Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami celo leto 80 kr. Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto o gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odg-ovorni urednik Vinko Levičnik. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna'A. Gabršček (odgrovoren Jos. Krmpotič). Bodočnost Reke. Samosvoja, avtonomna Reka je imela 12. t. m.— „svoj dan“, ali bolje: „svoj večer". Mestni zastop je imel važno, pomembno sejo, v kateri se je odpovedalo 47 zastopnikov z županom vred, podavši odločen protest proti —ogerski vladi. Najpoprej je imel župan dr. Maylander obširen govor, v katerem je obsojal postopanje ogerske vlade v škodo avtonomiji Reke, potem pa je prečita! jeden mestnih zastopnikov še odločnišo izjavo proti istej vladi; s to izjavo so zajedno položili svoje mandate — na galerijah pa so grmeli viharni „abasso" na naslov madjarske vlade v Budimpešti. Po seji so bile tudi na ulicah prav obsežne demonstracije, katerih se je udeležila posebno „nadobudna mladež1' italijanskega mišljenja. In godba je poveličala ta večer z obhodnico po mestu, svtraje največ tisto znano — „Lasse pur che i canti e subi..." Čudna usoda! Zdaj se rabi ta neslana pesmica za politiške demonstracije proti — ogerski vladi. — Pozno v noč so se duhovi pomirili, brzojav pa je imel celo noč posla z dolgimi poročili o dogodkih na Reki. . . . Kaj neki se je moglo zgoditi hudega, da so tako vskipeli proti ogerski vladi prav tisti Rečani, ki so bili doslej vedno bolj ogerski nego najpristnejši Madjarji? Rečani, ki imajo odločilno besedo, so vedno škilili le v Budimpešto, za Dunaj ali za Zagreb pa se niso brigali. Dasi so dobro vedeli, da Reka je prav za prav del kraljevine hrvaške, vendar so povsem prezirali to neoporečno dejstvo in silili z vsemi štirimi pod neposredno oblast budimpeštanske vlade. In ogerska vlada je znala dobro izkoriščati preugoden položaj, da je polagoma utrjevala svoje posebno stališče tudi na Reki. Da ta vlada ni naletavala na odpor v Zagrebu, za to so pač že skrbeli hrvaški bani, zlasti sedaj vladajoči grof Kuhen Hedervary, ki so zatirali vsako večje državnopravno stremljenje za spojenje Reke z materjo Hrvaško. In videli smo, kako je žrtvovala ogerska vlada leto za letom na milijone, da je dvignila Reko v položaj, ko je mogla začeti usodepolno tekmovanje s Trstom. Reka se je dvigala, Trst pa je padal. A daje mogla Reka toliko uspešneje tekmovati Trstu, je dovoljevala ogerska vlada toliko in takošnih olajšav v vsakoršnem pogledu, kakoršnih ni užival Trst nikoli. Madjarji vedo pač prav dobro, da „njihova država" potrebuje za vsako konkurenco sposobno morsko luko. obmorsko tržišče, kakoršno je uprav Reka. Nepristranski treba priznati, da Madjarji so veliko stolih na Reki. Toda Rečani sami niso bili nehvaležni mogočnim pokroviteljem v Budimpešti. Da, priznali treba treznim opazovalcem, da so Se veliko precenjevali dobrote iz Madjarske. Res je, da vse naprave in podpore ogerske vlade so dobro došle Rečanom, toda še v večjo korist so že zdaj obrti in trgovini velikega dela ogerske državne polovice. Večjo veljavo ima torej Reka za Ogersko nego narobe! In to neizpodbitno dejstvo se je veliko premalo uva-ževalo v odločujočih krogih na Reki! Madjarji so previdno in modro izkori-ščali tako kratkovidnost Rečanov, da so poboji izvajati tudi v tem mestu svoj šovinisti-Ski narodni program. Madjarščino so vsilili kot uradni jezik v vse možne urade, in skr-3e*i so za to, da so vtisnili svoje ljudi pov- sod. kjer so oni zagospodovali. Polagoma je nastala na Reki cela kolonija — madjarskih uradnikov in služabnikov; pred malo desetletji tu neznan jezik madjarski se je potisnil nekako na prvo mesto. Priznati treba, da Madjarji so previdno postopali pri vseh takih novotarijah, kajti prav nič niso naleteli na odpor. Rečani so le tu pa tam skrivaj zabavljali, kedar je prišel kak Madjar iz tujine na mesto, katero je zavzemal prej domačin in je mm da računal nanj zopet kak domač človek. Toda vse take tihe pritožbe so bile tako krotke, da se niso radi njih vznemirjali ne Rečani v širših ma sah ne njihovi skrbni pokrovitelji v Budimpešti. Rečanom je posebno laskalo to, ker se Madjarji navidezno niso vtikali v njihove avtonomne posle; tudi italijanskemu jeziku niso nikjer delali vidne krivice. . . . Da pa ravno v takošni taktiki leži velika nevarnost, tega kratkovidni Rečani niso videli. ... In tako je šlo vse lepo dalje, kakor so želeli v Budimpešti. . . . Reka se je čedalje bolj oddaljevala od svoje prave matere Hrvaške in brezskrbno plavala vedno bolj in bolj v naročje pohlepnega — magyar-orszaga. 12. t. m. pa so napovedali Rečani boj ogerski vladi, boj vrivajočemu se madjaron-stvu. — Kako je prišlo do tega ? * * * Madjarska vlada hoče uveljaviti tudi na Reki celo vrsto važnih zakonov, ne da je v to vprašala mnenje avtonomnega mestnega zastopa. V mestnem Statutu pa stoji določba, da za vsako novo uvedbo v javni upravi na Reki mora oddati svoje mnenje tudi mestni zastop. Ker je pa vlada vedela, da bi se zastop odločno izrekel proti uvedbi novih zakonov, sklenjenih v Budimpešti, zategadel ni niti vprašala mestnega zastopa za mnenje, marveč je kar ukazala, da ti zakoni naj se izvedejo kakor v celi Ogerski tako tudi na Reki. Najvažniši zakoni so ti-le; Uvedenje ogerskega upravnega sodišča in ogerskega upravnega odbora, poleg več drugih ogerskih postav, ki so s tema v tesni zvezi, tako n. pr. zakon o izseljevanju, zakon o varnostnih naredbah zoper širjenje filoksere, o kolonizaciji, zakoni o zdravstvu in narodnem šolstvu, gojzdarski zakon, zakon o lovu, o pomorskem ribarstvu itd. Za ljudsko šolstvo stopijo v veljavo ogerske postave v popolnem obsegu glede državnih šol. Za mestne šole velja še nadalje mestni Statut, z omejitvijo pa, da državni šolski nadzornik nadzoruje tudi mestne šole. Notranji poslovni jezik je izključno madjarski; mestni organi lahko občujejo med seboj v italijanskem jeziku. * * * Umeje se, da Rečanom ne morejo biti nič kaj po volji te novotarije! Njihova avtonomija je v resni nevarnosti, saj je že danes brez posebnega ugleda v Budimpešti. — In zdajci so se Rečanom odprle oči, kam pes taco moli; zdaj vedo, česa se jim je nadejati iz Madjarske v prihodnosti, ko bo madjarski živelj in morda tudi njihov kapital močneje zastopan na Reki in ko bo vsa javna uprava v rokah pristno madjarskega šovinizma. To so vzroki, da je nastala v mestnem zastopu prej omenjena kriza in da so se vršile na Reki sovražne demonstracije proti ogerski vladi. . . . Kakošen je odgovor iz Budimpešte? Norčujejo se! Tam mnogi niti ne verujejo, da Rečani sploh resno mislijo z opozicijo. Zdi se, da Madjarji poznajo svoje reške Papenhajmerje! Nekoliko kričanja, nekaj demonstracij — in vse se zopet poleže, le na tihem bodo še zabavljali zoper svoje madjarske „dobrotnike", Ako bi hoteli biti zlobni, bi rekli: Prav jim je! Lahonska nestrpnost proti slovanskemu življu jih je dovedla na kriva pota, po katerih so srečno prijadrali tjekaj, kjer so dandanes. Toda na Reki je slovanski živelj tako močan, da v skrbi za njegovo bodočnost želimo tudi Reki sami srečnejšo prihodnost, nego jo ima danes in bi jo imela pod okriljem madjarskih zakonov in madjarskega šovinizma. Domače in razne navice. * Dr. Dante Vecchi, mestni tajnik, o katerem smo na kratko sporočili v zadnji „Soči", je bil v petek nevarno ranjen od nekega Antona Kneza, 76-letnega starčka iz Zgonika na Krasu. Ta napad, oziroma poskus uboja, je uzročil veliko hrupa v Gorici, ne toliko radi samega čina, pač pa radi pravih uzrokov, katerih je baje več. Neki laški časopis je trdil, da je narodno sovraštvo uzročilo napad, ker je knez „fu-ribondo sloveno". To pa ni res, kar gotovo dožene tudi sodnijska preiskava! S temi izgovori bi hoteli laški časopisi pokriti neke „stare grehe", kateri so v zvezi z napadom. Trdi se namreč, da sta dr. Vecchi in Knez skupaj služila v tržaškem „Istitutu" za reveže; prvi je bil tajnik, drugi vratar; prvi je bil potreben denarja in drugi pa mu ga je posodil — okoli 20.000 gld. — pod stanovitnimi pogoji, katerih se pa napadeni Vecchi ni držal. Pripovedujejo se razne do-godbice, kakor tudi uzrok, zakaj je dr. Vecchi zapustil Trst in se podal v Benetke itd. Seve, to so vse govorice in mnogo je vmes tudi ljudske domišljije, katera pa ni ugodna za napadenega g. tajnika. Na vsak način, konečna sodba bo imela odločiti, ali je bil napadeni Vecchi mož na pravem mestu ter kot tak sposoben za javno službo, katero je opravljal. Kakor nam zatrjujejo, je upati, da okreva popolnoma, ker rane niso tako globoke, kot so to razupili drugi časopisi. * Trgovska-obrtna zadruga. — To prevažno novo društvo že posluje, t. j. sprejema oglase za deleže, hranilne vloge in prošnje za posojila.— Plačevanje deležev (130 gld. v petih letih po kroni na teden) prične 1. dec. — Doslej je že blizu 300 deležev podpisanih. Dosedanji deležniki so možje, ki dajejo zadrugi že n e kaj milijonov var šči ne. Ta zadruga je torej za nalaganje denarja v njeno hranilnico že sedaj tako varna, kakor vsak največji denarni zavod. — Rojaki! Pokažimo, da smo zreli za gospodarsko osvo-bojo iz krempljev tujega kapitala ! Vsak Slovenec imej vsaj jeden delež! * Kaj je s slovensko šolo? — Odgovor : Es \vird weiter gesch\vindelt! — Kaj je z „odločnejšimi koraki" višjih šolskih oblastij ? Kaj z eksekucijo proti mestu? Odgovor: Ako bi šlo po želji vseh odločujočih krogov na Primorskem, bi dobili šolo o sv. Nikoli! V četrtek bo še-le komisija vnovič pregledovala Catinellijevo vojašnico na kraju Podturna, ali je pripravna za slovensko šolo. — Zakaj še-le zdaj ta komisija? Ali modrijani v deželnem šol. svetu niso vedeli že pred meseci, da bi bilo to potrebno storiti ? Cernu so imenovali dva eksekutorja, naj dobita druge prostore? — Ali dež. šol. svet nima tlorisa goriškega mesta, po katerem bi spoznal, da ono poslopje ni primerno za e d i n o slov. šolo vsled daljave, katero bi morali otroci prehoditi 4-krat na dan? Ako onega poslopja ne marajo niti Podturenci za šolo svojega predmestja, kako naj jo sprejmemo Slovenci za celo mesto? Skratka: Švindel je počel da capo! Tako se godi Slovencem za vlade poljskega grofa in za trdne „slovanske večine* v državnem zboru ! * „Primorec" bo izhajal po novem letu v tej velikosti in na 8 straneh po trikrat na mesec za samih 1 gld. 20 kr. celo leto. Sprejemala se bo pa le celoletna naročnina. — Za letos je še ninogo dolžnikov. Opominjamo jih, naj izpolnijo svojo dolžnost, kakor izpolnjujemo mi redno svoje. * Anton Čefutii-Ucman, veleposestnik v Tomaju, je umrl nagloma včeraj v 46. letu starosti. Pogreb bode jutri ob 9. uri. — Mož je bil narodnjak ter je kot tak z navdušenjem odal svoj glas pri zadnjih državnozborskih volitvah za narodnega kandidata v veleposestvu. N. p. v m.! * Bodimo vedno dostojni! — Slovenci smo vedno obsojali smešne izbruhe „avite colture" z žažiljivimi, često veleizdaj-skimi napisi po zidovih in drugih neimenovanih krajih. Do najnovejšega časa naši ljudje niso reagovali na taka izzivanja. Zdi se pa, da ta laška šola dobiva učencev tudi med našimi mladeniči, ki reagujejo zdaj z vsakojakimi odgovori po zidovih itd. To ni dostojno! Pustimo Lahom to prednost, ki jih ne povišuje v očeh razsodnega občinstva! — Svetujemo torej prav nujno: Nikar ne napisov po zidovih, ki bi žalili katero narodnost ali osebo! * Malo demonstracijo so baje uprizorili pretečeno soboto dopoldne osmošolci na tukajšnjem gimnaziju proti prof. Streinz-u. Mož je baje pretirano strog napram dijakom. V soboto so se fotografova!! skupno gg. gimnazijski profesorji; došel je tudi začasno vpokojeni prof. W e n z e 1. Dijaštvo je uporabilo to priliko ter mu napravilo ovacijo pred konferenčno sobo, to pa le zato, da so pokazali prof. Streinitz-u — namestniku Wenzel-novemu — koliko višje čislajo njegovega prednika, dasi je tudi znan kot jako strog učitelj. * Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. K obilnim pritožbam proti temu društvu objavljamo ta kričeči slučaj iz Volč pri Tolminu: Delavec Blaž Andrejčič iz Volč št. 13, je ponesrečil dne 3. junija t. 1. pri gradbi mosta čez Boko in si zlomil desno nogo na dveh mestih. