TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 26	CELOVEC, DNE 24. JUNIJA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Nacistična drhal ponovno pokazala svojo kulturo
Odmev je bil različen: Tu skrito in javno odobravanje, tam ogorčenost, zaskrbljenost, upravičeno vprašanje: Ali se ni že pred leti začelo enako?
Izkazali so se že dvakrat, obakrat na grebinjskem pokopališču, februarja in maja meseca letos. Obakrat so ostali neznani. Kajpak, skriva jih noč, njeno ogrinjalo pa sega daleč. Imajo svoje zglede, vzornike. Tiste, ki so zločinsko, zverinsko razstrelili spomenik slovenskim žrtvam nacističnih krvnikov na šentruperškem pokopališču. Policija jih ni mogla razkrinkati „kljub najprizadevnejšlm povpraševanjem" itd.
Koroški Slovenci v ogledalu FUEV
19. junija je izšel v „Delu“ članek v obliki intervjuja, katerega je imel Vlado Plavček z dr. Reginaldom Vospernikom, predsednikom NSKS. Članek je izšel pod gornjim naslovom. Dr. Vospernik, ki je eden izmed treh Podpredsednikov FUEV, je na kongresu Federalistične unije evropskih manjšin v Karl-stadu na Švedskem poročal o političnem in narodnostnem položaju slovenske manjšine na Koroškem. (Op. ured.)
Tako kot lani na kongresu v Železnem na Gradiščanskem je moral znova z obžalovanjem ugotoviti, da avstrijska država še vedno ni poravnala mednarodno pravnih obveznosti do Slovencev v Avstriji iz državne pogodbe. Govornik Narodne-9a sveta, ki je v Federalistični uniji včlanjen že več kot desetletje, je še posebej opozoril na dogodke ob lanski proslavi 50-letnice koroškega Plebiscita, na nezadovoljive razmere v šolstvu tor uvedbo slovenščine kot nemščini enakopravnega jezika v sodstvu, upravi in javnem življenju, Pa tudi na nesorazmerje v gospodarskem razvoju dežele, katere južni del, kjer so Slovenci Pretežno naseljeni, močno zaostaja v razvoju.
Kdo se je sestal
Evropski geografski zemljevid je glede etničnih skupnosti nenavadno pester in takšno je tudi vsakoletno srečanje predstavnikov številčno najšibkejših Evropejcev. Letos jih je gostilo prijazno švedsko mestece Karlstad, ki se je tiste tople majske dni, ko je imelo v gosteh „ Evro po v matom", prelivalo v pravcati Babilon narodov in jezikov.
Kot že ves čas po letu 1949, ko je bila Federalistična unija^evropskih manjšin (FUEV) ustanovljena zato, da bi združila vse evropske manjšine ter zagovarjala njih zakonite interese, so todi letos delegati zlahka shajali z dvema kongresnima jezikoma. Z nemščino, katero obvladajo skoraj vse severnoevropske narodnostne skupnosti, in s francoščino zahodnoevropskih manjšin, kot so Bretonci in Katalonci. V organizaciji razločujejo dve poglavitni skupini. Tiste manjšine, ki imajo v sosednji državi svoj matični narod, ki tam avtonomno in avtohtono živi, ter narodne skupnosti, ki takšnih matičnih narodov a'i držav nimajo.
VPRAŠANJE: Iz situacijskih poročil delegatov i® bilo razvidno, da Evropa še vedno ni uredila Vseh problemov, ste zapisali v poročilu o delu totošnjega kongresa v eni zadnjih številk glasila Narodnega sveta „Naš tednik". Federalistična unija evropskih manjšin pri nas ni toliko znana. Ali lahko uvodoma pojasnite, v kakšnih razsežnostih so zastopane evropske manjšine (razen manjšine v socialističnih državah) v tej organiza-c'ji in v kakšnih organizacijskih oblikah v njej delujejo?
ODGOVOR:	Federalistična unija evropskih
manjšin zastopa malone vse evropske manjšine oziroma njih organizacije. Žal je v zadnjem času opaziti, da se organizacije iz zahodne Evrope, Predvsem z območja Francije, odtegujejo od dola, ker obstaja še druga, zgolj jezikovno-za-ščitna organizacija, ki ima podobne cilje in je osredotočena predvsem na Italijo in Francijo. V federalistični uniji so zelo močno zastopane se-verno-evropske manjšine — Frizejci, Laponci, Danci, Nemci in druge etnične skupnosti, kot todi koroški Slovenci, gradiščanski Hrvati in Slo-Venci s Tržaškega; zastopane pa so tudi emigrantske skupine, na primer sudetski Nemci. Po-samezne narodne skupnosti so v uniji zastopa-ne po svojih reprezentativnih organizacijah. Po-9oji za sprejem so razmeroma strogi. Treba je dokazati, da organziacije, ki želijo biti sprejete, resnično zastopajo Interese manjšine, ne pa ka-*dh asimilacijskih teženj. Sele po nekaj letih Postanejo pridružene organizacije redne članice (Nadaljevanje na 5. strani)
Tokrat so udarili na žrelskem pokopališču. Med prvo in tretjo uro ponoči. Že nekaj dni poprej sp se zbrali črni oblaki nad grobiščem petih žrtev nacizma na žrelskem pokopališču. Friderik Karule in z njim še dva neznana slovenska partizana ter dva Poljaka, M. Matuszevvski in Aleks Lepihski, niso bili vredni v očeh neonacističnih krogov zadnjega miru. Zveza koroških partizanov in Republiški odbor Zveze združenj borcev Narodnoosvobodilne vojske Slovenije v Ljubljani so jim postavili dostojen spomenik. To je bilo pred kakimi štirinajstimi dnevi. To pa je preveč bodlo v oči in v pete
V zvezi z zverinskim napadom na grobišče petih borcev za svobodo na žrelskem pokopališču:
Ali veste,
da še živi človek, ki je izročil Poljaka Matuszevvskega in Lepihskega Hitlerjevim rabljem? Piše se Hermann Ruttnig, živi v Celovcu, med vojsko pa je bil Orts-gruppenleiter NSDAP na Radišah;
da so prišli k oskrunjenemu grobišču naših žrtev trije mladinci. Eden je dejal, da je škoda barve, ki so jo polili. Spomenik bi bilo po njegovem mnenju treba razstreliti!;
da so širili razni časniki in drugi laž, ko so pisali in zatrjevali, da je dvojezični partizanski spomenik edini slovenski na, grobni napis v Žrelcu? Ko pridete na pokopališče, najdete v prvi vrsti na levo, takoj v začetku, slovenski nagrobni napis. Glasi se:
Tukaj počivajo naši starši cerkveni ključar FRANC BOŠIC p. d. Tomaž na Osojnici
*	28. 1. 1869 t 24. 7. 1917
in njegova žena NEŽA, roj. OGRIS
*	6. 12. 1871 f 19- 1- 1936
Za vso skrb in vse trpljenje
Bog jim večno daj življenje.
Žalujoči otroci
ljudi, ki nikakor ne morejo in nočejo razumeti, da se je treba pokloniti dostojno spominu vseh tistih, ki so darovali svojo največjo dragocenost, življenje, za svobodo.
Zveza koroških partizanov je naslovila aprila letos naslednje pismo upravi pokopališča v Žrelcu:
Vljudno sporočamo, da bo Zveza koroških partizanov s pomočjo Republiškega odbora Zveze združenj borcev Narodnoosvobodilne vojske Slovenije v Ljubljani na Vašem pokopališču letos v poletnih mesecih za trajno uredila partizansko grobišče. Na grob, kjer so pokopani borci za svobodo, zavezniški vojaki, bo postavljen nagrobni kamen, primeren tamkajšnjemu pokopališču.
V zvezi z zaščito partizanskih grobišč v Avstriji citiramo člen 19 iz državne pogodbe:
..Avstrija se obveže, da bo spoštovala, ščitila in ohranila na avstrijskem ozemlju nahajajoče se grobove vojakov, vojnih ujetnikov in prisilno v Avstrijo privedenih državljanov aliiranih sil in drugih Združenih narodov, ki so bili z Nemčijo v vojnem stanju: prav tako spominske kamne in embleme teh grobov kakor tudi spomenike, ki so posvečeni vojaški slavi armad, ki so se na avstrijskem državnem ozemlju borile proti Hitlerjevi Nemčiji".
Prosimo upravo pokopališča, da nam pri postavitvi in ureditvi partizanskega grobišča na Vašem pokopališču gre z razumevanjem na roko. Partizansko grobišče, zaščiteno po avstrijski državni pogodbi, bo tako odraz spoštovanja pietete, ki jo zaslužijo borci proti nacionalsocialistični Nemčiji, kot največjemu sovražniku avstrijske suverenosti za zopetno vpostavitev republike Avstrije, za katero so dali svoja mlada življenja.
Z odličnim spoštovanjem!
Za:
Sekretar:	Predsednik:
Lipej Kolenik, Ir.	Karel Prušnik, Ir.
Spomenik so postavili, žrelski abverkemp-ferji pa niso mogli stati križem rok in so naslovili na župnika prof. Franca Božiča, koroškega Slovenca, naslednjo zahtevo:
Karntner Abvvehrkampferbund Ortsgruppe Ebenthal
An d as	Ebenthal, 13. 6. 1971
Pfarramt in Ebenthal z. H. Herrn Prof. Bosic
Betrifft: Errichtung eines Partisanendenkmals im Ebenthaler Friedhof
Am Sonntag, den 13. 6. 1971 muBte mit Erstau-nen und Oberraschung festgestellt vverden, daB in aller Heimlichkeit und ohne Aussprache mit der Gemeinde, dem Kirchenrat und der Bevol-kerung im Ebenthaler Friedhof ein Partisanen-denkmal errichtet wurde. Da diese Grabstatte ein Denkmal darstellt und damit eine politische Aus-sage zum Ausdruck bringt, ist es Angelegenheit der gesamten Bevolkerung der Gemeinde, wenn ein solches Denkmal errichtet wird.
Im Gebiet der Gemeinde Ebenthal haben keine Partisanenkampfe stattgefunden und es ist auch kein einziger Partisan gefallen; deshalb ist die Aufstellung eines solchen Denkmales vellkom-men unbegrundet und tragt dazu bei, Unruhe unter die Bevolkerung zu bringen.
Im Namen der Bevolkerung wird die sofortige Entfernung des Denkmals verlangt!
Sledi 11 podpisov.
Posledica tudi ni izostala. Že zadnji petek (18. junij) je objavila celovška Volkszeitung precej strupen članek „Grabmal fur die Par-(Nadaljevanje na 8. strani)
Novi avstrijsko-madžarski trgovinski protokol
Na nedavnem zasedanju avstrijsko-mad-žarske mešane komisije, predvidene z dolgoročnim trgovinskim sporazumom med Avstrijo in Madžarsko, so bile določene nove blagovne liste za blagovno menjavo med obema državama. Zadevni protokol je bil podpisan 2. maja 1971 in je s tem dnem tudi začel veljati. V veljavnem plačilnem sporazumu med Avstrijo in Madžarsko je predviden okvir za medsebojni obračun (tehnični kredit) v višini 2,5 milijona obračunskih dolarjev in ta okvir ostane v veljavi tudi za pogodbeno leto 1971.
•	Vesoljci v Saljutu nadaljujejo s poskusi o vplivu breztežnostnega stanja na
razvoj rastlinstva. V ta namen so vzeli v vesolje kitajsko zelje, lan in glavico čebule. V vesolju hranijo rastline z novo hranljivo tekočino in opazujejo njihovo rast.
•	Dirk Van Zyl, ki ga je profesor Christian Barnard operiral na srcu 10. maja, se zelo dobro počuti. Žena, ki ga je obiskala včeraj v bolnišnici Groote Schur je izjavila, da zdravniki skrbijo za njenega moža posebno zaradi epidemije gripe.
OBJAVA
Državna gimnazija za Slovence sporoča:
1.	Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 1. kategorijo (1. Klassen-zug) glavne šole, lahko vstopijo v 1. razred gimnazije brez sprejemnega izpita.
2.	Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 2. kategorijo (2. Klassen-zug) glavne šole, morajo delati sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike, če hočejo vstopiti v 1. razred gimnazije. Prijave za sprejemne izpite naj starši oddajo vsaj do 30. 6. 1971 na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Ler-chenfeldstraSe 22.
Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 1. julija 1971, s pričetkom ob 8. uri. Izpraševala se bo snov 4. šolske stopnje.
3.	Za vstop v višje razrede je potre-
ben oseben razgovor z ravnateljem gimnazije.	Ravnateljstvo
Matura na Slovenski gimnaziji
V dneh od 14. do 17. junija je bila na Državni gimnaziji za Slovence ustmena matura pod predsedstvom strokovnega nadzornika prof. dr. Valentina Inzka in ravnatelja dr. Einspielerja, končala se je s prav dobrim uspehom. Nastopilo je skupno v obeh razredih 35 osmošolcev. V 8.a razredu je izdelalo maturo 18 učencev in od teh trije z odliko. To so: Elfrida Prutej, Anica Riegel-nik in MirS.o Lausegger. V 8.b razredu pa je izdelalo vseh 15 učencev med njimi Franc Rehsmann z odliko.
Popoldne 17. junija pa so se zbrali vsi maturantje tega razreda še enkrat pred šolo
in ob navzočnosti svojega razrednika, prof. J. VVakouniga, razobesili belo zastavo, ki je tokrat šele drugič zavih ra la pred šolo.
Na večer so se maturanti obeh razredov in tudi mnogi profesorji in starši zbrali k zahvalni sv. maši v kapeli provincialne hiše, ki jo je daroval prof. dr. Polanc in jim v kratkem nagovoru želel, da bi kot sedaj šolo, v Bogu uspešno zaključili tudi svoje življenje.
Po maši pa so maturantje povabili svoje profesorje in starše v ..Ljudsko klet" (Volks-keller) in ob nagovorih, petju in dobri kapljici veselo zaključili uspešen študij na naši Slovenski gminaziji.
Ob tej priložnosti smo tudi zvedeli, da je do sedaj že 250 študentov zaključilo svoj študij na tej šoli z maturo in da se bo gradnja novega poslopja v Ebenthaler StraBe res, kot zdaj zgleda, še letos začela in tako lahko upamo, da bo poslopje gimnazije v dobrih dveh letih dokončano.
OD TEDNA DO TEDNA
PISMO AVSTRIJSKIH OFICIRJEV
PREDSEDNIKU JONASU
Te dni so avstrijski oficirji, 1700 po številu, (avstrijska vojska ima okoli 2200 aktivnih oficirjev), poslali avstrijskemu predsedniku Jonasu, vladi in parlamentu pismo, ki je naperjeno zoper bližnjo reformo avstrijske obrambe, za katero se intenzivno zavzema socialistična vladna stranka.
V pismu oficirji opozarjajo odgovorne avtorje in zagovornike reforme v vojski med drugim na to, da predvideni vojaški rok, ki bi ga skrčili od sedanjih devet na šest mesecev, in pa manj kot 75 dni vojaških vaj ne more biti dovolj za zanesljivo obrambno moč avstrijske vojske.
Oficirji, ki so podpisali ..skupno pismo", zahtevajo poleg vrste drugih ukrepov tudi, da se uvede najmanj 75 dni vojaških vaj, nadalje zakonske ukrepe za vzpostavitev „čet v pripravljenosti", tako da bi bili vojaki po potrebi pri rokah za ..daljšo dobo", zahtevajo pa tudi zadostne finančne dotacije za vojsko — pet odstotkov državnega proračuna kot letni proračunski dodatek, to je okrog 7,5 milijarde šilingov v proračunu za leto 1971 oziroma dvakrat več, kot določa letošnji državni proračun.
VATIKAN — RAZPOROKA —
REFERENDUM
Vatikansko glasilo „Osservatore Romano" je glede referenduma o zakonu, s katerim je bila tudi v Italiji uvedena razporoka — seveda pod določenimi pogoji — zavzel gledišče, ki ni presenetilo poznavalcev vatikanske politike. Vatikan je ostal nasproti zbiranju podpisov za razglasitev referenduma povsem nevtralen, ker smatrajo v Vatikanu referendum za povsem notranjo zadevo Italije, to je notranjepolitičnega življenja. Za razpis referenduma je bilo že zbranih dovolj podpisov, to je čez 500.000. „Os-servatore Romano" pripominja, da je Sv. sedež pripravljen na razgovore glede revizije konkordata. Glede razporoke pripominja list, da Cerkev zavrača razporoko, vendar ni Sv. sedež sprejel nikakšne konkretne pobude glede zbiranja podpisov za referendum; to je zadeva katoličanov in laikov, ki uveljavljajo svoje državljanske pravice, ker hočejo zavarovati italijansko družino. Vprašanje se rešuje na ožjem italijanskem področju. Vatikansko glasilo pripominja, da se Sv. sedež ni mogel vdati pritisku tistih, ki bi radi vplivali na katoličane, da bi izkoristili pravce, ki jih jim daje državna ustava.
