SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljska društva za slovenski ta."
Uhaja f». in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega leta 2 gld Naročnino in dopise sprejema začasni odbor „UčltelJskoga društva za slovenski Štajeru v Ljutomeru.
Štev. 6. V Mariboru ‘20. avgusta 1874. Letnik il.
Vabilo k pervemu občnemu zboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“,
ki bode letos v Mariboru 9M. in 99.	i‘ttt tH'H s
tem-le dnevnim redom:
1. dan:
a) vprašanja v graškej deželnej uCiteljskej konferenci z ozirom na priobčene normalne učne načerte;
b) imenovanje narodnih učiteljev;
2. dan :
a)	obravnavanje o zadevah našega ,,Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Dragi nam gospodje kolege! Uže se nam h koncu nagiblje šolsko leto ter kmaio bodemo zapuščali svetišča narodne "mike. Šolska detca se bode o počitnicah slobodno cele dni doma razveseljevala, učitelji pa si pojdemo krepčat pluča v čisti zrak izmej šolskega zidovja o prijetnih jesenskih dnevih, da energično zopet nastopamo šolske odre čez 45 dnij.
Istina je, ka nihče nejina pravice, da bi nam le eno žal besedico rekel, ako zadostujemo veliko zahtevajočim postavam •n ukazom narodnih šol; toda pravemu narodnemu učitelju slovenskemu mora biti v serci globoko in neizbrisljivo zapisan še drug ukaz, kateri nam veleva, ka nam je često ukreniti tudi neobligatuo pot, da neustrašeno branimo v principu prav dobre 'n za 19. stoletje neogibljivo potrebne šolske postave, je na podlagi prave pedagogike dopolnujemo in z vso mogočo silo delujemo, da se kmalo povsod upeijo.
Da katerikoli narod gmotno ter duševno ne propade, treba 1,1 u skerbeti, da ne zaostane v omiki za drugimi narodi. Tega uas jasno uči historija vseh časov. Mi Slovenci še do sedaj
G
nejsmo mogli prijti do kulture, direktna pot do nje pa so nam vsakako nove šolske postave od 26. in 14. maja 1868. in 1869. leta. Srečnej bodočnosti našega naroda po teli postavah pa smo jestveuo in pravo podporišče mi narodni učitelji. Za to ogromno delovanje in vzvišeno nalogo pa nam treba večjih spo-sobnostij in večje slobode, nego bi kodo mislil; naše sile morajo imeti svoje žarišče v šoli, kjer se mora koncentrovati vsa naša aktivnost. Vse to nam dajo in garantujo nove šolske postave. Ako se Slovenec neče tvegati narodnega jestvovanja svojega, mora se brezpogojno udati javnej narodnej omiki, brez katere mu nej upati eksistence svoje.
Naš učiteljski stan kot tak, ki mora imeti potrebno omiko, kot tak, ki se mora slobodno gibati v edinem šolstvenem delovanji, ima precej sovražnikov, ki bi radi nas učitelje vsako minuto uničili. Ti izolatorji nam često vežč roke, da bi le bil nemogoč šolski napredek. Nekateri izmej njih bi nas radi po starej navadi rabili za svoje namene.
Kakor se pa v vsakem drugem oziru največ da doseči „viribus unitis“, baš tako pa tudi mi moremo prijti do našega smotra z združenimi močmi. Zato pa smo si osnovali „Učit.elj-sko društvo za slovenski Stajer“, da skupno delujemo za šolstveni napredek. Našemu društvenemu organu je sveta zadača, da opozorujemo v njem drug druzega. Odbor našega društva baš danes kliče v Maribor k 1. občnemu zboru „ v s e h s 1 o v e n s k o - š t a-jerskih učiteljev“, da ondi z energično besedo to dosežemo, če sar se ne da doseči s peresom po žurnalib, kakor tudi ne s posameznimi konferencijaini, z zborovanjem po samoterili šolskih okrajih.
Velike važnosti za naše šolstvo bode letošnja deželna učiteljska konferenca v (iradci 28. septembra. Na naših odposlancih je, kako da se obravnajo tehtna vprašanja, ki se bodo reševala pri tej konferenci.^ V ta namen hoče odbor ^Učiteljskega društva za slovenski »Stajer“ baš 2 dneva preje in sicer na najprimernišem kraji aranžirati 1. občni zbor, da bode gg. odposlancem prilika, ka se gredoč udeleže našega shoda tor ondi izvedo občno željo svojih kolegov, ki jih pošiljajo tja, da bi jih strokovniško in serčno zastopali v Gradci. Vprašanja, katera bodo reševali naši gg. odposlanci pri graški konferenci in katera se bodo tudi v Mariboru pretresovala, so ta-le:
1) Ali je primerna strokovniška zistema po viših stopinjah narodne šole?
2) Kako naj se uravna teduica (vvoclionbuch) in kaj naj obsega posebuo z ozirom na oddelke in samoučenje, kakoršni so zaznamovani v normalnih učuih načertih?
3) Po katerih načelih so je ravnati pri narekovanji domačih nalog z ozirom na direktno podučevanje in samoačeujc detce, kakoršno je osnovano po normalnih učnih načertih ?
4) Katere šolske knjige (slovenske, nemške) ugajajo za
izpeljavo normal, učnih naČertov, in ako sedanje ne zadostuj*'*, po katerih načelih naj se sestavljajo nove šolske knjige za vsak predmet z ozirom na razne verste narodnih šol in za razne šolske razrede in oddelke?
5)	Katera so pripravna sredstva, da se upeliuje prava disciplina?
Dalje se bode bavila graška učiteljska konferenca:
a) z določevanjem učnega načerta pri nemškem poduku na utrakvističnih narodnih šolah;
b) z določevanjem učnega načerta pri eno-, dvo- in trirazred-nih narodnih šolah se slovenskim učnim jezikom z ozirom na priobčene normalne učne načerte.
