Hntoll&k cerkven Umi. Tec<0 » lil. I' Ljubljani S. me v una 1 S.5.5, O. fi If i. Povest i/, svetiga pisma. *pi&al v vrnili II e r n o r il T o m » i r. lh'Hjfi> /'<•(/»•. Pozdravljen. Hellehem, |>i»xjcbravko Hoc pogleda, k obedu ljudomilo jo povabi: Muz v sinil jen je. ki revnih ne pozabi. Pokorna Hut se vda ponudbi rada. Odkrila je, ni hiimbc v ii|i nubeiie. \lj Hocii Hul čedalje holj dopada. \ e- ganjen od nedolžnosti je njene. On sam ji sireze. jed pred njo poklada. Da tudi kaj ua -iran za laso dene. po lepi hvali za obed je Vslala. Iu zopet po »tcrnisfii klasje brala. Tud iiii smo nekdaj zl.iio kla»je brali. \ eseli po sierniscili kros: hodili. X rokami njrznim v siiopke 4a vezali. Očetu. malcri jih podarili, Po laki pridnosti jih radovali. Ti časi, mili llog! so nam odbili. Pl oc je mladost, ni mater ne očeta ! kje sle, o kje sle ve. otročje lela! Med biljem s > ti prot i v 11 i mi viharji Xivi »pomin na i 1». na vase raje: Na s 1,1 s 1 pa>tiijevo o zlali Zarji. Na pevajocih plie don>ee gaje: Na *elie, »vela igra zu altarji. Na v^e ud mladih dni mi drage kraje. |n lak daje v populvanja jeseni Pretekli cas otročjo radost meni. Kar naj bolj vabi m«* v pretekle čase. Kar posvečuje zdaj se solza mila. Kar me s« zdaj z nebeško slastjo pa.-«*. To je slovesnost svet ga Obhajila! slišim in bom slisal Ivuje glase. Dokler življenja hode tolkla zi!a. Nebeške hrane peivikr.it vesela. Te polnili dus.t , o nedelja bela! Hlagovolile. dragi! prizanesli, Ce tukaj peljal sim va- na udpota; Prijetnu je, se Magih lit zavesti, Ki jili krojila kraika j t* fimu: Oh! na popoitanja »iruki ee»ti Divja nemir in lUncera «111014. — V »frw življenja re»niga poglejte , In mi, «k »reeni »te, ko kdaj. pnvejle? — K lenjieam prati Hm«; „Ne sakranite Ji po la»tini moji kla>ja hrali. Ki reva je; tim ver nala» (Mlatile Tu ino tam kak »nopek «401, t al i. >|ed »ako je nikakor ne zalile". I.epo, prijazno z iiunj»iiiii kramljati . In vmiiiljenje imeti » »iromaki, |'o Hocovo »i prizadevaj >»aki. Hnloll*kn druiba ruhinMeuv. Večkrut že sim vidil listu lepe podobo, na kteri je bila vsa »v. družina skupaj, namreč: Jezus, .Marija in Jožef. .Marija prede, pa dobro mora znati, ker njene oei niso v nit obernjene, ampak le sveto dete Jezusa gleda, kako skerbno obla-nice pometa iu sv. Jožefu spod nog spravlja: sv. Jožef pa s skerbnim, vender v Huga ZHiipajočim obrazam debelo desko, mende za kako mizo pripravlja. l'o hišici je vse revno, prav ubožno; vender je bila Nazareška hišica neizrečeno bogata, polna blagoslova Hozjiga, ne le /.a Marijo in Jožefa, ampak /.a ves svet. Kadarkoli sim lo podobo vidil; se mi je v ti hišici lakti mirno /.delo, in ta mir, sim si mislil, je več vreden, kot krona cesarska, še več kot vse kraljestva iu cesarstva. Pa sej Marija iu Jožef sta bila tudi kraljeviga rodu, rodu llavidoviga, imela sta clo v svoji drušini Kralja vsili kraljev — in vender sta ohadva le z rokami' kruha služila za se iu za Jezusa, ker je llog tako hotel, O pač srečno rokodelstvo, ktero je la sveta družina posvetila! Ni čuda, de so elo kraljevi otroci nekdaj tudi kakiga rokodelstva se učili, de so to »veto družino posnemali. Pa zdaj je vsa druga. Pa ludi hiše rokodelcev so zdaj drugačne. Po hišah, kjer šivajo ali tešejo, pilijo ali kujejo, ni več tako domače, kakor je bilo v Nazareški hišici. Tista domača priljudnost je večidel zginila in z njo tudi domači mir iu domača edinost. Ali ravno zalo pa tudi rokodeleam, posebno rokodelskim hlapcam huda poje. Večidel so le ptuji, pa tudi ptujci vedno ostanejo, še elo domači so vender le ptujci, ker med gospodarji iu podložnimi se je vez keršanske ljubezni če ne ravno popolnarna pretergala, vender pa raz vezala. In otl tod gotovo iti nič prida, velikoveč le zdihovanjc, klero le stare čase livali, sedanje pa zaničuje. Pa to nič ne pomaga. Na svetu jc zares čudno, na| bolj čudno pa zato. ker nobena posvetna reč nikakoršne