JUGOSLOVANSKI VELEPOSLANIK
ZAPUŠČA VATIKAN
Jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu Vjekoslav Cvrl ja je priredil te dni poslovilno kosilo pred vrnitvijo v domovino. Na kosilu so bile številne ugledne osebnosti Vatikana, med njimi vatikanski državni tajnik Jean Villot in msgr. Agostino Casaroli, ki odgovarja za stike s tujino. Ob tej priložnosti je kardinal Villot izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, ki so po njegovih besedah dosegli visoko stopnjo razumevanja in medsebojnega zaupanja. Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, nedavni o-bisk predsednika Tita v Vatikanu, njegovo srečanje s papežem Pavlom VI. je kardinal Villot označil kot zgodovinski dogodek širšega mednarodnega pomena, ker prispeva k boljšemu razumevanju in sodelovanju med narodi in ohranitvi miru na svetu.
TITO POMILOSTIL ŽURNALISTA
RULLMANNA
Na prošnjo staršev je Tito pomilostil za-hodnonemškega novinarja, dopisnika hamburškega lista „Spiegel“ Heinza Petra Rull-manna, ki ga je vojaško sodišče zaradi vohunstva obsodilo na 6 let zapora. Z istim odlokom je predsednik republike pomilostil tudi jugoslovanskega časnikarja Tilmija Ta-čija in nameščenca Jovana Trkuljo, ki sta bila skupno z Rullmannom obsojena po 5 let in pol zapora. Rullmann, Taci in Trkulja so bili aretirani lani marca meseca v Beogradu in po večmesečni preiskavi letos januarja obsojeni. Na njihovo pritožbo je vrhovno vojaško sodišče razveljavilo obsodbo in predlagalo vojnemu sodišču, da izvede ponovno razpravo. Medtem so starši Ruilmanna zaprosili za pomilosltitev predsednika Tita, ki je njihovi prošnji tudi ugodil. Nemškega časnikarja so danes že osvobodili. Takoj po osvoboditvi je odšel na ameriško veleposlaništvo. (O slučaju Ruilmanna je poročal tudi naš list.)
JUGOSLAVIJA PROTESTIRA PROTI
KLEVETAM SOVJETSKE ZVEZE
Beograjski list ..Politika" objavlja poročilo svojega moskovskega dopisnika, ki javlja o protijugoslovanskih predavanjih ko-minformističnih emigrantov v Moskvi, ki so napadali jugoslovansko politiko in posebno predsednika Tita. Na podlagi te protijugoslovanske gonje je zunanje ministrstvo v Moskvi vložilo odločni protest veleposlaniku Sovjetske zveze v Beogradu.
Ti emigranti trdijo namreč, da je bil Tito do 1943. leta neznana osebnost in da mu je šele takrat uspelo, da se je polastil jugoslovanske partije in partizanskih sil. Na tem in na drugih predavanjih se dolži jugoslovansko partijo revizionizma, da je „izdala stvar socializma", jugoslovanski gospodarski položaj se ocenjuje za kaotičen. Istočasno se sklicujejo na resolucijo komin-forma iz 1948. I., kar vse se seveda ne more dogajati brez vednosti visokega sovjetskega partijskega vodstva, odnosno se vrši po nalogu tega vodstva.
V ZAHODNI NEMČIJI MRGOLI VOHUNOV
Računajo, da je v Zahodni Nemčiji okrog 16.000 vohunov, ki delajo za države sovjetskega bloka. Lansko jesen je nemški notranji minister pozval vohune, naj se sami prijavijo, ker se jim ne bo nič zgodilo. Celo zaščitili jih bodo in jim našli delo, če bodo želeli. Mnogi so se smejali ministrovemu pozivu, a doslej se je javilo že več desetin vohunov in nekateri so izročili tudi sezname svojih ..kolegov", ki so sedeli celo v raznih nemških ministrstvih.
BONN PODPISAL ATOMSKI SPORAZUM
Zahodna Nemčija je podpisala sporazum o prepovedi shranjevanja jedrskega orožja za množično uničevanje na morskem dnu. Sporazum so podpisali nemški veleposlaniki v VVashingtonu, Londonu in Moskvi.
Hkrati s tem so zahodnonemški veleposlaniki poudarili: podpis omenjenega sporazuma ne pomeni, da Bonn s tem priznava Vzhodno Nemčijo ali da bodo na podlagi tega podpisa nastale kakršnekoli mednarodnopravne obveznosti med Zahodno in Vzhodno Nemčijo.
BREŽNJEV O VOJNI MORNARICI
Vodja partije Sovjetske zveze Brežnjev je na nekem zborovanju v Moskvi predlagal, da bi se z ZDA dogovorili o razporeditvi vojnih ladij v Sredozemlju in v drugih morjih. Brežnjev je dejal, da se ZDA zelo razburjajo zaradi prisotnosti sovjetske flote v Sredozemskem morju, pri tem pa pozabljajo, da njih vojne ladje plovejo po vseh morjih in v bližini sovjetskega področja. Dodal je, da so pripravljeni, da umaknejo svoje ladje in da se o tem pogajajo seveda z načelno enakih stališč.
Brežnjev je poleg tega obžaloval, da do-sedaj še niso prejeli nobenega odgovora o svojem predlogu o zmanjšanju oborožitve in da tudi NATO na zasedanju v Lizboni ni nič konkretnega odgovorila.
S pravim začudenjem poroča Livio Ric-cardi tržaškemu Piccolu iz Beograda, da so Hrvati glede dokončne „uradne“ razmejitve med Italijo in Jugoslavijo tudi na področju bivše cone B zavzeli isto gledišče kakor Slovenci, to je slovenska vlada. Komisija za zunanje zadeve pri hrvatski vladi je v zaključni listini po daljši razpravi sicer priznala, da je Titov obisk v Italiji obrodil dobre sadove; tudi ona se zavzema za nadaljnjo poglobitev odnosov z Italijo, vendar postavlja rezervo, da je treba namreč rešiti še nerešeno vprašanje med sosedoma, kakor je vprašanje dokončne razmejitve. Hrvatska vlada očitno noče — tako razlaga pisec gledišče komisije — da bi se vprašanje razmejitve v nekdanji coni B zavleklo v nedogled.
Dopisnik dostavlja, da so pravzaprav še ostrejši (kakor Slovenci in Hrvati nasproti Italiji) Makedonci nasproti Bolgariji, od kar je makedonska Socialistična zveza delovnega ljudstva ugotovila, da je bil iz nove bolgarske ustave izpuščen člen o pravicah narodnostnih manjšin (ki zadeva Makedonce v Bolgariji). Riccardi pripominja, da ne postavljajo Slovenci in Hrvati zahteve po
HOME O VKLJUČITVI
VELIKE BRITANIJE V EGS
Britanski zunanji minister Douglas Home je v intervjuju izjavil, da je prepričan, da bo parlament z veliko večino sprejel vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. Home je mnenja, da bo referendum (ljudsko glasovanje) nepotrebno, saj se je o stvari razpravljalo že deset let in jo je sedaj treba končno rešiti. Home je dodal, da želi Velika Britanija vstopiti v Evropsko skupnost, ker želi braniti mir in da bo to lahko v večji skupnosti učinkoviteje naredila, saj bodo odgovornosti Evrope vedno večje.
ZAPRLI SO ŠPANSKEGA PISATELJA
Pisatelj Luciano Rincon je bil aretiran v Bilbau. Obtožili so ga, da je pod psevdonimom Luis Rami rez v reviji „Cuadernos de Luedo Iberico" objavil članek, ki je žaljiv za generala Franca. Rincon je zanikal, da bi bil kdaj uporabljal omenjeni psevdonim, ter pripomnil, da je svoje knjige, ki so izšle v založbi „Ruedo Iberico", podpisoval s pravim imenom. Omenjena revija izhaja v španščini.
ISLANDSKE VOLITVE
Vladna koalicija na Islandu, ki jo sestavljajo konservativci in socialni demokrati, je na parlamentarnih volitvah doživela poraz. Uspeh je doživela socialistična levica, ki je dobila štiri mesta v novem parlamentu (prej ni imela nobenega), stranka narodnega napredka (komunisti) pa je obdržala prejšnjih deset mandatov.
SOVJETSKA ZVEZA OBTOŽUJE
KITAJSKE VODITELJE
Reuter poroča iz Hongkonga, da je moskovski radio v oddaji v kitajščini spet napadel kitajske voditelje in jih ocenil kot „li-cemerce in oportuniste", za Mao Ce-tungo-ve nauke pa je bilo rečeno, da nimajo nič skupnega z marksizmom in leninizmom. Opaziti je, da so se te kritike kitajskih voditeljev rodile sočasno z obiskom romunskega državnega predsednika Ceausescuja na Kitajskem.
CEAUSESCU MED SVOJIM OBISKOM
V PEKINGU
Vodja romunske komunistične partije in predsednik romunskega državnega sveta Ceausescu je med svojim obiskom v Pekingu dejal, da je potreben boj za zgraditev socializma in proti imperializmu. V ta namen je potrebno sodelovanje med romunsko in kitajsko komunistično partijo pa tudi sodelovanje s socialističnimi državami ter z vsemi protiimperialističnimi silami.
„MARS 2“, „MARS 3“ IN „MARINER 9“
NADALJUJEJO POT PROTI
»RDEČEMU PLANETU"
Medtem so v Moskvi sporočili, da sovjetski avtomatski vesoljski postaji „Mars 2“ in „Mars 3“ (prvo so izstrelili 19. 5., drugo pa 28. maja) nadaljujeta redno svojo pot proti »rdečemu planetu". Agencija TASS je sporočila, da sta bili postaji 8. junija, ob 6. uri (po moskovskem času) 4,897.000 km oziroma 2,880.000 km daleč od Zemlje. Agencija
dokončni razmejitvi nasproti Italiji samo iz načela, temveč tudi iz bojazni, da bi se sicer ne ustvaril nevaren precedens na »mnogo bolj vročem področju", to je v odnosih med Makedonijo in Bolgarijo.
Milo rečeno, Slovenci in Hrvati ter Makedonci po Riccardijevem mnenju torej sitnarijo, če ne celo po nepotrebnem blodijo vode dobrih odnosov med sosedi, ko v resnici samo odgovarjajo na revanšistične zahteve po njihovi zemlji z odločnim „ne“. V primeri z gonjo, ki jo je dvignil italijanski nacionalistični tisk — sicer ne samo nacionalistični — pred Titovim obiskom, je ta „ne“ samo uraden, diplomatsko uglajen in — skoraj tih. Jugoslovani očitno nočejo, da bi se strasti razplamtele, ker pač upajo na mirno rešitev spornega vprašanja. Po vsem zgrešeno bi bilo od zunaj razlagati takšno taktiko za slabost.
Tuji komentatorji delajo navadno v tem pogledju velik pogrešek pri presojanju dejanskega razpoloženja in stališča Jugoslovanov, v katerega jih zavaja prav omenjena jugoslovanska obzirnost, ki je namreč v tem, da skuša jugoslovanski tisk pomirjevalno vplivati na svojo javnost. Tako n. pr. se
pravi, da so vsi dosedanji telemetrski podatki, ki prihajajo z dveh avtomatičnih vesoljskih postaj na Zemljo, potrdili, da vse naprave redno delujejo. 8. junija, ob 4.20 so iz znanstvenega centra v Sovjetski zvezi z uspehom popravili smer »Marsa 3".
Tudi iz Pasadene (Kalifornija) je prišla vest o potovanju »Mariner 9“ (izstrelili 30. maja) proti Marsu. Ugotovili so, da je ameriška vesoljska sonda zašla za 80 km s predvidene poti. Zato so sklenili, da bodo še enkrat popravili njeno smer letenja.
V	VVashingtonu pa je imel ravnatelj za prihodnji polet »Apolla 15“ Chester Lee tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da 'bo »Apollo 15“ izstreljen proti Luni z Rta Kennedy, 26. julija.
Po sestavljenem programu bo polet »Apolla 15“ na Luno in nazaj trajal okrog dvanajst dni. Kozmonavti, ki se bodo spustili na Luno, bodo ostali na njej 67 ur in bodo prevozili s posebnim lunarnim vozilom 36 km. Posebna televizijska kamera bo neposredno oddajala na Zemljo izkrcanje na Luno lunarnega vozila, ki tehta 227 kg.
AMERIČANI SE ZMEROM BOLJ
ZANIMAJO ZA KITAJSKO
Zaradi izboljšanja kitajsko-ameriških odnosov se je pojavila pri mnogih Američanih želja, da bi potovali na Kitajsko. Tako je zaprosil predsednik zveze ameriških turističnih uradov Keesling kitajske oblasti za dovoljenje, da bi smel obiskati Kitajsko. Tam bi rad preučil možnosti za turistična potovanja Američanov.
V	tej zvezi je ameriška letalska družba že zdaj zaprosila za dovoljenje za odprtje potniških prog v Peking, Šanghaj in Kanton. Izvedelo se je tudi, da so »pristojni" poslali Ču En-laju tudi pismo, v katerem so ga zaprosili, naj bi Kitajska poslala svojo najlepšo predstavnico na letošnjo volitev »lepotice sveta" v Miami Beach.
ARGENTINSKI PERONISTI PRI
STRMOGLAVLJENEM PREDSEDNIKU
V	Madrid so prišli voditelji peronističnega političnega in sindikalnega gibanja v Argentini, da bi se ponovno pogovorili o možnostih za vrnitev pred 16 leti strmoglavljenega predsednika Perona. Treba je namreč vedeti, da predstavlja peronistična generalna konfederacija silo, saj je v njej včlanjenih več kot milijon Argentincev. To naj bi bil »vljudnosten obisk" pri nekdanjem predsedniku.
Novi argentinski predsednik Lanusse je dal neuradno vedeti, da se Pegpn lahko vrne v državo. Lanusse je prvi predsednik, ki je leta 1955 izgnanemu Peronu dovolil vrnitev, ker mu to ustreza v okviru programa o uvedbi političnih svoboščin v državi.
VARNOSTNI UKREP IZRAELA
Izrael se je lotil posebnih varnostnih ukrepov, da bi zagotovil svobodno plovbo do svojega rdečemorskega pristanišča Eilat. V Tel Avivu so se za to odločili v petek, potem ko so dobili poročila o napadu na tanker »Golar Sea" v Bab el Mandebu. Jeruzalemski opazovalci menijo, da Izrael najbrž pošilja nad to območje zračne patrulje.
je pred Titovim obiskom omejil na golo teo-retično-pravno razglabljanje o Londonskem sporazumu iz leta 1954, ki je bil pravzaprav kompromis: cona A za cono B — in je tu pa tam v odgovor na zahtevo po coni B omenil možnost, da Jugoslavija postavi zahtevo po coni A.
V zgrešeno razlaganje gledišča jugoslovanskih narodov nasproti problemu dokončne razmejitve zavaja tujce tudi zgrešeno presojanje notranje-političnega položaja v Jugoslaviji v zvezi s spori glede ustavnih sprememb, ki jih zopet zgrešeno prikazujejo tuji časnikarji — in to ne samo italijanski — češ da jugoslovanski narodi sami razbijajo državo in hočejo narazen. Iz takšnega političnega okolja se pač ne morejo roditi skupne zahteve nasproti tujini, domnevajo nekateri tuji poročevalci.
Kaže, da ti zunanji opazovalci jugoslovanskih razmer pozabljajo tudi na dejstvo, da pravzaprav pohlep sosedov po jugoslovanski zemlji ustvarja pritisk na vse Jugoslovane in s tem tudi ustvarja pravcato medsebojno kohezijo. Ta pritisk je pač nenehno svarilo, naj ne pozabijo, zakaj in s kakšnimi žrtvami je bila Jugoslavija ustvarjena in kaj bi bilo z njimi, ako bi je ne bilo.
(L. B. — Gospodarski vestnik)
Hlinjeno presenečenje
ŠE O MLADINSKEM DNEVU:
Sele v senci Košute in v soncu mladosti
Predno smo zasedli prostore v omnibusu ob kolodvoru v Pliberku, smo se že ozrli po vrhovih gora, kamor hodi vreme na sprehod. „Ne bo dežja, smo ugotovili11 in že je šofer, g. Rovan, zazibal vozilo. Z nami se je zazibala Židana volja. Saj peljali smo se na „mladinski dan11 v Sele. Lepa je bila vožnja v sončnem jutru skozi polja, naselja in gozdove Podjune v prav tako lepi gorski kraj pod Obrijem in Košuto.