Naše zborovanje v Mariboru bode torej jako važen moment za uplivauje na gg. odposlance za graško učiteljsko konferen-cijo. Vestni gg. odposlanci se bodo vsakako brigali za naše zborovanje ter se po vsej mogočosti potrudili, da bodo pričujoči pri našem zborovanji, da izvedo občno menenje uaše. Glavna zadača mariborskega zbora našega bode pa sicer ta, da se posvetujemo o prihodnji uredbi našega narodnega šolstva ter pokažemo, da smo uneti za splošni napredek.
Konečno torej izrekamo gorečo željo, da po mogočosti prijdete v Maribor k občnemu zboru vsi gg.viidje našega društva, vsi gg. učitelji na slovenskem Staj e rji, gg. naročniki našega organa, gg. učitelji in gospodične učiteljice narodnih in srednjih šol po vsem Slovenskem. Počastč naj nas sč svojo pričujočnostjo, tudi mnogi naši drugi slovanski sobratje na naši nemški kolege in sploh tudi vvč. podporniki našega društva, prijatelji in prijateljice našega šolstva.*)
Začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer11.
V Ljutomeru 10. avgusta 1874.
f Tone Flis.
Življenje je vendar lepo, kadar se človeku posreči najti si Ntalo, na katerem blagotvorno delati zamore za večjo skupnost; slovo na robu življenja od življenja, v katerem je človek s Tihom jekel: nulla dies sine linea, povzdigovati mora umirajoče srce Ul smrtni angelj smehljaje zatisne oči človeku, kateri je življenju _ plačal poln tribut.
Živimo v času, v kojem sebičnost vlada in redki so člo-Veki, kojim bi bil njihov stan manj molzna krava, kakor pa ^eselje in potrebnost, da se izpoljnijo na koristen način ure zivljenja, kojim je stan ni njegovo deio vse, kojemu se celč da-r^iejo in v katerem le so celi človcki. Ven v trušen svet obeša zdajšnji svet svoja dela, hlastno hrepeni po kaki zvezdi odliko-
*) Glej razne naznanila v oddelku „novic“ te št. Ured.
6*
vanjo in leto odlikovanja večini ostroga, ki jih priganja k delu. Tiho delovanje na polji, ki si ga je človek izbral, mirna zadovoljnost z vspehi delovanja, se redkekrati najde in če se najde, kedo ve ceniti takega človeka za časa njegovega življenja? Le kedar ga uij več med nami, vidimo, kaj je umrli storil, tedaj se le vidimo lepe strani njegovega značaja, tedaj še le vemo, da čednost, navdušenost za kak lep ideal i v krotki mirno svojo pot hodeči duši bivati zarnore in tedaj še le izdihnimo: škoda zanj!
Tak miren, priden mož je bil Tone Flis, nadučitelj v Laškem tergu na Štajerskem. Če komu veljajo gori pisane besede, tak njemu. Kot učitelju bila mu je šola najljubše veselje. Rad je bival med paglavci in paglavkami, dajoč jim orodje za prihodnje življenje. Tem bolje terdobuČnež, tem več si je prizadeval, spraviti ga na drug tir. Redkokrat je kaznoval. Reče se lahko, da je našel stališče, na katerem še strogo in ljubez-njivo ravnanje z učenci rokuje. Imel je enkrat fanta v šoli, ki je že zgodoma kazal, da asperira na ječo. Vse dobre besede so našle gluhi ušesi, moral ga je strogo kaznovati, ker občna volja teržanov je to tirjala. Kaznoval ga je, ali sč solznimi očmi. Bil je ranjki prijatelj petja, rodil se je v naši Švici in v tej pozna vsaka hiša, kako muzikalno orodje, petje je doma v šolčavskih hribih.
Združeval je tedaj s podučevanjera petje, in kadar smo bili pridni, (lanjki je namreč iz tega pisca bučo vravnaval,) prinesel je novo pesen in komaj je čakal mladi korus, da odbije 3. ura. In če smo bili prav pridni, bral nam je naš učitelj kako povest, seveda vsak dan en kos in če je kedo rad zahajal v šolo, potem gotovo mi. Bili smo včasih mi fantje pred šolo poredni in tedaj so bila dekleta posredovalke in miriteljice, proseče nas, naj nikar ne trušimo, ker inače nam g. učitelj dalje ne bere povesti. Nakladal nam ni dosti, pustil nam je časa kaj, da si ukrepimo ude in čem več smo hlač raztrgali, tem ljubši mu je bilo, ker vodila ga je misel, da treba v prvi mladosti več telo učverstiti kakor duh. In če je v katerem med nami našel, da bi bil dober za daljne študije, ucepil mu je zgodoma že misel na „gospoda“ in stariše je pripogovarjal, če so se bali stroškov. V Čelji je gimnazija, ali naš terg je več učencev vanj rekrutiral, kakor Celje, kder je izobraževališče na mestu. Spravil jih je pa tudi dovolj po tem na lepa mesta v družine. Marsikateri njegovih učencev je in bode enak koristen ud družine po svoji večji omiki.
V društvenem življenji bil je mož prav priljubljen, poznal ga je vsak po čistem značaju. Moglo je dosti gradiva se nakopičiti, da se je on vjezil, in če sc je, govoril je par besedij, vzel klobuk in odšel in čakal mirnih časov in strastij. Ž njim je šel kos starega časa pod zemljo v našem trgu, lepega časa, v katerem je vse lepo prijateljsko med sabo živelo.
S odkritosrčnostjo in priljudnostjo je občeval s človeki, bil je posten prijatelj, komu je bil.
Izvan šole se je najraje bavil v svoji družini in tej je bil dober oče. Malo je najti otrok, ki bi bili toliko gorečnostjo viseli na očetu, kakor njegovi.
Čas, ki je izbudil speče Slovanstvo, odmeval je tudi v njegovih prsih in s tiho strastjo poprijel se je dela preobujenja naroda v hribih. Delal je marljivo na tem polji, ko je v našem tergu še vse bilo narodno, delal pa neustrašljivo tudi tedaj, ko so prišli tujci in zasejali med naše tržane seme narodnega razpora. V časih ministerstva Giskra - Herbst, ko je valovje razburjenih nasprotnih duhov najbolje visoko kipelo, ko je narodno uasprotstvo vse storiti smelo, ne da bi se vladni aparat kaj zmenil in branil, stal je na naši strani, ne menč se za natolcevanja nasprotne stranke, ki bi ga bila rada vtopila v žlici vode.