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Gorici, kjer so ga odpustili dne 12. avgusta, ki je nekoliko ozdravil. Od tega časa je za vsako,delo nesposoben. C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu je odposlalo nemudoma vsa poročila o tej nezgodi delavski zavarovalnici v Trstu. A do danes, dne 18., nov., nima ponesrečenec iz Trsta še nikakega odloka. Zima je že na vratih! Ubogi mož, sirota brezestarišev in brez vsakega premoženja, nima ni gorke obleke ni obuvala ni potrebne hrane, in jc navezan na dobrosrčnost usmiljenih Ijudij. če noče poginiti lakote in mraza. In vendar mu tiče po zakonih primerna podpora od delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Vprašamo slavno društvo : Zakaj ne reši tako dolgo te prošnje?! (Ker je — Slovenec! Stavec). * Spokorjeni grešnik ?—Čitatelji se spominjajo gotovo na dra. Iv. Krstiča, kateri je delal toliko zgage v Istri o priliki zadnjih državnozborskih volitev ter uzročil, da je bil izvoljen v splošni volilni skupini Bartoli namesto dra. Laginje. Sedaj, ko so zaprli znanega Martinoliča, urednika, kateri je bil Krstičev veren tovariš, se je premislil tudi Krstič, in kakor poročajo iz Zadra „Naši Slogi", je pri obisku svojih sorojakov Obljubil, da odneha od daljne protiagitacije na škodo hrvaške stranke. Kakor pa mi doznajemo iz Voloskega, mož je že poskusil popraviti škodo s tem, da je opustil izdajanje „Prave Naše Sloge" in menda izjavil pred tamošnjimi rojaki, da zapusti Istro in se preseli v Dalmacijo, kjer bode pošteno nastopal. Ako je to res, tedaj naj mu oprosti tudi narod vse gorje, katero mu je uzročil. * „Slovenec" od petka je priobčil o nekih polemikah, poslanicah in [izjavah v časopisih dopis, ki je vreden uvažavanja. Kar pravi, je vse prav in lepo, podpisujemo ga z obema rokama. — Razloček je le v tem, da bi bil isti „Slovenec", ako bi se nahajal v našem položaju, nastopil vse odločneje nego smo to storili mi. — Sicer smo se silno omejili v svojih odgovorih, kar nam mora priznati vsakdo! — V ostalem pa ima dopisnik povsem prav! Le tega ni vedel, da se je že storilo z a s e b n i m potom vse možno, da bi se bila odstranila potreba, karati tudi javno, kar je graje vredno. . .. Za broš urico „Primorski o d n o š a j i v poslanski zbornici na D u n a'j u“ smo sprejeli do uključno 22. t. m.: Vidmar Ferdo iz Sarajeva . . . 2’— gld. Sežanska Čitalnica.............. P25 „ Klobučar Miha iz Pečuha .... 1*— „ Maeak Ivan iz Trsta............. P— „ Gustinčič Ana in Trsta .... —‘75 „ Po 6 0 kr.: Čušin Anton iz Podbele, Šuligoj Janez iz Stopnika, Turek Anton iz Šepulj .... P80 „ Po 5 0 kr.: Orel Vekoslava, Makarovič A., Wolf Anton, Ipavec Magdalena, Bajt Josip. Kolar Peter, Delak Jakob, bralno in pevsko društvo v Ricmanju, Meglič Josip, Ivanovič Simon, J. Dekleva, Mašera Josip, Jamšek Hrabroslav, Zega Franc, Rozman Josip, Grahli Ivan, Poznik Slavoj, Kodermac Josip, Komel Franc, Ivančič Anton, skupaj..........................10'— „ Po 4 0 kr.: Princ Josip, Furlani Žiga, Poniž Rihard, .... 1'20 „ Pirjevec Ivan, Inomost.............—‘35 „ Po 3.0 kr.: Leban Ignacij, Slokar Josip, Gorjan Josip, Grbec Josip. Štros Jakob, Jejčič Franc, skupaj............................. P80 „ Po 2 5 k r.: Furlani Blaž, Stok Janez, Ferjančič Alojzij, Mauer Marija, Berlot August, Mlekuž A., Jerič Friderik, Žagar Bogomil. Bavcon Josip, Kumar Pav., Melja-vec Andrej, Levpušček Andrej, Paškulin Franc, Marušič Franc, Marušič F., Pertot Matevž, skupaj 4*25 „ Po 2 O k r.: N. N. s Proseka, Gašperšič Miha, Birsi Peter —‘60 „ Kocjan Franc.....................—‘15 „ Božič Anton iz dol. Trebuše . . —‘10 „ I. izkaz čistega 26‘25 gl t. Doslej se je oglasilo od 4000 razposlanih položnic le 915 naročnikov. Začeli smo torej zbirati čisti med za rane bolnih. Prosimo. da se oglasijo še oni, kateri so pozabili ! * Mestna hranilnica ljubljanska ne bode znižala obrestne mere za hranilne uloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala uloge po 4% in bode sama plačevala novi rentni davek, tako da bodo vlagatelji dobivali cele 4% obresti od ulog. Mestna hranilnica ljubljanska je danes največji slovenski denarni zavod, ima že blizu pet milijonov ulog in je popolnoma varen zavod, ker za vse uloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Učitelj Golja v naj višji instanci — oproščen. — Čitateljem našim je znano, zakaj je bil obsojen g. učitelj Golja na 14 dnij zapora. Tudi Blaž Lenaš je spravil vso reč v državni zbor kot grozen „delikt" v dokaz slovenske surovosti. — Že takrat smo rekli, in sicer večkrat, da one besede, katere sta podtikala magistralna služabnika g. Golji v usta, so gola norost, nesmisel, k: tera se more poroditi le v kaki la-honski butici ne pa v ustih izobraženega Slovenca. Toda služabnika sta prisegla in sodišče jima je verjelo. — Dejali smo takrat tudi, da za take reči more tožiti edino državni pravdnik, kateri ne pozna slovenskega jezika. To stoji črno na belem v „Soči". Sodišče pa je, seveda, sprejelo nazore državnega pravilnika in obsodilo Goljo na — 14 dnij zapora. To je bil halo v lahonskem Izraelu. / . Zdaj pa — grozna blamaža! Dne 13. t. m. se je vršila razprava pri najvišjem sodišču na Dunaju, — pri kateri se je zgodilo preredko čudo, da sam generalni prokurator je predlagal oprostitev g. Golje, kajti njemu pod-tikane besede, ako jih je tudi res izustil, nikakor ne obsegajo obdolženega p r e g r e š k a. — In g. Golja je bil oproščen. In tako se je našla pravica vsaj pri najvišjem sedišču! — Ves daljni komentar prepuščamo čitateljem 1 — Slovenci smo v deželi pač veliki reveži! Vse je proti nam! Vsako ničarijo nam štejejo v zločin in nas „karniflajo". Sreča, da si včasih znamo pomagati in da pada blamaža in sramota na tiste nazaj, ki bi nas radi vtopili v žlici vode ! Učitelja Goljo je zagovarjal na Dunaju bivajoči Slovenec dvorni in sodni odvetnik dr. Klemen Sežun. „Gorriere" pa piše v 137. štev. tako malenkostno, kakor da že sodni dvor prve stopnje ne bi mogel učitelja Golja radi pre-greška po §. 303. k. z. kaznovati, ker to dejanje ne spada pod ta §. Kako pa je pisal „Gorriere" takrat, ko se je vprašalno dejanje godilo? Koliko vika in krika v Izraelu ! Nova trgovina. — Vendar se obrača na bolje! Za trgovsko - obrtno zadrugo se je ustanovila v Gorici v Semeniški ulici št. 1 slovenska trgovina z jestvinami in delikatesami pod tvrdko K o p a č in K u r t i n. Otvorila se je v soboto. Opozarjamo na oglas. Trgovcem, obrtnikom itd. na znanje. — Od strani ogerskih oblastij in podjetij zahteva se često, da se morajo računi, ki jih izdajajo v tostranski 'državni polovici obrtniki in trgovci o blagu, katerega so poslali na Ogersko, posebno pa računi pod 10 gld. potem pobotnice, s katerimi potrjujejo trgovci v tostranski državni polovici prejem svojih terjatev od ogerskih naroćiteljev, pri izdanju kolekovati z ogerskimi koleki. To zahtevanje je v nasprotju z načeli pdgodbe z Ogerskim glede kolekov, neposred-njih pristojbin in taks, ter je v stanu trgove^ teh dežel nezaslišano obremeniti, kakor tudi avstrijski državni zaklad oškoditi. Račune, pobotnice in druge pravne listine, ki se izdajajo v Avstriji, kolekovati je — tudi v trgovini (prometu) z Ogerskim, ter zasedenima deželama Bosno in Hercegovino — le avstrijskimi koleki. Računi o zneskih pod 10 gld. in pobotnice o zneskih pod 2 gld. so kolekov prosti, in sicer ne le kadar so namenjeni za Avstrijo, ampak tudi za Ogersko ali Bosno in Hercegovino. Ako pridejo posamezni deležniki v položenje, da se od strani ogerskih ali bosenskih posameznikov ali oblastij ‘j'1 njih zahteva kaj tako neopravičenega, kazalo bi, da si iščejo odpomoči pri bližnjem okrajnem sodišču. Petero v oglato zvezdo. — Na solkanskem pokopališču so nadomestili z podobo angelja. kar pa ne ugaja primorskim laškim časopisom, čeprav solkansko pokopališče ne leži na laških tleh. Je že tako, da morajo imeti svoj nos povsod . .. Rodol.jublnjam, rodoljubom. — j' ajo se sv. Miklavž, Božič in Novo leto, e bodete spominjali svojih dragih z razno rstnimi več ali maj dragocenimi darili, vaj :pšega moreta podariti oče ali mati ^’0!1' ridnim otročičem nego je „Knjižnica -dadino" ali „Slomšekovi zbrani spisi ■ iladino? In za odrasle? Darila trajne v osti so „Slovanska" in „Salonska knjižnica > Irilanove „Poezije" in „Spisi", zbirka G ^ orčičevih in Funtkovdi pesrmj, r\encc ^ . anskih povestij" itd. Sezite tedaj ^0 , . 0 slovenski knjigi in obdarite ž njo m • 1 prijatelje. Prostovoljna dražba proti gotovini raznega finega pohištva in drugih predmetov, posebno dveh ormar ža obleke z zrcali ter slike predstavljajočo Sv. Magdaleno bode v Skriljah h. št. 27 dne 27., 28. in 29. t. m. Otvorjenje gostilne! Podpisanec vsoja si p. n. gg. soro-jakom v mestu in na deželi, posebno pa ožjim svojim rojakom Bricem naznaniti, da je otvoril v pritličnih prostorih c. kr. okr. sodišča v Gorici veliko gostilno v kateri toči domača bela ter izvrstna istrska vina, kakor tudi pripravlja ukusna jedila po zmernih cenah. Pripo-ročevaje se kar najtopleje slavnemu občinstvu, se bilježi Karol Prinčič. P. Brašček trgovec z jedilnim blagom v stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v <17 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANU z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Ci rila in Metoda. Seznam blaga tvrdke 0. Feri HesEierg v Gorici. Glavna zaloga: v uUd W (stara cukrarna). Podružnica: na Korun št. Z (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 V podružnici na Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Kje se dobo umetno cvetlice in nagrobni venci prav po ceni? te pri onej 1881. leta ustanovljene} tvrdki q e. mnm q štev. — Nunska ulica — štev. v Gorici, nas|iroll nunski cerkvi. Izdeluje vsakovrstno, za cerkveno porabo potrebno •—; ankerska budilnica, I. kakovosti, razsvetljujoča, gld. P60; regulator v orehovom zabojčku, od gld. 4 50 naprej. Cenik z 500 slik zastonj in franko. Kar ne ugaja se z?menja ali znesek povrne. 473 £ug. Kareeker Taschenubren-Fabrik umi Versandt-Geschiift umi Lie-ferant des Vereines ftir Guterbeamte. Bregenz am Bodensee Nr. 473. 2 letna garancija. — Vozniki v Gorici in z dežele, pozor! Sedlar falentin Ferjančič naznanja, da je odprl svojo 241 sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Thurna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje. Priporoča se toplo svojini rojakom v Gorici in z dežele. Zaščitna znamka: SIDRO. 4 --------------------> ◄ 4 ◄ Uirar. CAFSIGI CORPOS. iz Richterjeve lekarne v Prag:! pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno +0 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. .stekleni eab z našo zaščitno znamko, s „Sidrom" namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previđena s to zaščitno znamko. 