španiji. Na njegov grob so hodili verniki iz Galicije romat. Odtod ima današnja Galicija svoje ime. Nadalje so sklenili počastitev, zaslužnih občinskih odbornikov, ki so v dveh mandatnih dobah delovali v občini. Mladinska godba na pihala bo dobila šil. 8000,— podpore. Za Apače projektirajo vodovod, če bo dovolj interesentov, ga bodo gradili. Naj še omenimo, da je uredništvo NT poslalo v začetku septembra na vsa gospodinjstva v Galiciji „Naš tednik". Neki občinski odbornik je trdil, da piše NT neresnico. Odbornik EL Jože Urank pa ga je vprašal, kaj je bila neresnica, na to pa omenjeni odbornik ni mogel odgovoriti. Tudi župan VVutte je potrdil, da ni bilo nič napačnega- napisano. Strokovno združenje pedagoških delavcev član FIAI FIAI, tretje največje mednarodno združenje učiteljev na svetu je na svojem rednem svetovnem kongresu letos jeseni sprejelo kot polnovrednega člana Strokovno združenje pedagoških delavcev, strokovno združenje večinoma dvojezičnih učiteljev in pedagogov južne Koroške. FIAI zastopa interese učiteljev obveznih šol. Že marca 1986, na konferenci FIAI v Maroku bo Strokovno združenje pedagoških delavcev imelo priložnost, obvestiti članice FIAI o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Iz občine Št. Jakob Dvojezic — e b ii-i ; 1^1 ■MR bMB afl j ■ II ■ 1^1 ■ n■ h llfin BS g j 111 1 llfflllvl UlllilUI ■ | ■ ^ ■ |e r lil J ■ Z občinske seje poročata B. Sommeregger in J. Perč Predlog slovenskih odbornikov, ki so ga vložili na občinski seji, je predvideval dvojezične napise za tri osnovne šole, aktualen pa je postal še posebno ob dejstvu, da so gradili v Št. Jakobu novo ljudsko šolo in bodo napisi itak prej ali slej predmet raz-„ prave. Saj bodo morali tudi sklepati o njih ob proračunu. Predlog je tudi upravičen. To se je izkazalo tudi v razpravi, ko je župan GreBI sporočil občinskemu svetu, da so se vsi učitelji ljudske šole Št. Jakob v posebnem pismu izrekli . za namestitev dvojezičnih na-f pisov. Tako je marsikdo na tihem upal, da bo občinski svet sprejel predlog. Optimisti so se zmotili. Čeprav so bile ostale točke dnevnega reda dokaj živahne, sta se, kot rečeno, po izjavi frakcijskega vodje SGS Franca Janežiča (izjavo prinašamo na posebnem mestu) oglasila samo dva diskutanta. Tako je OVP kvasala o „Franc-Jožef-šolah". Ljudski stranki je odgovoril Ottovvitz. Sliko z dvojezičnim napisom na postaji objavljamo spodaj. K tem sklepu je zavzel pismeno stališče tudi predsednik Kluba Fric Kumer. Dejal je, da obžaluje tak sklep, razumljivo pa je, da se slovenski odborniki s tem sklepom ne bodo zadovoljili in da bodo sedaj izkoristili vse pravne možnosti, tja do ustavnega sodišča. „V monarhiji sta imeli celo železniški postaji v Podgorjah in v Podrožci dvojezične napise", je dejal v skopi razpravi o predlogu SGS slovenski občinski odbornik Jože Ottovvitz. Pretekli četrtek je šentjakobski občinski svet namreč sklepal o predlogu odbornikov SGS Franca Janežiča, Jožeta Ottovvitza in Jožeta Štickra o namestitvi dvojezičnih napisov^v notranjščini v ljudskih šolah Podgorje, Podrožca in Št. Jakob. Predlog so zavrnili z 20:3 glasovi, pri čemer pa je tipično, da sta se ob tej točki oglasila k besedi samo še odbornik OVP Kollmitzer in župan GreBI. Slovenski odborniki Franc Janežič, Jože Sticker in Jože Ottovvitz (z leve) so predložili proti sklepu občine dokumentacijo v zagovor dvojezičnih napisov. Omenili so tudi, da so nosile v monarhiji celo železniške postaje dvojezične napise (glej sliko spodaj). Društva: Podpore se večajo! Božič_ stoji pred durmi. Tudi v Št. Jakobu. Tako so razdelili med športna društva skupno 75.000 šilingov, od tega dobi DSG Podgorje 10.000 šilingov, ASKO pa 13.000 šilingov. Tu se je pozanimal Jože Ottovvitz po sistemu podpor pri pristojnem referentu in vprašal, če upoštevajo pri razdelitvi denarja tudi športne uspehe. To ni edini kriterij, se je glasil odgovor. Povišali so tudi podporo za SPD Rož, ki sedaj dobi 5000 šilingov, dvakrat toli- ko dobista Volkstanzgrup-pe in MGV Maria Elend (po 10.000.—) Priznanje šolskim sestram Dobro in vzgledno delo šolskih sester v vedno večji meri priznava tudi občina. Za redne finančne podpore se zavzemajo odborniki SGS. Tokrat so povišali redno podporo za dvojezični vrtec na 40.000,— šilingov, 9000,— šilingov podpore pa so namenili za podporo 9. šolskega leta, ki ga pravtako vodijo šolske sestre v Št. Petru. Premrov: Kako naprej? Nihče ne more dajati pravega odgovora, kako gre naprej v zadevi Premrov. Tako tudi župan GreBI našemu listu ni dal nobene druge izjave, kot te, da sam ne pozna konca. Dunajski gospodarski magazin Trend je vedel poročati o 45 mili-jonski-tožbi proti občini, do danes tožba še ni prispela. Dunajski list Kurier piše o 4 milionskem kompromisu, ki tudi še ni prispel na pristojni občinski svet. Tokrat so le sklenili, da mora Premrov predložiti še dve strokovni izvedeništvi: svoje strokovno mnenje mora predložiti univerza za mon-tanistiko v Leobnu ter ministrstvo za varstvo okolja na Dunaju. Seveda nosi stroške Premrov. Glosa: Prenamembe: Brez sistema? Vsak komunalni politik se zaveda, da so prenamembe najbolj kočljive zadeve. Saj v nekaj minutah odloča občinski odbor o usodi celih družin. Tokrat so sklepali o 15 prošnjah. Hitro, saj je bilo na dnevnem redu še drugih 15 točk, če ne štejemo razne razčlembe dnevnega reda. Večini prošenj so ugodili. Odložili so prošnjo dipl. inž. Antona Sereiniga. Na Janežičevo vprašanje, do-kdaj, GreBI ni mogel odgovoriti. Prošnjo Marije Miš-kulnik pa so sploh zavrnili. ČepravJg Janežič dokazal s skico, in to tudi občinski urbanistični načrt lepo prikazuje, da je področje v neposredni bližini prizadetega zemljišča že prenamenjeno. (Hiše Vratina in Sučič so že zgrajene.) Pa menda niso zavrnili prošnje le zaradi tega, ker je bila prošnja vložena v slovenščini?