Devet rodoljubov je bilo tedaj v našem trgu in teh devet je po čitalničnih besedah, igrah, petju, storilo toliko, da je okolico izbudilo in da ima zdaj narodna stranka v naših verlih kmetih dobro disciplinirano gardo. On je bil mej devetimi in njegovi otroci so združeni z drugimi dijaci uzmogočili tako delo. (G. Trstenjak pravi, da seje v našem trgu prvikrat na Slovenskem slovenski igralo, igralo se je „Dobro jutro", zgodilo se je to pod njegovim vodstvom).
Rodil se je 13. januarja 1814 v Gornjemgradu, 1832 je končal pripravniške študije v Celji, bil učitelj v bizeljski graj-ščini eno leto, prišel potem v Bleiburg za učitelja, ostal tam do •838.	19. junija 1838 prišel je v Laško in bil tukaj baš 36
let učitelj, umrl 19. junija t. 1. Bil je 41 let 7 mescev in 12 dni učitelj, tedaj prav lepo število let in z „Narodovim“ dopisnikom l'ečem: „Mož, kije nad 41 let slov. mladino učil, ki je toliko sto mladim možgane uravnal, imel je vrednost veliko in hasek, ki kedo družbi dati more, ne more večji biti, kakor dolgoletno delo na polji omike“.
Tržani podali so mu 1847. leta častno meščanstvo. Dobil Je sreberno medaljo in diplom od razstav v Celji in Mariboru *a poljsko in hišno orodje, ki so ga njegovi učenci vsako leto ?a skušnjo en miniature delali in medaljo iz Moskve, poslavši 1 v tamošno rastavo 1867 omenjeno orodje.
Tu je življenje in delovanje blazega moža, vestno sem ga dačertal. Daj nam Slovencem mila osoda veliko tacih mož in d® bode nas strah pred bodočnostjo. V varne roke bodo podajali stariši svoje otroke in patriot bode veselih očes zerl po domovji, v katerem učitelji, kakor Tone Flis radi pojč peson: „V dolinci prijetni moj ljubi je (lom,
Nikolj od njega podal se ne bom,
Pod lipo domačo najraje sedim,
V domačem veselji najraje živim.“	Sl—c.
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
IV.
1'enlinnl.
(Konec.)
Duševne omike, kot take Feničani nejso poznali. Oni so bili pač tcrgovei, kojim je bil mar le materi jalni dobiček. Vendar jih je liže ta cisto gmotni nagon dovel do znanstvene izomike. Voze se po morji so marsikaj našli in iznašli in občevanje z drugimi narodi jim je veliko hasnilo. Bili so torej brczdvomno izmej pervih narodov, ki so imeli svojo pisavo (v našem smislu) in sicer tako, iz koje je pozneje nastala gerška. Tudi računiti in astronomijo so morali znati, ker tega jim je bilo pri kupčiji in morski vožnji neobhodno potreba. Za umetnosti Feničani nejso imeli okusa.
Imeli so več veselja do lepih ladij, nego do lepih domov in tempeljnov. ') Ovetela je pa pri njih obertnija. Požlah-tnovali so produkte in tudi surove fabrikate, koje so iz tujine domov vozili. Najvažniša rokodelstva so bila: barvarija (imeli so posebno izvcrsten purpur,3) fina tkarija (sidonske obleke) in izdelovanje različnega blaga za lišp in iz stekla (umetne ovratne obroče, vezenino (Stickcrei) slikarijo, reči iz srebra, zlata in slonove kosti etc.)3) Sicer so pa bili Feničani tudi rudarji in so proizvajali liviuo. Poljarstvo se noj moglo nikedar znatno dvignoti, ker je to ovirala peščena deželica. Brczdvomno so si dajali Feničani uvaževati žita iz druzih dežel. Skoro gotovo so imele nekoliko te nalogo kolonije. Poleg vsega tega pa je bila ta jako obljudena deželica tako izverstno obdelana, da je bila enaka vertu. Vo jske Feničani nejso posebno čislali. Če tudi je bil večji del njih posestev z orožjem podjarmljen (kakor Ci-
') H er d er omenja: „V kakem stanuje bilo feničanske stavitolj-stvo, kažo nam Salamonov tempelj, k oj ega pač nikakor ne moremo primerjati s kakim feničanskom, kor so poveličevali dva njegova borna stebra kot čudovite stvari. Edini spominek, ki se je od feničanske stavbe obranil so one neizmerne jamo v foničanskih in kanaanskih gorah, ki značijo kakor njih trogloditovski okus, tako tudi njih nastajanje. Feničanske la-dije so bilo z žlahtnim lesom potablano in z boksom (pnšpanj) in slonovo kostjo vdelano. Njih jadra pa so bila pri posebnih slovesnostnih iz fine bombažne robe.
2)	Pravljica pripoveduje, da pride pes k pastirju, ko jo nokodaj na morskih obalih pasel ovce, z rudočim gobcem. Mislč, da je pes korvav, ga obriše s šopkom volne. Preiskovanje, kje da je pes ranjen, vidi, da pes nikakor nojma rane, temveč da je razgrizil nokoga polža. Pastir g*'0 enacih polžev k morju iskat in jih tudi dobi. O tej najdbi berže poroča drugim, in kmalu je ta barva Feničanom dokaj dobička donašala. kralj in najbogatejši ljudje so si mogli omišljati tako plašče, ki so bili 8 purpurjem barvani.
a) Iznajdba stekla so navadno pripisuje Feničanom, kar pa nej prav, ker so imeli Egipčani steklo užo veliko preje, nego njih severni sosedi.
pern, posestva v Spauiji, Afriki) vendar so pozneje želeli bolje po mirnem potu posestev si pridobiti, nego pa z mečem v roci.