302, ll Riclitarjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. T-TH %thr^er: Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj pinhraniti. Cy cJcfe/cfe/cfcTc/c7UcTcRAcT; JO S. V I N D Y S tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradsk& ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem ZRAČNE TLAČILKE "TOD (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za stokle-nico, zamašilkc in kaprovalkc steklenic, tlačilko, parni ventili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. Ceniki na zahtevo brezplačno. '*^900 Artur Makutz klepar v Ozki ulici št. 1 v Gorici. priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in no deželi za razne kleparske dela. Trgovec in krojaški mojster FRANC NGVIČ v ulici sv. Klare šl. 6 v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za bla-. gohotno podporo. Prvi In najstareji fotirafifino-uiMnli zavod Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije st. lij prevzema vsa v fotografično s'roko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-^ Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2 ipir- v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo) nasproti veliki cerkvi fe velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni. Za obilno obiskovanj e se toplo priporoča E* Šušteršič & C® Velika zaloga kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne Jertold l^raus v pragi se nahaja v Gorici na Travniku št. 16 (zadej). Vaclav Zima, izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfepj’cliacli u Oporna na Češkem, izdeluje kot posebnost & čistil, mline za žito I po svojem patentovanem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši. SfomnrP7niPP z no^‘ notri brušenimi, ki so OUUIIUI GZIIIbB pripoznane kot najboljše, kakor tudi 67 1-! '„Ur Žitni drobilci / mlinskimi kamni svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki, * ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi f, pri pranju polovico prihrani. © fit**'' vse svoje izdelke jamčim najboljšo jakost, solidno postrežbo in zelo zmerne cene. Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Slovenci, podpirajte Is svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“ Sodar Franc Rusjan 2 v ulici Vetturini 9. — Gorica — (v hiši kje je Ijud- • I ska ' ■ in v S 'jan. r ska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo ^ stroko spadajočih dol. (cl) »H®a®a»s0Hoai»a®®B»s®a®B©sa®s3»2«| _ Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori g • h. št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih te- J J stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli i. t. d, (cl.) Priporoča se svojim rojakom v Podgori in ^ drugod za obilna natočila. Jožef Bizaj. B®B®£l®B®E0li®a3ae®B9S®B®B®B®a®B® ♦ ©► (L*m~ Ivan Roja •<»>-- t Franjo Jakil obidi* A ▲ Tovarnar kož V Rupi A v Gorici, ulica Barzellini št. j T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se • 0 . . . ,2 in gostilničar „Alla Colomba“ A priporoča Slovencem v Gorici in zaloga v Gorici Rahatišče 2. J v Gorici, na voglu ulice Morelli. v v okolici za blagohotna naročila. . Priporoča so rojakom v mestu in dodeli. ^y<««|>.-IBt iB^^® Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. FrOlich-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima Joško Rovan v Rahatišču št. 18. j Jožef Rojic - Čerin ® v Cerknem £ ^ prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. 1*10) § * in brinjevo olje (deka 2 kr.) © Anton Vodopivec <► <> IVA> DEKLEVA ^ ^ Pek Karol DniŠČelv^ gostilničar -<► v«inirf»a, vi,,,,,,, * 34*46 ◄t Al 2 . e0SlUnu'ar . ♦ voletržec z vinom, «« „pri petelinu" v Irstu v a Ghega ^ ima v svojih zalogah vseh ^ Opeharijo v Riva Corno 4 ^ sl. 7. (zraven j. kolo.tvora), „,.at ;ui?.„i.;t, -!» 1 J . ima zalogo vipavskih v.n v Prvačini II vrst domačih in istrskih vin. Cene zmerne. priporoča in podružno prodajalnico kruha v Semeniški ulici 2. ..nmmmtfE •eo®®®®®®«® ••®®®®«®o®9«o • Trgovec z vinom Ant. Pečenko ^ Vrtna ulica štv. 8. O priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej ©6®90®0®®®®0®C®®S®S®9 • Svečar J. Kopač v Gorici ® 2 Solkanska ulica 0 2 S priporoča pristnečebelno-voščenesveče® j _ , , ___ ____________ _ , ® kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. • ® pristna liela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, ® o..--- ..i-u.:,:u —. ;-i.~ -t-'-t —; '7-'— • briških in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— O Cene zmerne, postrežba točna. Siftgg—• Za pristnost vina jamči. e®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®«®®®®«®®®* 0 Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga g, • kadil za cerkve po gld. t'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. ® J Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • e®®®®®®®®®®®®®®®®®®®«®®®®®®®®®«® A Anton Kuštrin a ^ Ambrož Furlan $ A Tovarna vinskega kisa 4 v Gosposki ulici štv. 23 ▼ • v Tržaški ulici št. 4 • J „ . * 4 priporo.'a ^ ^ priporoča svojo trgovino je- * 4 l'-i a K U C A svojo trgovino raznih jedilnih A 0 dilnih potrebščin in domačih ®i A v Rahatisvu st. 20 v Gorici 4 J potrebščin. Postrežba točna. T ^ pridelkov. ^ Tloplo priporoča trgovcem na deželi-^ « Anton Koren | Gosposka ulica 4 (j; O, priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^ ; Saunig & Deklevu jif glavna zaloga „R a m h u s“-dvokoles iz graške to- f .J varne in zaloga jiušk, streljiva, šivalnih strojev 5 itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles $1 in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14- F AA4****(|*4**.4***#**4#* K*******®**********t» K«*#*****®*®***®®****^ > a K lobu čar Anton Fon '* t Andrej Jakii ^ ^ v Semeniški ulici f , •*> Tovarnar kož v RuP* * Hausner & Lokar | tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. » « priporifa svojo bogato zalogo 2 1 -“““ ^ ' " * £ ^ Zaloga in prodaja na drobno v ^ ^ klobukov in kap ter gostilnico ,> 4^ P* ^‘ren. ^ ^ Gosposki ulici št. 9. ^ ^ preskrbljeno z izboru, vini. Prodajalnica na Kornu v Gorici- A K®**®*®*®®®®®®®®®®®® K®®®®#®®®®®®*®®*®*****- »aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa® -4 Jožef Novič krojač ♦ 0 ♦ 4 Gosposka ulica št. 11) ® se priporoča častiti duhovščini in ostalemu ob- g ▲ činstvu v Gorici in na deželi za. razna v krojaško ▲ 1 obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T V in po raznih cenah. y m Tovarim piva Fran VVanek ^ ◄ na Goriščeku p 4 |iri|ioroča svojo zaloip ijoriSkega pi^-1 •VVVVVTVTVTVTVVVVVTTVVVVVW^vrT# Najnovejše stroje za pripravljanje živinske pice, k^01'* stroje za rezanje zmesi — reznice za repo in krompir — mline za drobljenje in mečkanje — za parjenje živinske piče — prenesijive sledilne kotlene peči z emajliranim nli neemajliranim vložnim kotlom, stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske piče, krompirja, za razne gospodarske in domače potrebščine itd., dalje: stroje za turšico hiš Iti (rob-kalnice) — čistilnice za žito — trijere — stroje izbiralnicc stiskalnice za seno in slamo, Z Konjo rokah, stoječe in vozeče izdeluje in razpošilja jamstvom izvanrednoga dela, pri najizvrstnejem in pajpripoznaneje izdelovanju Pha Mayiart.h & Comp* c. kr. izr. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna za železo in kovačnica na paro, Dunaj, II. Taborstrasse 7(5. odlikovana z nad 390timi zlatimi, srebrnimi in kovinskimi svetinjami. Ilustrovani katalogi in mnogo priznalnih pisem so na razpolago brezplačno. Iščejo se zastopniki in preprodajalci. Kako zavijajo. — Laški časopisi so naznanili smrt g. Draščeka iz Kanala dostavivši, da ga je vsled jeze udarila kap. To je sicer resnica, a neresnično je, da je dr. Gollmajer precej prihitel na pomoč, a ni mogel več pomagati, ker je bil (Drašček) že preminol. Ker pa je pokojni Drašček še 24 ur živel, potem ko ga je bila kap zadela, potreboval je Gollmajer — če bi človek laškim listom verjel, — celih 24 ur od svojega stanovanja do bolnikove postelje! Le zavijajte! Zamorca ne bodete oprali! V Ilobidncmbrcgu, župnija Anhovo, je bil 7. t. m. velik ogenj. Dotični pogorelci so bili zavarovani pri banki „Slaviji“, katera jim je cenjevala škodo v popolno njihovo zadovoljnost. Veselica v korist „Šolskemu clomu“. — Podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici priredi v dan 8. decembra v prostorih „Goriške Čitalnice", veselico v korist društva „Šolski d o m“ z jako zanimivim sporedom, kateri objavimo prihodnjič. Že danes lahko javimo, da se uprizorijo tudi žive podobe iz znane povesti „Miklova Zala“, katero je priobčila že pred leti družba sv. Mohora. — Žive podobe so se pri nas zelo udomačile in so zelo priljubljene, kar je naravno, ker so v rokah za to jako spretne moči, namreč predsednice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Zato se nam je nad-jati jako zanimivega večera, na kar opozarjamo že danes slavno občinstvo. Ano, mlovo rajnkega Ivana Javor- šccka, ki je lansko leto umrl v Cerknem, stanujočo na Sv. Petra cesti štv. 4 v Gorici, priporočamo našim rodoljubnim damam v podporo. Bolehna je in ima bolehavega otroka. Šiva prav lepo in rada prevzame delo na dom, šla bi črez dan tudi kot postrežnica k bolnikom. Njen mož Ivan preselil se je bil zavoljo boljšega zaslužka v Cerkno, kjer je pa na nesrečo bedne obitelji umrl. Na smrtni postelji je še svoji ženi naročil, da sina izuči v slovenskem jeziku in da ga da v «Slogino» šolo. Prvotno je poslala sina v laško, letos pa je sina vpisala v «Slogino» šolo. Pritisnila pa je bolezen in za boleznijo revščina; sirota ne more od hiše 1 do hiše beračit in obrnila se je s prošnjo na goriškega župana, da ji dovoli na podlagi pisane prošnje prositi inilodarov pd Gorici. Priznajemo radi — vsa čast in hvala mu —, da je gospod župan prositeljico prijazno sprejel in ji zaukazal, naj gre k uradniku Primasu po ubožno spričevalo. Uradnik Primas pa je prositeljico kratko malo odslovil z razlogom: ker je dala otroka v «Slo-gino» šolo, naj gre še po podporo k Slovencem; za-njo on nima nič. Grozil je kulantni gospod tudi z odgonom iz Gorice! Ravno na isti prekulantni način je odpravil prositeljico uradnik Le Lievre detto Lepre. Udova Ana je hči mestnega komisarja Dineriča, ki je celih 43 let služil na mestnem magistratu goriš-kem, kjer njegovo hčer sedaj na cesto mečejo, ker izpolnuj e zadnjo željo svojega rajnkega mož*!! Slovenke! Podpirajte po možnosti vsaj za prvo silo siroto z delom! Kdor hitro da, dvakrat da. — Doneske sprejemlje tudi naše upravništto. Posnemanja vredno. — Na korist „Sloginih" zavodov ima vrli rodoljub g. J. Reja pušico v svoji gostilni za vojašnico v Gorici. Da bi se kaj več nabralo za „Slogine" zavode in da se vtrdijo v rodoljubju, sklenili so stalni gosti 1. da vsak, ki bo po nepotrebnem v plujem in ne v svojem materinskem jeziku govoril, zapade kazen v znesku jednega novčiča, in 2. kedor zakolne, plača isto kazen za vsako kletvino. Mnogokaterim, ki vse rajše govore, nego svoj blagoglasni materinski jezik, in ki z vsako drugo besedo Boga in Mater Božjo z nebes klatijo, te postave ne bodo po volji. ■— 32 gostov se je lastnoročnim podpisom zavezalo, da se hočejo tega držati, Želimo le °bilo posnemovalcev — tudi med gospodo. Laška nestrpnost ne pozna mej! Na državne in deželne stroške se bode v kratkem zidati začela železnica iz Trsta črez Poreč v Kanfanar. To delo bi se imelo smatrati kakor odpomoč v bedi in lakoti, nastavši v mnogih pokrajinah Istre vsled letošnje slale letine. S takim delom bi se izdatno pomagalo domačemu prebivalstvu, katero je posebno zmožno za tak posel. Toda železnica je v laških rokah in podjetniki kličejo delavce iz Furlanije!! V seji poslanske zbornice sta uprašala poslanca dr. Laginja in Spinčič s tovariši ministerskega predsednika, kaj misli ukreniti, da pri tej železnici dobi domače ljudstvo zaslužka. „Mož na vrvici” je dandanes gotovo poslanec Blaž, kateri zastopa Gorico v mestnem, Goriške trge in mesta v državnem zboru vso deželo pa v delegacijah. Da bode popolen mož, potrebno je, da pride tudi v deželni zbor. Ta želja se mu menda tudi gotovo izpolni, ker se piše, da ga izvoli trgovska zbornica na mesto odstopivšega barona Ritterja. Kak napredek v kratkem času! Italijanska blaznost. — Italijani, ki reklamujejo ves slovenski svet do Karavank za Italijo, nadaljujejo kovanja laških imen za slovenske kraje. Postojno so prekrstili v P o s t u m i a, Sežano v C e s s i a n o, Sv. Polaj v S. Pelagio, Cerovlje v G e rogi i a n o, Komen v G o m i a n o, Dutovlje v Duttogliano, Dolino v S. U 1 d e r i c o itd.! Bog daj norcem pamet! Obsodba. — V soboto 13. t. m. je bila pred tukajšnjim za mesto odrejenim sodiščem razprava Julija Schlunder contra „Soča“. — Naš odgovorni urednik je bil obsojen na 10 gld. globe zaradi zanemarjanja dolžne paz-nosti. — Zagovornik dr. Franko je takoj naznanil priziv. Mi pojdemo v tej reči do najvišje instance, da izvemo, kaj je s to „dolžno paznostjo”. Urednik je hotel, naj se ga kliče na odgovor pred porotnike, a sloveči Schlunder tega iz previdnosti ni maral. Gotovo se je