^ Druge razlage ne najdemor'Proš-nja je bila že trikrat odklonjena.. ^ boce Iz občine Št. Jakob Uvodoma opozarjam v imenu naše frakcije na pravico, ki mi jo daje §45 SOR (AGO) in zahtevam, da bo ta izjava po glasovanju v celoti sprejeta v sejni zapisnik. Slovenski občinski odborniki so, opirajoč se na tozadevna zakonska določila in v upanju, da bo občinski svet Predlog potrdil, vložili predlog z zahtevo, da se v vseh treh |judskih šolah namestijo dvojezični napisi. V imenu frakcije bom sedaj Ponovil tri najvažnejše točke našega predloga: Dvojezični napis znotraj šole je tesno povezan z določili člena 7 o enakopravnosti slovenske in hrvaške narodne skupnosti. To je mednarodna Pogodba, katere izpolnitev moremo iztožiti tudi pri evropskem sodišču. Z našim predlogom smo dosegli pravico tožbe. Naš predlog je v zvezi s § 12 določil učnega načrta za dvojezične ljudske šole, ki zahtevajo vzgojo h skupnosti med učenci, spoštovanju obeh jezikov in h toleranci. Z dvojezičnimi napisi dosežemo, da nemškogovoreči otrok spoštuje jezik narodne skupnosti. Otrok, ki je prijav- ljen k dvojezičnemu pouku, ne glede na to, če je slovensko ali nemškogovoreč, v praksi doživi in vidi, česar se uči. Zato menijo priznani pedagogi dežele, da so napisi vključeni v § 49 šolskega zakona in s tem spadajo med učila. Prav učiteljem med nami ni treba podrobneje razlagati, kaj to pomeni. Dvojezični napisi nikomur ničesar ne odvzamejo, nihče ni privilegiran in nihče ni zapostavljen. Nismo edini, kjer naj to velja. Na Koroškem imamo šole z dvojezičnimi napisi znotraj in zunaj. Na primer v Selah in na Obirskem. Pred kratkim je delegacija koroškega deželnega zbora obiskala dolino Ao- Ijudske šole dvojezične napise. V Italiji so ponosni, da tam živi francoska narodna skupnost. Danes imamo možnost, da smo tudi mi ponosni. Na koncu se povrnimo še enkrat k pravnemu vidiku: ustavno sodišče trenutno obravnava tožbo starša proti občini Žitara vas zaradi dvojezičnih napisov znotraj šole. Isto velja tudi za našo šolo. Zato bom prebral iz aktov ustavnega sodišča: ludska šo- la v Žitari vasi namreč šteje po § 1 koroškega deželnega zakona z den 10. julija 1959 DZL (LGBI) štev. 49/1959, ki urejuje izvedbo določil manjšinj-skega šolskega zakona, med tiste ljudske šole, na katerih je na začetku šolskega leta 1958/59 bil pouk dvojezičen (§ 10, odst. 2 in § 11 koroškega manjšinskega šolskega zakona z dne 19. marca1959, ZZL (BGBI), štev. 101/1959) in ki za slovensko narodno skupnost pridejo posebej v poštev (§ 12 lit. b koroškega manjšinskega šolskega zakona). Isto velja za nas. Občinski svet naj nam prihrani pot do ustavnega sodišča, ki se za občino gotovo ne bo končala slavno. Naprošam vas, da podprete predlog. Naša fradcija ga bo. Št. Jakob, 28. 11. 1986 Franc Janežič, Jože Sticker, Jože Ottovvitz Izjava slovenskih občinskih odbornikov v Št. Jakobu v Rožu ste v Italiji. Tam imajo vse Avstrijsko priznanje za slovensko firmo ISKRA DELTA COMPUTERS Posebno pomembno je to še iz tega vidika, ker se tovarna ni naselila nekje v centralnem prostoru, ampak na podeželju, kjer imajo domačini malo možnosti zaposlitve. Poslovodja IDC v Št. Jakobu je Franc Cigan, vodja produkcije pa je dipl. inž. Marjan Kokol. Proizvodnje IDC zajamejo celotni vzhodnoevropski trg; ISKRA DELTA COMPUTERS pa je z novim produktom TRIDENT tudi v svetovnem merilu konkurenčna. Za ta produkt, ki ga bo IDC proizvajala od prvega kvartala prihodnjega leta, je avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovstvo, obrt in industrijo podelilo firmi IDC v St. Jakobu v Rožu priznanje za dobro formo. To pa za super-mikro računalnik 16/32 Bit, ki je bil razstav-Uen na XXI. Splošni predstavitvi produktov leta 1985. Računalnike, ki jih je proizvedla IDC, so zanimivi za banke, gradbena podjetja, zdravnike, odvetnike itd. Nova delovna mesta za strokovnjake na področju računalništva nudi s 1. oktobrom 1985 registrirana firma ISKRA DELTA COMPUTERS, v St. Jakobu v Rožu. Trenutno zaposluje novo ustanovljena firma devet ljudi, v končni fazi, to se pravi približno v dveh letih, pa bi ISKRA DELTA COMPUTERS lahko nudila 40-im ljudem delovno mesto. ISKRA DELTA COMPUTERS je postala z novim produktom TRIDENT v svetovnem merilu konkurenčna. Za ta produkt je dobila podeljeno priznanje za dobro formo od zveznega ministrstva za obrt. in delujejo že v Avstriji, Švici, Jugoslaviji, Italiji in Nemčiji. Kot rečeno: vedno še primanjkuje strokovno usposobljenih kadrov, ki se zanimajo za delo, ki bo pomembno tudi v bodočnosti. Ob robu pa še nekaj detajlov za vse tiste, ki si morda hočejo prej ali slej nabaviti računalnik: Proizvodni program obsega na področju hard ware-ja miniračunalnike 16-32 Bit, m ikro- in supermikro-računalnike 8-16-32 Bit, VME Bus module za industrijsko uporabo, VT 100 in VT 200 kompatibilne terminale in računalniško periferijo. S področja soft-ware-ja nudi firma sistemsko programsko opremo, uporabniške programe, aplikacije, orientirane na različne branže, SW-inženiring, sistemske rešitve, CAD-CAM in programsko opremo za krmiljenje industrijskih procesov. h. st. Rož, Podjuna, Žila STRAN z> ČETRTEK, D 5. decembra 1985 Dir. Valentin Vauti odlikovan Dir. Valentin Vauti Učitelj, občinski politik in soizdajatelj ter soavtor raznih pomembnih učnih pripomočkov ter učil za izboljšanje dvojezičnega pouka na dvojezičnih šolah, Valentin Vauti je v ponedeljek, 25. novembra, prejel iz rok deželnega glavarja VVagnerja veliki častni znak dežele za odločno prizadevanje in vzrono delovanje v prid dežele. Valentinu Vautiju iskreno čestitamo za to odlikovanje in mu želimo vse krepkejšega zdravja povezano z željo, da bi tudi v prihodnje mogel tako kot doslej sodelovati pri raznih projektih v prid dvojezičnega šolstva. Sašo Jarc razstavlja v Tinjski galeriji Od 17. 11. pa do 13. 12. 1985 razstavlja v Tinjski galeriji mladi slovenski slikar Sašo Jarc iz Ljubljane. Mladi slikar, ki za sebe odvrača naziv „umetnik“ „to so očitno že vsi, ki znajo samo črto potegniti" temveč mu je ljubši beseda „avtor“ razstavlja oljnate slike in akvarele. Osrednja tematika njegovega izražanja so portreti, narava in igra barv, magično pa privlačuje velikanska slika „Zadnja večerja". Jarc je zaključil srednjo likovno šolo in se nato podal po svetu. Občasnemu sodelovanju s prof. Božidarjem Jakcem so se pridružila potovanja po Evropi — in vsi ti vtisi so vtisnili svoj pečat izražanju Jarca. Jarc je imel že nekaj skupinskih in samostojnih razstav, sodeloval pa je že tudi na slikarskih kolonijah. Tudi v klub K DZ na Blatu je prišel preteklo soboto sv. Miklavž in obdaril vse pridne z darili. Vsakega sv. Miklavž seveda ni mogel tako pohvaliti kot na sliki, za druge pa so poskrbeli parklji, ki prav nobenemu niso prizanesli. (Slika: Grilc) Miklavževanje v St. Jakobu V Št. Jakob in v