stanovitnosti nima. Kes je nudoben svet kolesu, ki po cesti dalje derdra, uerura po prahu, po blatu, po kantiiji, po lu/.i: marskej zadene in na kviško povzdigne. pa spet za verze iu drugo zadene večkrat še slabši kot poprejšno. Takšen se mi zdi človek, takšne cele družine, takšne cele dežele: vedno se novo pobira, staro zametuje, pa večkrat spet staro pobere. Marskej dobriga so imeli naši »predniki, pa tudi več slabiga; ali de bi slabo zboljšali, so nasledniki tudi kej dobriga zavergli. Ni treba le v stari rog trobili, pa vender tudi stari niso imeli slame v glavi. — Taka se je godila tudi z rokodelskim slanam, ilili so nekdaj rokodelski hlapci družini prišteti; gospodarja so imeli in spoštovali kot svojiga očeta in vse je bilo domače, tudi so bile posebne družbe, vsako rokodelstvo je bilo nekako združeno. Pa od tega ni več ostalo, kot semtertje še f kakor spominek nekdan jih katoliških časov) družbine maše. Tako n, pr. se berejo av. maše v Loki vsake kvatre ie zdaj za šivarsko, lončarsko, strojarsko, čevljarsko in mesarsko družbo, ktere imajo tudi še svoje bandera, akoravno ni skoraj od nobene družbe ne duha ne sluha več. Tako je tudi v Kranji, v Tcržidi in tudi še niarskje drugod. In ko hi pri rokodelskim stanu nekdaj nič dobriga ne bilo, so bile te družbe vender le dobre, iu vender so bile zaver-žene. Kakošen pa je dobiček ti^a? Rokodelski hlapel so se začeli po pivnicah potikati, ker doma ni bilo več po domače, zaslužek ni šel več po pravi poti, ampak po cesti zapravljivosti, in kar je naj hujši, serce seje popačilo, duša je oslabela; zakaj, kdor se dosti po pivnicah klati, kmalo svojo dušo z dimam razuzdanosti skadi in s tako okajeno dušo je pa žalostno življenje. Življenje rokodelskih hlapeov je zares žalostno. Pervič že zalo, ker zasluzek v hudi dragini res ni velik, pa tudi velik biti ne more; potem pa še ta mali zaslužek gre večidel v pivnico, in kaku so po pivnicah v mladi drušini brez vsega varha godi, je le groza misliti. - Pa vse zdihovanje ne bo nič zdalo, če bomo le križem roke imeli. Pa kaj je početi ? Ue bi se rokodelski slan sploh zholjšal, ho treba skerbeti, de bodo mladi rokodelci, vsi rokodelski hlapci, ne le dobri delavci, ampak tudi dobri kristjani. Zastonj bo vse drugo prizadevanje, tlokler bo serce popačeno. Treba je torej vse slabo odverniti, in dobro pa koristno nakloniti. K temu pa morajo rokodelci najpred sami si v roko seči, de hočejo hiti ne le dobri delavci, ampak tudi dobri kristjani; začetek zboljšanja rokodelstva mora bili v rokodelcih samih. Tode sami rokodelci spet vsega ne morejo storiti. In k temu bodo družbe rokodeleov naj več pripomogle. To so pa takele družbe: V večjih mestih, kjer je veliko prebivavcov, torej tudi vec rokodeleov, se snidejo za blagor ljudi zares unetl možje, preskerbe naj pred iz svojiga pripravno izbano, kamor zamorejo vsi rokodelski hlapci ob nedeljskih večerih, ali pa tudi druge večere po dokončanim delu priti, ter se tam med seboj po domače razveseluvali; tudi smejo ktero pošteno zapeti, kar je veliko veliko vredno: tudi smejo kei pripušeniga zaigrati, de si tako rekoč svoje življenje osolijo in težave svojiga stanu osi tulijo; z eno besedo, v teh zbiraljših so popolnarna doma. — Pa to še ni zadosti. Ti za blagor ljudi zares uneti možje preskerbe tudi posebnih učenikov — ali so večidel že sami učeniki — de sc mladi rokodelci tudi v marskteri vednosti ravno tu izuriti zamorejo; kar je pa naj boljo, je to, de se sosebno za dušo rokodeleov skerbi: zato je vselej duhoven oče vse družbe, ki po domače sv. resnice razlaga, jih nauku v spominja, ktere so v pervi mladosti, od svoje matere ali v domači šoli prejemali; zakaj gotovo je, če bodo naši rokodelci Eravi, pobožni kristjani, bodo tudi dobri delavci, er bodo tako spoznali, de ves blagoslov pride le od zgorej. Ker pa zgledi vlečejo, prejemajo tudi združeno s. zakramente, kar je vse hvale vredno, in posebno