zbal, da bi urednik ondi torbe ne izpraznil. — O tej pravdi bo še govora! V najslabšem slučaju plačamo 10 gld., pa Bog! Julija Schlunderja bo vsa reč več stala! — Dostavljamo, da Schlunderjev zastopnik je bil žid dr. Graziadio Luzzatto, tisti, ki dela v mestnem zastopu sloveče pritožbe proti slovenski šoli v Gorici. — To Kobaridcem na znanje. Izžrebani porotniki. — Za zimsko zasedanje porotnikov so bili izžrebani ti-le Slovenci: 1. Gazzafura Ludovik iz Tolmina, 2. Dolenc Avgust iz Ajdovščine, 3. Gernic Valentin iz Št. Petra, 4. Sfiligoj Ferdinand iz Medane, 5. Drufovka Ivan iz Gorice, G. Volarič Ivan iz Kreda, 7. Jeretič Anton iz Gorice, 8. Vuga Anton iz Sv. Lucije, 9. Pavletič Josip iz Mirnega, 10. Saunig Anton iz Bilj, 11.Pavletič Jos. iz Gabrij, 12. Jakončič Anton iz Gorice, 13. Peric Jožef iz Doberdoba, 14. Nanut Ivan iz Št. Andreža, IG. Goljevšček Josip iz Gorice. Iz slovenskih krajev so še izžrebani: Fonzari Ivan iz Št. Mavra, Pallisca Ernest iz Tolmina in Fabris pl. Konrad iz | Št. Ferjana. Med namestniki je Slovenec le g. Poveraj Martin iz Gorice. — Torej, čisto slovenska porotna klop je mogoča! Vabilo. — Dne 25. novembra ob 11. uri dopoludne, zadnji četrtek, bo v dvorani goriške čitalnice shod živinorejcev in sploh prijateljev napredka v narodnem gospodarstvu na Goriškem. Vabijo se posebno gg. župani, podžupani in starašine, potem č. gg. duhovniki in učitelji, ter vsi živinorejci, kateri se zanimajo za zavarovanje goveđe. Govorilo se bo: 1. O potrebi društva za zavarovanje goveđe; 2. o pravilih društva in o zvezi društev; 3. volitev odbora za sestavo pravil in za snovanje društev. Važnost predmeta kaže potrebo shoda in bodi vabilo k obilni udeležbi. V Šempasu, dne 17. novembra 1897. BI. Grča, deželni poslanec. Ivan Rojec, kurat. Nesreča. — Iz Sovodnji nam poročajo: 15. t. m. zvečer je zdrsnil delavec v Stračicah, doma iz Sovodenj, Janez Tomšič, po domače Štantavec, v Sočin propad in si zlomil roko. Dasi je bilo temno, šli so delavci po navadni stezi tik nad Sočo domov. Namesto po nevarni stezi, kazalo bi ob temnih večerih hoditi po varni poti skozi Št. Andrež v So-vodnje. Vipava, 16. Izv. tel. Božič sijajno zmagal; od 44 volilnih mož vdobil 32 glasov. Svojim prijateljem. — Ker bom celo zimo veliko zunaj Gorice na kvarnerskih otokih radi bolezni v rodbini, prosim prijatelje in znance, naj se ne obračajo na me v nikakih važnih rečeh, ker bi jim ne mogel postreči, kakor se je godilo to doslej. V vseh rečeh, ki zadevajo tiskarno, „Sočo*-, „Primorca”, „Slovansko knjižnico” itd. pa naj se svobodno obračajo pod znanimi naslovi v Gorico, ker imam za vse take posle zanesljive namestnike, ki mi potem v vseh važnih dopisih poročajo bodisi obratom pošte ali ko pridem na nekoliko dni v Gorico. V Malem Lošinju, IG. nov. 1897. A. Gabršček. Ostala Slovenija. Naš rojak, akademični slikar Josip Germ, dvakrat s prvim darilom odlikovani učenec slavnega češkega slikarja V. Brožika, otvoril je te dni v Pragi atelier za figuralno slikanje (portret, nabožne in dekorativne slike, genre). Kdor si želi omisliti kako sliko ali informo-vati se v tem oziru, naj se obrne na njega pismeno pod naslovom: J. Germ, Praga, Vo-dičkova ul. 38. Uredba učiteljskih plač. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je deželnemu odboru predložilo posebno spomenico o uredbi učiteljskih plač in o upeljavi osebnega sistema. kar oboje veljaj za vse učiteljstvo brez izjeme, ki deluje na vseh kranjskih javnih ljudskih šolah. Spomenica je vrlo krepko utemeljena. In naše goriško učiteljstvo ? Idrijskim rudarjem v poboljšek. —• Splošno je znano, da so delavci pri c. kr. rudniku za živo Srebro v Idriji slabo plačani. Dolgo vrsto let so rudarji prosili pomoči — pisalo se je po časopisih, govorilo v zastopih — toda vse zastonj. Še le po odhodu Ondrke in po smrti zagrizenega slovenožrca Lipolda se je jelo žariti na idrijskem obzorju. Po malem so jeli zboljševati mezde. — Sedaj pa se je prečital rudarjem odlok poljedelskega ministra, ki določa, da bodo z novim letom začeli dobivati vsi stalni rudarji, provizijonisti in vse udove, brezplačno žito in drva, kar so do sedaj dobivali po znižani ceni. Vsaj nekaj. Kako se svet suče! Pred kakimi 20 leti so hoteli Lipold & comp. vzeti rudarjem jedini njihov poboljšek, žito in drva, sedaj pa bodo rudarji to celo zastonj dobivali ! Seveda, takrat je vladala v Idriji nem-čurska stranka proti slovenskim rudarjem. Urednik Martinolich, slepar. — La-honska nam toli nasprotna stranka v Istri je zopet za en škandal bogatejša. Javili smo, da je prijela policija v Trstu iz Pulja pobeglega najstrastnejšega nasprotnika primorskim Slovanom, bivšega urednika listu „II Go vine Pensiero” — Garlo Martinolich-a in ga djala pod ključ radi velikanskih poneverjenj — storjenih v Pulju. „Naša Sloga” piše, da je dvema mladoletnima sirotama, katerima je bil varuh, zapravil ves denar, da je revizija blagajne „Societa operaria” izkazala velikanski primanjkljaj vse vkup okoli 80.000 gld. — Vse to bi se ne moglo zgoditi, ako ne bi bila vsa italijanska stranka na njegovi strani. Martinolich je imel pristop tudi v najodličnejših krogih puljskih! Pri baronici M. Pittner, soprogi zapovedujočega podadmirala. je imel prost ustop ob vsakem času 1 Kaj čuda, da nas oblasti tako zatirajo, ako imajo ljudje Martinolich-eve vrste povsod na stežaj odprta vrata. Občinske volitve v Miljah so izpadle neugodno za slovensko stranko, dasi imajo Slovenci večino v občini. Italijanom pomagali so delavci in 100 kar čez noč vpisanih obrtnikov brez patenta do zmage. Schmidt pojde, Schmidt gre, Schmidt ostane, in Schmidt menda vendarle pojde — to je — deželni predsednik koroški. Nemci hi ga nad vse radi obdržali, ker jim je bil zvesta in gotova zaslomba. Koroški Slovenci ne bodo žalovali po njem. Javni shod polit, društva „Edinost" na Proseku dne 7. t. m. je bil mnogobrojno obiskan. Vsprejel je soglasno tri resolucije, prvo glede ureditve zemljišćne knjige, drugo glede ustanovitve okrajnega glavarstva za okolico, v tretjej pa izreka svoje globoko obžalovanje na škandalih, ki se sedaj vrste v avstrijski zbornici poslancev. Istrski deželni zbor v Pulju bode zboroval v mestni dvorani na glavnem trgu. Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu. — Pri XI. glavnem zborovanju dne 7. t. m. je bil izvoljen za leto 1897-8 tale odbor: Predsednik: iur. Slavko Krmavnar, podpred.: med Hinko Dolenc, tajnik : iur. Franc Korošec, blagajnik: med. Franc Ceh, odborni-namestnik: iur. Ljudevit Brence. Odbor akad.-teh. društva „Triglava" v Gradcu, voljen na I. obč. zboru dne C. t. m. za zimski tečaj 1897-98, se je sestavil nastopno: Predsednik: iur. Rasto Mulej, podpred.: phil. Davorin Majcen, tajnik: iur. Rasto Pustoslemšek, blagajnik: med. Gvidon Pregl, knjižničar: phil. Janko Koštial, gospodar: iur. Matej Vargazon, odbor, nam.: phil. Dragotin Ozvald. Lovran — morsko kopališče — V Lovranu namerava neka francoska družba zidati kopališče, hotel in ustanoviti tam morsko zdravišče, dočim je naša vlada dovolila 60.000 gld. za razširjenje luke. „Slovenski Gospodar" je prinesel izborno pisan članek pod zaglavjem: „Kako se Spodnji Štajar pripravlja za Pruse", iz katerega posnamemo žalostno dejstvo, da na celem Spodnjem Štajerju le jeden sam župnik slovenski uraduje! Neverjetno. „Circolo dci giovani" je društvo, katero so ustanovili v Trstu razni slovanski odpadniki v neko posebno svrho, koja pa ni bila povedana v pravilih, pač pa mej vrsticami. Pred tednom se je ustanovilo prvo ravnateljstvo, in že pri prvem nagovoru ravnateljevim se je grešilo zoper paragrafe drž. zakona, tako, da je poseglo vmes namestništvo ter društvo razpustilo. Porod društva je bil težak, — preminol pa je kar čez noč! Volitve v tržaško zavarovalnico. — Pri volitvi za „delavsko zavarovalnico proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu" so bili dne 6. novembra 1897. v predstojništvo izvoljeni: v I. kategoriji : od podjetnikov: Parisi in Porenta z 204 glasovi, od delavcev Bavatini in Benessi z 2130 glasovi; v II. kategoriji: od podjetnikov : Richetti in Fansa z 51 glasovi, od delavcev Krečič in Baza s 3171 oziroma s 3677 glasovi; vili. kategoriji: od podjetnikov: Ritter in Lejet s 130 glasovi, od delavcev: Marti-nolli in Kreis z 2576 glasovi; v IV. kategoriji : od podjetnikov: Finetti in Piani z 404 glasovi, od delavcev: Cimadori in Carlon s 5458 glasovi; v V. kategoriji: od podjetnikov: Brunner in Helmpacher s 56 glasovi, od delavcev: Braida in Thoman s 4186 glasovi; v VI. kategorij: od podjetnikov: Kušar in Verbič s 197 glasovi, od delavcev: Viltori in Golognatti s 2844 ozirom 2409 glasovi. V razsodišče so bili- izvoljeni od podjetnikov: za prisednika Paeli G. s 903 glasovi, za namestnike: Artico, Neumon in Poluzzi tudi z 903 glasovi, od delavcev za prisednika: Franceschetti z 19-448 glasovi, za namestnike: Danagio, Florian z 22.340 glasovi in Reiniger z 19.448 glasovi. V manjšini so ostali: v 1. kategoriji od podjetnikov: Sclmvitz in Mankoč z 41 glasovi, od delavcev: Gherbitz in Bari z 294 glasovi; v II. kategoriji: od podjetnikov: Tonnies in Achtschin z 12 glasovi, od delavcev: Furlani s 3042, Doria z 785, Purscka z 2892 glasovi; v III. kategoriji: od podjetnikov: Kosler in Luckmann s 17 glasovi, od delavcev: Škof in Zavašnik z 2424 glasovi; v IV. kategoriji: od podjetnikov: Supančič in Treo s 134 glasovi, od delavcev: Kollmann, Wolf z 2948 glasovi: v V. kategoriji: od podjetnikov: Gassner in Grilc z 10 glasovi, od delavcev: Riiting, Gostinčar z 955 glasovi: v VI. kategoriji: od podjetnikov: Mangold, Modiano z 67 glasovi, od delavcev: Novak z 908, Plevnik z 1343 glasovi. Pri volitvi v razsodišče so ostali v manjšini: od podjetnikov za prisednika: Ivan Hribar z 437 glasovi, od delavcev za prisednika : Zanon z 12.470 glasovi za namestnika: Moravec z 12-470, Rizzi z 7587, Polk z 7663 glasovi. Tržaški mestni svetovalci so si prišli navskriž radi Nemca Smrekerja, ki je imenovan, da napravi načrt za mestni vodovod. Dvanajst svetovalcev „Indipendentove" stranke je izstopilo, njim na čelu Spadoni in oba Raskoviča —menda jedino iz uzroka, ker je Smrekar — Nemec ! Nekateri so že preklicali odpoved. Slovenec je pisal Slovencu to-le pismo : Herrn N. N. „Auf ine verthe shreibn mah ih iue zu vi-sen dos ihhabe ine bistelen 18 bund vor gabi 12 col lang und 50 sthuk vorgabl 18 col lang und venzi kenen mir niht shiken 18 col shikenzi mir 17 col plabziglaih bithe glaih zusenden und 2 bund 11 col lang bithe andvorlh hohahtent". Podpis. Kedar se la dva možakarja snideta, govorita slovenski, pismeno pa občujeta v taki nemščini, da se Bogu smili. — Dostavljamo, da oba živita na Kranjskem. Deželni kulturni svčt za Istro. — Cesar je imenoval predsednikom dež. šols. sveta za Istro deželnega glavarja Campitellija, za podpredsednike pa zavedna hrvaška rodoljuba Frančiška Skalamero, posestnika v Beršecu in dra. M. Trinajstiča, odvetnika in župana v Buzetu. Društvo „Dante Alighlcri" je imelo minole dni v Milanu svoj letni občni zbor. Zagrebški „Obzor" je posvetil ob tej priliki imenovanemu društvu članek, v katerem označuje namen tega društva in visoko zanimanje zanje celo v najviših in vladnih krogih italijanskih. Društvo je, pravi „Obzor", jako razširjeno, tako v Ameriki, kakor tudi v Evropi, kjer koli živi italijanski živelj, čegar širjenju in ščitenju posvečuje društvo svoje moči. Toda dejstvo, da društvo ščiti italijanske podanike po svojih naselbinah v drugih delih sveta, kjer imajo svoje kolonije tudi druge evropske države je jako hvalevredno nasproti onemu, s kakoršnimi nameni nastopa društvo v avstrijskem Primorju, v Trstu, Istri in Dalmaciji. Ako se njega nameni morda gospodarske in humanitarne naravi po kolonijah, so pa nameni društva naravnost političnega in izdajskega značaja v avstrijskem Primorju. V teh pokrajinah deluje društvo v poitalijančevanje hrvatskoga in slovenskega naroda in dela za priklopljenje teh pokrajin h kraljestvu italijanskemu. Ali pa morda