Selah je prišel sv. Miklavž Kot vsako leto je bilo tudi letos to je v nedeljo, dne 1. decembra 1985, popoldne v farni dvorani v St. Jakobu miklavževanje, katerega je priredila farna mladina iz St. Jakoba. Na sporedu je bila božična igrica, katere vsebina je bila, kako se družina pripravlja na božič, veselje otrok in na koncu še vrnitev očeta iz vojnega ujetništva — ki pomeni višek božičnega veselja. Izvedla se je tudi tombola — bilo je 200 dobitkov (klobase, igrače, knjige itd.) Nazadnje je sv. Miklavž obdaroval še sodelavce. Vladal je pravi živžav — udeležba je bila izredno velika — dvorana je bila polna. Premiera „Maks Žvižgač“ V nedeljo, 1. decembra, je SPD ..Planina" v Selah priredilo v selski farni dvorani miklavževanje na katerem je nastopila tudi mlada domača^ skupina z igro „Maks Žvižgač". Kljub nekaterim težavam, ki so se pojavile pri prvih vajah, se je mlada skupina z zagnanostjo spoprijela z igro in jo odlično zaigrala. V igri „Maks Žvižgač", ki je nemškega izvora (napisala sta jo Carsten Kruger in Ludvvik Volker) skuša glavni junak doseči s pomočjo žvižga izpolnitev vseh svojih želja. To mu tudi uspe, dokler mu ne zraste namesto votlega zoba, ki mu je služil kot piščal, nov zdrav zob, s katerim mu ni več mogoče žvižgati. Režiser te selske predstave je bil France Končan, igrali pa so: oče: Andrej Oraže, _ mati: Marti Oraže, Maks Žvižgač: Martin Dov-jak, Brina: Magda Dovjak, Tulba: Pepi Pristovnik, stric in teta: Aleksander Čertov. Publika, ki je do zadnjega kota napolnila farno dvorano, je z večkratnim navdušenim aplavzom honorirala podajanje igre. Pot v Sele pa je našel tudi sv. Miklavž, ki je po igri obdaroval otroke. Zvečer pa so se zbrali vsi člani k društvenemu miklavževanju v farnem domu. -leč- V Zahomcu v Ziljski dolini te dni obhaja svoj 80. rojstni dan Niko Kriegl. Želimo mu še obilo zdravja in sreče, ter božjega blagoslova in da bi še dolgo ostal med nami. Franc Podrečnik iz Celovca je te dni srečal Abrahama. Iskreno mu čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. Številnim čestitkam se pridružuje tudi SPD „Srce“ iz Dobrle vasi. Franc Skuk iz Senčnega kraja pri Libučah je te dni srečal Abrahama. Za ta praznik mu želimo obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova. Še na mnoga leta. Svoj 60. rojstni dan obhaja Barbara Habernik iz Gorič. K temu življenjskemu jubileju ji prav prisrčno čestitamo. Pod Štalensko goro praznuje te dni svoj 70. rojstni dan Elizabeta Marjan. Za ta visoki življenjski praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja. Rož, Podjuna, Žila V torek zvečer je EL Pliberk v KDZ klubu na Blatu po frakcijski seji priredila družabno srečanje. Ob tej priliki se je frakcijski vodja mestni svetnik Fric Kumer zahvalil bivšemu frakcijskemu voditelju Mirku Kertu — ki je pred kratkim iz zdravstvenih in družinskih razlogov odložil funkcije v EL — za vse njegovo delo in trud, ki ga je vložil v EL Pliberk. „Vsi smo na tebe ponosni in cenimo tvoje delo", je dejal mestni svetnik Fric Kumer in mu v zahvalo in v priznanje podaril pisalni stroj. Prosil pa ga je, da bi še naprej urejeval ..Pliberški časopis". Mirko Kert se je zahvalil za darilo in lep večer, ki so mu ga priredili in poudaril, da ga veseli da njegovo delo ni bilo zastonj. Fric Kumer, ki je tudi znan lovec, je navzoče pogostil s srnjakovim „golažem“, katerega je mojstrsko skuhal Blaž Kordež. Turistična agencija CARTRANS razpisuje delovno mesto sodelavke, ki ima zanimanje za delo na turističnem področju. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine ter strojepisja, znanje angleščine je zaželjeno. Interesentke vabimo, da oddajo svoje pismene prošnje z življenjepisom in s spričevali na naslov: Turistična agencija CARTRANS, Paulitschgasse 7, 9020 Celovec, v roke g. Janku Zvvittru. Solidarnostni sklad v pomoč brezposelnim mladincem Precej koristnih ukrepov za zmanjšanje mladinske brezposelnosti je bilo že narejenih. Državni programi in iniciative pa kljub temu ne zadoščajo, da bi predvsem mladim ljudem bila na razpolago delovna mesta. Potrebna ni postala samo lastna iniciativa prizadetih brezposelnih, ampak tudi iniciativa cerkvenih organizacij. Katoliška delovna mladina je odprla solidarnostni sklad v pomoč brezposelnim mladincem in prosi za ustrezno finančno podporo, ki bo služila ustvarjanju novih delovnih mest za mladince. Podporo lahko prenakažete na konto 0210-008371 pri Karntner Sparkasse v Celovcu. Mala kmetija z gostilno v bližini Labota z 5 ha na prodaj. Baza za pogajanje šil. 2,9 milijonov. Podrobnejše informacije dobite pri: Dr. Neuvvirther Immobilien, KarnerstraBe 8 9020 Celovec/Klagenfurt tel.: 0 42 22 / 57 6 39 Iščemo slovensko govorečo dnevno mamico. Telefon: 0 42 22/220613 Prodam po ugodni ceni 10001 tank za olje (centralno kurjavo). Tel. 0 42 74 / 34 05 98. Občinska seja v Borovljah VS samo s pridržkom za proračun F86 Konec novembra se je v boroveljski občinski sobi bistveno spremenil sestav mestnih svetnikov oz. razdelitev „oblasti“ in pristojnosti. Seveda je ta, do sedaj nepoznani premik odseval tudi na preteklo sejo, ki je bila v torek, 3. decembra. 26. 11. 1985 sta odstopila oba mestna svetnika boroveljske občinske iniciative (FBI), Socher in VVutte. Socher zaradi tega, ker ni hotel podpisati odlokov za priključitev h kanalu in ker ga občinski uradniki niso v polni meri podpirali, VVutte pa v bistvu iz solidarnosti z njim. Odstop obeh mestnih svetnikov je kot strel odmeval v celotni politični javnosti, kajti doslej je to prvi primer na Koroškem. Pa tudi v Avstriji so taki odstopi redko posejani. Isti dan je deželni svetnik in referent za občine, Rauscher informiral občane tudi v zadevi kanala in dejal, da bo dežela pomagala občini s šil. 500.000,— letno. Zaradi odstopa obeh mestnih svetnikov bo po vsej verjetnosti prišlo v Borovljah do nove razdelitve referatov, dva sedeža v mestnem svetu pa bosta ostala prazna. Precej so se duhovi razburili zaradi načrtovanega finančnega načrta za izgradnjo takoimenova-nega ..nordijskega centra" v Podnu. Občinski odbornik VS, mag. Peter VValdhauser je v svojem stališču dejal, da ne bo podprl tega finančnega načrta, ker je postopek za financiranje dvomljiv, vrhu tega pa z lastniki zemljišč, po katerih naj bi bila speljana tekaška steza, doslej še nič ni dogovorjeno. VValdhauserju so se pridružile še frakcije FBI, ljudska stranka in svobodnjak in je zato bil financij-ski načrt za nordijski center, ki so ga preimenovali v ..skakalnico Poden" sprejet samo z glasovi socialistov. Soglasno je bilo sprejeto financiranje regulacije Ljubeljščice, kjer bo glavno breme nosila zveza. Dolgo so odborniki premlevali proračun za leto 1986. V zvezi s financami je občina dobila od dežele 5 milijonov šil. za redne podpore, proračun za leto pa je izravnan. Več kot milijon šilingov manj pa bo občina imela dohodkov zaradi zmanjšanja davka na mezdo vsled ukinitve žičarne. Ker je v proračunu že postavka za „nor-dijski center" v Podnu, kjer so stroški rasli kot gobe po dežju, je zastopnik VS, mag. VValdhauser glasoval za proračun samo s pridržkom. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so našemu bratu Andreju Go-lavčniku v teku tega zemskega potovanja dajali toplo družinsko pomoč in ga sprejemali, kot nas učita vera in narod. Nadalje vsem, ki so ob njegovi nenadni smrti (zadela ga je srčna kap) hitro obvestili pristojne osebe in oblasti, kot Gradišnikovi družini, g. Blažu Kordežu star. in pristojnim osebam globaške občine, ki so vsi sosedsko nudili prevoz rajnega in prostore občinske mrtvašnice. Zahvala župnemu upravitelju šentlipške fare, dr. Miroslavu Ostravskemu za žalni sprevod in nagovor ter prikaz težkega življenja rajnega. Cerkvenemu zboru domače fare pod vodstvom g. Hanzija Petjaka za občuteno zapete žalo-stinke. Vsem, ki so z zvonenjem naznanjali vest, da je preminil član naše farne skupnosti, Andrej Golavčnik v 56. letu starosti. Zahvala sosedom in pogrebcem za njih trud in požrtvovalnost. Torej prisrčen Bog lonaj vsem, ki so se kljub zelo slabemu vremenu udeležili pogreba in za pokojnika darovali duhovno daritev. Zagorje, Podjuna, Ladine, dne 12. 11. 1985 SESTRI in BRATJE v imenu vseh, ki so pokojnega spoštovali. Reportaža Franci Končan — režiser in pobudnik novoustanovljenega odra OBACE Vsem ljubiteljem gledališča je znan režiser Franci Končan, ki že vrsto let nudi mladim koroškim gledališčnikom strokovno pomoč. V tem času je postal tudi dober prijatelj marsikaterega igralca. Na njegovo pobudo je nastala v Celovcu tudi nova skupina „oder OBACE", ki bo 8. decembra v Celovškem gledališču predstavila KURENTA. S Francetom Končanom se je pogovarjal Miha Pastork. Naš tednik: Kaj je bil povod, da ste dali mladim ljubiteljem gledališča pobudo za ustanovitev nove igralske skupine? F. Končan: Vedno mi je bilo žal za igralce „odra mladje", ki so zapustili skupino in se nikjer niso več pojavili kot gledališčniki. Po kabareju mi je prišla zamisel, da bi bilo dobro, ako bi bilo v Celovcu nekaj več odrske dejavnosti. Po Evgenu, ki ga je uprizoril „oder mladje" v lanskem letu, sem videl, da je možno ustanoviti gledališko skupino, ki bi pomenila napredek za gledališko ustvarjanje. Razmišljal sem o takšni skupini in na misel mi je prišel Ivan Cankar. Ko sem ga prebiral, sem se ustavil pri KURENTU, kajti, bil sem prepričan, da je takšna skupina zmožna uprizoriti Cankarja. V skupini so se zbrali v galvnem igralci, s katerimi smo že skupaj gledališko delovali. Videl sem tudi, da se v tem okolju kaže želja po igranju: tudi pri tistih, ki niso bili prej pri „odru mladje". To mene in tudi skupino opogumlja, da ne bo zmanjkalo igralcev in da v Celovcu glede kadrovskih potreb ni težav. Iz tega vidika ima „oder OBACE" tudi lepo prihodnost. Naš tednik: Ste imeli kakšne pomisleke zaradi KURENTA, ko ste vedeli za sestav skupine? F. Končan: Ko smo se po prvem srečanju odločili za KURENTA in ga potrdili, sem bil skeptičen in sem se vprašal, če si ne stavljam prevelike naloge. Besedilo KURENTA je namreč tako zahtevno, da se ga v desetih letih ni lotila nobena igralska skupina v Sloveniji. Zato se mi je zdela misel, da bi kar naenkrat sredi Celovca uprizorili takšno predstavo, nekam utopična. Po približno desetih vajah sem nenadoma videl celo stvar v popolnoma drugi luči. Optimizem v skupini je dal moč meni in skupini sami, da smo se pregrizli skozi proces nastajanja predstave. Videl sem, da igralcem besedilo ni bilo tuje in je tako tudi interpretacija dobila pravi pomen. Bojazen se je razblinila in prišli smo do konca. Naš tednik: So nastopile kakšne težave na tehničnem področju? F. Končan: Tehnično je predstava vsekakor zahtevna, vendar se skupina zna tudi tehnično organizirati, tako, da v tem ne bo težav. Predvsem me je opogumila zmožnost Miha Dolinška, ki je svoj čas začel kot igralec pri „odru mladje" in pa Marjana Stickra z njegovim odnosom do gledališča. Z doprinosom odrskega gibanje je predstava dobila pravi pomen. Naš tednik: Kaj je KURENTOVA izpoved slovenskemu gledalcu? F. Končan: Predstava bi morala dati slehernemu sloju prebivalstva nekaj. V izpovedi, ki jo KURENT prinaša, nihče ne bi smel imeti občutka, da ga ne razume. Cankar je znal to tako prikazati, da bo v predstavi našel tudi vsak samega sebe. Čeprav je Cankar pisal bolj vezano na domači kraj, je to besedilo takšno, da ga lahko igraš vsak čas in kjerkoli, tudi na Finskem ali v Ameriki. Naš tednik: Kako si zamišljate prihodno delovanje odra OBACE? F. Končan: Odra OBACE si s KURENTOM ne predstavljam kot enkratne akcije. Moja želja je, da bi oder OBACE bil center, ki bi združeval vse, ki se želijo ukvarjati z gledališčem. Ne gre samo za gledališke predstave; naloga OBACE-ja bi bila tudi, da organizira gledališke večere, srečanje ljubiteljev gledališča, seminarje in vse, kar se godi okrog gledališča. Zato pa bi bilo nujno potrebno organizacijsko jedro, ki ne bi bilo na ljubiteljski ravni, ampak na pol profesionalno. Naš tednik: Najlepša hvala za ta pogovor. Miha Mladje 59 Dvanajst avtorjev objavlja svoje prispevke v zadnji številki mladja — večina že stari znanci v tej reviji. Tokrat je bil „ta glavni" urednik Jani Osvvald, vendar ne morem reči, da bi kateri od trenutnih „ta glavnih" dal posameznim številkam svoj pečat. Iz tega sklepam na homogenost uredniškega odbora, kar je dobro. Pa kaj, ko so si pa izvodi tako podobni, po vsebini namreč. No, morda mora biti tako! Janko Messner objavlja pesmi o Nikaragvi. Ta dežela, vojne grozote, trpljenje tamkajšnjega ljudstva so Messnerjeve odprte rane in pesmi vzbujajo spoštovanje do njegovega angažmaja, ki sega preko ozkih koroških meja. Pesnik Gustav