Najbolje nas pa zanimajo Feničani kot tergovci. Vse-kako je videti, da jih je pervotno nekoliko rop zvabil na morje. Vozili so se sperva pogumno na otoke in potem na obali Gre-cije in Egipta. Kopali so ne le blago, nego tudi ljudi so lovili in jih potem prodajali za sužnje.1) A po malem so jeli čutiti potrebo varnosti na morji. Želeli so tudi, da bi se smeli v tujini kot tergovci naseliti. Tu tako je nastal red. Razvijati so jeli kupčijsko politiko na podlagi mnenja, da se po mirnem potu največ doseže. Ko so si uže upali na široko morje, jeli so se naseljevati v take kraje, kateri so se jim najugodniši zdeli za tergovstvo. Tako so osnovali kolonije, s kojih pomočjo se je feničansko tergovstvo dokaj širilo in so oni tako zaslužili ime pervih mornarjev in tergovcev starega veka. Dobivali so iz tujine različnega blaga, koje so doma izdelavali in potem drago prodajali, ali pa zamenjavali za reči, ki so bile pač veliko več vredne, a njih posestniki (tujci) tega vedeli nejso.
Če si konečno ogledujemu sad socijalnih in deržavnih ure-dčb v Feuiciji, vidimo, ka so omenjene uredbe prouzročile, da je Feuicija cvetela in bila polna blagostanja iu kulture. Uže število in razpostava mest nam to nekako spričuje. Velika mesta (Aradus, Antaradus, Tripolis, Biblus, Beritus, Sidon in Tirus) so bila po vsej deželi lepo razstavljena, dočim so mala (Sarefta, Botris, Ortozija, Ornitopolis, Palatirus, Ptolemais, Dora, etc.,) koja vsa so bila imenitna radi svojih tovarn, obertnije in rokodelstva, polnila piostor, ki je ostajal med velikimi. To je bilo, tako rekoč, vse le eno mesto, ki se je razprostiralo po vseh obalili in otocih. S temi mesti so bile v zvezi luke, v katerih je bilo krasno brodovje. Vse to je gotovo 'bilo v stanu spriče-vati neizmirno bogatstvo in moč Feničanov, iu na potnika, ki se je približeval po morji, najizverstniši utis narediti. A — ne samo do blagostanja, nego tudi do materijalne moči so dospeli Feničani po svojih socijalnih uredbah. Kako bi se pa bili sicer mogli tako dolgo ustavljati tujim sovražnikom? Če tudi nej posebno verjetno Nebukadnecarjevo obleganje mesta Tirusa nam je pa bolje znano sedemmesečno obleganje istega mesta po Aleksandru Včlikem, ki bi se bil skorej zastonj trudil, če bi bili Feničani složni. A mesto je padlo in Feničani so kot samostojni narod izginili iz zgodovine. Oni so pa bili tistih redkih narodov, kojih pad je uzročil posebno zunanji vihar a no notranja organizacija.
‘) Uže Ilomorjo dejal, daje Foničan: »goljufan, prekanjen človek, ki ljudem veliko hudobnega čini/
Učni
za trirazreclno
; Nauk	I. razred.		XI. raz-	
	Šolsko			
	1.	2.	3. |	4.
Zem- lje pisje.	.	—	Stanovališče in okolica. Razvijanje glavnih pojmov fizičnega zomljepisja. Družina, občina, o-kraj, ves, terg, mesto. Znamenitosti bivališča z ozirom na zgodovinsko spominke. Prirodnine, industrija, torgovina, stavbe itd. Načert kraja in zemljevid okolice. Dnevni in letni časi. Poglavitne strani svota.	Obširnejši pogovor o okrajnem glavarstvu v fizični in političnem obziru, v fizični in duševni omiki. Obzorje, glavne in postranske strani sveta. Natančno zavedanje okrajnega glavarstva. Zemljevid od tega; razumevanje zemljevida, posebno gora. i
ZroiIo- vina.	—	—	Malo povesti iz splošno in domovinske zgodovine.	Primerne po-i vesti iz splošnel zgodovine okraj-j nega glavarstva.; t 1 1
Petje. i	Vaje v posluhu v razločevanji glasov (visoko, nizko.) Vaja enoglasnih pesnij.		Nadaljne vaje posluha, petje pesni večjega	
				
načert (Konec)
narodno solo.
red.	III. razrecl.		
leto.			
5.	G.	7.	8.
Štajersko v fizičnem in političnem pogledu. Fizična in duševna omika dežele. Pregled avstrijskih alpinskih dežel, kolikor treba v popolno umevanje Štajerske.	Globus z njegovimi najvažnejšimi čertami in točkami. Obnebje, kopna zemlja in voda, deli zemlje, morja in otoki sploh; narodi, njih omika, državne in versko oblike. Spregled drugih zemeljskih dolov. Obravnava o evropejskih srodnje-morskih deželah, kolikor je treba za umevanje zgodovine.	Evropa, posebno srednjaEvropa. Avstro - Ogerska, kolikor treba pri zgodovini.	Avstro-Ogersko; temeljito in obširno — posebno Štajersko. Najvažni-šo iz zvezdoznan-skega zemljcpisja Primerjevalno ponavljanje celo tvarine.
Životopisi imc-nitnejšili osob ter povesti iz avstrijske in splošne zgodovine. Povesti, ki se tičejo glavnih dogodeb štajerske zgodovine.	Zgodovinski odlomki iz stare po-vestnice.	Zgodovinski odlomki iz srednjega in novega veka, s posebnim ozirom na Avstro - Oger-sko.	Ponavljevalna sestava vse zgodovinske tvarine. Kratek obris usta-voslovja.
triglasa, enoglasne obsega.	Teoretičen poduk v petji. Znanje glask. Vaja ono- in dvoglasnih pesnij po glaskah.		