ne dela društvo v tem zmislu, škodljivemu Avstriji, ako si ustanovlja v Spljetu novo šolo za „italijanske podanike"?! Kako pa je v Istri in v Trstu? Saj nam ni treba ponavljati, kako je postopanje z denarji bogato preobložene „Lega Nazionaje", podružnice „Dante Alighieri" ; dovolj je znano delovanje tega društva v svrho uničevanja slovanske narodnosti; narodnosti torej, ki je zvesta svoji dinastiji habsburški, ki pa je tolikanj na poti ciljem obeh italijanskih društev. No, rekli bi, preznačilno je, da dobiva društvo „Dante Alighieri" in ž njim seveda tudi ob enem „Lega nazionale", najviše priznanje italijanske kraljice same; značilno je, da izražajo svoje simpatije društvu — in to brez pripomb z ozirom na društveno delovanje v Avstriji, zaveznici Italije — odlični državniki italijanski; a najznačilneje pa je to, da merodajni krogi avstrijski mirno gledajo nastopanje društva na tujih mu avstrijskih tleh. To dejstvo je še najbolj vznemirljivo za onega, ki mora z gnevom v srci in brez moči gledati, kako bi tuji kragulj hotel trgati kos za kosom od trupla naše monarhije. Zabeležiti je k sklepu zanimivost, da se nahaja v italijanskem društvu tudi neki Srbin — Popovič — torej Slovan! Žalostna mu majka! Slovansko pevsko društvo na Dunaju, kateremu predseduje dr. Matija Murko, se krepko razvija pod vodstvom svojega častnega člana M. Hubada; šteje nad 170 rednih članov in ima nad 90 pevcev, med temi 19 Slovencev. Potres. — V noči od 16. na 17. t. m. so se v razniti krajih na Češkem primerili precej močni potresi. V Aschu so bili štirje sunki, močno se je treslo tudi v Falknovu in v Karlovih varih. Hrvaščina uradni jezik. — 23. oktobra t. 1. je minulo ravno 50 let, odkar se je v deželnem zboru v Zagrebu slovesno proglasila hrvaščina uradnim in učnim jezikom za vso PIrvaško in Slavonijo. Žalostne morajo biti razmere na Hrvaškem, kjer je bilo obsojenih tekom t. I. nad 500 oseb zaradi zločinstva ustaje in drugih političnih zločinov. V preiskovalnem zaporu pa sedi še nad 300 oseb iz jednakih uzrokov! Kje je krivda? Kaj sili bedno ljudstvo do ustankov? — Sedaj se pa zagovarja pred sodiščem 36 pravoslavnih, kateri so ubili tri uradnike v Sijeničaku. Vcreščagin, slavni ruski umetnik, je razstavil na Dunaju kakih 150 svojih slik. Občno pozornost vzbuja 14 slik iz Napoleonove vojske proti Rusiji leta 1812. Hrvatska Matica je imela 1. 1896: 1598 ustanovnih in 9927 letnih društveni-kov, dohodkov pa 38.475 gld. Ves kapital Matice znaša 88.334 gld. Poleg tega ima pa še v Zagrebu veliko hišo, ki je tudi toliko vredna. Nasprotje med Srbi in Bolgari se z nova pojavlja. Srbski in bolgarski listi pišejo že tako strastno, kakor pred kako novo vojsko med bratskima narodoma — vse to zavoljo Macedonije. Bolgarski list „Otziv" piše: „Mi, svobodni Bolgari, izplačali smo Srbe na Slivnici, macedonski Bolgari pa jih bodo izplačali v prekrasni dolini Strume in Vardara". „Narodno Pravo" — tudi bolgarski list, pa piše: „Mislimo in verujemo, da se bode morala vtaboriti bolgarska vojska nekega dne v Topčideru (t. j. v kraljevem letovišču pri Belemgradu). Dočim srpski list odgovarja z vprašanjem: Zakaj bi se v Topčideru vtaborili, ker je za Bolgare dovolj prostora po belgrajskih ječah ?! Jeli res mir med bratskima narodoma nemogoč? Hrvat sovraži Srba, Srb Bolgara, Slovenec Slovenca — na veliko veselje naših skupnih sovražnikov, ki nas zaslepljence štujejo drug nad drugega, da nam lagje gospodujejo. Tužna nam majka! Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji 8. t. m. je podpredsednik najpred prosil in opominjal poslance, naj se vedejo dostojno in naj se ogibajo škandalov. Toda ta opomin je bil bob ob steno, ker že v seji 10. t. m. so se prigodili zopet grozoviti škandali, ki so skoraj presegli one od petka. Nemški nacijo-nalci in nemški krščanski socijalisti so se obkladali z najgršimi in najpodlejšimi psovkami in si grozili s pestmi. Na dnevnem redu je bila obtožba ministerstva radi jezikovnih naredb za Češko. — Mi bi prav nič ne imeli zoper to divje razgrajanje v avstrijski poslanski zbornici, nasprotno, nas mora obhajati le nekaka posebna zadovoljnost, ko vidimo, kako cvet nemške inteligencije, kako cvet tako imenovanega prvega naroda na svetu, kako cvet največjih učenjakov liki zdivjani, krvižejni, krvi pijani druhali parižki izza časov francoske revolucije, kaže na najodličnejšem mestu avstrijske države, da so vse pripovedke o nemški ku-turi le laž — prav nič ne bi imeli zopet e razgrajalce, ko bi te produkcije neniš ' državnozborskih komedijantov ne stale a' ogromnih svot! Jeden sam 12urni posl. Lechnerja je stal avstrijske da vkop a čevalce nad 10.000 gld. V seji 6. t. m. podali so nekateri g'1" liški poslanci obširni predlog, naj se 0 ministerstvo radi galiških državnozbors' volitev. Ker je poslanec dr. Ebenhoch odklonil kandidaturo za predsednistvo, zjedinila se je večina za Abrahamoviča, ki je pri volitvi dobil 186 glasov in je tedaj izvoljen. Nemške stranke so oddale prazne glasovnice in se odstranile iz dvorane. Prvi podpredsednik je dr. Kramar; kdo postane II. podpredsednik, se še no ve. Po volitvi predsednika je zbornica nadaljevala razpravo o predlogu, naj se mi-nisterstvo obtoži radi jezikovnih naredb. Ministerski predsednik grof Badeni, ki je na senzacijonalen način posegel v razpravo, se je skliceval na svoj v gosposki zbornici meseca maja izrečeni govor, v katerem je rekel, da vlada morebitne predloge glede uredbe narodnostnega vprašanja vestno pregleda, in če jih spozna za koristne, da se krepko zavzame za njih izvršitev. Na tem stališču stoji vlada še danes, a če ne bo takih predlogov, če ne pride do razprave o njih, ali če bi se razprave zavlekle, iz kratka, če se v čim krajšem času ne doseže sporazumljenje, vzame vlada sama stvar v roke in jo do-žene, ker hoče narediti konec narodnostnim prepirom na Češkem. Skušala bode pri tem postopati v sporazumljenju z obema narodnostima. On in vlada nikakor ne mislita odstopiti, a če opozicija s lem ni zadovoljna, ji on (Badeni) pomagati ne more. Konečno je ministerski predsednik izjavil, da vlada spoznava in ceni pomen nemštva, da pa hoče tudi vsem nemškim narodom vestno in pošteno pomoči do njim pristoječih pravic. 'I’a Badenijev govor ni nikakor zadovoljil ne Cehov ne Nemcev. Pravi se, da se je Badeni s svojim govorom postavil na Dipaulijevo ravnopravnosti sovražno stališče! Nemške stranke zopet odklanjajo vsako pogajanje z vlado, češ, da je imel Badenijev govor samo namen, Nemce za nagodbeni provizorij pridobiti. — Pacakov predlog, naj se preko obtožbe ministerstva prestopi na dnevni red, je bil sprejet z jako neznatno večino 6 glasov, namreč s 177 proti 171 glasom. Desnica bi bila propadla, ako bi jej ne bila prišla na pomoč strančica Stojalovvskega. Za obtožbo je glasovala vsa nemška opozicija, krščanski socijalisti, Italijani, demokrati in večina nemških klerikalcev. Po izidu tega glasovanja so se ponavljali že znani prizori; Nemci so napadli Stojalovvskega strančico na kaj surov način in jo grdili. S surovostjo se je zlasti Lueger-jeva stranka odlikovala. ■— Stranka Stojahnvskega se zavoljo surovih napadov preseli na desno stran zbornice. Budgetni odsek je v četrtek dognal razpravo o nagodbenem provizoriju, kateri je bil prijet. Delegaciji sta se sešli dne 16. t. m. na Dunaju. Avstrijska delegacija se je otvorila 16. t. m. o poldne. Kot starosta je predsednik član gosposke zbornice baron Hel-fert. Zastopniki nemških strank so izjavili, da se volitve predsedništva ne vdeleže, Z le 34 glasovi je bil predsednikom izvoljen bivši češki namestnik grof Thun, podpredsednikom pa posl. Javvorski. Vlada je predložila skupni državni proračun. Redne potrebščine znašajo 145, izredne 15 milijonov. Za vojaške namene terja vlada letos 772 več, in sicer 4‘/g mil. za puške in topove, 2 miljona pa za utrdbe. Cesar je 17. t. m. ob I. popoldne sprejel avstrijsko delegacijo. Proračun za Bosno in Hercegovino kaže 1IS milijona prebitka. Cesar je 17. t. m. vzprejel avstrijsko in ogersko delegacijo, ogersko ob 12., avstrijsko ob 1. uri. Po ogovorih predsednikov grofa Szaparvja in grofa Tinina je cesar imel prestolni ogovor, v katerem je rekel, da se je tekom zadnjega leta posrečilo, odpraviti nevarnosti, katere so grozile v ori-.jentu, za kar gre zahvala soglasnemu postopanju velevlasti. Evropski koncert se je izkazal kot mogočen faktor v vseh orijentalnih Zadevah, a če se mu tudi ni posrečilo preprečiti konflikt mej Grško in Turčijo, je nje-č°va zasluga, da se je konflikt lokalizoval 1,1 dosti hitro dokončal. Sedaj imajo vele-'iasti nalogo, rešiti kretsko vprašanje in "Pati je, da se reši tako. da se ohrani su-Vereniteta sultanova zajedno pa, da se za- gotovi Kreti kar možno obsežna avtonomija. Razmerje mej Avstrijo in drugimi državami je kar mogoče ugodno. Nepremakljiva podlaga vsi zunanji politiki je zveza z Nemčijo in z Italijo, h kateri je prišlo še prijateljsko razmerje z Rusijo. Pri opetovanih sestankih z ruskim carjem, je rekel cesar, se je izkazalo popolno soglasje v mišljenju in utrdilo mejsebojne zaupanje, tako da |p smeti brez bojazni zreti v bodočnost. Cesar je potem s toplimi besedami omenil svoje opetovane sestanke z nemškim cesarjem, z rumunskim kraljem, povdarjaje, da je glavna naloga avstrijske vlade ohranitev evropskega miru in končno izpregovoril na kratko o skupnem budgetu. Po prestolnem ogovoru je bil cercle. Cesar je ogovoril več delegatov, tudi dr. Šušteršiča, katerega je najprej vprašal, če je prvič delegat, kar je Šušteršič potrdil, in s katerim je potem govoril o ljubljanskih razmerah. Cesar je vprašal, kake so bile posledice zadnjega večjega potresa in če se zdaj v Ljubljani veliko zida, na kar je Šušteršič dal zadevna pojasnila. Napram dr. Heroldu je cesar rekel, da se mora sedanjim razmeram v parlamentu na vsak način konec narediti, napram Schvvarzu in dr. Pacaku, ki sta rekla, da bo boj za nagodbeni provizorij jako trd, je cesar rekel, da je razmere v parlamentu močno obžalovati, napram Englu pa je rekel, da se bo še vse poravnalo. Z dr. Kramafem je cesar obširno govoril o delovanju parlamenta, a kar je rekel, ostane tajno. * * * Češki časopisi so tudi bolj nejevoljni na grofa Badenija po njegovem prečudnem govoru v poslanski zbornici. „Politik" pravi, da desnica je jako razdražena na grofa B. radi tega govora, s katerim se je tako silno laskal Nemcem in obstrukciji. Desnica mu je zamerila tudi, ker je nič ni obvestil poprej, kakošen govor misli izustiti v zbornici. — Še ostreje govore „Narodni Listy“. Ti zamerijo grotu B. posebno vele-modro zatrdilo, da nenemškim narodom se bo delila enakopravnost „po možnosti" (nach Moglichkeit"). — Kaj naj rečemo mi Slovenci? Pač edino to: Bog reši nas in Avstrijo tega velemodrega državnika Badenija! Stojalovvski bo smel priti brez skrbi v Avstrijo, ker vlada bo predlagala cesarju, da ustavi potom milosti vse kazensko postopanje proti njemu. Tuje dežele. — Generalni francoski guverner Indo-Kine La ne ss a n je priobčil „svobodna pisma", v katerih rezko obsoja hladnokrvnost Rusije do vseh takih vprašanj, ki so Francozom najbolj pri srcu, n. pr. radi Alzacije in Lorene. Tudi izraža nejevoljo Francozov, da ruski časopisi skušajo ublažiti pomen znanili francosko-ruskih napitnic na ladiji „Pothaon". Poročilo, da je konflikt mej Avstrijo in Turčijo že poravnan, ni osnovano. Tudi ni resnično, kar se javlja, da avstrijski poslanik ne odpotuje, če da Turčija glede afere Brazzafolli zahtevano zadoščenje. Avstrijski poslanik odpotuje s prvim ekspresnim vlakom, ako Turčija ne da do jutri o aferi Brazzafolli zadoščenja in ako glede orijentske železnice ne stori vsega, kar je Avstrija zahtevala, in kar Turčija že mnogo let zavlačuje in odklada. Na brodovje, zbrano pri Kreti, se je že ukrcal delegat avstrijskega poslaništva in brodovje gre, pomnoženo po nekaterih drugih ladijah, nemudoma pred Mersino in začne bombardement, če se Turčija ne ukloni. Razen tega ustavi Avstrija takoj ves obrat na orijentski železnici in onemogoči najetje najnovejšega turškega posojila, eventuvalno pa se odloči tudi še za druge represalije. Kakor brzojnvljajo, je konflikt mej Avstrijo in Turčijo popolnoma poravnan. „Novoje Vremja" je sprožila tole že-nijalno misel za rešitev kretenskega vprašanja: Turčija naj odstopi Kreto Rusiji, kakor je odstopila Avstrija 1. 