Ko smo v Selah izstopili iz avtobusa, nas je zajel val pisane, razigrane mladosti. To smo čutili posebno mi starejši izletniki, ki smo mladost preživljali v kritičnih časih prve vojne in povojne krize, ko smo imeli za vse to, kar se danes mladini nudi, zvezane roke, rekli bi lahko: „imeli smo strte peruti11. Zato miadim tembolj privoščimo brezskrbno razigranost, iz katere se poraja samozavest v nastopu in besedi. Vidimo, da mladina danes ne pogreša pomanjkanja, samo, da bi se le poslužila tega, kar ji ugodni čas nudi in vzgojitelji ponujajo.
Otroci, mladenke in mladeniči, le veselite se in učite se, da bi stali na trdnih tleh tudi takrat, ko bo življenje terjalo žrtve, odpovedi, možatost in trdnost značaja. Tudi tedaj naj bi bila vera, upanje, ljubezen vaša revolucija.
Cerkvena slovesnost mladinskega dne je bila res slovesna. Kljub težki izvedbi skladbe „Slava presveti Trojici", pod vodstvom dirigenta in skladatelja g. prof. Ropica, je Pesem navdušeno dvigala srca k Bogu. Mladina je ubrano pela. „Marija skoz’ življenje" Pa je z močnim valom navdušenja plula z našo barko vere — v zaupanju v njeno pomoč v viharju življenja.
Kakor bi blagodejen vetrič zazibal žive cvetove na vrtu, tako se je razgibala mladina ob zvončku, ki je povabil k angelskemu obedu. Nov sijaj za lepo selsko cerkev, nov up lepe bodočnosti naših cerkva, naših fara.
Korajžni nastopi posameznih skupin pri Popoldanskem programu so nas navdušili, katerim so z zanimanjem in z odobravanjem sledili posebno številni starejši gostje. Zborna pesnitev „Vera, upanje in ljubezen" — mojstrsko delo g. Lovra Kašlja je bila živo podana. Lepa hvala za to delo, g. župnik
MOHORJEVA IMA NA RAZPOLAGO:
Klasje iz viharja
Ludovik Ruš
Avtor v prijetno kramljajoči obliki obuja spomine na dobo med obema svetovnima vojnama. Naš pisatelj Karel Mau-ser pravi o knjigi: „Vselej je zanimivo brati življenjske skušnje, posebno če so pisane prijetno in zanimivo. To dvoje je treba priznati pisatelju Klasja iz viharja — Ludoviku Pušu. Kmetiška šola, kmečko življenje, borba za kmečkega človeka, borba za zemljo in iskanje poti, ki bi kmečkemu človeku zboljšala stanje — to je dejansko vsebina te knjige... Treba je reči, da je knjiga vredna branja. Prijetni so ti spomini in blizu bodo vsem našim ljudem. Zavoljo tega je ta knjiga še toliko bolj vredna, da je izšla.11
hcdiški, čeprav boste rekli: „Dobro delo se samo hvali".
Presenetil nas je zbor mladih študentov iz Plešivca. Vodil ga je Božidar Hartman. Le pridite še drugič, tretjič, vselej, le »hump-iajte kot Jur, dobro po žnur, in bodite z nami vriskajoč nam v pomoč11.
Da omenim naše „inštrumentarje“ — muzikante. Joj, kaj naredi pesem in godba! In kaj naredi inštrument in vaja! Kako pogrešamo domače instrumentalne prispevke na naših prireditvah za simbolične vaje in rajanje. Mladina, ali se tega zavedaš? Zato, napnite strune, zbudite glasove v rogovih trompet, da se okrepi in obogati naša kultura. Ti, Rebrca, dala si dovolj lepega vzgleda in pobude, kakor tudi Šentvidčani in vi iz pliberške okolice in vsi drugi.
„Neki opazovalec" je s kritičnim očesom spremljal skakljajoče dečve v kratkih na-bavdanih krilcih. To so pa „dečle“, je dejal. Ena sama, nekako novostara ali staronova
TEDEN SREČANJA:
noša se sramežljivo in boječe giblje med nami. Je to podjunska noša — ali... ?
Da, to je lik nekdanje pristne podjunske noše. Hladni ženski svet jo gleda z mešanimi občutki in mešano kritiko. Le dekleta in žene obirskega in šentviškega pevskega zbora so se korajžno odločile za tak kroj in barve po starem, pristnem vzorcu. Vse ostale jo odklanjajo?
Res, da stara noša izstopa iz današnje, moderne ilustracije in nam pokvari pravi okus; vsekakor pa bi pristna noša zaslužila spoštovanje in častno mesto ob priliki skupinskih nastopov. Bila bi pristnost prave domačnosti. Navadna „deč!a“ je ne more nadomestiti!
Pogovor so prekinili prizori skavtov, ki so prav originalno nastopili. Iz teh prizorov je dobila mladina dober nauk. Predstavimo si ga tako nekako: „Naj bi nam dobre volje in mirne vesti ne skalila v alkoholu potopljena podgana. Vsaka pijana reč namreč pade na dno, v kalež.11 Drugi prizor pa nam pove: „Če je gospodarjeva kobila navajena, da se pri vsaki gostilni ob cesti ustavi, pripelje domu gospodarja s prazno mošnjo in prazno glavo pod klobukom, čeprav bi bil še tako drag in velik.11
Ne bo tako, ne bo! Sele je mladina zapustila v vsej sončni vedrini, a mladinski dan je v mladih srcih zapustil dober sklep in lep spomin.	opazovalka
Folklorni festival v Celovcu
Narodna pesem 71
Teden srečanja, ki so ga odprli v nedeljo, 13. junija, je slovesno zaključil „Fol-klorni festival" minulo soboto. Prvi večer festivala, v petek, je bil posvečen narodni pesmi, drugi, v soboto, pa plesom različnih narodov.
V petek je nastopilo pet zborov iz Furlanije, Koroške in Slovenije, ki so pokazali visoko raven petja. Furlanijo je zastopal mešani zbor „Coro Montasio11 iz Trsta, pod vodstvom profesorja Maria Macchija; njegov zbor, ki ima lepo število dobrih glasov, je pel ubrano. Slovenija je poslala dva ansambla: znani »Gallusov oktet11 iz Ljubljane, v pevsko harmonijo zlita celota, ter »Akademski mešani zbor11, pevovodja Matevž Fabjan, katerega mladi glasovi fantov in deklet so s svojo čisto intonacijo posebno ugajali.
Koroško sta zastopala? Moški zbor »Mill-statter See“, 16 pevcev je pod zborovodjem Seppom Kolbitschem presenetljivo dobro zapelo, ter znani pevski ansambel »Družine Wildhaber“ iz št. Vida ob Glini.
Nastop folklornih skupin
Folklorne skupine iz Italije, Jugoslavije, Romunije, instrumentalni ansambel iz češkoslovaške in koroški študentovski kvartet so bili nastopajoči v soboto v veliki dvorani Doma glasbe.
Župan Hans Ausservvinkler je v začetku prireditve pozdravil številne visoke goste,
nato pa je spored odprl slovaški instrumentalni ansambel »Evgen Farkaš11 iz Bratislave. Glasbeno skupino sestavljajo izključno družinski člani (štirje bratje in en bratranec) in nadaljujejo glasbeno tradicijo svoje domače okolice z velikim uspehom. Folklorna skupina »Vinko Korže11 iz Cirkovc, katero so spremljali lastni godbeniki, je prikazala vrsto ljudskih plesov iz Rezije. Pokazali so, da so dosegli že precejšnjo rutino in bili deležni krepkega odobravanja. Iz Južne Tirolske je prišla folklorna skupina iz Bozna, ki je s svojimi umirjenimi plesi, kot npr. »mlinsko kolo", »južnotirolski ples treh" itd. vzbujala občudovanje pri številnem občinstvu.
Med nastopi folklornih skupin pa je pel »Koroški študentovski kvartet" lepo ubrano koroške narodne pesmi.
Po odmoru je nastopila romunska folklorna skupina iz Alexandrije, ki je sama izvedla ves program drugega dela. Romuni so podali pester in prepričljiv pregled romunske umetnosti ljudskih plesov. S svojimi živobarvnimi kostumi in temperamentom so pričarali v dvorano toliko žviljenja kot že zlepa ne. Vse plese je spremljal lasten instrumentalni ansambel, katerih tipični inštrumenti kot žveglja (piščal), duda, trstenica (piščal) in harmonika so dajali celotnemu instrumentalnemu ansamblu čisto svojevrstno zvočnost. Izvajalci so bili za svoje živahno izvajanje deležni splošnega ploskanja in večkrat kar med izvajanjem najzahtevnejših plesov.	B. L.
Končan 25. filmski festival v Cannesu
MOHORJEVA IMA NA RAZPOLAGO:
Klasje iz viharja
Ludovik Puš
Avtor v prijetno kramljajoči obliki obuja spomine na dobo med obema svetovnima vojnama. Naš pisatelj Karel Mau-ser pravi o knjigi: »Vselej je zanimivo brati življenjske skušnje, posebno če so pisane prijetno in zanimivo. To dvoje je treba priznati pisatelju Klasja iz viharja — Ludoviku Pušu. Kmetiška šola, kmečko življenje, borba za kmečkega človeka, borba za zemljo in iskanje poti, ki bi kmečkemu človeku zboljšala stanje — to je dejansko vsebina te knjige... Treba je reči, da je knjiga vredna branja. Prijetni so ti spomini in blizu bodo vsem našim ljudem. Zavoljo tega je ta knjiga še toliko bolj vredna, da je izšla.11
(Broširana stane 75.— šil.)
Srebrni jubilej slovenskega gledališča v Trstu
Slovensko gledališče v Trstu je pred kratkim v Kulturnem domu svečano proslavilo 25. obletnico svojega nepretrganega povojnega delovanja. Pred številnimi uglednimi 9osti sta imela slavnostna govora predsednik upravnega sveta prof. Josip T a v -čar in ravnatelj Bilibert Benede-1 i č. Slovenskemu gledališču so nato čestitali predsednik tržaške pokrajine dr. Žane 11 i, namestnik tajnika za prosveto in kulturo Slovenije dr. Berčič, predsednik SKZGZ Race, ki je vodstvu tudi izročil zlato sPominsko plaketo, ter predstavniki gleda-'išča iz Slovenije in Reke.
Gledališki ansambel je nato v koncertni Uvedbi uprizoril skrajšano Delakovo pri-redbo Cankarjevega »Hlapca Jerneja in nje-9ove pravice". Ob tej priložnosti je predsednik upravnega sveta gledališča prof. Tavčar podelil zlate spominske kolajne za več kot dvajsetletno neprekinjeno delo na gledališkem področju članom ansambla Jožku Lukežu, Silviju Kobalu in Stanetu Starešiniču ter članom upravnega in tehničnega osebja Meri Rejčevi, Dragi Pahorjevi in Eni-J"u Reinhardtu.
Poročevalci festivala v glavnem soglašajo, da napovedano strogo merjenje kakovosti filmov ni bilo uresničeno v celoti, saj so skozi rešeto komisije prišli tudi filmi, ki so manj umetniška dela kot trgovsko blago. Skoraj vsi strokovni ocenjevalci predvajanih filmov ugotavljajo, da je bil festival nekje na sredi med umetnostjo in trgovino.
V tekmovalnem delu prireditve je bilo predvajanih 24 filmov, vendar so bili to pretežno italijanski, ameriški in francoski filmi, medtem ko so bili filmi drugih dežel zastopani z enim ali dvema filmoma. Kritiki pohvalno ocenjujejo zlasti dela režiserjev Bressona, Viscontija in Loseya (Losey je za film Posrednik prejel prvo nagrado). Ugotavljajo, da imajo ti trije režiserji precej skupnega, da znajo izrabiti skoraj vso zmogljivost kamere in psiholo-
PRINCESA
Satha Sari Devi, soproga pokojnega indonezijskega predsednika Sukarna, je nehala žalovati za svojim možem in se vrnila k filmu. Lepa vdova je povedala:
»Z Yulom Brinnerjem snemam film ,Vonj princese’. To je zgodba o lepi kitajski princesi. Jaz sem seveda princesa in vloga je kot napisana zame."
ške podrobnosti scenarija oziroma literarnega dela.
Dežele vzhodnega bloka so bile zastopane s tremi filmi, z madžarskim filmom Ljubezen, poljskim Družinsko življenje in sovjetskim filmom Beg. Zahodni tisk je posebej pisal o Ljudmili Saveljevi, glavni igralki sovjetskega filma, ki »ima najlepše oči na svetu«.
SLOVENCI
(torna ut $l& loetu
t IGRALKA MILEVA ZAKRAJŠKOVA
Pred kratkim so v Mariboru pokopali Milevo Zakrajškovo, igralko ondotnega gledališča. Na Borštnikovem srečanju lani je še zadnjič predstavila Vorančeve »Samorastnike", hkrati pa je bil to njen zadnji nastop. Bila je močna karakterna igralka.
Neprekosljive so bile kreacije vlog, ki so ji še posebej ustrezale: kot črnka v »Globoko so korenine", kot mati v Ibsenovih »Strahovih” ali kot dojilja v Shakespearovi tragediji »Romeo in Julija", kot dona Konstatia v »Don Juanovem pismu", potem vloge v Budakovem »Metežu", Remčevem »Mrtvem kuretu", v Potrčevi »Kreftovi kmetiji" in druge.
Največjo vlogo pa je pokojna umetnica dala v prvem slovenskem filmu »Na svoji zemlji”. Tu je prikazala lik matere tako čisto, sugestivno, toplo, dovršeno do tiste mere, ki se komaj še da meriti.
LEPO DARILO ZA SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE
V	letošnjem šolskem letu je sekretariat za prosveto in kulturo Slovenije po posredovanju pedagoškega svetovalca prof. Staneta Miheliča izročil slovenskim osnovnim šolam v Trstu 3943 slovenskih mladinskih knjig in 64 stenskih zemljevidov Jugoslavije in Evrope. S temi knjigami so se vse šolarske knjižnice številčno zelo okrepile in kakovostno primerno izpopolnile, saj so prejele zadnje izdaje najpomembnejših del slovenske in svetovne mladinske književnosti.
IZVRSTEN USPEH SLOVENSKE DIJAKINJE
Dijakinja na slovenski nižji srednji šoli »Ciril in Metod11 pri Sv. Ivanu Suzana P e r t o t (11 let) je bila v minulem šolskem letu najboljša dijakinja v Furlaniji-Julijski krajini ter druga najboljša (z malenkostno razliko od prvoplasiranega) v državnem merilu. Gre za odličen uspeh, ki ji je prinesel študijsko štipendijo (»Federico Motta edi-tore“). Mladi slovenski dijakinji sta za njen uspeh čestitala tudi sam predsednik republike Saragat in minister za šolstvo Misasi.
SPOMINSKA PLOŠČA DR. FRANU ILEŠIČU
V	nedeljo, 13. junija, so na hiši št. 6 v Brezju pri Vidmu ob Ščavnici svečano odkrili spominsko ploščo vseučiliškemu profesorju dr. Franu Ilešiču. To je bilo ravno ob 100-letnici rojstva tega našega velikega znanstvenika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, ki se je učinkovito prebil v slovenski, jugoslovanski in evropski kulturni svet, v katerem je zavzel izredno pomembno in ugledno mesto. Dr. Fran Ilešič je umrl 1941.
Kot glavni govornik je akademik dr. Anton Slodnjak lepo in z izbranimi besedami orisal razmere in čas, v katerem je živel in delal dr. Fran Ilešič; dr. Franjo Smerdu je obujal spomine na čas od 1907 do 1914, ko je Fran Ilešič predsedoval Slovenski matici; nato je akademik d r. Bratko Kreft odkril spominsko ploščo.
Za kratek in prisrčen kulturni spored so poskrbeli učenci osnovne šole iz Vidma ob Ščavnici in tamkajšnji oktet, glavno breme prizadevanj za svečanost pa sta nosila dolgoletni osebni znanstvenikov prijatelj Drago Kocmut in poslanec Ivan Kreft.
POLETNE IGRE V BREŽAH
V	soboto, 26. junija, bodo fanfare na Petrovi gori oznanile začetek letošnjih poletnih iger v Brežah. Amatersko gledališče bo odprlo svojo igralsko sezono, v ostalem že dvaindvajseto, z burko »DENAR LEŽI NA CESTI", Curtha Fiatova, ponovili pa bodo iz prejšnjega leta delo iz svetovne dramske literature angleškega pisatelja Petra Luka »HADRIJAN Vll.“.
Od svojega obstoja, leta 1949, pa do danes, je to znano amatersko gledališče iz Brež postavilo na odrske deske že 36 klasičnih stvaritev v odlični inscenaciji veščega arhitekta Hannesa Sandlerja, saj bi lahko on, ki je duša tega gledališkega ansambla o svojem delu v Brežah, napisal debelo knjigo o svojih doživetjih kot dramaturg, režiser in igralec.