Januš dosega trenutno — če se ne motim — vrhunec svoje popularnosti, kar mu je iz srca privoščiti. Je mojster v ra-zodevanju vsakdanje pomembno- sti ali pa pomembne vsakdanjosti in se povrh sploh nima za pomembnega. Jezik je tekoč, poln metafor in brez patosa. Jani Osvvald se kot vedno poigrava s posameznimi besedami ali mislijo. Za te sorte pesniko-vanja se ne more vsakdo ogreti in ga imam rahlo na sumu, da bi na vprašanje: „A nas zafrkavaš?", odgovoril z „a se vam je šele zdaj posvetilo?". Večno eksperimentiranje utruja. Prvič v mladju Janko Ferk s Psalmom o času. Iskreno mišljena pesem na temo memento mori. Tea VVitzemann-Rovšek je s svojo poezijo vpeta v klišeje in izrabljene fraze. Himmelhoch-jauchzend und zu Tode betrubt, bi rekel Nemec. Vendar občutljiva duša in prekipevajoča čustva še niso garant za dobro literaturo. Žal. Gost v mladju, Hans Gigacher, objavlja Sedem rimskih pisem (ob nemških tudi slovenski prevodi Maje Haderlap). Zanimive pesmi, nekaj razpoloženja, zabavno-resna miselna pota. Odlomek iz obsežnejšega besedila Elijev oblak plodnosti — delo Pavleta Zidarja — je prijetno brati, kot večino njegovih del. Opis bivanja v eni od naših vasi ali bolje rečeno: svoje literarno branje na vasi. Drugi gost v mladju je Dunaj-čanka Irene Halpern. Njena proza pretrese, preprostost pripovedovanja prevzame. Njene sanje odražajo dovzetno, inteligentno, angažirano osebnost. Zanimivo je prebrati tudi pogovor J. Malleja s sodobnim avstrijskim dramatikom Petrom Turrini-jem, vedeti, kaj si ta družbeni kritik misli o kulturi na splošno in o koroških Slovencih konkretno. Pavel Zdovc objavlja jezikovne pripombe k prepisu, pisma Matjaža Perdona iz leta 1615, to je iz časa protireformacije. S. Ban Reportaža Oder OBACE z režiserjem Fran,Crihled^®I'?m- V nedeljo se bo mlada igralska skupina s „Kurentom“ v celovškem me5 al'šču prvič predstavila javnosti. (Foto: Dolinšek) NAŠIM TEDNIKOM Z V NOVO LETO Silvestrovanje na Malem Lošinju od nedelje, 29. decembra 1985 do srede, 1. januarja 1986 Vabimo vse prijatelje in ljubitelje silvestrovanja, da se poslužite te izredno ugodne ponudbe: Prevoz, prenočitev v hotelu kategorije B s tremi polnimi penzioni, uporaba hotelskega bazena in savne turistična agencija CAR7RANS tel.: 0 42 22 / 51 28 80 šil. 1580,— silvestrski menu vključno zabava (obligat) šil. 560,— tel.: 0 42 22 / 51 25 28 Pred 23. leti je K KZ prog® 8. december za osrednji gledališki praznik. Namen I1.dneva je, da si Slovenci vsaj enkrat na leto lahko ogH° v Mestnem gledališču v Celovcu tudi slovensko pred*1- Prvič so nastopili slovens^ralci leta 1962. Bila je to igralska skupina iz Št. Jako^1 je v režiji Vinka Zaletela igrala „Miklovo Zalo“. Leta ^ so dijaki Slovenske gimnazije nastopili z opereto prihaja“, režiser je bil dr. France Cigan, glasbenole spremljal orkester mestnega gledališča. Zaradi moč* odmeva so opereto teden navrh ponovili. Leta 1965 jj^nik Ivan Matko s Selani naštudiral igro „Plavž“, tri kasneje I. 1968 pa so se zbrali ibralci iz Podjune infln v režiji Vinka Zaletela predstavili „ Martina Krpana adnja samostojna predstava, na kateri so sodelovali kw igralci, je bila leta 1972, ko so se ponovno zbrali Podlani in Rožani in so v režiji Petra Stickra predstavili Be/e9a „Kajna". V letih na-vmes so sledila gostovanja !al|ških skupin iz Slovenije in Italije. V nedeljo, 8. dece0- letos bodo po dolgih letih ponovno nastopili domafalci. To bo šesta lastna predstava, nastopil pa bo OBACE“, ki se bo prvič predstavil javnosti. Igralci o^BACE bodo uprizorili KURENTA, povest Ivana CanK KURENTA je dramatiziral Marjan Belina ob 100-ietnidstva velikega slovenskega pisatelja in dramatika. Oder OBACE, tako se imenuje mlada igralska skupina iz Celovca, je nastala na pobudo dolgoletnega prijatelja in režiserja Franceta Končana. Brez njega si težko predstavljamo oder mladje, pri katerem je bil kot režiser in osebni prijatelj mladih gledališčnikov. Usoda igralcev odra mladje pa se je vedno ponavljala. Ko so zapustili igralci skupino, se je le redko kdo še nadalje ukvarjal z gledališčem, vsi ostali so pretrgali vezi. Želja Franceta Končana je bila, da bi združil vse nekdanje igralce odra mladje, ki živijo v Celovcu in bližnji okolici. Prvo srečanje z igralci je bilo jeseni na Rebrci, kjer je bila zasedba kolikor toliko popolna, saj je Marjan Sticker z vso vnemo iskal igralce, ki bi bili sedaj pripravljeni sodelovati. Na Rebrci se je skupina odločila tudi za KURENTA. Po prvih srečanjih so nekateri zapustili skupino in zasedba dolgo ni bila več popolna. Takrat so se v skupino vključili tudi igralci, ki nikdar niso bili pri odru mladje. Prav ta korak je bil bistvenega pomena, kajti sedaj je bil dosežen tudi pravi namen skupine. V njej naj bi se namreč zbirali vsi, ki se želijo ukvarjati z gledališčem, ne glede na to, ali so bili kdaj člani odra mladje ali ne. V dokončni zasedbi so študentje in poklic-neži. Igrajo Magda VVernig, Marja Feinig, Rozi Tratar, Milka Hudobnik, Janja, Sigi in Branko Kolter, Pavle Zablat-nik, Folti Čertov, Miro Polzer, France Merkač, Tonči Rosen-zopf in Miha Pasterk. Za tehniko odgovarja Miha Dolinšek, za luči Tone Starmann, nalogo šepetalke je prevzela Rezi Kolter. Režijo vodi France Končan, asistent režije Marjan Sticker je pristojen za odrski gib in za sceno. Pri tem mu pomaga tudi Franci Tomažič. Ime „oder OBACE" si je skupina izbrala šele pozneje. Ob iskanju imena se igralci niso mogli odločiti. Bilo je mnogo predlogov, nobeden pa ni odgovarjal dejavnosti, ki jo skupina želi v bodoče gojiti. S posebno vnemo je iskal ime rekoč pri črki A, z vestnim delom pa bodo spoznavali gledališko abecedo in vse dejavnosti, ki so povezane z gledališčem. Andrej Šuster Drabos-njak se je v prostem času ukvarjal s pisanjem, poklicno je bil kmet. Tudi člani OBACE-ja niso profesionalni igralci, pač pa se amatersko ukvarjajo z gledališčem. Ime OBACE pa naj bi vzpostavili tudi vez do samorastniške dejavnosti mlade skupine. Želja Franceta Končana, pobudnika skupine, je, da bi oder OBACE bil center, ki bi združeval vse ljubitelje gledališča. Po njegovem mnenju je naloga OBACE-ja tudi ta, da se igralci poleg igranja spoprimejo z vsemi dejavnostmi, od seminarjev do gledaliških srečanj in organizacije gledaliških predstav. Pač z vsem, kar je povezano z gledališčem. V