1866. italijansko zemljo Franciji. Grška bi potem dobila Kreto iz ruskih rok in ne iz rok svojega prema-galca. Porta je odločno odklonila imenovanje Nemca Schafferja začasnim guvernerjem na Kreti. — Za tega nemškega polkovnika se je potezala tudi Avstrija! Iz Kaira poročajo, da v celem vshod-nom Sudanu ni več derviških cet. V nekoliko mesecih bo ta del zvezan s Kairom po železnici, da bo lože dovažati vojski potrebnega živeža. Znamenito trdnjavo Ga s sala prepusti Italija anglo-egiptski vladi. Italija je zadovoljna, da ostanejo tudi zanaprej vsa dosedanja imena onih utrdb, za katere je ital. Ijudstve žrtvovalo lepe milijone. Tudi tolažb, i! Italijanska vlada išče novih potij za boj proti cerkvi in papežu. Minister Godro-nobi je namreč odredil, naj se ustanovi pri narodni knjižnici v Firenci oddelek takih knjig, ki so prepovedane od strani katoliške cerkve. Knez Danilo Crnogorski se je vrnil iz Gradca na Cetinje. Dreyfus. — Francoski stotnik Drcvfus je bil pregnan na osamel otok, ker obsojen radi veleizdaje in ovaduštva. — Ta teden pa je bila razširjena v Parizu razburjajoča vest, da izdajalec ni Dreyfus ampak major Ester h a z y. Brat Dreyfusov ima baje dokaze v rokah, da grof E. je pravi izdajalec. Proti E. se vrši preiskava. Vse radovedno čaka na konec te zapletene zadeve. Prestop v pravoslavje v Bosni. — „Bosanska pošta" piše. da so od okupacije 1. 1878. do danes v Bosni in Hercegovini prestopile 103 osebe v pravoslavje, med temi 19 Kranjcev. Nemški listi v rajhu so pisali, da namerava pruska vlada zabraniti udeležbo avstrijskih nemških poslancev na shodu vse-nemške zveze v Berolinu. To se je tudi zgodilo. Berolinska policija je prepovedala sodelovanje avstrijskih poslancev Funke-ta, Prade-ta in Wolfa na ti skupščini; policija izjavlja tudi, da, če bi drugače ne bilo, bi one 3 poslance tudi črez mejo pognala, ker noče, da bi se vmešavali Prusi ' notranje zadeve avstrijske. Kardinal Vaszary, knez primas ima 94.465 oralov zemlje in 41 \'2 milijona kapitala, kar nese kardinalu vsak dan čistih 1418 gld. dohodkov. Koliko dobrega vrši s tolikimi dohodki, nam ni znano. Nemška nestrpnost. — Koroški Nemci so v strahu radi jednega samega Slovenca, odvetnika dr.a Kravla, ki je 2. t. m. odprl svojo odvetniško pisarno v Celovcu. Boje se ga, ker se dr. Kravl zaveda svoje slovenske narodnosti. Lahi onkraj luže so kaj hvaležni ljudje. Ker jih je Menelik prav pošteno naklestil, da imajo na vekov veke Afrike dovolj, so mu poslali po novoimenovanem poslancu dragocen meč in več drugih rečij, cesarici abesinski pa harmonij, da bode menda igrala — Baratieri-marš. Barbarstvo. — Poslanec Biankini je interpeloval 4. t. m. ministra za deželno hrambo radi surovosti, s katerimi se obdelujejo vojaki 22. pešpolka pri vežbanju v Dalmaciji. Tako n. pr. je neki podčastnik obnrl 2 moža tako, da sta si gledala drug drugemu v obraz — in ukazal jednemu. naj svojemu tovarišu v obraz pl|une ! Neki frajtar je pa moral biti zelo lačen, ker je začel na vežba-lišču nekemu novincu uho grizli; navzoči častniki pa so se temu prizoru — smejali! fflonto Curio, glasovita igralnica, je imela v minoli igralni sezoni od igralcev 15 milijonov dohodkov. Zaradi izgube pri igrah se je usmrtilo 35 oseb! Extra Hungariam non est vita. — Madžarski globus se debeli. Načelnik prestolnega mesta Budimpešte ima po nesreči nemški priimek, kar se seveda nikakor ne strinja z njegovim madžarskim dostojanstvom. Dal si je nemški priimek pomadžariti. Po njegovem vzgledu prosijo tudi drugi mestni, poštni, železniški itd. uradniki z nemškimi priimki, da jim priimke pomadžarijo. Cele kupe takih prošenj dohaja dan na dan mi-nisterstvu, ki takim prošnjam iz srca rado ustreza, tako, da v 2—3 mesecih ne 'bode na celem globusu več nemškega priimka. To so značajni ti Nemci! Kaj poreče Wolf na to ? V Braziliji zopet vre. Zavratno zaklali so vojnega ministra, dočim se ni posrečil napad na predsednika. Uvedlo se je obsedno stanje. S Krete je odpoklicala naša vlada šest vojnih ladij, ostane jih tam pa še šest in bataljon Štajercev. Koliko milijonov nam je že Kreta požrla? Raznoterosti. * Jeden, ki žre mačke. — Italijanom, kakor se čuje, je baje vsako meso dobro, konjsko, oslovsko, pasje, da celo podgane. Neka delikatesa pa jim je menda — maček, radi tega jim Nemci menda pravijo „Katzl-macher*1. Tacega „Katzlmacherja" se je pokazal v Zagiebu neki brusač, po imenu Leonardo Pelizotti, ki je v neki gostilni vpričo gostov zadavil domačo mačko, da bi si jo potem priredil za večerjo. A gostje so se razsrdili nad Talijanom in poklicali so stražnika, ki je odgnal brusača na policijo, Ta pa je mačko vrgel proč med potoma. „Ed." * Žid ima trdno življenje. — Neki žid z imenom Lelb Spitz iz Krzywore v Galiciji je preživel 20 let v ječi. 15. jan. 1875. je zastrupil celo družiiio svojega konkurenta Herš Grumeta. Leta 1877 je bil morilec-žid na smrt obsojen, toda cesar ga je pomilostil, na kar je bil krivonosi zločinec obsojen na 20-letno ječo. 4. septembra je torej prestal kazen in zapustil ječo zdrav kakor riba. Poslali so ga v rojstno vas Krzuvoro. On-dotni židje se ga sedaj strašno boje in mnogi so že zapustili vas Krzy\voro. „Ed.“ * Ženske apotekarice. — Glavn i skupščina občnega avstrijskega lekarnarskega društva v Lvovu je sprejela resolucijo, da se ženske pripuste k apotekarskemu stanu. * Sluga kot zdravnik. — Privatni sluga vseučiliščnega profesorja in ženskega zdravnika, dr. Viljema Taufferja v Pešti, imenom Ivan Toth, je igral dlje časa v odsotnosti svojega gospoda ulogo doktorjevo. Toth je sprejemal pacijente v profesorjevi sobi ler zlasti ženske jako skrbno preiskoval, zapisal jim zdravila ter si pustil diagnoze drago poplačati. Na ta način si je premetni sluga zaslužil mnogo denarja. Slučajno se je izvedelo to dolgo trajajoče sleparstvo in slugo so sedaj deli pod ključ. * Kako sc na lluskcm snubi ! — Neki etnograf je prepotoval Rusijo ter je našel mnogo zanimih običajev; zlasti originalen pa je način, kako' se v nekaterih notranjih delih Rusije vrše snubitve. Možaželjne deklice in ženeželjni fantje se namreč zbero o božičnem času v hiši kakega uglednega kmeta. Tam najprej pojo, plešejo, se igrajo in si stavijo uganke. Končno odidejo dekleta z gospodinjo v drugo sobo. Ondi ovijejo vsako dekle s povoji od nog do temena tako, da ni spoznati nobene. Ko so vse punice zavite, pridejo fantje drug za drugim v sobo ter si izbero svojo — nevesto. Večkrat imajo srečo, a star običaj je, da se dotičnika morata vzeti ali pa morata plačati občini visoko kazen. Baje pa vsled take ženitovanske loterije v v tistih ruskih krajevnih nič manj srečnih parov ni, pa tudi nič več nesrečnih zakonov kakor pri nas, kjer se rabijo povoji še le po poroki, in ne pred njo. „Sl. N.“ * Terska blaznost. — Pri narodih na nizki stopinji kulture je verski fanatizem kaj navadna prikazen. Izraza dobiva na najrazličnejši način. Tako n. pr. se poroča iz Uralska, da se.je „frater" ondotnega samostana sv. Nikolaja, Anton Bujanov, dal do ramen živega zakopati in je po šestdnevnih groznih mukah umrl. „Sl. N.“ Narodno gospodarstvo. Prodajalcem krompirja. — Na An- gležkem je letos bolezen na krompirju, ki je skoro popolnoma uničila ta koristni poljski pridelek. Vsled tega je ondi cena krompirja jako visoka. Dosedaj pa je dobival otok Malta ves krompir za setev z Angleškega in se bode moral vsled te nezgode v Angliji obračali drugam na nakup. Povprečno se je kupilo krompirja 40.000 kr. vsakd leto. Avstro-Ogerska ima skoro največ krompirja, tudi je jako priljubljen rumeni okrogli krompir moravske vrste. Pošiljatve se oddajejo v vrečah po 100 kilogr., računjeno franko brod Trst ali Reka. S pošiljatvami se je požuriti, ker na otoku Malta sade krompir že ta mesec. Na shodu, kateri je sklicala c. kr. kmetijska družba kranjska na 8. t. m. v Ljub|jano, se je po daljšem posvetovanju soglasno sklenilo, ustanoviti slovensko čebelarsko društvo za vse slovenske pokrajine. Udnina znaša 1 gld. — Društvo bode izdajalo tudi čebelarski mesečnik. Pomoč sadnemu drevju, da ga zajci ne glodajo. — Najboljše sredstvo proti tem gludalcem je smrdljivo olje (oleurn ani-male foetidum). Oblijmo s tem oljem nekoliko žaganja ter napolnimo ž njim škatljice za žveplenke, katere potem na drevesce obesimo. Smrdljive vonjave tega olja zajci ne morejo prenesti in na ta način ubranimo drevesa, ker se jih zajci že od daleč ogibljejo. Kako poznamo, če je bila mleku prilita voda. — Gez mero varčna gospodinja hoče ščediti tudi pri mleku ter ga „krsti" navadno z vodo. Najpogostejše pa to delajo mlekarice v mestu. Ako je bilo mleko že od gospodinje na deželi krščeno, ga mlekarice v mestu navadno z vodo še „birmujejo", kar pa je vendar lahko spoznati. Vzemimo dobro oglajeno žico ali iglo, ka-koršna se rabi pri pletenju nogavic, porinimo jo v mleko in urno izvlecimo ter jo držimo vodoravno. Ako je mleko čisto, ne-pomešano, obvisi na koncu igle mala kapljica mleka; če je bila pa k mleku prilita voda, bodisi tudi le v mali množici, ne zadrži se nikdar na igli ta kapljica mleka. Poslan o.*) Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos gld. 100 — do 120-— Sandomingo „ 140-- „ Java 135’— „ 154-— Portorico „ 135-- „ * Cejlon „ 170- „ • Sladkor „ 37- - » 38— Špeh ..... „ 52-- „ 56‘— Petrol ij v sodu „ 18-V, „ — * v zaboju „ 6-— .. " Maslo surovo .... 75-- „ * kuhano „ 85’ - „ — * — Moka: Ogerska. št. 0 gld. 20 80, št. 1 gld. 20-60, št. 2 gld. 20‘40, „ 3 „ 20 20, „ 4 „ 19-90, „ 5 „ 19-60, št. C gld. 19-—. , 5-20 drobne „ 4-40 „ 4 80 Turšiča navadna „ 5.80 „ 650 Oves 7 80 V trgovinskem vrtnarstvu sur- A. Eđer ulica Vogel štev. 18 v Gorici se po ceni prodajajo lepe konifere, drevesa in grmičje za okras. Istotam se izdelujejo lepi venci in Šopki po zmernih cenah. sf Zdravnik Sr Dr. M. Keršovani š| ordinuje v lastni hiši §S ji v ulici Ihirzellini h. št. 2. js 100 do 300 gld. mesBćno Sv vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa; pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 78,10—1 Ako je dopisnik v „Brivcu" z dne 30. oktobra pod naslovom „Usmiljeno srce" „pošten in tako študiran", moral bi se podpisati, da bi se potem lahko kje drugje spogledala; ker pa je f . . . . p .... , dela tako skrivaje, hotć si s tein hladiti svoje srce, ker me ne more spraviti pod svoje „nepoštene" peroti. V njegovo ravnanje mu podajam v pojasnilo te - le vrstice: „Biljenski tajnik ni bil sprejet v službo od mene, marveč podedoval sem ga s plačilom 15 gld. na mesee, kateri — žalibog — je komaj dobro leto pod menoj tajnikoval — in pobrala ga je nemila smrt. Sedanji „revček" ni dobil od mene samega po 5 gld. na mesec več — to zamore le kakšen osliček trditi, — ampak vsled starešinstvenega sklepa z dne 21, marcija t. 1. štev. 137. točka 4. Hoče se pa dopisnik v 30. številki letošnjega „Brivca" nad menoj in tajnikom maščevati, tedaj naj gre k „Brivcu" v Trst, tam naj si naroči dobre in izvrstne britve z „Maniago", katero mu lahko „Garibaldinec" nabrusi, „žajfe" pa v Biljah že tako v obilnosti vdobi. Bilje, 10. novembra 1897. B i Ij ski župan. *) -ŽTa sestavke pod tem naslovom je uredništvo odi/ovorno te toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur. Loterijske številke. 13. novembra: Dunaj.........................4-0 4!) 30 00 55 Gradec.........................48 79 09 80 31 20. novembra: Trst.......................... 58 48 4 08 7 Line........................... 9 47 39 30 80 Dunajska borza 23. novembra 1897. Skupni državni dolg v notali . . . 