V	dveh desetletjih obstoja poletnih iger v Brežah, je segel njih glas daleč preko domačih meja, tako da je bil celo nenemški tisk poln hvale o igralskih storitvah igralcev iz Brež.
Letošnja gledališka sezona na Petrovi gori bo trajala do 21. avgusta.
Stran 4
Klub slovenskih študentov na Dunaju v svojih novih prostorih
KRŠČANSKA KULLTURNAZVEZA V CELOVCU vabi vse prijatelje odrske umetnosti na Molierovo komedijo v treh dejanjih
NAMIŠLJENI BOLNIK
Režija: Maks Furijan	Scena: Božo Maganja
Gostuje Kulturno-prosvetno društvo „ Svoboda “ Šmarje—Sap pri Ljubljani. SOBOTA, 26. junija, ob 20. uri v farni dvorani v Škocijanu NEDELJA, 27. junija, ob 14.30 v farni dvorani v Selah in zvečer, ob 20. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Prisrčno vabljeni!
dobnih prireditvah, nadalje delo v organizaciji, ki naj usposobi člane za delovanje med slovensko narodnostno skupnostjo po študiju, tako v poklicu kot tudi v delovanju na znanstvenem, kulturnem in političnem področju na Koroškem."
Po glavnem referatu so sledili pozdravi.
Dr. Franci Zvvitter je Klubu v imenu ZSO želel veliko uspeha v svojih lastnih prostorih in izrazil željo, da bi se študentje čim-prej vrnili na Koroško, da bi tam prevzeli delo, ker čakajo tako kmeti kakor delavci in gimnazija. Prof. dr. Klemenčič je prinesel pozdrave ljubljanske univerze. Za njim sta spregovorila še zastopnik ljubljanskih študentov in Filip VVarasch kot predsednik manjšinske sekcije federacije evropskih manjšin.
Po teh pozdravih je najprej spregovoril Folti Sima v imenu Slovenske mladine. V glavnem je govoril o slovenski gimnaziji in o funkciji, ki jo ima v avstrijski družbi za Slovence. Med drugim je povedal: »Social-ni izvor dijakov na slovenski gimnaziji kaže precej drugačno sliko kot druge avstrijske srednje šole; otroci namreč prihajajo pretežno iz delavskih in kmečkih družin, vzrok za to pa je socialni ustroj koroških Slovencev, ki so predvsem delavci in mali kmetje." Dotaknil se je tudi nalog mladinskih organizacij.
V imenu Kladiva je spregovoril Mirko
ROMANJE KOROŠKIH SLOVENCEV V LURD:
(3. nadaljevanje)
Na gričku stoji Bernardkin hlevček
Na položnem gričku sameva hlevček, kjer sedi na tnalu obdana z dvema jagnetoma, okrog pa pet ovčic s katerimi se je pogovarjala. Hlev je zidan z grobim kamenjem s štirimi linami 20 krat 40 centimetrov na spodnji strani, gornji zid pa je v zemlji. Prečni trami, položeni na zid z razpeti no kakšna dva metra, dajejo podlago vrhačem različnih dreves, razmeščeni 10—15 cm narazen, na njih pa seno ali otava, ki sta varovala hlev pred mrazom. Tipično Bernard-kino uboštvo, ki se je kljub astmi in jetiki počutila najbolje pri svojih ovčicah.
Od tu smo se napotili v opuščen zapor, kamor se je preselila družina leta 1856. Vse je tako siromašno, saj drugače niti biti ne more, ker je to vendar zapor. Tu visi rožni venec, ki so ga uporabljali pri skupni molitvi. Tudi pri naših kmečkih hišah je visel na desni pri vstopu v sobo, zraven pa kro-pivček. Samo v tem sta se razlikovala, da je imel ta molek, ki ga je uporabljala Bernardka šest desetičev, med tem, ko so imeli naši samo pet, za verne duše pa si moral vzeti spet prvega.
Tu v tej stari hiši je preživljala Bernardka dneve Marijinih prikazovanj. Nomadi so bili že od nekdaj reveži, povsod so jih odrivali,
cobu povedana
PIJANEC SE SPREOBRNE, KADAR...
Ker je bil „ta stari" že prestar in ga je začel tudi glodati zob bolezni, je pripravil svoje mesto mlajšemu. Koroški brambovci (abverkempferji) so imeli svoj redni občni zbor in se spomnili svojih vekotrajnih junaštev, o katerih bomo še poročali ob pravem času.
Prišli so skupaj in spravili svoj občni zbor čez vse točke, nazadnje pa so še poslušali nadobudne tajč besede svojega novega voditelja (smemo tudi reči firerja).
Vidijo in v tevtonski žalosti spoznavajo, kako se jim redčijo vrste. Zdaj eden, pa spet eden, in tako jih konec koncev sploh ne bo več, abverkempferjev namreč. To se seveda ne sme zgoditi, in tako so postavili na beli dan svoje tradicijonstregarje, nosilce koroške brambovske tradicije.
Kot torej že vemo, je Pichs odstopil, naslednik pa mu je višji šolski svetnik Siegfried Sames. Pichsu so dodelili čast vsaj dosmrtnega častnega predsedništva te nazadnjaške organizacije. Pichs se je zahvalil za tako visoko čast in opomnil ta mlade in ta stare, naj ohranijo zvestobo svoji „NEM-ŠKI KOROŠKI DOMOVINI". Mladina mu je ploskala, saj se je poklonil Pichsu v njenem imenu kam e rad Hofstatter.
Gube skrbi so zagrnile germanska čela navzočih, ko so čuli, kaj se dogaja na južnem Koroškem. Slovenska pošast čaka in čaka, kdaj se bo polastila juga „nemške koroške domovine". Jezi jih neurejeno šolsko vprašanje, slovenski grozodejni nočni mazači jim sekajo srce in slovenska podjetja so jim že ukradla poslednji trenutek nemškega spanja. Najostreje so se izrekli proti nočnim akcijam, ker se pač ravnajo vselej strogo po svoji avstrijski, demokratični zavesti (a Koroška je kljub temu nemška domovina, v njej pa je zlat zaklad Žre-lec).
Pa je še pozval novi firer svoje ovčice: Ne samo abverkempferji in tradicijonstregarji, vsi morajo »skupaj stati in skupaj držati", da bo ostala njihova „vroče ljubljena koroška domovina slej ko prej nemška, svobodna in nedeljena".
Pustimo jim blago smrčeči tevtonski spanec v nemški Koroški in čakajmo, da jih bo požrla črna zemlja (npr. „Die DEUTSCHE Erde von VVINDISCH Bleiberg sei dir leichtl).
navček
DOBRLA VAS
(Otvoritev nove ljudske šole)
V nedeljo, dne 20. t. m., je bila pri nas otvorjena nova ljudska šola na Gori, v bližini cerkve na Gori. V šoli se poučujejo že celo šolsko leto, otvorjena je bila pa šele sedaj, ker jeseni še niso bila vsa dela končana. Šola ima krasno lego, nudi čudovito lep pogled proti Peci, Rozaliji in Obirju. Ima prostora za 10 razredov, telovadnico, sobo za ročna dela ter zdravniško sobo. Šola je zares moderna in odgovarja vsem potrebam sodobnega časa.
Šolo je otvoril deželni glavar g. Sima ob navzočnosti vse prominence velikovškega in dobrolškega okraja. Menjale so se pesmi, deklamacije in nagovori, žal vse skupaj en sam nemški „Eintopf“, razen slov. besede našega g. prošta Franca Brumnika, ki je blagoslovil šolo. Ali je g. Jezernik, ravnatelj šole pozabil, da gre za dvojezično šolo? G. deželni glavar je imel polna usta besede „toleranca", dejanske tolerance pa pri celi prireditvi ni bilo čutiti. Ali ni to tragikomika, da so povabili občinski očetje tudi pastorja Hildebranta iz Velikovca k blagoslovitvi, četudi sta na celi šoli samo 2 šolarja in ena učiteljica protestanti, slovensko manjšino, ki tvori večino občanov, pa so prezrli? Cela slovesnost ni bila nič drugega kakor hvalisanje socialistične deželne politike in koroške velenemške miselnosti. Prirediteljem programa bi svetovali, da bi se malo pozanimali s pomočjo kakšnega slovarja, kaj pomeni beseda toleranca in sožitje!
KORTE
V Kortah bo v umetnostni galeriji imel vodstvo po razstavi kipar France Gorše v nedeljo, 27. t. m., ob 11. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne!
Vsi iskreno vabljeni!
V okviru preproste proslave so v soboto, 19. junija, na Dunaju o tvorili nove klubske prostore Kluba slovenskih študentov, v Mondscheingasse, v sedmem dunajskem okraju. Študentje so v svoji sredi pozdravili častne goste, tako npr. zastopnika ambasade SFR Jugoslavije Dragana Ignjatijeviča s soprogo, kot zastopnika ljubljanske univerze prof. dr. Klemenčiča, predsednika komisije za manjšinska vprašanja in mednarodne zveze pri SZDL Slovenije, Jožeta Hartmana, predsednika ZSO dr. Franclja Zvvittra, predsednika SPZ Hanzija Weissa, ravnatelja kmetijske šole v Podravljah dipl. inž. Francija Einspielerja in druge ter zastopnike mladinskih organizacij iz Slovenije, Koroške in Gradca. Vabilu so se odzvali tudi starešine Kluba in seveda člani in prijatelji. Oprostili so se med drugim generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu, dipl. inž. Karmelo Budihna, član Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Ernest Petrič in predsednik NskS dr. Reginald Vospernik.
Ureditev lastnih prostorov je bila potrebna, ker je p. Tomažič vrgel iz Korotana I. 1968 poleg posameznikov tudi Klub slovenskih študentov, ker je bil ta organizator in iniciator protestov proti patru. Odslej je bil Klub brez lastnih prostorov in člani so morali hoditi na sestanke v kavarne in gostilne, včasih tudi v zasebna stanovanja. Nujno je torej bilo, da si poiščejo lastne prostore. Prvo pomoč je nudila ZSO, ki je s posojilom omogočila najem prostorov. To je bilo maja 1969. Glavno delo pa je bilo treba še narediti: preureditev najetih prostorov. Ta posel je prevzel gradbeni odbor, glavno organ izatorično delo pa je opravil kolega Feliks Bister. Seveda pa je bil potreben denar. Največjo podporo je nudila Klubu ljubljanska univerza, od posameznikov v Sloveniji in na Koroškem je prišlo precej podpore, prispevale so tudi razne ustanove v matični domovini, pa tudi obe osrednji organizaciji na Koroškem. Podporo 20.000 šil. za kulturne potrebe je prispevala tudi koroška deželna vlada. Vse to je poročal predsednik Kluba Teodor Domej v svojem otvoritvenem govoru. Dotaknil se je na kratko tudi zgodovine kluba slovenskih študentov od I. 1963 pa do danes. Omenil je tudi korotansko krizo, zaradi katere je bilo potrebno poskrbeti si lasten lokal in med drugim dejal:
„Vzroke korotanske polomije je treba iskati, kot je bilo zapisano v nekem članku o tem problemu, ne v nezrelosti slovenskih študentov, ne v splošnih in avstrijskih študentskih programih in revolucionarnih gibanjih in ne v nekih temnih tretjih silah na Koroškem, ki se baje hočejo polastiti premoženja Mohorjeve družbe in ga ponaroditi, temveč v prvi vrsti v zgrešenem, v smislu klasičnega klerikalizma zgrešenem duhovnem razmerju in odnosu dela duhovščine in laikov do študirajoče mladine, združenim po nesrečnem naključju z osebnim avtoritarnim značajem
in temperamentom pobudnika in graditelja doma. Če sem se dotaknil korotanskega problema, potem ne s tem namenom, da bi pogreval minule dogodke, temveč iz razloga, ker podobne težave v odnosih med mladino in domovskim vodstvom nastopajo trenutno tudi v Celovcu in dopuščajo domnevo, da je Korotan pravzorec za razmere v Celovcu." O ciljih in nalogah Kluba je dejal sledeče: „Samo formiranje študentov ter ustvarjanje skupinske in prav posebno problemske zavesti more biti namen Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Temu namenu mora služiti možnost dodatnega individualnega in kolektivnega izobraževanja na diskusijah, sestankih, seminarjih in po-
ker so se bali, da bodo v breme občini. Marsikateri od naših romarjev še pomni čase, ko so hodili reveži na stara leta od hiše do hiše. Tudi na Francoskem ni bilo bolje, temveč še slabše.
Hvala Bogu, danes živimo, v primeri s tistimi časi, dobro, človeka vredno življenje. Na žalost, pa je vedno manj tistih, ki so hvaležni Bogu za to, spomnijo se ga samo takrat, kadar so v stiski. Daj mu prostor tudi takrat, ko ti gre dobro in si zdrav ti in tvoja družina, ko se množi živina v hlevu in ti Bog da rast na polju, travniku in v gozdu. Zahvali se mu v kakršni koli obliki, z molitvijo ali z dobrimi deli za reveže in bolnike. Lurd te kliče, oglej si bolnike z raz-
Messner, ki je opisal funkcijo kladivarske skupine med študenti takole:
»Funkcija te skupine je 1. v tem, da kritiziramo prakso osrednjih organizacij NskS in ZSO, njihovo navezanost na avstrijske stranke, oportunizem do oblasti, integrira-nost v sistem itd.; 2. da podpiramo in interpretiramo akcije komiteja za razkrivanje zakritih konfliktov. Temu ilegalnemu delovanju se je treba v prvi vrsti zahvaliti, da se v zadnjem času na Koroškem spet nekaj giblje; 3. da ustvarimo med slovenskimi študenti politično, ali kot je Domej prej omenil, problemsko zavest. Ta možnost je nastala šele sedaj, ko imamo tudi svoje prostore."
V zvezi z znanstvenim inštitutom je pohvalil ZSO za svojo iniciativo, s tem da je razpisala mesto za organizatorja.
Kot zadnji govornik je spregovoril Franci Kuežnik kot predstavnik tiste kmečke mladine, ki aktivno spremlja socialno narodni razvoj našega ljudstva na Koroškem. »Slovenska kmečka In delavska mladina se hoče z vami, slovenski študentje, boriti za našo teptano staro pravdo. Bitje z vašim Kladivom po glavah vseh tistih, ki nas hočejo oropati naše narodne samobitnosti. Razkrinkajte jih, da bo svet s prstom kazal nanje, da jih bo še sram, preden jih bo zlodej vzel" je povedal in zaključil takole: »Naj živi skupni boj študentske, delavske in kmečke slovenske mladine!"
Da bodo novi prostori, v katerih je imel Jože Boschitz rastavljene svoje slike, izpolnili to upanje in pripomogli k učinkovitejšemu boju za naš narodni obstoj in proti socialni odvisnosti, to je upanje nas vseh.
ličnimi boleznimi. Tu boš videl krščansko dobrodelnost, ki se skazuje bolnikom, ki delajo za boglonaj. Vzemi si vzor od teh samaritanov. Zadnjo sveto mašo smo imeli namesto v votlini, kamor je prišla močna romarska skupina, v kripti ali v srednji cerkvi. Pač pa je imel malo poprej tam poslovilni govor od lurške Marije g. Cvetko. Njegove v srce segajoče besede so marsikateremu romarju izsilile solze iz oči. Pod vodstvom organista g. Vruliha, smo potem zapeli pesem „Vse prepeva se raduje". S to pesmijo smo se poslovili od lurške Marije, znane po vsem svetu, zaradi tisočerih čudežev, ki jim zdravniška veda še danes ni prišla do dna. Cerkev pa je potrdila samo tiste čudeže, ki jih zdravniki niso mogli ugotoviti.
Stojim na prostem pred romarsko cerkvijo. Krasen razgled se nudi od tod strmečim očem. Spodaj pod cerkvijo je obširen prostor, sličen veliki mizi, ob koncu tega prostora na visokem podstavku, stoječem med svetlicami je velika krasna soha lurške Kraljice sklepajoč bele roke k molitvi in z zamaknjenimi očmi gleda sem gor k baziliki. Ta dragoceni spomenik je daroval papež Pij IX., ki zre s pročelja cerkve neprestano dol k temu veličastnemu kipu. Obraz te Marije je najlepši izmed vseh turških, krasnejši od one v votlini, lepši od onega v velikem oltarju v baziliki.