			
	J. razred.		11. raz-	
i Nauk!				Šolsko
	1. 1	2.	3. 1	.	1
Životu-vanju. (Telovadba.)	Redne vaje: nastop, namer, obrat vorste, boja po taktu. Prib-ja hoja (SchrittNvechso!) na mestu in z mesta, hoja in protihoja s ploskanjem rok in teptanjem nog. Proste vaje: vaje z nogami, rokami, trupom, vratom, ramami, persti. Pozneje vajo za uterjevanje členov v vzdigovanji in spuščanji, s kolebanjem in kroženjem s porabo takta; Vaje v obračanji in skakanji. Telovadne igre.		Redne vaje: Korakati po taktu in pribjo, menjaje z lehkiin in močnim stopanjem. Popolni obrat na mestu in z mesta. Preobrat prosto verste s postranskimi sprednjimi in zadnjimi vorstami. Natanko zaznamovanje postranskih in vstričnih verst. Pomikanje po-samesnih verst pri hoji in tekanji. Proste vaje: Zložone proste vaje pri koračni in napadni stoji z vajemi trupa, rok ter z vajami s palico pri spodnji in gornji legi rok. Razne vaje v hoji, tekanji, skakanji in poskakovanji. *	
Zenska ročna dela.	—	Pletenje.	Kackanje. (Ilackoln.)	Pletenje, po-navljatev pioten-ja nogovie. Naplotanji in vpletanje.
Gospo-				
dinj-				
stvo.	—	—			
red.	lil- razred.		
leto.			
5.	6.	7.	8.
* Vaje na orodji: V 5. letu proste vaje z naročniki, v lezenji in plezanji po vodoravnih in navpičnih lestvicah, po navpičnih in poševnih ploščah odrenice. U-piralne vaje na poševnih lestvah. Sestava skupnih verst z uver-stovanjem polog, spredi in zadi.	Redne vaje: Preobračanje čerte (vštrično) v steber (postranska čerta) in narobe na mestu in z mesta z uverstovanjem poleg, spredi in zadi. Sestava od-pertih verst postranskih in vštritnih s polovičnim, celim in dvojnatim razstopom s pomikanjem naprej in nazaj. Prosto vaje: Proste vaje v zvezi z vajami s palico v koračni in napadni stoji itd. Viharno (močno) skakanje kvišku v daljavo in globočino. — Vaje z upoglivimi rutami ali kratko vorvjo s poskakovanjem na mestu, pri hoji, tekanji in skakanji. Vaje na orodji: Daljne vaje v ročih, lezenji, plezanji, vaje v stezni, pripogibni upori in v upertej legi s kerčenjem rok v komolci. Tekanje v kolobar. Navadne vaje v kolobarji pri stegnjeni in odperti vesi. Krožiti s trupom na ročih. Vaje v skakanji na kozla ter proste vaje na upirovalnem drevesu.		
Bilježiti (za-znamnovati,) nekateri taposorijski u-bodi in zgledno pletenje.	Zanjkati, vesti čerke in m reži ti.	Šivati.	Urezovanje, kerpanje perila.
—	Pogovor o rabi (blagu), ki se rabi pri ženskem delu. Pogovor o ročnih dolih in njih mnogoteri porabi.	Stanovanje in njegov upliv na zdravje. Obleka in perilo. Kurjava i svečava. Orodja in druge priprave pri gospodinjstvu.	Hrana (živež). (Lastnosti, nakupovanje , poraba in shranjevanje). Skrb za otroke in bolnike. Lastnosti dobre gospodinje. Skupno ponavlje-vanje.
Dopisi.
Iz mariborske okolloe. Zastopnikov slovenskega šolstva in učiteljstva pri deželni učiteljski konferenci v Gradci čaka velika naloga. Prod vsem bi se po mnenji večine slovenskega učiteljstva in ljudstva za to potegovati morali, da so v naši šoli ne bo toliko nemščine vrivalo, kajti tujščlna ne spada v narodno šolo, kar so slavni pedagogi uže sto in stokrat izrekli. Sedanji čas in sedanji slovenski narod terja, da se pri nas, kakor po vseh šolah, materinščina pridno goji, da se za njo porabi toliko časa, kolikor pač na Nemškem za nemščino. Če pa naši zastopniki sklenč, da se ima tudi nemščina v večji meri pri nas učiti, potem prestopijo oni sedanje izgledne načerte, in slovenski mladini in slovenskim učiteljem naložo večje breme, nego ga imajo nemški učitelji. Tudi nojsmo za to volili svojih zastopnikov, da bodo nam več dela in dolžnostij nalagali. — Drugo, za kar naj bi se naši učitelji v Gradci potegnili, bile bi slovenske šolsko knjige. Učitelji naši naj od vlade zahtevajo, da naj vendar enkrat kaj stori, da dobimo boljših in več slovenskih knjig za naše narodne šole. — Važna zadeva je tudi en prost šolski dan v todnu, kakor je po večini po šolah na vsom Štajerskem. Vsled štajerskih učnih načertov bi pa četoriek moral odpasti, karrazmeram po kmetih nikakor ne ugaja in sicer niti mladini niti učiteljem. Po dež 'li imajo otroci po 1—2 uri hoda do šole. Ali se li izplača, da otrok dvakrat na teden (v sredo in saboto) tako daleč pride samo zavoljo dveh šolskih ur? Učitelji pa na ta način zgubč tudi dan, ob katorem so imeli svoja zborovanja. Če ta dan odpade, zmanjševalo so bodo nčiteljske skupščine vedno bolje in bolje.
Zastopniki slovenskoga šolstva morajo pa tudi v Gradci na daljo to terjati, da so izgledni učni načerte za slovenske šole priredijo in uredijo. Pri učnem predmetu „Untorrichtsspraehe“ je v načertih umoti nemščina. Za slovenski jezik je tu sestaviti posebno učno postopanje, katerega je treba tudi za nemščino na onih šolali, kjer bo učni predmet. Sicer je pa sploh treba, da se učni načorti za slovenske šole v slovenskem jeziku izdajo.
Iz Zagreba. (Predragi bratje in tovaršil) Kakor Vam jo znano, imeli bomo hrvaški učitelji 25., 20. in 27. t. m. splošni svoj zbor v Petri n j i.
Pri povej našej skupščini v Zagrebu I. 1871. šobili Slovenci pervi, ki so nam prijazno v velikem številu podali roko, ter se z našim delovanjem po bravtovsko zanimali.