spodbudljivo ne ie za družbo samo. ampak tudi za druge kristjane. De se pa ne le ljubezen do Boga, ampak tudi du bližnjiga povzdiguje, zbirajo rukodelci v teh družbah vsaki mesec kakšen krajcar prostovoljno med seboj, in s tem pomagajo svojim bolnim su-lilapcam, ali pa, ee tega treba ni, si s tem denar- jem kaj druziga potrebniga preskerbe. Če kdo kaj niga zdravnika dr. Max*lnl-ta, vseučilišnlgft uccni- brati hoče, dobi v teh urukbah tudi kake bukvi- ka, ki je bil mož posebne kreposti in učenosti, in je ce, «e ve do le take, ktere serce razveselujejo in bil prlsereln svojim prijatlam, Ijubeinjiv do svojih um omikigpjo. učeneov, dobrotljiv do vsih, visoko spoštovan s staro očetje ali varhl rokodelske družbe imenujejo. Pervi segla, ter potem bila k Gospodu poklicana. Tudi oče ali sprednlk vse družbe je vselej le mašnik; to druga sestra, šibke natore, pa dobriga serca, hlapa bo vsak za prav spoznal, kleri pomisli, de xib misel in bistriga uma, je že umerla, in Mamini mašnik je prav od lloga postavljen, Izvoljen učenik je njeno zgodnjo smert britko objokoval. Ostane mu • I 11- 19___I _ a___ i 1 a »....-..»I..... J 3 judov, 1588 protestuntov. V Angsburgu je napravljena družba, ktera ima namen, zanemarjene otroke pod svojo brambo vzeti. Za svojiga varha ima sv. Janeza Evangelista. Gotovo maloktera družba je tako potrebna, kakor ta, ako svoj namen doseže, ker ravno iz tacili zanemarjenih otrok izvira vse hudo za občinsko družbo. Velika katoliški bolnišnica v Bero lina ima žo postelj za 250 bolnikov. Pravijo, de se bo število umni-Ijenic in zdravnikov pomnožilo, ker čez dalje več bolnikov v bolnišnico dobivajo. Častiti O. Bona ve nt ura, poprej llihard baron Kettelcr imenovan, brat sedanjiga Mogunškiga škofa, predpostavljen kapucinskimi! samostanu v Moguncu, jc 3. prosenca po dolgim bolehunji v Gospodu zaspal. Vikši škof v Parizu so razglasili, de pevci in godci, ki v gledišu pojo ali godejo, pri Božjih službah nc smejo peti in gosti. Enaka naredba se pričakuje od vikši škofijske urednije Vratislavske. V II i mu je bil 5. prosenca veliki zbor družbo s. Vinccncja. Pričujočih je bilo okrog 400, ki so bili i/, vsih krajev Laškiga pa ludi iz Krancoskiga prišli. Sv. Oče so do zbranih bratov prav serčen in pumljiv govor imeli. Sv. Oče so II. pros. mašnika s sveto popotnico srečali. Ko so bili pokleknili, so mašnika spremili do hiše, v kteri je bila bolnica, ter so jo sami obhajali. Zvesti i ca 9 a uoio. V Elbogno imajo šolsko pušico, v ktero vsako saboto radovoljno darove od šolarčkov za nbožne sošolce pobirajo. Olmci ne smejo za to pušico staršev nadlegovati, ampak le tisto dajati, kar sami sebi radovoljno pritergajo. Veselo je neki viditi, kako si cclo otroci nepremoznih staršev ml svojih ust odtergujejo, dc zamorejo sein ter tjo kej v pušico vreči. Iz tega delta ra se v zimi ubužnim otročičem obleka napravlju. Kavno na Sveti večer je bilo leta« v pričo več gonpn-dov iu vsih šolskih otrok veliko obleke razdeljene. mn fiarori. Za afrikannki mision. Studenčani 18 gold. 45 kr. — Neimenovan dobrotnik 25 terdnjakov. — Štefan Kumar 1 gold. — Valentin Kumar I gold. — Za pogorctcc Podhostatic. Iz Gorice 1 g»ld. — Za pogorelce na Hločicah. Iz Gorice I gold. — M+reinemOe */##/# wr*7#ie. V Lava ntinski f k o lii. Prestavljeni so: Gosp. Jane/ II n l ter za duhovnica oskerbniku v Pliberg. cosp. Franc \ o/.-nar za duhovnic* oskerbniku k Materi Božji na jezeri, gosp. Franc Kurja za duhovnica oskerbnika v Kocico. cosp. Jožef Jereb za pervicu mestniga kaplana v Pliberg. Gosp. Kašpar Tu-rin je sel v Zagreb za gimnuzijalniga namestnici učenik«. 1'merli so: Gosp. Jožef Trosi fajmošter v pokoji. 14. grudna, gosp. Matevž Majnik. dekan v Plibergu. 3. prosenca. gosp. Matevž Š u š e m. fajmošter pri Materi Božji na jezeru. 5. prosenca, Jožef Lipo Id. fajmošter v Rociri. H. prosenca. Odftornm črednih*: Andrej Zamejc in Luka Jeran. — Založnik: Jožef Hla%nik.