Še en požirek lurške vode, ki teče iz dvajset medeninastih pip: „Ave lurška Gospa!" Prvič sem bil pri tebi in ni mi žal, bilo je veličastno. Prosimo te, stoj nam obstrani, v težkih dneh, kot si stala sv. Bernardki. Utrdi nam vero, da bomo lažje prenašali vse nevšečnosti na jesen svojega življenja, če pa nam ljubi Bog da možnost, da se še kdaj povrnemo k tebi v Lurd, takrat bomo še z večjim ognjem zapeli tebi na čast: A ve, Marija.	•
(Dalje prihodnjič)
GLOBASNICA
(Popravek)
V zadnjem dopisu iz Globasnice (NT 23, str. 4) bi se moralo pravilno glasiti: Sledila je šaloigra (burka) »Naočniki" .. ■ ... V nas pa so s svojim nastopom zbudili nade...
DARUJTE
za tukonnl Mudi
Po zasedanju carinskega sveta
Pred kratkim se je na Dunaju končalo letno zasedanje Sveta za sodelovanje na področju carinstva. Imenovani Svet je tokrat napravil izjemo in sprejel povabilo avstrijske zvezne carinske uprave; to je bil letos prvi primer, ko je Mednarodni svet za carine priredil svoje letno zasedanje izven svojega stalnega sedeža v Bruslju. Bilo je to 37. zasedanje, hkrati so praznovali 20-letnico svojega obstoja.
Mednarodni svet za carino združuje 24 evropskih, 15 afriških, 17 azijskih in 6 latinskoameriških dežel, Avstralijo, Novo Zelandijo ter Združene države Amerike.
Svet je edina strokovna organizacija, ki se sistematično ukvarja s carinskimi problemi, ki se pojavljajo v zvezi s sodelovanjem carinskih služb ter zainteresiranih gospodarskih krogov. Takšno sodelovanje o-mogoča dosti lažjo in enostavnejšo carinsko dejavnost, pri čemer velja predvsem poudariti uspeh tako imenovane Bruseljske nomenklature blaga, ki jo danes uporabljajo za razvrščanje in carinjenje blaga že 114 dežel v svetu. Ta nomenklatura je postala hkrati tudi osnova za močnejše gospodarsko sodelovanje, kajti enotni pojmi za blago so pomembni tako pri carinskih olajšavah kakor tudi pri zaščiti domače proizvodnje, to tudi v okviru G ATT, EFTA, EGS, ali SEV.
Prav tako si carinski svet prizadeva uresničiti ukrepe za poenotenje in poenostavitev carinskega postopka, formularjev in podobno, pa naj si bo to v okviru rednega carinjenja ali pa pri carinjenju eksponatov *a razstave, mednarodne sejme in kongrese, tako da potekajo takšna začasna carinjenja brez vsakršnih težav.
Sklepi dunajskega zasedanja
Najprej so se zedinili o poenostavitvi carinskih materialov oziroma njihovi prilago-
ditvi za hitrejšo in sodobno računalniško obdelavo, kakor tudi o nazivu dežele izvora blaga v takšnem primeru, kjer je več držav integriranih v carinsko unijo.
Odslej naprej bo prevladala tudi enotna tehnika postopka pri tranzitnem carinjenju blaga, kjer bodo izvedli carinski postopek le na kraju nakladanja ter v državi razkladanja blaga, medtem ko na sami poti prek drugih držav ne bo podvrženo carinskemu pregledu, ki je dostikrat po nepotrebnem zadrževal nagli prevoz. To velja za blago, ki se prevaža po morski, suhozemni in zračni poti, ali pa tudi v containerjih. Konvencijo o tem naj bi podpisale države članice, pa tudi druge države najpozneje do 30. junija 1972.
Priporočilo o čim večji izmenjavi informacij, ki zadevajo nezakonito trgovanje in izvažanje ter uvažanje mamil in podobnih sredstev iz ene države v drugo pa naj bi
prispevalo k hitrejšemu odkrivanju tihotapcev mamil, kajti oblasti ene same države so brez pomoči drugih dežel brez potrebne moči za uspešen boj proti tej kugi modernega sveta.
Tudi priporočilo o poenostavljenem nadzorstvu in pregledu potnikov, ki potujejo z letali, bo pripomoglo k hitrejšemu urejanju prometa na letališčih. Tako imajo npr. na Dunaju že dvojni izhod, zeleni za tiste potnike, ki sodijo, da nimajo ničesar za prijavo in lahko odidejo, ne da bi jim bilo potrebno odpirati kovčke (seveda pregledi na preskok niso izključeni), in pa rdeči izhod, kjer so dolžni prijaviti blago, ki ga prinašajo v državo.
Tudi sodelovanje z raznimi mednarodnimi organizacijami je bilo predmet razprave carinskega sveta, in pokazalo se je, da je bilo doslej zelo uspešno, posebno kar zadeva tehnično pomoč deželam v razvoju, kjer razvite industrijske dežele prispevajo k izboljšanju carinske službe in k strokovnemu izobraževanju carinikov.
Simpozij za industrijsko gojitev rastlin
Na podlagi številnih novih teoretičnih spoznanj in praktičnih izkustev na področju gojenja rastlinstva so bile dane nove spodbude za prizadevanja oziroma za razvoj industrijske gojitve rastlin.
Družba za pospeševanje gojitve industrijskih rastlin priredi zaradi tega v času od 22. do 25. septembra 1971 na Dunaju svoj IV. simpozij za industrijsko gojitev rastlin, na katerem bo imela vrsta znamenitih strokovnjakov iz raznih držav predavanja na zadevne teme.
Na tem simpoziju bodo strokovnjaki poročali ne le o napredku na področju industrijske gojitve rastlin, temveč tudi o raznih napravah za dojetje dejavnikov, ki vplivajo na okolje, o uporabi sintetičnih substantov
pri gojenju rastlinstva, novih spoznanjih na področju oskrbe rastlin s hranilnimi snovmi z uporabo hranilnih raztopin, kakor tudi o nekaterih fizioloških vidikih rastlinske rasti.
• 4. jun. so po tridnevnem iskanju po zaslugi gozdnih delavcev Stanka in Franca Založnika in Stanka Uršlja našli v gozdovih blizu Glažute na Pohorju razbitine pogrešanega avstrijskega športnega enomotornega letala „cessna 150“. Pilot Karl Zenz (42 let), in njegov sin Karl (13 let), sta našla pri tem smrt. Letalo je treščilo na tla z višine 130 metrov, ko je tistega dne divjalo nad Pohorjem hudo neurje.
Kmet in vrtnar sredi junija
NA TRAVNIKIH:
Nastopila je polna pašna sezona. Paziti moramo, da ne preobremenimo pašnikov s prekomernim številom žival!. Pri tem načinu izkoriščanja pašnikov imamo dvojno zgubo. Pašniki nevzdržno propadajo in živina se vrača lačna domov.
NA NJIVI:
Pregledati moramo žita in odstraniti moramo vse snetljave klase. Take klase porežemo s škarjami in jih odstranimo z njive ter jih zažgemo. To delo moramo opraviti ko ni vetra, da se sneti trosi ne razširjajo na zdrave rastline.
FRANCOSKO-SOVJETSKA IZMENJAVA
Kaže, da bo prišlo do novih razgovorov o francosko-sovjetski trgovinski izmenjavi, ki je v zadnjem času zabeležila določen zastoj. Ni še nič dokončnega glede gradnje francoske tovarne tovornih avtomobilov ob reki Kumi v Sibiriji, dosežene pa so že u-godne pogodbe o drugih sektorjih. Tako se govori o možnosti, da bo Francija sodelovala pri izkoriščanju rude niklja na področju južnega Urala, mnogo pa se tudi govori o dobavah sovjetskega naravnega plina. •
• Na progi med Koprom in Šentiljem je
elektrificiranih že 60 odstotkov železniške proge ali 193 km. Elektrificirati je treba še 129 km in sicer med Celjem in Šentiljem in Koprom in Divačo.
Železničarji so pripravljeni opraviti to delo v treh letih, vendar pod pogojem, da bodo na voljo vsa potrebna sredstva. Celotna investicija pa bo stala 747 milijonov din.
Koroški Slovenci v ogledalu FUEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po dvotretjinskem sklepu kongresa. Ta se sestaja v rednih časovnih razdobjih. Če želi biti kakšna manjšina zastopana, po dveh različnih organizacijah, se morata med seboj sporazumeti, kako naj so porazdeljeni glasovi na kongresih in na sejah centralnega odbora. Letos je na primer želela biti sprejeta v članstvo neka organizacija Frizijcev. Ni pa bila sprejeta, ker je imela pomisleke frizijska organizacija, ki je že zastopana v manjšinski uniji.
Še brez posvetovalnega statusa
VPRAŠANJE: Kako in po kakšnih forumih ta mednarodna organizacija uresničuje svoje interese? Do kakšnih rezultatov je na primer privedla na lanskem kongresu v Železnem podana zahteva, naj bi dobila Federalistična unija evropskih manjšin svoj sedež oziroma glas v Evropskem parlamentu. Tedaj je bila o tem sprejeta posebna resolucija. Evropska unija manjšin naposled zastopa interese 20 milijonov ljudi v Evropi. Tolikšen je menda seštevek pripadnikov narodnostnih manjšin, katere je burna novodobna zgodovina odrezala od matičnih narodov in jih kot narodnostne oaze posadlia na robove novo nastalih državnih tvorb?
ODGOVOR: Žal še do danes niso uresničene dolgoletne zahteve FUEV, da bi pri evropski skupnosti v Strasbourgu dobila posvetovalni status. Pač pa je Južnotirolec dr. Volgger kot novoizvoljeni predsednik izjavil, da utegne unija Prodreti s to zahtevo. Skliceval se je na svoje dobre zveze s Strasbourgom. Zveza sicer deluje tako, da generalni sekretariat posluje na Danskem in posreduje na kraju samem, In sicer, vselej tedaj, kadar manjšine-članice to želijo oziroma zahtevajo. Akcijski radij te manjšinske zveze seve ni prevelik, čeprav ne kaže prezreti, da so bile intervencije dostikrat tudi uspešne.
VPRAŠANJE: Vaša organizacija je porazdelje-na na tri evropska geografska območja. Eno teh območij tj. južni predel, kjer živi tudi slovenska manjšina in gradiščanski Hrvati, vodite vi kot eden izmed podpredsednikov unije?
ODGOVOR: Ta sklep je bil resda sprejet že med lanskim kongresom, ker se je izkazalo, da ie organizacija, katere članice so razprostrte čez vso evropsko kopno v svojem delovanju organizacijsko pretoga. Razen tega si tiste manjšine, ki bi najbolj potrebovale pomoč, t. j. šibke etnične skupnosti, ne morejo dovoliti dolgih potovanj na kongrese. Zaradi tega bo vseevropski kongres poslej le vsaki dve leti. Zato pa bomo v vmesnem času poizkušali organizirati manjše re-
gionalne kongrese. Sam se bom zavzel za tak kongres v alpsko-jadranskem prostoru. Z njim bi zajeli predvsem Slovence, gradiščanske Hrvate in morda še kake druge, v tem prostoru živeče manjšine. Tudi v zahodni Evropi, kjer bi so-selovali Baski in Bretonci, bi sklicali poseben regionalni kongres; naposled bi se morale sestati še manjšine tretjega predela v severnem delu Evrope. Za sleherno od omenjenih treh območij bi odgovarjal eden izmed treh predsednikov namestnikov.
VPRAŠANJE: Za koroške Slovence je seveda najbolj zanimivo južno območje. Kje in kdaj naj bi sklicali kongres v alpsko-jadranskem prostoru?
ODGOVOR: Furlani so povabili centralni odbor Federalistične unije, da bi zasedal jeseni v Vidmu. Do tega zasedanja bo tudi prišlo. Generalni sekretariat je predlagal, da bi hkrati s tem sestankom sklicali tudi regionalni kongres. Vendar sodim, da v sorazmerno tako kratkem času ni mogoče organizirati večjega kongresa. Bolj se zavzemam za to, da bi to zborovanje pripravili spomladi ali prihodnjo jesen.
VPRAŠANJE: Opisali ste vse tri geografske regije Federalistične unije evropskih manjšin, ki bodo vsaka zase tvorile sklenjeno organizacijsko enoto, vendar ne tudi interesne skupnosti. Z drugimi besedami, v uniji razlikujete dve poglavitni skupni manjšini. Prvo bi lahko označili kot narodnostno-avtonomno in predvsem družbeno uveljavljeno, ter drugo skupino manjšin, ki se v pogojih zgodovinsko vsiljenih danosti še vedno bojujejo za uveljavitev svojih socialnih pravic ter gospodarske in družbene enakopravnosti. Med slednje je med drugim šteti na Koroškem avtohtono naseljene Slovence. Težnje manjšin v regionalnih skupnostih pa nikakor niso med seboj istovetne. Zlasti pri že omenjeni drugi skupini manjšin, katerih narodnostni boj poteka razen tega še v različnih političnih in družbenih strukturah ter neenakih in na neenakopravnih socialnih pozicijah. Mar ne pride potemtakem do izraza gotovi interesni anahronizem? Če vprašanje vežem na položaj koroških Slovencev, ali se vam zdi, da ste našli socialnega partnerja med večinskim narodom na Koroškem, in če ne, kje ter v katerih strukturah družbe ga je po vaši presoji iskati?
ODGOVOR: Problem, ki ste ga nakazali, je zanimiv; videli smo ga tudi na naših kongresih, problem namreč, da je regionalna razdelitev zgolj geografska in bolj ali manj naključna. Ni življenjska. Vendar se zaradi že prej omenjenih pogojev naravnost vsiljuje. Ne bi pa dejal, da imamo v Evropi tudi takšne narodnostne skupnosti, ki so Izbojevale že vse svoje pravice. Kajti v trenutku, ko bi bila manjšina docela zado-
voljna, bi prenehala biti manjšina kot problem.
So pa takšne skupnosti, ki so dosegle več pravic kot druge. Funkcija teh manjšin je v tem, da pomagajo šibkejšim, jih spodbujajo, intervenirajo zanje in jim dajejo nove življenjske volje. Drugo vprašanje, ki ste ga načeli, je, ali smo koroški Slovenci na Koroškem že našli partnerje; označili ste dejstvo, da se poizkušamo družiti z drugimi manjšinami, ki imajo druge socialne pogoje, tu na koroških tleh pa ne moremo najti tiste skupne baze, čeprav živimo v razmeroma izenačenih socialnih razmerah — kot anahronizem. Tu ne kaže prezreti, da gre v danem primeru vendarle za antagonizem med manjšino in večinskim narodom, kakor je to očitno pri skorajda vseh manjšinskih narodih v Evropi. Laže se je znajti — tudi v neenakih socialnih pogojih — s tistimi, ki stremijo za podrobnimi cilji, kot pa z onimi, ki zastopajo morda druge cilje. S tem ne bom dejal, da je večinski narod na Koroškem načelno proti slovenski narodnostni skupnosti, vendar so tu prisotne gotove težnje, ki to vsekakor podčrtujejo. Tisto bazo pa je nenehno treba iskati; skupni žviljenjski prostor nam to narekuje. V regionalni razdelitvi dela oziroma decentralizacij organizacijskih prijemov unije vidim povsem pozitivno potezo, ki utegne našemu konkretnemu delu, se pravi interesom posameznih narodnostnih skupnosti — koristiti. S tem namreč, da bodo v bodoče regionalna srečanja tako rekoč na kraju samem, bo tudi dosti lažja neposredna konfrontacija s politično, z gospodarsko in s kulturno strukturo, v kateri narodnostna skupnost deluje. Sodim, da bo s tem tudi olajšana rešitev, kajti posamezni manjšinski zastopniki bodo lahko drug drugemu in s tem seveda tudi oblastne organe usmerjali h konkretnim ukrepom.
VPRAŠANJE: To je nedvomno pozitivna komponenta nove regionalne ureditve Federalistične unije evropskih manjšin. Eno poglavitnih vprašanj pa je, kakšno vlogo ima ta mednarodna organizacija za narodnostni boj koroških Slovencev oziroma kako ste letos obrazložili njenim delegatom na kongresu v Karlstadu narodnostni položaj Slovencev na Koroškem?
ODGOVOR: Narodni svet koroških Slovencev je že več let včlenjen v to organizacijo in vselej, kadar smo se nanjo obrnili s kakšno konkretno prošnjo, jo je ta poskušala s soglasnimi ali vsaj večinskimi sklepi tudi podpreti. Tako spominjam na to, da smo pred leti, ko je organizacija zasedala v Celovcu, naslovili na Vatikan posebno spomenico glede verouka. Organizacija je večkrat posredovala pri dunajski vladi zaradi gradnje slovenske gimnazije. Razen tega je zelo pomembno že dejstvo, da Je mogoče pri Federalistični uniji podati organizacijsko poročilo o položaju manjšine. Vsi delegati — letos Jih je bilo
okrog sto — pozorno poslušajo takšna poročila oziroma dobe pismeno poročilo In so v svetu multiplikatorji naših Idej. To praktično pomeni, da posredujejo naše situacijsko poročilo širši evropski javnosti, kar je za nas nedvomno nadvse pomembno.