Nadejamo so, da je tudi zdi\j mod nami ljubezen ravno tista, kakor poprej in da bo zopet naš premili in predragi brat Slovenec pervi, ki bo v naše kolo iztekol, tor nas zopet z bratovsko ljubeznijo spremljal pri našem delu.
Pri nam jo vosoloj in pogumnojo, kedar vidimo verle našo brate okolo sobo.
Pridite torej vi.vorli sinovi premilih nam slovenskih planin in dolin, pridite, da Vam zamoro brat Hrvat zopet podati svojo roko in Vam s svojo gostoljubnostjo postreči.
nPristopnico“ dobivt\jo se pri „mjostnem odboru II. obeč her-
vat.ske učiteljske skupštine u Petrinji1* po 1 gld. Vožnja na že-Ijeznicah in parobrodih znižana je za 38°/0. Skerbeli smo. kolikor se je dalo, da bode ne le duševne hrano, ampak tudi prijetne, hrvaške zabave.
Pomoz’ Bog!
V Zagrebu, 8. anglista 1874.
Za centralni odbor II. obit heroutske učiteljske skupitint::
Predsednik: Ivan Filipovič.	Tajnik: Ljudevit Tomšič.
Slovstvo.
(Schubert, Lesebuch fttr Volks- nnd Biirgerschulen) v zalogi Hblder-ja na Dunaji je za nemške šole prav dobra nemška čitanka. Pogledali smo skerbno to marljivo sestavljeno knjigo, ki je liže v 4 delih izdana, in moremo jo priporočati nemškim šolam in tudi sestavljateljem novih slovenskih čitank, da bi si to nemško berilo vzeli za izgled.
(Lese- und Sprachbuch) od J. Heinricha v Pragi, v založbi F. Tempsky-ja je tudi kaj dobra nemška čitanka z dodanimi slovniškimi vajami, ki ima mnogo lepih slik za pojasnjevanje beril. Cena tej čitanki je vendar-le 50 kr.
(Šolsko sporočilo višje dekliške in glavne šole v Karlovcu ima na čelu lop sestavek „Ptice“, kojega spisatelj je ravnatelj Terstenjak. Na ondotni šoli podučeva 7 učiteljev in 8 učiteljic. Šolske mladino je bilo vse vkup 495. Pri tej šoli se kaže prav lep napredek, kakor tudi sploh hervatsko šolstvo in učiteljstvo verlo napreduje.
(Minist erijalne izgledne učne načerte) je izdala v posebni knjižici založba Pichler-jeva na Dunaji. Učitelj, ki treba take priročne knjige, naroči sl jo hitro, a glej izgled nemške natančnosti — v knjigi zastonj iščeš učnega načerta za dvorazredne šole. Knjiga je s tem vsa pokvarjena, a za učitelje na dvorazrednih šelah nema nobene vrednosti.
Šolske novice in drobtine.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer“) ima sedaj sledeče časnike na razpolaganje, koje dobiva v zameno za »Slovenskega učitelja." (Vsakemu družabniku našega društva, zlasti bližnjim jih odbor rad tudi na dom pošilja.) 1) »Slovanski pedagog,“ 2) »Napredak," 3) »Skolski prjjatelj,1* 4) »Učiteljski tovariš,“ 5) »Karntnerisches Schulblatt,1* 6) »L. Schul-zeitung1* (posujaje g. Žirovnik), 7) »Bukovianer padagogische Blattor,1* 8) Zora, 9) »Besednik,“ 10) »Vertec,** 11) »Kmetijski listi" (daja g. Lapanje) 12) »Slovenski narod," 13) »Slovenski gospodar," 14) »Soča" (posojuje g. Pernišek), 15) »Glas," 16) Paedagogische Zeitschrift (posojuje g. Postružnik), 17) »Slov. Tednik" (posojuje g. Pernišek). Pravi udje »Učiteljskega društva za slovenski Štajer" so (po abecednem redu) ti-le gg.: 1) Anderluh Gregor, učitelj v Slivnici pri Šmarji; 2) Brinšek Jože, nadučitelj v Šmarji; 3) Jiiiheim France, učitelj v Kozjem; 4) Cviren France, učitelj v Žusmii; 5) Cižek Jože, učitelj v Pilštanju; 6) Drozeg, učitelj v Koprivnici; 7) Eberl Anton, učitelj v Polji; 8) Flis Slavko, učitelj v Hrastniku;
3)	Hrebernik Ivan, učitelj v Dobovi; 10) Jamšek France, c. kr. šolski nadzornik v ltajhenburgu; 11) Jurkovič France, učitelj v Šmariji; 12. KunstiČ Ivan, učitelj v Brežicah; 13) Kline Josip, učitelj v Artičah 14)
Kramar Franco, učitelj v Kapeli pri Brežicah; lb) Kokot Anton, učitelj v Pečicah; 10) Knjožar, učitelj pri sv. Petru pod Gorami; 17) Kregar Boštjan, učitelj pri sv. Antonu pri Rajbonburgu; 18) Kristan Anton, učitolj pri sv. Petru pri Šmarji, 19) Končan, učitolj pri sv. Iieini; ‘20) Kovačič Stefan, nadučitelj v Središči.	(Dalje prih.)
(Ministerjalni učni načerti) razločuje se v marsičem od naših štajerskih. Razliko o oddelkih smo užo omenjali v 4. številki. Razlika je pa tudi pri številu ur pri posameznih predmetih, kakor tudi pri skupnem številu ur na teden. Na nižej stopinji zahtevajo ministerjalni načerti le 18 ur, štajerski ‘22 ur; na srednji stopinji min. 21—2;'^ štajerski pa 24—‘28. Pri ministerjalnih nastope realijo stoperv v 4. letu kot somastalon nauk, pri štajerskih uže v 3. lotu. Po ministerjalnih se ima po vseh razredih v lepopisji podučevati, po štajerskih pa samo v spodnjih itd. Tudi tvarine zahtevajo ministerjalni načerti skoraj manjo, nego štajerski. Učitelji so bodo sigurno rajše ravnali po ministerjalnih, kaj bo pa deželni šolski svet k temu rekel, tega no vemo.*)
(Za pripra vij e valn o točaje) pri učiteljiščih v Gradci in Mariboru so je uže 150 učencev oglasilo. V prihodnje no utogne tedaj več učiteljev pomanjkovati.