izpolnjevanju teh nalog bi bil dosežen tudi smisel novoustanovljene gledališke skupine v Celovcu. Organizacija odra OBACE sedaj še gre preko K KZ, vendar je OBACE samostojna Oder OlACE v Drabosniakovi tradiciji Marjan Sticker, ki je nato predlagal oder OBACE in to iz tehtnih razlogov. Ob prebiranju Andreja Šusterja Drabos-njaka je naletel na „Svovenji OBACE", ki ga je napisal Dra-bosnjak za slovensko prebivalstvo. Ime OBACE je skupina potrdila, saj ima OBACE ali abeceda za skupino določen pomen. Igralci so začeli na gledališkem področju tako- igralska skupina, ki v bodoče želi ustanoviti tudi lastno organizacijsko jedro, brez katerega bi le težko dalj časa obstajala. V nedeljo popoldne bodo igralci odra OBACE prvič nastopili in takrat si bo lahko vsak zase ustvaril mnenje o mladi igralski skupini. Miha Pasterk Kultura Lepo uspela kulturna prireditev v tovarni .Elan1 na Bmci Ze drugič so priredili v tovarni „ Elan “ na Brnci dvojezično kulturno prireditev, podobno prireditvam „Guten Abend Nachbar — bila ta zamisel pravilna, so in nastopajoči. Močno je snežilo na večer v petek, 22. novembra, in bati se je bilo, da bodo morali kulturno prireditev na Brnci odpovedati. A kljub temu so domačini napolnili jedilnico tovarne „Elan“ na Brnci. Navzoče je v obeh jezikih pozdravila predsednica SRD „Do-brač", Milica Hrovat. Poslovodja tovarne Elan Wili Moschitz je izrekel prav tako v obeh jezikih dobrodošlico vsem navzočim in jim zaželel lep kulturni užitek. Kot prvi je nastopil ansambel „Drava“, ki je zaigral in zapel da je kar donelo. Videlo se je, da so to pravi „profiji“. dober večer sosed. “ Daje potrdili številni poslušalci Za njim pa je nastopila družina Moschitz, ki je z lepimi pesmimi ob spremljavi instrumentov navdušila občinstvo. Posebno korajžno je pela najmlajša hčerka Eva. Kot tretji pa se je „postavil“ moški zbor „Jepa-Baško jezero", ki ga spretno vodi Lekši Šuster. Veseli nas, da se še v zgornjem delu Roža tako krepko slovensko poje! Vodstvo tovarne „Elan“ je vse navzoče pogostilo s pijačo in kruhki z domačo „zaseko“. Po prireditvi pa so v družabnem srečanju še malo posedeli in medseboj pokramljali. Dr. France Vitine 60-letnik Pred nedavnim so se uslužbenci slovenskega oddelka radia poslovili od dolgoletnega urednika in sodelavca slovenskih oddaj, dr. Franceta Vrbinca, ki je odšel z zasluženi pokoj. Dr. France Vrbinc, ki je študiral v Gradcu slovenščino, je bil od leta 1961 do leta 1972 nastavljen pri Mohorjevi družbi v Celovcu, kjer je bil prvotno vodja tiskarne, pozneje pa vodja založbe. Istočasno je izpolnjeval tudi posel lektorja. Poleg tega je poučeval slovenščino na Akademiji slovenskih bogoslovcev v Celovcu. V letu 1973 je kot tajnik Katoliškega delovnega odbora sodeloval pri pripravah na sinodo. Sad teh pripravljanj in sodelo- vanja slovenskih vernikov pri sinodi je dokument o sožitju Slovencev in Nemcev v krški škofiji in dvojezična izdaja sinodalnih sklepov. Dr. France Vrbinc je bil tudi referent katoliške prosvete pri KDO. Nekaj časa je bil tudi član slovenskega pastoralnega odbora in škofijskega sveta, sedaj pa je v župnijskem svetu fare Škoci-jan. Od leta 1974 naprej je bil dr. France Vrbinc redni urednik slovenskih oddaj na Koroškem radiu, zadnja leta pa vodja. Ponedeljek, 25. 11. 1985 je prejel od deželnega glavarja Veliki častni znak dežele za odločno prizadevanje in vzorno delovanje, s katerim je prispeval k napredku dežele. Klub slovenskih občinskih odbornikov razpisuje delovno mesto poslovodečega tajnika Pogoji: dobro obvladanje slovenščine in nemščine v ustni in pismeni obliki; smisel in zmožnosti za politično, strokovno in informacijsko delo; sposobnost za organizacijske in vodstvene naloge; pripravljenost za dopolnilno izobraževanje (matura ni pogoj); avstrijsko državljanstvo; odslužen vojaški rok ali opravljena civilna služba (zaželeno); vozniško dovoljenje in osebni avtomobil. Nastop službe: 2. januarja 1986, oz. po dogovoru Plača po dogovoru. Prednost imajo kandidati/kandidatke z ustrezno prakso in ki so že aktivno vključeni(e) v delo slovenskih organizacij, društev in ustanov. Interesente/interesentke vabimo, da oddajo svoje pismene prošnje z življenjepisom in z dokazili o izobrazbi do 15. decembra 1985 na naslov: Klub slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt. Družina Moschitz je z lepimi pesmimi ob spremljavi instrumentov navdušila občinstvo. 25 let Dom v Tinjah Na slavnostni akademiji je rektor Jože Kopeinig lahko pozdravil vrsto častnih gostov. V torek, 19. novembra 1985, je Katoliški dom prosvete v Tinjah praznoval svojo 25-let-nico in peto obletnico dograditve novega poslopja. V ta namen so v Tinjah pripravili slavnostno prireditev, ki ji je svoj pečat vtisnil celovški škof dr. Egon Kapellari z nagovorom o izobraževanju in veri. Rektor doma, Jože Kopeinig je v svojih pozdravnih besedah nanizal kup misli o nalogah in namenu tinjske izobraževalne institucije, spregovorila pa sta tudi dr. Gerhard Baumann, dosedanji zvezni referent za ljudsko izobraževanje na Koroškem in bodoči kulturni referent Koroške ter dvorni svetnik dr. Pavle Apovnik, referent za zadeve kulture slovenske narodne skupnosti v oddelku za kulturo pri uradu koroške deželne vlade. Pozdravom se je priključil tudi velikovški župan Jakob Miklau, ki je bil v funkciji župana prvič v domu. Slavnostne akademije so se udeležili tudi tajnik NSKS, Franc VVedenig in oba predsednika slovenskih osrednjih kulturnih organizacij, predsednik K KZ, dr. Janko Zerzer in predsednik SPZ, Tomaž Ogris-Slovesnost je olepšal mešani pevski zbor SPD „Srce“ iz Dobrle vasi, ki ga vodi prof-Berložnik. Čestitkam ob srebrnem jubileju tinjskega doma se pridružuje tudi uredništvo NT. KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA - MARKET GLOBASNICA nastavlja prodajalko s prakso. Znanje obeh deželnih jezikov je obvezno. Interesenti naj se javijo pismeno do najkasneje 14 dni po objavi oglasa pri Kmečko gospodarski zadrugi Globasnica, 9142 Globasnica 30, Tel.: 0 42 30/505 ČETRTEK, 5. decembra 1985 NAS Z gospo dr. Ellsabeth Hoglinger se je pogovarjal Franc Wakounig GOST V dolini Garda na Južnem Tirolskem so se Ladinci najbolj obdržali Kot smo v prejšnji številki NT že poročali, je na simpoziju v Boznu govorila gospa dr. Elisabeth Hog-linger o paritetičnem šolstvu pri