Zgolj za zaščito narodnostnih skupnosti
VPRAŠANJE: Vsaj minula leta je še bilo slišati, da imajo dominanten položaj v Federalistični uniji evropskih manjšin germanske narodnostne skupnosti. Ali se je po vaši oceni to stanje v zadnjih letih spremenilo?
ODGOVOR: Res je bilo temu tako, vendar se je položaj zadnji dve leti spremenil. Tako imamo zdaj podpredsednike iz treh evropskih regij. Ti pripadajo raznim evropskim narodom. Ne kaže tudi prezreti, da je predsednik mladinske komisije v uniji koroški Slovenec Filip VVarasch, ki si je ta položaj pridobil s svojim prizadevnim delom. Na drugi strani pa je seveda treba videti, da so resda močno zastopani na primer sudetski Nemci. Načelno ne moremo imeti ničesar proti sodelovanju tudi takšnih skupin. V uniji gre zgolj za zaščito narodnostnih skupnosti, ne pa tudi za dosego političnih ciljev. To sem že lani v svoji sklepni besedi v Železnem jasno formuliral. Edina naloga Federalistične unije evropskih manjšin je uresničevanje narodnopolitičnih ciljev posameznih manjšin, ne pa morda sprememba takega ali drugačnega družbenega reda ali celo meja!
VPRAŠANJE: Iz takšne opredelitve FUEV, ki izključuje iredentistične težnje ter politično rovarjenje emigrantskih organizacij v okviru te mednarodne skupnosti, izhaja potemtakem — če naj konkretiziram — tudi vaš odločen nastop proti poizkusom »Prizrenske lige", da se včlani v vašo organizacijo. Takšen poizkus emigrantske organizacije iz ZDA ste že lani, kot predsednik kongresa v Železnem odločno in tudi uspešno zavrnili. S tem ko Federalistična unija evropskih manjšin po svojih najvidnejših predstavnikih načelno odklanja poizkuse iredente, ki že samo v sebi nosi kali spreminjanja meja v Evropi, postaja ta mednarodna organizacija tudi pomemben dejavnik miru v Evropi?
ODGOVOR: Samoumevno se mi zdi, da more organizacija z jasno začrtanim ciljem — v primeru manjšinske unije — torej zaščita narodnostnega, etničnega značaja skupnosti in vseh manjšin v Evropi — vselej in povsod zastopati le ta cilj. Ne moremo dopuščati, in tu izrekam svoje osebno mnenje, da bi postala Federalistična unija odskočna deska raznim drugovrstnim interesom. Pomembno more In mora za nas biti le, da se v okviru zakonitosti v posameznih državah zavzamemo za interese narodnih skupnosti.
Spod doma in po svetu
VVacker Innsbruck je avstrijski nogometni
prvak
Prav do konca letošnjega avstrijskega nogometnega prvenstva ni bilo jasno, kdo bo srečni izbranec. Tako napetega prvenstva avstrijski nogomet še ne pomni. Boj se je odvijal med innsbruškim VVackrom in salzburško Avstrijo. V zadnji tekmi je VVacker iz Innsbrucka zanesljivo premagala dunajskega VVackra s 4:2. Tako je že drugič v zgodovini avstrijskega nogometa moštvo iz province prvak (leta 1965 je bil LAS K iz Linza). Sedaj je postal prvak VVacker Innsbruck, potem ko je bil že dvakrat drugi (leta 1967 ih 1968) takoj za Rapidom, leta 1969 pa je b)l pokalni zmagovalec.
! Zadnje kolo avstrijskega prvenstva pa je prineslo tudi odločitev, katero moštvo bo moralo rajžati v nižji razred. Medtem ko je bilo že več tednov jasno, da bosta morala iz prve lige koroško moštvo iz Radentheina in dunajski VVacker, pa se je šele v zadnjem kolu Odločilo, kdo bo tretji nesrečnež. To je bil' SW Bregenz, katerega je dunajska Avstrija le s težavo ukrotila. 2:3 se je glasil režultat.
Na njih mesta pa bodo prišli: SK Bischofshofen (Zahod), Alpine Donavvitz (Sredina) in Eisenstadt (Vzhod).
© V Rotterdamu je v nogometni tekmi, za uvrstitev na olimpijski turnir, Sovjetska zveza premagala Nizozemsko s 4:0.
SVETOVNO PRVENSTVO NA DIVJIH
VODAH V MERANU
Zlato za Avstrijo
Na 12. svetovnem prvenstvu na divjih vodah v kajakih in kanujih v Meranu na Južnem Tirolskem so dosegli največ uspeha tekmovalci iz nemško govorečih dežel, saj
Pri slovenski narodno zabavni glasbi je navadno tako, da polovica ansamblov posnema znamenite Avsenike, drugi pa iščejo zgledov pri Slaku.
Vsaj v grobem ta trditev drži. So pa med Slovenci tudi ansambli, ki so se odločili, da jo urežejo čisto po svoje. Eden takih glasbenikov je Maks Kumer, ki je z zanimivim, novim zvokom svojega ansambla vzbudil zaupanje pri strokovnjakih in pri občinstvih.
„Nikoli nisem imel vzornikov. Seveda mi je marsikateri domači ansambel zelo všeč, vendar pa mi nikoli ni prišlo na misel, da bi koga kopiral."	*
Maks Kumer je svoj ansambel osnoval leta 1966. V nasprotju z drugimi domačimi ansambli, ki so svoj stil v glavnem opirali na trobento, kla-
se pobrali skoraj vsa najboljša mesta. S šestimi zlatimi, štirimi srebrnimi in dvema bronastima medaljama, so bili najuspešnejši tekmovalci iz Vzhodne Nemčije od skupno devetih disciplin.
Za prijetno senzacijo in v veselje našega tabora so trije Avstrijci: Kurt Presslmayr (Forelle Steyr), Hans Schlecht (ATSV Steyr) in Norbert Sattler (KVK Klagenfurt) v soboto pobrali zlato kolajno za moštvena tekmovanja v enosedežnem kajaku, pred Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
BOKS
Na evropskem amaterskem prvenstvu
boksarjev
Jugoslovani so dosegli doslej svoj največji uspeh, odkar nastopajo na evropskih boksarskih prvenstvih. Parlov je namreč o-svojil zlato, Belič pa srebrno medaljo.
Slabo so se odrezali Avstrijci, ki so ostali brez kolajne.
Gospodarji
Ameriška psihologa dr. Bonny Strickland in Steve Norvvick z univerze Emory v Atlanti, mestu v zvezni državi Georgiji (ZDA) trdita, da imajo največ možnosti za uspeh v življenju ljudje, ki so prepričani, da lahko vplivajo na svojo usodo. Na drugi strani menijo ljudje, ki doživljajo v življenju le poraze, da je sreča odločilen dejavnik in da tu sami ne morejo storiti ničesar.
Ugotovitve omenjenih psihologov slonijo na enoletnem preučevanju reakcij dijakov iz Atlante: srednješolcem sta zastavila 40 vprašanj, odgovore pa sta primerjala z njihovim uspehom v šoli.
Kot je povedala dr. Bonny Strickland, so
rinet in harmoniko, je Maks vključil v svoj ansambel klaviolino in s tem zadel žebelj točno na glavo.
Vsi člani ansambla so redno zaposleni pri pihalnem orkestru Milice, pevki — Majda Hercog in Anica Resnik pa študirata.
Na radiu Ljubljana imajo okoli 50 posnetkov. Skladbe so v glavnem delo M. Kumra, nekaj pa je prirejenih narodnih pesmi.
Maks Kumer je zadnji čas dal v ogenj še eno železo. Osnoval je pihalno „Vaško godbo", kot je „uradno“ ime. Pravi, da je s to godbo ujel tipični alpski stil, ki mu je najbolj pri srcu.
Pri „Helidonu“ bo v kratkem izšla long play plošča z naslovom „Pomlad v gozdu". Na eni strani bodo posnetki Kumrovega malega ansambla, druga stran pa je namenjena „Vaški godbi".
•	Španski boksar Jose Hernandez je o-hranil naslov evropskega prvaka boksarske supervelter kategorije. Izzivalca Italijana Domenica Tiberia je premagal po točkah.
HOKEJ NA LEDU
Najslavnejši kanadski hokejski igralec, Jean Beliveau, je sklenil se umakniti iz aktivnega športa. V njegovem matičnem klubu Canadien, pa so mu že ponudili mesto odbornika za propagando. Za to mesto bo prejemal plačo okoli 2 milijona šilingov.
KONJSKI ŠPORT
Znanega venecuelskega ..čudežnega" konja Canonera 11., ki je osvojil Kentucky Der-by in Preakness Steakes, je lastnik Pedro Baptista prodal družbi King Ranch Com-pany v Texasu za 40 milijonov šilingov.
KONJSKA KOPALIŠČA
V francoskem mestu Beauvilleu gradijo veliko moderno termalno kopališče, ki pa bo namenjeno izključno le konjem. Seveda le dragocenim dirkalnim konjem. Na vsakem koraku bodo tem izbranim štirinožcem na voljo maserji in veterinarji.
svoje usode
dijaki, ki so prepričani, da so gospodarji svoje usde, praviloma boljši dijaki, navadno dominirajo nad svojimi tovariši in pripadajo skupinam, ki se ukvarjajo z znanstvenim in družbenim delom. Najpogosteje so med svojimi sošolci zelo pribljubljeni.
Dijaki, ki so prepričani, da je vse odvisno od sreče, nimajo določenega cilja, ker menijo, da tako ali tako ne morejo odločati o usodi.
Rezultati te študije so pomembni pri prizadevanju najti metodo poučevanja otrok, ki se nočejo učiti.
Poglejmo nekaj vprašanj, na katera so morali odgovoriti dijaki:
® Ali ste prepričani, da lahko dobi vsakdo, ki se resno uči, dobro oceno iz katerega koli predmeta?
•	Ali ste prepričani, da se večina otrok že rodi s športnimi sposobnostmi?
® Ali ste prepričani, da lahko spremenite to, kar se bo zgodilo jutri, s tem, kar počnete danes?
Tisti, ki se ima za gospodarja svoje besede, bo odgovoril pritrdilno na prvo in tretje vprašanje, zanikal pa bo drugo vprašanje.
ČIPI
Carlo Ponti, imenovan Čipi, sin Sofije Loren in Carla Pontija, je decembra slovesno proslavil svoj drugi rojstni dan. Ob tej priliki sta dala srečna starša svojega Čipija portretirati. Za platno sta odštela šestdeset milijonov starih dinarjev.
REŠITEV NAGRADNE VELIKONOČNE KOMBINIRANE IZPOLNJEVANKE
V velikonočni številki je naš list priobčil: 1. Nagradno velikonočno kombinirano izpoinjevanko in 2. Nagradno velikonočno zlogovnico.
Pravilno je rešil obe: Dane H r i b e r -še k, Celje, Riharjeva 2, Slovenija, Jugoslavija.
ABSURD
Iz tovarne v Nimesu so tatovi odpeljali za cel kamion oblek. Vrednost ukradenega blaga znaša približno 300.000 francoskih frankov. Toda, ko so tatovi odprli zaboje, v katerih so bile pakirane obleke, jih je čakalo razočaranje. V njih je bilo 400 policijskih uniform.
POMOČ
Neki zobozdravnik je ugotovil, da so nosilci dolgih las, posebno pa neurejenih brad običajno tudi lastniki slabih zob. Na laseh in bradah se nabirajo bakterije, ki povzročajo gnilobo zob.
To njegovo ugotovitev je takoj uporabilo za svoje geslo ameriško združenje, ki se bori proti dolgolascem. Zato torej: Kdor hoče imeti zdrave zobe, naj se čim prej znebi te kosmate nadlege.
® INGRID BERGMAN pravi, da si v današnjih časih ne bi mogla ustvariti filmske kariere, ker se nikoli ne bi slekla v studiu. Po njenem mnenju spadata seks in golota v privatno spalnico. ® ALAIN DELON bo začel snemati film v lastni produkciji, v katerem bo nastopila tudi njegova sedemnajstletna hčerka Gelen. ® VITTORIO GASMAN je postal stari oče • ELVIS PRESLEV je posnel film o sebi z naslovom „Elvis — tak je on“. • TONYJU CURTISU je tretja žena rodila sina. • AUDREV HEPBURN je demantirala vesti, da se bo vrnila k filmu. Njeno snemanje v decembru je bilo povsem dobrodelno in honorar namenjen vsem otrokom sveta. 9 V kratkem bodo začeli snemati film o Edith Piaf, ki ga že dolgo pripravljajo. Slavno šansonierko bo igrala LIZA MINELLi, hčerka pevke Judy Garland.
SLOVO SINATRE OD PETJA
Znani pevec in igralec Frank Sinatra se je te dni poslovil od odra in mikrofona. V dvorani opere v Los Angelesu je pred več kot 5000 gledalci odpel svojo zadnjo pesem.
Na zadnjem koncertu Franka Sinatre so sodelovale mnoge znane osebnosti, med njimi monaška princesa in nekdanja filmska igralka Grace Kelly in Barbara Streisand.
Ob koncu je Sinatra, kot ponavadi, privihal ovratnik svojega suknjiča in počasi odšel z odra — tokrat za vedno.
Samoniklost ansambla Maksa Kumra
JOSIP JURČIČ:	3
JURIJ KOZJAK
lllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllimilllUIIIIIUIIIIUIIIIIIlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIlillllillllillllHII
„Za cesarja? In kako, da nabiraš ti? Sicer sam res težko grem v teh časih z doma; saj veš, Turki nas napadajo pogosto; imam mladega sina in nobenega človeka, da bi mu ga brez skrbi izročil; ako pa je cesarju treba vojakov, pridenem rad nekoliko hlapcev, postavim, krdelu mojega sorodnika Ludovika ali komu drugemu —“ odgovori Marko.
„Stoj! Ako pa cesarju samemu gre za prostost; ako je cesar z lastno glavo v nevarnosti, menim, da mu ne od-rečeš svojega meča in desnice."
„Kaj praviš, oseba cesarjeva? Govori, kaj se je zgodilo?" vpraša Marko Kozjak resnobnega lica.
„Tedaj ne veš še ničesar; vedel sem, da ne. Poslušaj me. Gotovo si slišal, da je grof Celjski nesrečno smrt storil."
„To sem bil izvedel."
„Deželo štajersko ima po njegovi smrti po vsej pravici dobiti naš cesar Friderik III. že zavoljo tega, ker je cesar, ko že ne bi imel druge pravice. Želita pa jo dobiti tudi Janez Goriški in ogrski kralj Ladislav. Da bi te prehitel, šel je Friderik, prenagel in prezaupljiv, naravnost v Celje, da bi se ondukaj dal stanovom štajerskim izvoliti in priznati. Dve sto konjikov ga je spremljalo, med njimi sem bil tudi jaz. Samo Jana Vitovca, oskrbnika vdove rajnkega grofa Celjskega, bilo se je cesarju bati in tudi jaz sem vedel, da je to zvit človek, kakor mu ni veliko mar za prav in neprav. Cesar ga torej pridobi zase in zvita kača je obetal vse, dokler je stal pred svojim vladarjem in dokler mu je kazalo dobička. Ko pa mu ogrski kralj Ladislav več
obljubi in mu žuga, da izgubi svoja imetja na Ogrskem, ako njemu po volji ne dela, omahne Vitovec, popusti -cesarja in sklene celo šiloma polastiti se cesarjeve osebe. Jaz in drugi smo sicer svarili vladarja, naj ne zaupa Vi-tovcu, ali pomagalo ni nič, on je predober, imel je potuh-neža za poštenega človeka. Naenkrat pa smo čuli, da vodi Vitovec oroženo krdelo v mesto. V naglici smo rešili cesarja v grad in zdaj ga oblega Vitovec. Mene pak je sreča doletela, da sem prišel vas kranjskih vitezov klicat v orožje za brambo svojega vladarja. To je, prijatelj, na kratko vse, kar ti imam povedati, zakaj sem poiskal starega prijatelja v visokem njegovem gnezdu. Menim, da boš opasal ledja, ako bi bilo zadnjo krat v življenju."
„Ako je pa tako, ne bom se branil," odgovori domačin. „Povej, kdaj je čas, kdo pa še pojde?"
„Šli so poslanci v vse avstrijske dežele iskat pomoči; s Kranjskega menda greste precej jutri. Ljubljansko mesto da 40 vojnikov in mnogo vitezov je obljubilo izdatne pomoči. Kozjak, prvak svoje stare rodovine, menda ne bo zadnji med njimi?"
„Ali kako si Vitovčevemu lisičjemu očesu ušel iz Celja?" vpraša gospodar.