102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 „ 35 „ Avstrijska zlata renta..............122 „ 85 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 102 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4%..............122 „ 30 „ Ogerska kronska renta 4%.............100 „ „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 950 „ — „ Kreditne delnice................... 354 „ 25 „ London vista........................119 „ 80 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 85 „ 20 mark............................... 11 „ 77 „ 20 frankov.......................... 9 „ 53 ‘/s „ Italijanske lire....................45 „ 25 „ C. kr. cekini....................... 5 „ 60 „ Bd. Pavlin v Gorici N v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gosti l'ie ,Belega zajca4. Usoja si priporočati preč. duhovščini in slavn-občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatili črk i. t. d itHP** Vse po nizkih cenah!!! •••••••••••••••• Vinoiradiii, pozor! Vsak vinogradnik mora škropili svoje rte, ako želi obvarovati trsje od peronospore, :a katero se potrebuje dobro škropilnico. Kdor hoče torej po ceni kupih tako škropilnico, naj se obrne že se a^ , jodpisanega, ker ob zimskem času nioie cošne ceneje izgotavljati. Artur Makutz, klepar v Ozki ulici št. 1 )C)i v Gorici. Ivan Drufovka govoc v Gorici na travniku alog-o vsakovrstnega blag in čevljarskih potrebščin. hilca za usnje, železnino i» razno blago v Sežani. strežba kolikor le mogoče točna, la z dežele izvršujejo se z n j skrbnostjo. 81. obe. reda, oziroma §. 34. novega cestnega zakona, da se naložijo doklade na vse državne neposrednje davke razim osebne dohodnine, ki se je vpeljala po zakonu z dne 25. oktobra 189G. Tako naj se odredi posebno takrat, kadar gre za doklade, ki jih v svojem področju nalaga starešinstvo v zmislu §. 78. ol č. reda, cestni odbor pa po določilu §. 39. cestnega zakona; deželni odbor pa bo. po-trjevaje više doklade, vselej sam o] roščal osebno dohodnino takih doklad. * Radodarni doneski. — Upravništvo je sprejelo: 5 gld. za „Božičnico' „Slogi-nih“ zavodov od gospe Pavline Pajkove. - -3 gld. 75 kr. nabranih na ženitovanju g. Jos. Vižintina v Dolu pri Opaljemselu (enak znesek za Alojzijevišče). - Rihemberško-brejski rodoljubi pri oddaji užitninskega dača 4. t. m. zbrali na predlog g. A. Makovca po gosp. Franc Gerzelju G gld. 10 kr. — Jakob in Jožef' Komel nabrala v veseli družbi v Krombergu v Vižinovi krčmi pri dobri kapljici kromberškega vina 78 kr. Bog daj prihodnjič več! — Za „Šolski doni" daroval 10 gld. g. Josip Goljevšček, trgovec v Gorici. * Društvo „Šolski doin“ v Gorici. (VII. izkaz od 19. do 30. novembra.) Oglasili so se kot ustanovniki z doneskom 100 gld. še sledeči gospodje: Mon-signor Fr. Košuta, korar v Gorici; Rutar Simon. c. kr. prof. v Ljubljani. Vplačali so: gld. Monsignor Fr. Košuta, korar v Gorici, še ostanek ustanovnine (prej že 11-80) SS^O Plesničar Anton, kaplan v Podmelcu 2‘— Potom „Soče“, kakor izkazano v „Soči“ z dne 19. nov. št. 47.............. 28-50 Gospodična Kovačič Olga pri Sv. Luciji nabrala od različnih lovcev namesto cigaret zajcem, ki so srečno pete od- nesli, in od drugih izletnikov . . . 4‘50 Pirih Jakob, vikar v Vipolžuh .... 5'— Vitez Klodič-Sabladoski, dež. šolski nadzornik, namesto venca r. Dominku IG1— Za razprodana drevesa na vrtu „Šolskega doma*..............................17.— Poveraj Martin, krojaški mojster in trgovec v Gorici....................... 5'— Potom „Soče", kakor izkazano v „Soči" z dne 2G. nov. t. 1. št. 48. . . . 33,29 Berlot Anton, župnik na Vogerskem na račun ustanovnine še.............351— Skupaj: 228-49 Po prejšnjih izkazih............... 4581-70 Do 30. nov. je došlo v gotovini: 481019 Bog povrni vsem darovalcem stotero! Rojaki, spominjajte se pri vsaki priliki našega „Šolskega doma“, ki postane najtrdnejši temelj našej bodočnosti na Goriškem. V Gorici, dne 30. nov. 1897. Društvo „Šolski dom“. * Sneg je visoko zapadel na čepo-vanski planoti in v hribih, tako, da ljudje, ki so bili v soboto in nedeljo tukaj, niso mogli domov, dočim oni ne morejo doli v Gorico na sejni, ki 'je bil radi tega slabo obiskan. V Kobaridu so ga morali kidati raz hiše; tam je podrl celo neko kočo. * Vabilo na naročim. — „Primorec" bo izhajal po novem letu trikrat na mesec v sedanji obliki in velikosti, in sicer 5., 15. in 25. Gena 1 gld. 20 kr. za celo leto, 60 kr. pol leta. — To je najcenejši slovenski list. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi naročniki. Pred vsem pa je mnogim potrebno, plačati takoj zaostalo naročnino. Nadejamo se, da smo zadnjič to opomnili. — Naročnino za prihodnje leto ie plačati najdalje do 15. januvarja. Prememba v uredništvu „Primorca*4. — Dosedanji urednik g. Vinko Devičnik, ki je učitelj risanja na «Slogini» obrtni šoli in na Nabrežini, vsled svoje službe no more več opravljati uredniških poslov. In ker bo izhajal «Prim.» z novim lotom po trikrat na mesec, «S.» pa dvakrat na teden, sem moral poiskati novo stalno moč, ki bo mogla posvetiti uredništvu vse svoje nioči in čas. Zategadel naznanjam, da je prevzel uredništvo z današnjim dnem g. Fran Strel, dosedanji sotrudnik, rodom iz Spodnje Idrije, kateremu so dobro znani odnošaji v deželi. Gosp. Vinka Devičnika pa toplo zahvaljujem za dosedanjo pomoč in ne-ustrašenost pri urejevanju «P r i m o r c a» in «Soče». Ni se ustrašil ne tožb ne preiskav, marveč priobčeval je pogumno vse, kar je bilo potrebno v obrambo naše narodne časti. Hvala mu! V Gorici, G. decembra 1897. A. Gabršček. Knczoškof ljubljanski Missia — kiiezonadškof goriški l — Govori se, da je imenovan knezonadškofom v Gorici — premil, gospod Jakob Missia, knezoškof ljubljanski. Ako se ta vest vresniči, smo pa radovedni, kedo se bode jokal in kedo smejal ? Osebne vesti. — Za špirituala v bogoslovje pride župnik Št. Kocjanski dr. Bruni a t. Za kurata v Kal veleč. g. Jož. Shej-bal, dosedaj vikar na Ponikvah, na njegevo mesto pride veleč. g. Ivan K o dr o m ac, vi-karij na Trnovem pri Kobaridu. Doktorjem prava je bil promovan 20. nov. t. 1. na graškem vseučilišču g. Anton Požar, župnik v Pregarjih v Istri. Laška nestrpnost. — Neki Nemec kaže tukaj poleg „ljudskega vrta" dve neizmerno debeli sestri, in vabi z nemškimi plakati občinstvo. „Sentinella" se je koj zakadila v impresarija in mu grozi, ako no bode dal prevesti svojih plakatov na italijanski jezik — ker Gorica je italijansko mesto! Italijansko mesto? Od kedaj in koliko časa še? Lepaki bi morali biti enako slovenski kakor laški. Slovensko petje v cerkvi sv. Antonu v Gorici. — V cerkvi sv. Antona se je pelo od nekdaj italijansko o vsih nedeljah in praznikih zjutraj in popoludne : slovensko pa se je pelo tudi od nekdaj v adventnem času pri „zorni cah". Živ človek se do lani ni Spodtikal nad tem. Lani pa ao kar nakrat, ne da bi bili prosili dovolenja, ne da bi bili kaj naznanili duhovski oblasti, začeli italijansko peti pri zornicah. Preč. gosp. župnik je za to spremembo izvedel še-le Čez nekaj časa. Letos se je od naše strani vprašalo preč. gosp. župnika, v katerem jeziku se bode pelo v adventu pri zornicah. G. župnik je odgovoril, da v tiste m, v k a-terem seje od nekdaj pelo. Pa tudi Lahi so šli k g. župniku — ne vprašat, ne prosit — ampak ter jat, da naj se poje tudi letos italijansko, kakor je bilo dovoljeno (?) lani. Toda gosp.-žnpnik je Lahom odgovoril: Lani so spremenili jezik samovlastno, ne da bi bili komu kaj naznanili; tako samooblastno postopanje ne daje pravice italijanskemu petju, in odločim, da ostane vse pri sta-r o m ; sicer pa se brez ugovora podvrženi, ako višja duhovska oblast drugače ukrene. Prišel je ponedeljek 29. nov., prvi dan zornic. (V cerkvi sv. Antona ob nedeljah in praznikih ni zornic). Italijani pojo pri zornici italijansko. Da bi si pa vkljub župnikovi odredbi zagotovili italijansko petje za vselej, so šli k glavarstvu pomoči iskat, rekši, da v cerkvi zavoljo petja nastane poboj, ako ne bi straža branila Lahov. Policijski nadkomisar, menda ne vede, kaj je resnica in zakaj Lahi kličejo policijo na pomoč, je poslal stražo v cerkev, katera je zabranila slovenskim pevcem ustop na kor, dočim so laški pevci imeli prost vstop. Pelo se je zopet italijansko. Iz verodostojnega vira doznajemo, da je c. kr. okrajno glavarstvo povprašalo na merodajnem mestu, na kateri strani da je pravica, in ali se pri zornicah poje slovensko ali italijansko. Glavarstvo je moralo dobiti potrebno pojasnilo, ker p r i s v. Antonu se pri zornicah zopet slovensko poje. Z zadoščenjem bilježimo, da se je c. fov oblast zavzela za pravično stvar in da jo ščiti vsaj v tem slučaju. • Po krivici so nam lani vzeli Italijani še tisto mrvico slovenskega petja. In Slovenci smo potrpeli in pretrpeli; nihče izmed nas ni žugal, nihče se ni Vzdigoval zoper Ita- lijane, noben Slovenec ni v cerkvi zavoljo petja delal sile, ne poboja. In vendar so šli Italijani letos na c. kr. glavarstvo lagat ip klicat policijo v cerkev za pomoč zoper nasilne Slovence ! In zgodilo se je čudo, da je ravno tista straža, ki je prve dni Slovencem branila vstop na kor, sedaj branila Slovence nasproti Italijanom. Lahi so nam jamo kopali, pa so sami vanjo padli. Stare priče trde, in mi vsi vemo, da se je pri zornicah v cerkvi sv. Antona vedno in nepretrgano slovensko pelo do lanskega leta. In vendar se najdejo Lahi, ki trde in lažejo gospodi na magistratu, da to ni res in da se je vedno le italijansko pelo in — magistrat veruje lažnjivcern, ker hoče tako verjeti. Naši ljubi prijatelji so računih tako: V Podturnu smo jih že izbacnili Slovence, pri sv. Antonu pojde letos, prihodnje leto udarimo nad Plačuto, potem v stolno cerkev in sv. Ignacij se bode —- osamljen — konečno radovoljno udal. Hej, boter Venuti 1 Koliko podplatov ste letos strgali zavoljo tega preklicanega „škla-varskega petja ?“ Naši sodcžulani italijanskega mišljenja so bili na dan Badenijevega odstopa vidno vznemirjeni. Po gostilnah in kavarnah se je govorilo le o Badeniju in o bojih na Dunaju in drugod. Telegrami so kar po zraku frčali. Na Dunaju revolucija! Več kot 50.000 nemških delavcev je bilo pridrlo celo iz Ostrave in iz severne Češke na Dunaj, od koder je v smrtnem strahu zbežal Badeni. Cesarski dvorec je bil le v nevarnosti, dočim so go-riški politikastri do tal porušili ministerske palače in državno zbornico — seveda le po — goriških kavarnah. Deželne davščine za 1. 1898. — Deželni odbor naznanja, da se bodo leta 1898. pobirale naslednje deželne davščine: a) po 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva; b) po 18 kr. od vsacega litra na drobno aptiCaiiili Zigtiujlii omenjenih v I. tl. D II. točka l zakona z dne 18. maja 1875. (štv. 84 dež. zak.) in po 10 kr. od vsacega litra na drobno prodanih žganjin navedenih v 2. točki istega zakonovega člena. Pobiranje teh davščin se izroči tistemu, ki poda najugodnejšo ponudbo, bodisi za posamezne okraje ali pa za celo deželo, za skupno letno svoto, ki se bo v postecipatnih mesečnih rokih plačevala deželni blagajnici. Klicna cena je določena za pivo žganje goriško mesto 2GOO.— 3000,— goriško okolico . . . . 100.— 650,— ajdovski okraj . . . . , 80.— 800.— kanalski ., . . . , . 40.— 600.— gradiščanski „ . . . . . 280,— 1500.— červinjanski „ . . . . 250.— 3u00.— korminski „ . . . . 250.— 550.— tržiški „ . . . , . 250.— 500.— tolminski „ . . . . 160.— 5100.— bovški „ . . . . , 150.— 3900.— cerkljanski „ . . . . , 80.- 400.— sežanski „ . . . . 180.— 400.— komenski „ . . . , . 180.— 400.— skupaj 4600.— 20800.— Dražba za oddajo teh davščin se bo vršila v uradu deželnega odbora dne 9. decembra 1897. točno ob 10 uri predpoldne. Dopuste se tudi pisane zapečatene ponudbe, če se podajo pred 10. uro predp. 9» decembra t. !., a prilepiti jim je kolek 50 kr.