Ladincih na Južnem Tirolskem. Gospa Hoglinger je po predavanju dala Našemu tedniku intervju, ki ga v celoti objavljamo. Zanimiva je predvsem ugotovitev dr. Hoglinger, da po eni plati raste število ljudi, ki so se pri štetju leta 1981 opredelili za Ladince, po drugi pa upada jezikovno znanje ladinščine. Gospa dr. Hoglinger je učiteljica na šoli v Urtijeu (St. Ulrich) v dolini Groden in čeprav Nemka po rodu, sodi danes med najbolj priznane strokovnjake za ladinsko šolstvo in seveda popolnoma obvlada ladinščino. Jezik in kultura La-dincev sta ji najbolj pri srcu. Naš tednik: Gospa Hoglinger, kje živijo Ladinci na Južnem Tirolskem in koliko jih je danes? Hoglinger: Po ljudskem štetju leta 1981, ko so Ladinci v primerjavi z ljudskim štetjem leta 1971 krepko narasli, je danes približno 14.000 Ladincev ali 4% celotnega južnotirol-skega prebivalstva. Živijo pa v zgornjem delu doline Groden, to so tri vasi, in sicer Urtijei (St. Ulrich), St. Christina in VVolkenstein, ter v dolini Garda in stranski dolinici Enne-berg. Naš tednik: Rekli ste, da so se Ladinci od leta 1971 številčno okrepili, sami pa ste v referatu dejali, da v dolini Groden upada ladinščina oz. znanje ladinščine, in sicer v nekaj letih za 5%, otroci pa da skoraj ne znajo več ladinsko. Hoglinger: Narasle so opredelitve za Ladince, to pa še ne pomeni, da starši z otroki govorijo ladinsko in da se prebivalci dejansko priznavajo za Ladince. Avtonomija je namreč Ladincem prinesla precej prednosti, na primer zagotovljena delovna mesta, določene vsote denarne podpore in drugo. Kdor živi v dolinah Groden, Garda ali Enneberg ima velike prednosti, če se opredeli za Ladinca. Zato menim, da se je toliko ljudi opredelilo za Ladince. Naš tednik: Če ocenimo celotni razvoj Ladincev, potem v bistvu prav oni kot številčno najšibkejša narodna skupnost Plačajo največji etnični davek. Ostali dve narodni skupini, Nemci in Italijani, sta ločeni, Ladinci pa se pozitivno razlikujejo od ostalih dveh s skupno šolo. Prav v tej šoli pa je ladinščina samo pomožni jezik. So Ladinci kdajkoli zahtevali, da bi njihov jezik bil tudi učni oz. glavni jezik v šoli? Hoglinger: Ladinci poznajo težave, ki bi nastale v primeru, da bi ladinščina bila učni jezik. Najprej manjka skupni je- zik (koine), kajti Ladinci iz dolin Garda in Groden se težko sporazumevajo zaradi precejšnjih razlik. In zato je domala nepojmljivo, da bi ustanovili ladinsko šolstvo z vsem sodobnim znanjem, ki se vsakih deset let obnovi, z vsemi knjigami in učili v ladinščini. Tega se zavedajo tudi Ladinci v določeni meri. Že leta 1948, v okviru „šolske vojne v Ladiniji", so ljudje dvomili v ladinščino kot učni jezik. Naš tednik: V referatu ste dejali, da celo v poklicni šoli za rezbarje, torej v domeni Ladincev, ladinščina ni več v uporabi. Torej, na šolskem področju je ladinščina samo pomožni jezik, kako pa se je ladinščina ohranila v zasebnem področju, v družinah? Hoglinger: V dolinah Garda in Enneberg se je ladinščina zelo dobro obdržala, znanje nemščine prinaša samo turizem. V dolini Groden pa imamo hude probleme zaradi mešanih zakonov. Naš tednik: Se ljudje, ki se poročijo od zunaj v ladinske vasi, učijo ladinščine? Hoglinger: Naučijo se par besed ladinsko, hitro jezik razumejo, govorijo pa slabo, ker jim manjka besedišče. Naš tednik: Je kaj Ladincev, ki s svojimi otroki ne govorijo več ladinsko? Hoglinger: Cel kup, cel kup! Naš tednik: Kaj pa je z ladinščino v cerkvi. Govorijo duhovniki ladinsko? Hoglinger: Temu vprašanju se ne bomo smeli izogniti. Duhovniki so vse bolj nemški. Ljudje so mi povedali, da je prejšnji duhovnik v VVolken-steinu zelo veliko opravljal v ladinščini, sedanji pa skoraj izključno nemško in italijansko. Naš tednik: Kakšni pa so napisi na grobovih! Hoglinger: Nekaj morem povedati! Venci oz. trakovi na vencih so v vse večjem številu ladinski. To se pač da izrabiti v turistične namene. Radio/televizija STRAN 12 ČETRTEK, 5. decembra 1985 STRAN -i q ČETRTEK, I O 5. decembra 1985 Radio/televizija .___________________________________________________________________________ - *: ■ v/ ", & 1. in 2. SPORED |\/ ■ |X/ LJUBLJANA — 1. in 2. SPORED |\/ ______........................................ 1. SPORED Petek, 6. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Družina Feuerstein — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Proti zahodu v Oregon — 12.00 Tuzemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Aliče v čudežni deželi — 17.30 Hudičeva babica — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Čarovništvo Pavla Daniel — 22.00 Tedaj — 22.05 „Umetni-ne“ — 0.20 Poročila. Sobota, 7. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Vržimo učitelja iz službe — 12.10 Nočni studio — 13.15 Poročila — 14.05 Cesarski strelci — 15.45 Oznanilo — angel obišče Marijo — 16.00 Madita — 16.30 Muminsovi — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Bravissi- i 2. SPORED Petek, 6. decembra: 16.10 Severne pustolovščine — 17.15 Ekspedicija v svet živali — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Tedaj — 18.30 Hardcastle and McCormick — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Babilonski dediči — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Bitka za planet opic — 23.40 Zahodno od Santa Fe Sobota, 7. decembra: 15.45 Tedaj — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Zdravje ne pozna meja — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Pan-optikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Aktualna znanost — 20.15 Osje gnezdo — 21.55 Šport — 22.30 Pozor: zeleno! Nedelja, 8. decembra: 9.00 Grete VViesenthal — 9.35 Gover Girl — 11.20 ORF-stereo-koncert — 12.50 Tedaj — 15.00 Športni popoldan — 16.45 Adventno petje — 17.15 Kviz „AS“ — 18.00 Izdelovalec barometrov na čarobnem otoku — 19.00 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Abraham a Sancta Clara — 20.15 Mož z železno masko —- 21.55 Chicago 1930 — 22.45 Šport — 23.05 Schubertiade mo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Hlev muzikantov — 21.50 25 let Beatles — 22.50 Solid gold — 23.35 Poročila. Nedelja, 8. decembra: 10.00 Katoliška služba božja — 11.15 Biblijski kviz — 12.00 Romanje — 13.20 Potovanje v skrivnostni Sudan — 14.00 Mali I lord — 15.35 Rožnato rdeči panter — 16.00 In zopet skačem preko luž — 17.35 Risanka — 17.40 Čeladnik — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Adventni pogovori — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Julius Tandler — 21.45 tedaj —- 21.50 Dragocenosti Avstrije — 21.55 Hernals, Hernals — 22.50 Nočni studio — 23.55 Poročila. Ponedeljek, 9. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Družina Feuerstein — 9.30 Pogled v Ion- j Ponedeljek, 9. decembra: 17.10 Tedaj — 17.15 Svet sanj — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Hardcastle and McCormick — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Klinika v Schvvarzvvaldu — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Moja prva ljubezen Torek, 10. decembra: 15.45 Iz parlamenta — 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Bill Cosby — 18.25 Tedaj — 18.30 Hardcastle and McCormick — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avstrijski rekordni kviz — 21.15 Čas v sliki Sreda, 11. decembra: 15.40 Tedaj — 15.45 Iz parlamenta — 17.00 Jaz sem sam svoj šef — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Dingsda — 18.30 Hardcastle and McCormick — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tržišče senzacij — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Polska mladina — 22.30 Žar Četrtek, 12. decembra: 15.45 Iz parlamenta — 17.00 Šport — 17.30 Kompjuterski tečaj — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Tedaj — 18.30 Hardcastle and McCormick — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki j ček — 10.00 Šolska TV — 10.30 j Cesarski strelci — 12.10 Babilonski dediči — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Muminsovi — 17.30 Kivi — 17.55 Za lahko noč —■ 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Policijski revir Hill Street — 22.00 Tedaj — 22.05 Propad države — 22.55 Poročila. Torek, 10. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Družina Feuerstein — 9.30 Italijanščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mož z železno masko — 12.10 Šport v ponedeljek — 13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Kihot — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dokumentacija — 21.15 Dallas — 22.00 Apropos film — 22.45 Galerija — 23.15 Poročila. Sreda, 11. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Družina Feuerstein — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mali lord — 12.05 Dokumentacija — | 13.00 Poročila — 16.30 Gostija — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Aliče v čudežni deželi — 17.30 Moja mati, tvoja mati — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mikaven paglavec — 21.55 Šport — nato poročila. I Četrtek, 12. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Družina Feuerstein — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Velika ljubezen mojega življenja — 12.20 Klub seniorjev — 13.05 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Kihot — 17.30 Perrine — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, dalli — 21.50 Kraj sestanka: meja — 22.40 S pisalne mize — 22.55 Zrcalo Alema-nov — 23.40 Poročila. 1. SPORED Nedelja, 8. decembra: 8.25 Poročila — 8.30 Živ žav — 9.25 Sokoli — 9.50 XVI. festival narodne glasbe, Ptuj ’85 — 10.25 Sestriere: slalom, ženske — 11.15 Val d’lsere: veleslalom, moški — 11.40 625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.30 Cervantes — 13.25 Sestriere: slalom, ženske — 14.20 Mostovi — 14.55 Pesem ptic trnovk — 15.45 Dolina — 16.15 Poročila — 16.20 Njegovo veličanstvo 0’Keefe — 17.45 TV kavarna — 18.50 Knjiga — 19.05 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Rodna letina — 21.00 Športni pregled — 21.45 Beseda da besedo — pogovor z Georgom Peressom — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 9. decembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.40 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Podstrešje — 17.45 Vsak petek nov začetek — 18.15 Videosport — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Videogodba — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 20.10 Neuničljiva Marija — 21.10 Aktualno — 22.15 TVD. Torek, 10. decembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.35 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Poletni festival ’85 — 18.05 Miti in legende — 19.25 Zasavski obzornik — 18.40 Veliki in mali — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Sebe in usode — 21.45 Omizje — 23.45 Poročila. Sreda, 11. decembra: 9.00 Test — 9.15 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic — 17.50 Naočnik in očalnik — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Ščepec širnega sveta — 19.05 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Mednarodna obzorja — 20.55 Film tedna: Ryanova hči. Četrtek, 12. decembra: 8.45 Test — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.00 Poročila — 16.35 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Infantinjin, rojstni dan — 18.15 Videosport — 18.25 Obalnokraški obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 21.20 Tujci in bratje — 22.15 TVD — 22.30 Retrospektiva domače TV drame. Petek, 13. decembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.35 Poročila — 17.40 Prigode skupine „Pet petelinčkov" — 17.55 Sokoli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Misliti ustvarjalno — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Nastanek človeške vrste — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Pesem ptic trnovk — 22.00 TVD — 22.10 Dobre novice. Sobota, 14. decembra: 8.15 Poročila — 8.20 Prgišče priljubljenih pravljic — 8.35 Pri- • Globasnica ADVENTNO PETJE CERKVENIH ZBOROV dekanije Dobrla vas v nedeljo, 15. decembra, ob 14. uri v farni cerkvi v Globasnici. Posvečeno bo spominu slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Prisrčno vabljeni! • DIICOVS Razstava alojza berleca ^as: še do 31. decembra Kraj: v poslovnih prostorih posojilnice Bilčovs Razstava je odprta v poslov-nem času RADIO-ELOVEC sloveN^ oddaje Petek, 6. 12. ^rek’10-12. Iz kulturnega življenja koroški*1 ne8^0^3" Bilanca leta mladi-Slovencev: Avtorji iz pliberšk® napadalnosti (F. Kri- okolice (M. Vrbinc). 3reda, 11.12. Sobota, 7.12. popevke. Nedelja, 8.12. RoTd^’ 12- 12- „Nekoga moraš imeti rad* °djuna-Zila. (P. Zunder) Ponedeljek, 9. 12. Nar^’ 13‘12‘ Rebrca/Žitara vas — Oddaja v v Ro;