„ Le težko, noč mi je pomogla. in ko bi ne bilo šlo za cesarja, mojega gospoda, Bog ve, bi Ii bil jaz kdaj lazil skrivaj skozi vrata celjska. Le malo je manjkalo in ujeli bi me bili čuvaji. Sam meč in noč sta me rešila in z menoj, kakor upam, tudi svetlega Friderika," pripoveduje vitez.
„No, mi bomo že Vitovcu, prevzetnemu hlapcu, povedali, kaj je dolžen svojemu cesarju," pravi Marko. „Kaj meniš, bode li se ubranil cesar ta čas, da pridemo mi do tja?"
„Gotovo, ako se ne mudite; ima dve sto mož in je za zdaj za zidom. A sestrada ga Vitovec lahko, ako mu ne pomorete brž ko brž."
„Domovine in svojega cesarja ni nikdar noben Kozjak zapustil ne v boju ne v drugačni nevarnosti; jaz ga tudi ne mislim, dasi se težko ločim od doma," rekel je naposled Marko.
Kmalu potem je odjahal tuji vitez na brzem konju po strmem klancu z grada v dol in izginil med drevjem, ko je ravno sonce zahajalo za goro. V gradu pak se je ko blisk raznesla novica med hlapci, da gredo na vojsko. Nekateri so se veselili, nekaterim pa je prišla nenadna novica prav nevšečna. Veliki hlapec dobi od gospoda povelje, da se pripelje nekoliko konj s pristave, da se ogledajo sedla in nabrusi orožje in preskrbe druge vojne reči. Ves večer so letali po gradu sem ter tja, iskali zdaj te, zdaj te reči, vriskali in vpili in uganjevali med seboj, koga bode jutri gospod odločil za na vojno, koga za doma. Eni so ve veselili, kako bodo šli zopet daleč po božjem svetu, kjer se veliko napleni in kjer je že nekateri obogatel, enim pa je srce poskakovalo, da bodo zopet imeli priliko, svojo hrabrost očitno pokazati; le malokateremu mlajšemu je to srce poliralo, da bode moral zapustiti svojo mater, ki stanuje doli v dolini, in da bo morda umrl na tujem, na širokem polju nepoznan in nepokopan. Toda zadnji te skrbi niso pokazali očitno, drug drugega se je sramoval.
še največ pa je imel premišljevati graščak Marko sam. časi so bili malo varni, imel ni nikogar, da bi mu bil dobro varoval domovje in otroka, edino njegovo veselje in upanje. Bil mu je brat Peter tu v gradu najbližji v rodu, za na vojsko pa ne. Kdo bi bil boljši za sinovo varnost od strica? Ali kak je bil ta Peter Kozjak? Kak varuh bode ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo reč, ki ves dan, vse leto v gradu tiči in misli svoje reči? Kako bode ta brat osebno varoval grad, ako med tem časom prihrumi divji Turek? Imel je sicer Marko bratranca v soseski, graščaka Ludovika Kozjaka, moža, sposobnega za vsako nevarnost in delo, ali ta plemenitnik je imel tudi cesarju na pomoč iti
D. K.:
SPET JE MOLIL
V prijazni, gorenjski vasi je bil doma. Takrat je bila že za njim prva mladost in fantovska leta. Že nekaj let je gospodar precej velikega posestva. Ustvaril si je dom in pripeljal vanj zelo mlado kmečko dekle. Trije fantiči le oživljajo dom in večajo vsak dan naraščajoče delo na kmetiji. Toda kaj premore štiri pare mladih delavnih rok! Delo in garanje od zore do mraka je bilo in postajalo vsak dan močnejši malik Janezovega doma. Tudi ob nedeljah je delal, zlasti ob košnji. Prav nič ga ni motilo zvonjenje vaških zvonov, prav nič množice romarjev, katere so vsako nedeljo zgrinjale tam v bližini njihovih njiv in travnikov.
Janez je že zgodaj izgubil vernega in skrbnega očeta. Mama je bila nerazumljivo neodgovorna za vzgojo treh otrok. Kakor sama ni hodila v cerkev, tudi otrok ni pošiljala vanjo. Dovolj, da so bili krščeni in pri birmi, si je mislila. Kristjan navsezadnje le moraš biti zaradi pogreba.
Molitev in misel na Boga je polagoma Izginjala iz tega preprostega kmečkega doma. Življenje in delo se je -vrtelo z letnimi časi in uspeh v jeseni zaradi verske brezbrižnosti ni bil prav nič slabši kakor drugod.
Janezova žena je bila verno vzgojena, toda mož, katerega je vzcenila in ljubila, bi jo bil prav lahko potegnil za seboj. Tudi časi in okolje — vse je vabilo mladega človeka od vere in molitve in jo priganjalo k neusmiljenemu delu.
Njuna rešitev so bili otroci. Drug za drugim so prihajali fantiči, zdaj so že trije. Srednjemu je ime Marjan. Vsi so krščeni in verna mama moli vsak večer z njimi k nngelu varuhu tako, kakor se je naučila doma. Vse druge molitve se bodo naučili pozneje pri krščanskem nauku. Oče ni u-govarjal, za male otroke naj nosi skrb žena, zoprval ji ne bo. Dovolj je trpela in še trpi z njimi. Navsezadnje pa človek le ne ve, kaj še pride in kako bo še potreboval Roga, za katerega zdaj ne utegne izgubljati časa z molitvijo in obiskovanjem cerkve. Saj veruje, tudi preklinja ne, pošteno živi tako kot drugi, le na molitev je čisto pozabil. Prav na nič lepega se ne more spominjati iz svoje otroškosti.
Vse mu gre še kar po želji: letina je bila dobra, sreča pri živini, še postrani zasluži z vožnjami. Žena je zdrava in pridna, otroci rastejo, največji pojde v jeseni že v šolo. Nekomu bi se vendar moral zahvaliti za za domači in poljski blagoslov. Toda Janez le pozabil moliti.
Začel ga je obiskovati prst božji — majhne bazni. Otrok je padel, pa ni bilo hudega.
Drugi je zbolel, pa se je v dobrem tednu popravil. Pri Marjančku, ki je tudi zbolel, pa je bilo drugače, Otrok je nekaj dni jokal, se zvijal v bolečinah, toda v hiši so bili navajeni na otroški jok. Prešlo bo, kakor je prišlo. A noben čaj, nobena toplota ni pomagala. Dečku se je razlil slepič. Skoraj umirajočega so odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Oče se je peljal z otrokom. Nobeno še tako važno delo ga tokrat ni zadržalo. Kaj, če mu umre najljubši otrok?
Kot mrliček leži sin na beli blazini pred njim in ga nič več ne pozna. Morda bo čez nekaj ur stal ob mrtvem sinu... Ne, ne, raje da vse kakor otroka! Pokleknil bo pred zdravnika in prosil:
»Pozdravite, rešite mi otroka! Vse vam dam za njegovo zdravje!«
Kako globoko čuti Janez, da je oče in da nekaj v njegovem življenju ni prav! Veliko premalo se je brigal za svoje otroke, se mu zdi. Nikoli še ni nobenega pokrižal, nikoli še ni zanje molil. Pravzaprav mu jih je dal ljubi Bog in mu jih more tudi vzeti. In ta Bog ga ne bo vpraševal, če je prav tako. Storil bo po svoji božji volji. Čisto po pravici bi ga kaznoval, da bi mu sina vzel. Do zdaj se mu ni nikoli zahvalil zanj, tudi za onega drugega in tretjega ne. Saj se na to še spomnil ni in tudi utegnil ni. — Te misli so blodile sedaj po Janezovi glavi, ko se je ob umirajočem sinčku peljal v deželno bolnišnico.
Tam so Marjančka odnesli v operacijsko sobo. Zanj se še zmenili niso. Naj počaka ali
pa se vrne domov, so mu rekli. Upanja za rešitev je zelo malo.
Janez stopa po belih stopnicah in solze mu kar same od sebe polže po utrujenem licu. Srečavajo ga zdravniki in sestre bolničarke, a nihče nima zanj besede tolažbe. Tam v beli sobi pa mu bo morda pod nožem umrl najdražji otrok. O Bog, moj Bog...!
Janezova duša je klicala na pomoč Boga. Zdaj ima samo Njega. Dolga leta ga je pozabljal in nikoli potreboval, zdaj ga čuti v svoji bližini in ve, da je otrokove zdravje v njegovi moči, samo v njegovi božji roki. Tam blizu bolnišnice je farna cerkev. Nikoli še Janez ni prestopil njenega praga, čeprav je bil večkrat v mestu. Zdaj, v tej svoji bridki uri mora tja. Kakor pred človeka zdravnika bo pokleknil pred Boga, saj je v cerkvi Bog doma, in prosil:
»Moj Bog, Oče v nebesih, pomagaj, o-zdravi mi sina!«
Čisto megleno je prišlo Janezu na misel, da se je nekoč učil o Jezusovih čudežih. Celo od smrti je Jezus obudil mladeniča v Najmu in neko Jairovo hčer, ki je bila že mrtva. Bog vse da, Bog vse more! Oče naš...
Dve uri je bil tisto popoldne Janez v cerkvi. Ni vedel, kdaj sta mu minili. Toliko reči je moral premisliti in popraviti z Bogom. Ko se bo Marjan pozdravil in vrnil domov, bo v Janezovem domu vse drugače. Ljubi Bog, zares, prav zares ...
Že ugašajočo lučko Marjanovega življenja so spretni zdravniki rešili, Janez je vedel, da mu je Bog pomagal in s tem Bogom se je po Marjančku, svojem najdražjem sinu, spet spravil. V Janezovem domu so od takrat spet molili in Marjanček se je v njem razvil v božjega fantiča.
NA KRESNI VEČER
Na kresni večer zatikamo za okna kresnice, ki cveto ta čas v gozdu, a tudi v hiši nasteljemo ta večer po tleh kresnic in praproti. To je postelja sv. Janeza Krstnika, da si lahko na nji odpočije. Če pride mimo in vidi znamenje na oknu, stopi k nam pod streho. Ta večer zažigamo tudi kresove na čast njemu, ki je napovedal Luč sveta.
Ko se zmrači, se oziramo po hribih, kje bomo zagledali prvi kres. Nebo je še svetlo, večernica miglja na njem in obrise hribov vidimo še natanko.
Zdaj zakliče nekdo: »Že vidim prvega!«
Pogledamo tja, kamor kaže z roko. Res, drobna rdeča pika se motno svetlika vrh hriba, a kmalu postane že večja in bolj živa.
Medtem vzklikajo že drugi: »Tamle ga vidim! Pa tam!« — »In na onem hribu dva!«
Rdeče pike rastejo in kmalu žare po vseh
hribih kresovi. Začnemo jih šteti. Kdor ima bolj ostre oči, jih našteje več.
A zdaj hočejo imeti še otroci kres. Brž znesejo skupaj slame, trsk in dračja ter za-žgo. Prešerno skačejo skozi plamen, dokler jim kres ne pogori.
Medtem so jeli tudi kresovi po hribih ugašati. Slednjič ugasnejo vsi in le srebrne zvezde se blešče nad črno zemljo.
J. Rožencvet
Dobro so mu jo zagodili
V neki trgovini s semeni je šef najel prodajalca, ki je imel prej službo v drugi stroki. Nekoč je v trgovino stopila neka gospa in zahtevala krompirjevo seme. Prodajalec ga je iskal in ga seveda ni mogel najti. Naposled je vprašal šefa za svet. Ta ga je nadrl, rekoč:
„Ali ne vidite, da se gospa norčuje? Krom-
FRANCE BEVK:
Otroci plešejo o kresu
Gori, gori, kres, svetoivanji les, noga nam poskčči, da telo se vzboči, zaziblje dvoje rok, okrog, okrog, okrog!
Nam se pase čada, da ne uhaja rada, da bo pridna dima, da bo pozna zima — da jih čuva Bog, okrog, okrog, okrog!
pirja ne sejemo, temveč sadimo. Jasno je torej, da krompirjevega semena nimamo."
Prodajalec si je nauk zapomnil in sklenil, da se nikdar več nikomur ne bo pustil potegniti za nos.
Nekoč je prišel v trgovino gospod in zahteval ptičje seme. Prodajalec se je zvito nasmehnil in dejal:
..Gospod, ptiči se izležejo iz jajc in ne iz semen. Zato vam torej ptičjega semena ne morem dati."
Osleparjeni
Tonček ogleduje svojega novega bratca in prestrašeno zakliče očetu: „Oh, očka, saj moj bratec nima nobenih las!"
„No, le počakaj," ga pomiri oče, „mu bodo že kmalu zrasli."
„Oče, saj tudi zob nima!"
„Tudi ti bodo kmalu prišli."
„Oče, saj ima tudi polno gub!"
„Te se bodo že izgladile."
„0h, oče, jaz pa mislim, da so nas osleparili. Poslali so nam starega otroka. Naš ded tudi nima las, zob In je ves naguban."
HUMOR
Nič čudnega. — »Vidiš, tisti mož že deset minut išče bankovec za petdeset šilingov." — »Kako pa to veš?" — »Ker sem bankovec jaz našel."
*
Napak ga je razumel. — »Gospod lekarnar, rad bi prašek za stenice." — »Za koliko?" — »Ne vem, jih nisem štel."
*
Upravičeno usmiljenje. — Gospod Brihta sreča svojega prijatelja in mu de: »Smiliš se mi, dragi Janez." — »Zakaj?" — »Pravkar sem svoji ženi kupil krznen plašč. Rekla je, da ga bo takoj pokazala tvoji ženi."
kakor on. Nazadnje pa mu vendar drugega ni bilo storiti kakor bratu Petru izročiti sina in grad. »Brat je le brat," aiislil si je, »predrugačil se bode, ko bo videl, da mu zaupam. Zapretim mu, da bode oprezen, z otrokom naj lepo ravna in povabim še iz stiškega kloštra očeta Bernarda, da bode učil in izrejal mi sina; nazadnje pa še poslom in hlapcem ostro zapovem, da bodo ravnali kakor do zdaj. ■n poslednjič — kaj bi se plašil — saj pridem čez mesec dni ali dva že nazaj; nekateri boj sem preživel, Bog me je °tel, gotovo me ne bode pahnil v nesrečo zdaj, ko me je sinu treba."
Tako je mislil tisti večer Marko Kozjak.
ČETRTO POGLAVJE
Glas gospodov hlapce kliče:
Zor je, zdramši se dvigajte; jih sedlajte, obrzdajte, koj na vojsko napravljajte.
Narodna pesem
Peter Kozjak, Markov brat, je sedel v svoji izbici blizu starega stolpa, ki je bil sezidan še v starodavnih časih, ko so Slovenci, posnemaje Avare, in Franke, na gričih trdna stanišča jeli staviti, da bi branili tu svojo posest. V tistih starih časih so bili tudi Kozjaki sezidali okrogle stolpe na holmu in ohranili sebe in svoje slovensko ime čez vse čase nevarnosti, celo tedaj, ko se je naselilo po slovenskih gorah mnogo nemške in laške gospode, ki je zemljo zase vzela v posest in potem med kmete, prvotne Posestnike, kakor dobroto razdelila, to seve za odmerjeno tlako in desetino. Peter sam še ni vedel novice, ki je napolnila ves grad, hleve in dvorišče, kuhinjo in orožnice, ki se je bila celo v dolino med kmete naglo raznesla.
Sedel je med zaprašenimi starimi listinami, med knjigami in pergamentastimi starimi pismi, s črkami v latin-
skem jeziku napolnjenimi. Kopica takih knjig je ležala poravnana pred njim, toda noter ni gledal. Naslonjen na stolu je gledal v kot, kjer je bil pajek veliko mrežo od knjige do knjige prepel. Pa ko bi kdo mislil, da je živalco opazoval, zmotil bi se bil.
»Tema je že, kako da mi nihče večerje ne prinese?" Tako je godrnjal predse in obrvi se mu zvlečejo še grše na čelu.
»To je, ako človek živi od tuje milosti; kakor drugi hočejo, kadar drugi hočejo in ako drugi hočejo! Tega je moj oče kriv, lahko bi mi bil dal, da bi živel po svoji volji in želji, ali tega ni storil. Ti — ti nisi bil moj oče," in oči se mu posvetijo, ko to zagodrnja. »Kaj je brat, kaj sorodstvo? Kdor mora živeti pri svojih sorodnih, revež je večji od onega, ki prosi vsak dan pri kmetu, kajti vsaj torbo, ki jo nosi okoli rame oprtano, lahko imenuje svojo lastnino. Jaz pa moram vse od bratove milosti prejemati, vse, kar mi je treba. Kaj mi je brat? To, kar mi je oče bil — moj sovražnik. Pa ako se ne motim, ako vsa učenost ni goljufija, imel bodem in moram imeti tudi jaz svojo last-nijo, kamor bom pogledal in lahko rekel: to je moje."