(V R o tw e i n u) pri Mariboru je dogotovljeno šolsko poslopje, ki jo sezidano popolnem po izgloda šolskega poslopja na dunajski razstavi. Poleg šolo je tudi 900Q’ velik vert. Za časa našega zborovanja v Mariboru hočemo si to šolo oglodati.
(„Slovanski pedagog11 o našem listu.) Med tem, ko nekateri naši sobrati (klerikalni in nemškutarski) naše podvzetje (društvo in list) nevoljno in šerpo opazujč, pišo pa tiaši češki kolege kaj pohvalno o našem delovanji. „Slovanski pedagog" ima v svojem 4. sesitku več drobtin, vzetih iz „SIovenskcga učitelja" in sc mej drugim tako-le o nas javi: „Slovinske učiteljstvo nia v Krajinsko, kde včtšina obyvatelst.va jost. narodnosti slovinsko, težke postavoni, za nynojšicli Slovanstvu nepfiznvyeh pomeni; tim vetši chvdly hodno jost slovinskč učitelstvo v Štyrsku, kde jsou Slovinci v menšinč, žc zarazilo si družstvo podagogicke a založilo list k hajeni zajmfi slovinskyeh na roli školskč. Pfejeme mu z plna srdeo, aby statečne počinani jelio blahodšrnč ovoce prineslo pro nilrod Slovinsky.“
(V Gorici) namerava vlada uže v prihodnjem šolskem letu dekliško šolo — z nemškim učnim jezikom ustanoviti. To, namreč nemščina z ozirom na Slovence in Lahe, ondi bivajoče, je pač nepedagogično, da si je šole jako treba.
(V Tolminu) na Goriškom namerava goriški deželni šolski svet pripravljevalni razred za nčnit. izobražovališče napraviti. Dobro, samo on-dotno narodno šolo treba poprod za nekaj razredov razširiti.
(V Ljutomeru) je letos daroval krgjni šolski svet 21 gld. in drugi šolski prijatelji 29 gld. 20 kr. za šolsko sporočilo in šolsko veselico, s katero se šolsko leto sklepa. Hvala darovateljem!
(Okrajni učiteljski bukvarnici) v Ljutomeru je daroval blagorodni g. vitez dr. Močnik v Gradci 72 prav dobrih šolskih knjig. Buk varnica štoje zdaj užo 103 knjigo.
(Sloveskih šolskih knjig) je c. kr. založba knjig na Dunaji lani tisoč 108 razprodala. Lepo število.
(Ogled merličev) po učiteljih je na Kranjskem prepovedan. Prav jo.
(„A fterpedagogi") se pač morejo imenovati ljubljanski učitelji, ki so skenili, da so ima 3. nemška slovnica, ki je, kakor znano in pravo, slovenski pisano, na nemško prestaviti. So-vo, nemščino z nomščino učiti, je nakrajši pot do germanizovanja — a ne za dobro učenje nemščine.
(V Gradci) bode letos od 19. avg. — 30. sept,, nadaljevalno učiteljsko izobraževanje za pozvane učitelje iz vsega Štajerskega.
*) Zdaj se o tem poseben odsek posvetuje.	Ured.
(V Gorici) bode meseca septembra in oktobra kmetijska šola za primorske in dalmatinsko narodne učitelje.*)
(Občni zbor „UčiteIj skcga društva zaslovonski Stajer.u) Zarad zabave s petjem (koncert) prosijo so vsi učitelji pevci, ki so bodo zbora udeleževali, tla bi izvolili pri petji sodolavit.i, in nam o tem poročati s tom dostavkom, kateri glas pojč, da si jim potem dotični glasi pošljejo. Zaradi stanovanja (prenočevanja) bode odbor posestnike hotelov za znižano ceno prosil. Zaradi tega in zaradi skupnega obeda jo treba odboru vsaj nekaj dni podred število udeležencev znati, zato prosimo, da nam vsak udeleževatelj vsaj do 15. septembra piše. Več o zborovanju priobčujemo prihodnjič.
(Sklep šolskega leta) bodo v ljutomerskem okraju še le 19. septembra. (Terda določba tega okrajnega šolskega sveta), v mariborskem okraju pa vendar uže 12. septembra, v okrajih celjskega glavarstva menda še pred.
(V mariborskem okraju) je razun g. Roškor-ja voljen g. Tribnik, nadučitelj v Solnici v deželno učit. skupščino, a ne g. Mtillner, kakor smo enkrat poročali.
(Kmetijska šola za učitelje) bode letos v Gradci za 19 štajerskih in ti kranjskih učiteljev.	Začne se 24. avgusta. Isti	učitelji,	kakor
ietos, bodo sli tudi v prihodnjem	letu še v to šolo.
(V Idriji) so vse tiste službe, katere smo omenjali v dopisu iz Idrije v 3. številki „Učite!ja,“ še	enkrat razpisane.	Čujemo,	da se je malo
prosilcev oglasilo. Z ozirom na	nizke plače (400	in 500)	je bilo	uže to
naprej videti. Naj se razpišejo učitoljske službevpo 1000 gld. (kakor imajo učitelji na vadnicah in mnogo nadučiteljev po Štajerskem in obojem Avstrijskem), gotovo bodo potem voč in dobrih kompetontov.
(Vabilo.) Učiteljsko zborovanje v Ljubljani. Vdovsko učiteljsko društvo bode imelo občni zbor 10. septembra t. 1. Na devnem redu bode poročilo tajnikovo in blagajnikovo; bj izvanredna podpora neke vdove; iy volitev pregledovalcev računa; d) volitev predsednika, blagajnika in 7 odbornikov. Ako bi obijni zbor slučajno ne bil sklepovalen, nastopi §. 25. •Ir. pravil. — Slovensko učiteljsko društvo bode imelo ravno ta dan (10. septembra) svoj občni zbor. Na dnevnem redu bode: aj poročilo tajnikovo in blagajnikovo; h) prenaredba društvenih pravil; c) predlogi posameznih udov. Kdor o poslednji točki hoče kaj govoriti, naj to naznani odboru do 1. septembra, da se bodo na dnevni red postavilo, sicer drugi, kakor odborovi predlogi ne pridejo na dnevni red, ker bode zbor le občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Pri vas, slovenski učitelji in čitcljski prijatelji, je tedaj, da pokažete, ali vam je kaj mari za društvo, katero ima svoje častitljivo ime po narodu, kateremu služite. — Ilavno ta dan precej za slov. učiteljskem društvom bodo imela tudi »Narodna šola* svoj pervi občui zbor. Blagajnik in tajnik bodo obširno poročal o delovanji tega društva od tega časa, ko so je v Ljubljano preselilo, in je začelo delovati z 1873. letom. Slovensko učiteljsko društvo in Narodna šola niste imeli lansko leto občnega zbora, tem voč pričakujemo letos obilnega udeleževanja svojih tovarišev in prijateljev. Ako hoče namreč naroden učitelj imeti veselje do dela, mora najti pri narodu podpore in zavetja, sicer dola brozvspešno, in njegova delavnost Ju zgubljena in samič bele vrane se hitro postrelč, Naroden učitelj gleda ,edaj zaupljivo v narod, za katerega dela in se žortvuje. Brez boja pa ni zmage; brez požertovalnosti ni vspeha, in kdor ne seje, tudi ne žanje. 10- septembra, na dan zborovanja bode ob 8. uri pri sv. Jakobu sv. ‘naša. Najprej bo zborovalo vdovsko društvo ob 9. uri, potem pride na Vfirsto učiteljsko društvo in poslednjič pa „Narodna šola.“ — Zborovalo se bode v prostorni gostilnici pri Virantu na st. Jakobskem tergn h. št. J39. Domoljubni učitelji pridite obilo 1
*) Tudi nekaj kranjskih učiteljev ide v Gorico.	Ured.
(Prvi občni zbor nU č i t e 1 j s k o g a društva za slovenski Stajer"). Vudstvo južne železnice je z dopisom od 12. avgusta udele-ževalcem našega zbora dovolilo za '/, znižano ceno po vseh postajah od Grade a do T e r s t a, od Beljaka do Maribora, od Zagreba do Zidanega mosta, od K a n i ž e do Pragerskega in sicer za vožnjo v Maribor in n a z a j. Kor so jo treba radi toga pri postajah spričati, izdalo bodo v ta namon društvo , p r i s t o p n i c e“ za vsakega udeleževalca. Take „pristopnice“ se bodo dobivalo pri odboru v Ljutomeru od 25. t. m. do 15. septembra in sicer plačajo zanje družabniki 20 kr., nodružabnike 30 kr. Gg. udeleževalce opomnimo, da se morajo ro „pristopnice“ na postaji, od koder se odpeljejo, in v Mariboru „proštcm-ljati.“ Ta znižena cena volja od 19. septembra do inkl. 24. septembra.
Zač. odbor.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Jakob Serak, nadučitelj pri sv. Lenartu nad Laškem; g. Julij Škoflek, podučite') v Grižah; g. Anton Kvas, podučitelj pri sv. Petru v gornji Radgoni; g. Praprotnik, podučitelj v Solnici pri Mariboru, g. J. Trobaj, učitelj v Kravhajmu.
Na Kranjskem: G. Luka Knific, nadučitelj v Terziču.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem; 2 podučiteljsko službi in ona služba podučiteljice v Mariboru s 640 gld. (oziroma 480 gld.) do 20. avgusta na mestno s. svetovalstvo. Podučiteljska služba v Fravhajmu s 330 gld. in stanovanjem s pohištvom vred. Učiteljska služba v Preborji s 550 gld. prostim stanovanjem in eno veliko njivo v poboljšek. Podučiteljsko službe v Kozjom (Drachenburg) s 480 gl., na Planini (Montpreisj s 480 gl. in Pilštanju (Peilenstein) s 440 gl., pri sv. Petru pod sv. Gorami (St. Peter bei Kti-nigsberg) s 440 gl., v Podsredi (HBrberg) s 440 gl., do 15. septembra. — Vso te služba so v Kozjanskem okraji (Drachenburg). — V Brežiškem okraji (ltann), podučiteljska služba na Bizelskem (Wisell) s 440 gld., ali pa 330 gl. remuneracije in 100 gl. osebno priklade do 10. septembra. — Nadučiteljska služba v Ribnici s 650 gld. in stan.
Na Kranjskem; Učiteljske službo Podragi, na Planini, Vremu v Toniji, Postojni, Colu in Razdcrtem, (postojnski okraj) s 400 gld. do konca avgusta. — Učiteljska služba v Selcih (okraj Kranj) s 400 gld. in v Kranj! s 500. do 24. avg. pri krajnih š. svetiii. Služba učiteljska (580 fi.) in učiteljice (431 tl. 50 kr.) v Kamniku do konca avgusta. Nadučiteljska služba v Vipavi (600 gkl. in stanovanje) do 30. avgusta. Nadučiteljska služba (780) ali učiteljska (500) v Kočevji do 11. septembra. Učiteljske službe v Kopanji, Weisenfol.su, Ribnici, Laščah, Soderšici, Loškem potoku, Gotenici s 400 gld. in stan. do 12. septembra.
Popmre/i t Na strani 72. št. 5. „Slov. učitelja1* v tretji opombi čitaj mesto L obe vel: Mselvvvl.
Nekateri p. n. gg. pravi družabniki našega društva no poslali samo 2 gld.; prosimo je, da bouo pri priliki še 50 kr. doposlali. Vabimo pa tudi štajerske naročnike (učitelje), da se nam s pošiljatvijo 50 kr. kot pravi naje pridružijo.
P. u. naročniki, kuterim ne dojile kaka številka, naj jo blagovnic v nefrankovanem listu reklamovati.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajer11.
Za uredništvo odgovoren I) Lorene. — Tisek ,.Narodne tiskarne11 v Mariboru.