Zdaj je začul Peter glasne stopinje po mostovžu. Menil je, da mu po navadi prineso večerjo, kajti ni hotel hoditi k bratovi mizi. Ker se je ogibal ljudi, ogibal se je tudi brata; ker je on svet sovražil, menil je, da tudi svet njega tako sovraži. Vrata se odpro, glava stražarjeva — starega vojnega hlapca Ožbeta, ki služi že tretjega gospodarja iz kozjaške rodovine — pokaže se in boječe pokuka v luknjo, obzidano s pisano skladalnico, rekoč: »Gospod žele, da pridete nocoj dol k njim večerjat."
Peter ne odgovori ničesar, pogleda ga pa tako temno izpod čela, da hlapec naglo izmakne glavo in duri za seboj zaloputne.
»To ti je čuden človek," godrnja Ožbe po poti, vrte sve-tilnico v roki, »kako hudo me je pogledal, kakor sam Bog
nas varuj in sveti Til! Poznal sem nekaj tega rodu, pa takega še ne, ko je ta gospodov brat — jaz ne vem, ali je brat. Raca na vodi! Precej ko je lupino odvrgel in ko je dete še po štirih kobacalo, vedel sem, da se zvrže po bogve kom." Tako bi bil Ožbe še dalje Petra premišljeval, ko ne bi bil prišel do velike gospodarjeve sobe. Malo časa potem so sedeli pri mizi: Marko, njegov sinek Jurček in tem-nolični stric Peter. Oče je sedel resen za mizo; tudi navadno veselo brbljanje nedolžnega dečka je ponehalo; stric je bil pa že tako malo zgovoren, ali bolj prav, nikoli ni govoril, ako ga ni nihče vprašal.
»Morda nisi še slišal, brat Peter, da je naš vladar, cesar Friderik, v veliki nevarnosti, da ga Vitovec zajetega drži. Otodi je bil cesarski jezdec, stari moj prijatelj, pri meni, ki mi je to sporočil."
Peter povzdigne oči in naredi se, kakor da bi hotel reči: »Kaj meni mar? Bodi cesar tu ali tam ali nikjer, jaz ga ne iščem." Vendar odgovori naposled po dolgem molku: »Nisem še slišal. Kdo bo meni povedal?" Zadnje besede zaničljivo zategne.
»Povem ti torej, da gredo kranjski vitezi Frideriku na pomoč in, to se ve, jaz moram iti ž njimi. Sramota bi bila zame, da ne bi šel."
»Ti greš?" čude se vpraša Peter.
»Za ta čas, da pridem zopet nazaj, prosim te, brat Peter, bodeš popustil svojo izbo in oskrboval grad, mojo, mojega sina in svojo domačijo. Bodi kakor človek, z ljudmi se pečaj! Zlasti pa ti naročam: pazi mi na dečka, da se mu kaj ne primeri. V zadnji reči ti bom pomagača poklical, očeta Bernarda iz Stične, da bode učil in izrejal mi sina. Ako bi se mi na vojni kaj primerilo nepričakovanega — saj menda me razumeš — pustil bom oporoko v kloštru sti-škem: oskrbuj ti mojemu sinu reči, dokler ne doraste."
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 27. 6.: 7.00 Duhovni nagovor _ S
pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. 6.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo. — TOREK, 29. 6.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Za krmilom. — SREDA, 30. 6.: 13.45 Informacije — Iz Koroške ■terarne delavnice (V. Polanšek: Intervju) — Narodno-zabavne melodije. — ČETRTEK, 1. 7.: 13.45 Informacije — Solistična glasba — Kul-foma panorama. — PETEK, 2. 7.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — SOBOTA, 3. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 27. junija: 16.10 Za otroke od 6. leta dalje: Sneguljčica — 16.55 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.25 Za družino: Naš prijatelj atom — 18.10 „Ribič Dagobert", za lahko noč — 18.15 Ekspedicija v živalski svet — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Hofmanove pripovedke", opera Jean Jacgua Offenbacha — 22.10 Cas v sliki —
22.25	Iz moje biblioteke: VValdbrunn bere Gua-reschija.
PONEDELJEK, 28. junija: 18.00 „Handicaps“, film — 18.20 „Ribič Dagobert", za lahko noč_
18.25	Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 19.16
za lahko noč — 18.25 Šport — 18.50 Stan Lau-rel in Oliver Hardy — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 21.40 Civilizacija. Kultura zapadnega sveta — 22.30 Čas v sliki.
PETEK, 2. julija: 10.00 TV v šoli: Cerkvena glasba danes — 10.30 Obisk razstave: 7000 let iranske umetnosti — 11.00 Program za delavce — 14.00 Teniško prvenstvo Anglije — 18.00 Zeleni svet — 18.20 »Slikar Čopič", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Bonny In njegovi tovariši — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeno — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Vesel konec tedna —
22.30	Izložba — 23.20 Uradni spisi XY-nerešeni. SOBOTA, 3. julija: 14.00 Teniško prvenstvo
Anglije — 16.45 Za otroke od 6. leta dalje: Hišica — 17.10 Za otroke od 11. leta dalje: Eno poletje na divjih vodah — 17.40 Filopat in Patafil
—	17.45 Za mladino od 14. leta dalje: Raziskovalci v kanadski arktiki — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Slikar Čopič", za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Zgodbe o zgodovini žensk; 1. nadaljevanje — 21.45 Šport
—	22.15 Čas v sliki — 22.30 Srečno pot — 22.35 »Nevarna dediščina", film.
ski Top-Pops: Skozi 25 let — 19.05 Oceanografa — Nega vrtov — 19.30 Mamila danes — izobraževalna oddaja — 19.40 Pet minut za boljši jezik — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Prekleta sleparija — italijanski film — 22.25 Milhaud: Popotovanje kralja Reneja — 22.40 Poročila.
SREDA, 30. VI.: Športno popoldne — 17.45 Pika Nogavička — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavna glasba — 19.00 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.20 Naš ekran — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Teh naših 50 let — 21.35 Hamlet — balet ruske TV — 22.20 Poročila.
ČETRTEK, 1. VIL: 14.00 VVimbledon: Teniška tekmovanja — 18.20 Obzornik — 18.35 Družine
—	19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 TV dnevnik — 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — I. del — 21.25 XXI. stoletje
—	22.15 400 let slovenske glasbe: Vilko Ukmar
—	... Poročila.
PETEK, 2. VIL: 14.00 VVimbledon: Teniška tekmovanja — 18.15 Obzornik — 18.30 Veseli tobogan — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Split 71 — prenos — 22.05 Odiseja miru — oddaja TV Beograd — 22.35 Poročila.
SOBOTA, 3. Vil.: VVimbledon: Teniška tekmovanja — 16.20 Rokometni turnir za pokal Jugoslavije — 18.00 Obzornik — 18.15 »Omišaljski veli Pir" — 18.45 TV kažipot — 19.05 Mozaik — 19.10 Izgnanci — dokumentarna oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Split 71 — prenos — 22.05 Svet otokov in atolov — 22.30 Maščevalci — serijski film — 23.20 Poročila — 23.25 Glasbena medigra — 23.45 Split 71 — nadaljevanje.
ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Bonanza — 21.00 Prometni obzornik — 22.00 Čas v sliki.
TOREK, 29. junija: 18.00 Angleščina — 18.20 »Ribič Dagobert", za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer _________
19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki ____
20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim! — 21.05 Gogoscope lil — 21.50 Čas v sliki.
SREDA, 30. junija: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? Obleka dela človeka — 10.30 Francoščina — 11.00 Izbrano — 14.00 Teniško prvenstvo Anglije — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Zlati mlin — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Kdo hoče rokodelčiti z nami? — 17.35 Lassie____
18.00	Francoščina — 18.20 »Ribič Dagobert", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Avgust, Avgust, Avgust," igra od Pavla Kohouta — 21.45 Čas v sliki.
ČETRTEK, 1. julija: 10.00 Kaj lahko postanem?
—	10.30 Obisk razstave: Dunaj okoli 1900 —
11.00	Jerome Kilty: Dear Liar — 11.30 Lesno gospodarstvo Avstrije — 18.00 Gost pri Friedrichu Schreyvoglu — 14.00 Teniško prvenstvo Anglije
—	18.00 Italijanščina — 18.20 »Slikar čopič",
Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence.
Stanovanje na razpolago.
Kličite nas telefonsko
85 1 74, Klagenfurt — Celovec
Hans Scarsini
plesarski mojster
Koningsberger StraBe 20
Vse iz ene roke
KOTMARA VES KOTTMANNSDORF
tel. 0 42 22—7911 17
■	BETONSKO PODJETJE
■	VELETRGOVINA ZA GRADBENI MATERIAL
VVOLFSBERG, tel. 0 43 52—29 91
Lahko si pa ogledate tudi najlepšo razstavo ploščic Avstrije.
Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kot-mari vesi ali pa v VVolfsbergu.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 25. VI.: 17.00 Waterpolo Beograd: Moskva — prenos — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz portret — 19.00 Mestece Peyton — serijski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Rdeča reka — ameriški film —- 22.45 Glasba iz studia B — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 26. VI.: 15.45 Atletski finale Jugoslavije — 18.00 Obzornik — 18.15 Plus pet — mladinski kviz — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Melodije Istre in Kvar-nerja — prenos — 22.05 Maščevalci — serijski film — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila — 23.20 Rezervirano za smeh — 23.55 Melodije Istre in Kvarnerja —- nadaljevanje.
NEDELJA, 27. VI.: 9.30 Po domače s slovenskim inštrumentalnim kvintetom — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Mestece Peyton — 12.30 TV kažipot — Športno popoldne — 18.15 Gadovi doživljaji — ameriški film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Marodič: Carinik — 21.20 Videofon — 21.35 Poročila — 21.50 Športni pregled —- 22.50 Odpoved sporeda.
PONEDELJEK, 28. VI.: 17.45 Wi!de: Srečni princ — lil. del — 18.00 Risanka — 18.30 Karavana — oddaja TV Beograd — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 TV dnevnik — 20.35 M. Fagnol: Fabien II. del — 21.30 Večer z Borisom Kebe-tom — 22.05 Poročila.
TOREK, 29. VI.: 17.55 E. Peroci: Nina in Ivo — 18.10 Risanka — 18.25 Obzornik — 18.40 Sloven-
ROČNA IN MOTORNA KOSILNICA ZA TRATE
dobite zelo ugodno v trgovini
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku Tel. 0 4235 — 341 97
ŽVABEK
(Štirje farani za nemško mašo)
Zelo mirno živijo žvabeški farani. Le redko kdaj je o njih kaj slišati.
V soboto, 5. junija, pa je bil v žvabeški fari velik praznik. Minulo je namreč spet nekaj let in napočil je dan, ko je to faro popoldne obiskal krški škof dr. Jožef Kost-ner. Farani so postavili mlaje, počedili in lepo okrasili cerkev. Z veliko vnemo so pripravili faro na birmo.
Velika množica se je zbrala pred župniščem, da bi tam pozdravila prevzvišenega. Ko pa so stopili štirje farani pred njega, smo sprva bili mnenja, da so v imenu faranov pozdravili škofa. Pa smo bili kmalu spoznali, za kaj je šlo.
Ker so ti možje javno nastopili, se mi zdi pomembno, da javnost tudi zve, kdo so bili ti možje in kaj so zahtevali.
Vodja te četverice je bil Engelbert Hirm, višji inšpektor pri znani zavarovalnici in član slovenskega cerkvenega zbora. Njega so spremljali Albin Micheu in Adolf Sokoli, po poklicu kmeta ter Johan Kral, po poklicu električar. Zadnji je, tako pravi sam, zastopal mladino. Kdo mu je to čast poveril in katero mladino je zastopal, ne vem. Kajti žvabeška mladina o tem zastopstvu sploh ni vedela.
Največja skrb teh štirih mož pa je bila, do-
li« ALLEM EINRICHTUNGSFRAGEN FOHREND
STADLER	EXKLUSIV
KLAGENFURT • THEATERGASSE 4 • TEL 71 4 31
mobel passage Stadler
KLAGENFURT • ST. VEITER STRASSE 4 • TEL 71 4 31
STADLER^DIL VILLACH
VILLACH • TRATTENGASSE 1 . TEL 24 4 69. KOSTENLOSE PLANUNG DURCH El G EN E ARCHITEKTEN
seči pri cerkveni oblasti, da bi le-ta prisilila domačega župnika, da bi njim bral nemško mašo. Da so člani te četverice vsi slovenskega pokolenja in da so na škofovo vprašanje, če razumejo slovensko, odkrito pri- c znali, bi samo ob robu omenil. Važnejše se mi zdi omeniti dejstvo, da se pravi Nemci } za nemško mašo sploh ne potegujejo in da je teh komaj toliko, da jih lahko na eni roki našteješ.
Sedaj pa vprašam, v kateri nemški fari, v kateri živi toliko Slovencev kot v žvabeški Nemcev, bere župnik slovensko mašo?
Še žive v Žvabeku Slovenci, ki ne bodo . izdali materinega jezika in ki bodo še na- | dalje Boga častili s slovensko molitvijo in pesmijo.	Ra-li
Nacistična drhal ponovno pokazala svojo kulturo
(Nadaljevanje s 1. strani) tisanen erregt die Ebenthaler Burger" (Ini-tiative des Karntner Partisanenverbandes in rund 30 Orten — Durch Staatsvertrag ge-deckt?). Članek je sestavil VValter Perkou-nig. Pisec se postavlja precej očitno na stran tistih, ki so zahtevali proti vsem pravilom odstranitev partizanskega nagrobnega spomenika. »Verni župljani" so se postavili z vso ostrino proti župniku Francu Božiču, kateremu očitajo, da ni preprečil postavitve partizanskega spomenika. Toda župnik doslej ni zahteval od nikogar načrtov za nagrobne spomenike, edina zahteva je bila, naj se vsi ravnajo po predpisih, ki veljajo na pokopališčih.
Zaradi histeričnega razburjenja med vče-rajšnjiki je policija zastražila pokopališče. Ker pa je bila v bližini Žrelca v noči od zadnjega petka na soboto prometna nesreča, je policist zapustil pokopališče in se podal na kraj nesreče. V tem hipu je vdrla nacistična drhal in polila partizanski spomenik z rdečo barvo. Podpisala se je tudi s Hitlerjevimi križi.
Vprašanje pa je samo, kako je to mogoče v državi, ki se je obvezala, da bo varovala grobišča zavezniških vojakov. In partizani so bili zavezniški vojaki. Kako daleč smo že, ko lahko nastopajo in se bohotijo domovinske organizacije, ki delajo proti interesom Avstrije. Inozemstvo, zlasti dežele, ki so morale največ pretrpeti zaradi nacistične drhali, gotovo ne bo ostalo nepazljivo. In vselej se pravi, da je bila Avstrija prva žrtev nacizma. Pa kako se mora čudno obračati kolo zgodovine, ko ravno v tej prvi žrtvi nacizma dviga hitlerjanski zmaj na vse moči svojo glavo in bruha rjavi strup!
-I. -k.
AVSTRIJA — ETIKETIRANJE ŽIVILSKIH KONSERV
Odslej na etiketah živilskih konserv ni več potrebno navajati tehnike njihove izdelave kot: pasteriziranje, zmrzovanje, sterilizira-nje in podobno. Prav tako ni treba več v nemščini navajati načina za uporabo. Ta olajšava pa velja samo za konzervirano meso in mesne konserve; ribje konserve in konservirane rake; sadne konserve, razen konserve agrumov, grozdja in tistih, ki so zajeti v tarifni postavki 08.05; zelenjavne konserve, razen sušene zelenjave.
TRST SPET NAJPOMEMBNEJŠA AVSTRIJSKA TRANZITNA LUKA
V letu 1970 je postal Trst spet najpomembnejša avstrijska luka. K temu je največ pripomogel novi naftovod »Adria—Dunaj", ki je začel obratovati jeseni 1970. Celotni avstrijski promet skozi tržaško pristanišče v letu 1970 je dosegel 2,28 milijona ton. Od tega je odpadlo na izvoz 292.000 ton (povečanje glede na predhodno leto za 10%) in 791.300 ton na uvoz (povečanje za 50%). Pri tem je bil promet s surovo nafto udeležen kar z 1,2 milijona ton. Zaradi primerjave navajamo, da je avstrijski tranzitni promet skozi Reko lani dosegel poldrugi milijon ton, skozi Hamburg pa 1,3 milijona ton.
HOČETE ZIDATI?
Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem
FERLACHER B ET O NW E R K J. Pagitz, Ferlach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
hoš UdnUc
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.—ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švica 25,— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radlše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.