-pridjati jamščino po 10% dolične klicne cene, navesti v njih natančno okraje, v katerih namerava ponudbenik v zakup vzeti deželne davščine, koliko ponuja za vsako davščino posebej, in pa izjaviti, da so mu znani zakupni pogoji. Tisti, kateri se bodo hoteli udeležiti ustne dražbe, bodo morali za dražbo določenega dne, in sicer preden se začne dražba, pošteti dražbeni komisiji, postavljeni po deželnem odboru, jamščino po 10% tistih klicnih cen, na katere nameravajo rasti. Te dolžnosti bodo oproščene tiste osebe, katere položijo jamščino že poprej s svojimi pismenimi ponudbami. Tudi kdor poda pisano ponudbo, se sme udeležiti ustne dražbe. Vsi drugi družbeni pogoji so na ogled razgrneni v deželnem uradu. Popusti n a zeinljarini in kišarini. — „Weiner Abendpost" je priobčila tabelo o popustih na zemljarini in hišarini, kateri popusti se dovole deželam za to, da ne bodo dobivale deželnih doklad na davek o osebni dohodarini. K tem svotam je prišteti še 3 milijone goldinarjev, katere je odkazati deželam po proračunu za leto 1895. Po tem proračunu odpade na Trst: Popust na zemljarini.............. 1.768 gld. Popust na hišarini.............. 132.073 „ Delež na odkazanih 3 mil. deželam 58.003 „ Skupaj . . 191.844 gld. Na Istro odpade: Popust na zemljarini............. 28.998 gld. Popust na hišarini............... 23.285 „ Delež na odkazanih 3 mil. deželam 21711 „ Skupaj . . 73.994 gld. Na Gorico in Gradiško odpade: Popust na zemljarini ..... 29.346 gld. Popust na hišarini............... 22.302 „ Delež na odkupnih 3 mil. deželam 18.396 „ Skupaj . . 70.044 gld. Skupna svota na popustih in deležih za vse dežele znaša na zemljarini................. 3,484.828 gld. na hišarini................... 3,623.425 „ odkazani deleži............... 3,000.000 „ Skupaj . . 10,108.253 gld. Zavarovalnice za govejo živino. — Že mnogo časa misli se, kako bi si zavarovali živino v slučaju njenega pogina, oziroma škode, provzročene po živinskih boleznih. V novejšem času se je mnogo mislilo, da bi se ustanovile deželne zavarovalnice, in res jih imajo že nekatere dežele, ki pa iz različnih vzrokov večinoma radi preobilnih upravnih stroškov ne uspevajo. Zopet manjše krajevne zavarovalnice ne morejo uspevati, in to radi premajhnega delokroga. Za naše razmere ne kaže torej ustanovljati niti prvih niti drngih. To je napotilo unete može, da so začeli misliti na kaj drugačnega, in zdi se, da bode »uua, ki se je vršil Une IO. nov. I. 1. v prostorih goriške čitalnice, imel zaželeni uspeh, ako se vsi interesovani faktorji združijo v skupno delovanje. Shod, kateri sta sklicala gg. BI. Grča, dež. poslanec, in kurat Iv. Rojec, se je vršil na zgorej omenjeni dan v navzočnosti mnogih gg. županov iz okolice, 4. deželnih poslancev: gg. Grče, Dr. Tume prof. Berbuča in Klančiča — mnogih gg. duhovnikov, učiteljev in posestnikov. Sklicatelj shoda, č. g. Grča, je došle, zahvalivši se jim za obilno udeležbo, kaj prisrčno pozdravil ter povabil navzoče, da si izbero predsednika. Shod izvoli svojim predsednikom sklicatelja č. g. BI. Grčo — zapisnikarjem pa nadučitelja Ant. Rusijo. Na to tolmači g. predsednik namen shoda, potrebo novih društev in zaveze, ki ima namen popolnih nedostatke malih društev. Da se pa bodo lažje ustanovljala posamezna društva za posamezne občine, oziroma du-hovnije, prosi č. g. Iv. Rojca, kurata biljen-skeg^a, da on prečita pravila, ki postavno že veljajo za: „Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v.Biljah". Gospod kurat Rojec čila §. za §. Pri vsakem §. so udeleženci izrekali svoja mnenja, nasvetovali različne spremenjave, katere je tajnik oziroma zapisnikar zaznamoval, da se bode odbor na nje oziral, ko bode sestavljal pravila. Razprave so se udeležili posebno: gg. Grča, Rojec, dr. Tuma, Knaus, Zavnik, Rustja, Jakil, Križman, Janko Vodopivec in mnogi drugi. Po končani razpravi pretrga g. predsednik zborovanje za 10 min., da se udeleženci pomenijo radi volitve odbora. Na to se je volil odbor, in sicer za goriško okolico: gg. Dr. Tuma, dež. poslanec in odbornik, Iv. Rojec, kurat v Biljah in Zavnik Iv. posestnik v Biljah; za Brda : gg. Fonzari, posestnik v Št. Mavru in Klanjšček posest, v Št. Ferjanu ; za Gore: gg. I. Mašera, vikar v Št. Mavru, Ant. Rustja nadučitelj v Šempasu, Jak. Rejec, župnik v Čepovanu, in Gorjup posestnik na Vrhu pri Kanalu; za Kras: gg. Ig. Križman, učitelj, in Jož. Pavletič h. št. 25., oba v Gabrijah; za Vipavo: gg. BI. Grča, župnik in dež. poslanec v Šempasu in Jož. Pavlica, župan v Rihembergu. Gospod predsednik zaključi shod, zahvalivši se udeležencem, da so s hvalevredno pozornostjo in zanimanjem sledili obravnavi, in povabi pričujoče odbornike k odborovi seji. Odbor se je sestavil sledeče: predsednik g. BI. Grča — tajnik Ant. Rustja. Na predlog g. dr. Tume se izvoli ožji odbor, ki ima nalog si naročiti pravila že različnih obstoječih zavarovalnic in sestaviti konkretne predloge za obravnavo v odboru. V ta ožji odbor so voljeni: gg. dr. Tuma, Rojec, Zavnik, Jož. Pavletič in Fonzari. Odbor je konečno naročil predsedniku in tajniku, da o namenu zavarovalnic in zaveze priobčita v „Soči" in „Prim. Listu" primerne razglase, da povabita interesente, da podajo v 14. dneh konkretne predloge oziroma želje pred-sedništvu. Poziv! Gospodje, ki so se udeležili dne 25. t. m. shoda glede dogovora o ustanovitvi zavarovalnic in zaveze, pa morda niso tam izrekli vsih svojih želj in nasvetov, se uljudno prosijo, da blagovole predsedništvu izvrševal-nega odbora pismeno prijaviti dotične nasvete. Ravno tako se prosijo živinorejci in drugi gospodje, katerim je mari ustanovitev zavarovalnic in zaveze, da morebitne nasvete prijavijo predsedništvu, da bode moglo iste uvaževati pri odborovi seji. Ker bode odbor imel sejo okoli srede decembra, se prosi, da se morebitni nasveti in želje prijavijo do 12. decembra t. 1. V Šempasu, dne 29. novembra 1897. BI. Gr ča A n t. Rus tj a predsednik. tajnik. K izkazu porotnikov dostavljamo, da je izžreban tudi gosp. Zavadlav Franc iz Št. Andreža. Porotno zasedanje začne 13. t. rn. Prvi se bode zagovarjal Jožef P auli n radi i uboja mesarja Spanghera. — Dne 1,4. bode razprava proti Ivanu Žigonu iz Otlice radi uboja; 15. proti Ivanu Čufurin in Robertu Zorzenon radi tatvine na škodo A. V. Jona; 16. proti Jakobu Ge kot, bru-sarju iz Monakova. radi uboja; 17. proti Josipu Semoliču, učitelju v Kožbani, radi razžaljenja kožbanskega županstva potom tiska. — Veleslavno okrožno sodišče prezira popolnoma slovensko časopisje v Gorici, katero ni nikoli obveščeno naravnost o porotnih razpravah. Isto tako prezira Slovence z naznanili o porotnem zasedanju, katera so tiskana edino le v laščini! Čudno maščevanje. — Neki E. V. v Gorici, kateri je bil pred dvema letoma pred porotnim sodiščem obsojen v ječo radi oskrunjenja na škodo neke žene, se je imel z isto ženo poročiti v soboto. Ženitovanje je bilo pripravljeno, gostje zbrani, vse je v najlepšem lišpu pričakovalo gospoda ženina, a njega ni bilo blizu! — Ni hotel v cerkev, da se tako maščuje nad uzrokom svoje obsodbe ! „Goriška ljudska posojilnica" je imela meseca novembra gld. 53.787-07 prometa, oziroma od 1. januvarja do 30. novembra skupaj gld. 728.176-08. „Slovenska Čitalnica44 v Gorici vabi svoje p. n. gg. ude k občnemu zboru dne 18. decembra t. 1. ob 6. uri in pol zvečer. K obilni udeležbi vabi Odbor. Naznanilo. — Knjige družbe sv. Mo-hora so že došle. Uljudno prosimo vse čast. družnike, da o prejemanju knjig poskrbijo tudi letnino za prihodnjo leto, ker s tem poverjeniku dosti skrbi in truda prihranijo. I*ri c. kr. okrajnem sodišču v Ajdovščini je razpisana služba pomožnega uradnika s plačo 1 gld. 10 kr. na dan. Postranski zaslužek znaša približno 10 do 15 gld. na mesec. Zahteva se poznanje nemškega, slovenskega in če mogoče tudi laškega jezika in spretna in čedna postava. (—Torej trije jeziki za tako grozno plačo! G. kr. namestnik v Trstu pa potrebuje le dva jezika ! —) V Biljah je 40 delavcev osnovalo „ljudsko opekarno". Sedaj pridno kopljejo ilovico in jo pripravljajo, spomladi pa postavijo opekarno. Ostala Slovenija. V Skednju pri Trstu je odprla „kranjska industrijska družba" — ki je pa izključno v nemških rokah — plavže za železo. Družba namerava dovažati surovo železo iz Afrike. Javni shod na Bazovici je priredilo 28. novembra politično društvo „Edinost"; ob mnogobrojni udeležbi poročal je o svojem delovanju v deželnem ozir. v mestnem zboru poslanec Vekoslav Goriup. — Za V. Goriu-pom, čegar govor so zbrani navdušeno odobrili, je govoril gospodin dr. Rybaf o uredbi zemljiške knjige in stavil resolucijo: „Javni shod, zbran dne 27. novembra 1897. v Bazovici, poživlja slavno vlado, da čim pred predloži deželnemu zboru tržaškemu zakonski načrt za napravo nove zemljiške knjige za Trst in okolico ter zastavi ves svoj upliv in vso svojo moč, da se ustvari slednjič tudi za Trst dotični deželni zakon, sličen zakonom drugih kronovin, ki bi torej nikakor ne določal jezika vpisovanj, nego le notranjo uredbo nove zemljiške knjige." — Resolucijo je zbor vsprejel soglasno ob splošnem odobravanju. Istra. — Upraviteljem pomjanske občine je imenoval deželni odbor istrski na predlog tržaškega namestništva dva razupita lahonska agitatorja! Italijansko politič § društvo za Istro, v katerem imajo glavno besedo italijanski deželni in državni poslanci, je vložilo na državni zbor prošnjo, da bi le-ta odvrnil vlado od zaukazanega premeščenja deželnega zbora iz Poreča v Pulj. V ti prošnji se zrcalijo tista ponižnost, pohlevnost in čut zakonitosti, s katerimi se odlikujejo vsikdar Italijani, kadar govore z močnejšimi, nego so oni. I Toda — ne pojde! Občinski urad občine Kastav v Istri nam je doposlal tiskano „Izvješće o sjednici občinskoga zastupstva v Kastvu ob-državanoj dne 13. septembra 1897." — Izjavljamo, da nas je to ugledno sestavljeno „izvješće" iznenadilo in želeli bi le, da bi občina Kastav vsem slovenskim županstvom na Primorskem poslala vsaj po jeden iztis — v izgled. Učiteljske preskušnjo. — Prijavilo se je v novembrovem obroku 46 učiteljev in učiteljic k izpitom usposobljenja, in sicer za občne ljudske šole 39, za meščanske šole L za petje, za francoščino in nemščino 6. Med temi je bilo 11 Slovenk, 5 Slovencev in 2 Hrvata. Napravili so izpit z odliko gospici: Ljudmila Gerželj, E. Montanelli in gospod A. Bettiol. Vsi drugi so izvršili izpit z dobrim uspehom razim ene kandidatinje. Kranjska. — Predsednikom kranjske notarske zbornice je bil izvoljen g. notar Ivan Gogola. Pred tednom dnij smo omenjali Slovencem škodljiv upliv „kranjske" hranilnice v Ljubljani. Danes dostavljamo, da je kupila ta nemškutarska hranilnica velikanski prostor v Ljubljani, da na njem sezida nemško - narodno gledališče za tisto pest kranjskih Nemcev. V ta namen daruje hranilnica od svojega dobička vsako leto 20.000 gld.! Za slovenske žulje nemško gledališče v sredini Slovenije! Oj Kranjci, vi zaspanci, koliko časa bode še treba, da se vam oči odpro? .. Šolski nadzornik g. Žumer jo ustanovi zasebni otroški vrtec v Kranju. Parobrod na Ljubljanici. — Vrhniška tvrdka Kotnik je kupila majhen parobroc, ki je 14. novembra t. 1. začel voziti n® Ljubljanici med Vrhniko in Ljubljano. Ire otvoritvijo južne železniške proge Ljubljana Trst in v prejšnjih stoletjih in za časa Rimljanov je bila Ljubljanica važna za prevoz k'i,oa sedaj so po nji v Ljubljano dovaža le a menje, pesek, opeka, drva. Novi paro iro „Jazon" ima tedaj nalogo, da oživi i°v01 in osebni promet na Barju ter med VrhniK in Ljubljano. Električni tr;iiUYay — napravijo v Ljubljani. Te dni se je vršil ogled dotičnih Prog. Na dolenjski železnici ne mine mesec brez nesreče. 24. novembra t. 1. je povozjl zjutranji vlak med postajama Mirna Peč in Novo Mesto najprvo neko žensko in dva kilometra dalje nekega moža. Oba sta obležala na mestu mrtva! Kje je vzrok? V Gradcu je bil minoli ponedeljek pogreb pri zadnjih izgredih ustreljenega delavca. Udeležilo se ga je do 40.000 oseb. Vse prodajalnice so bile zaprte. Koroška. — V šolo družbe sv. Cirila in Metoda.v Velikovcu se je za šolsko leto 1897/8. vpisalo v I. razred 64 in v II. razr. 59 otrok. Nemci in nemškutarji silno agitirajo zoper slovensko šolo. Pri občinski volitvi v Spodnjem Dravogradu je dne 18. novembra ob mnogobrojni udeležbi sijajno zmagala slovenska katoliško-narodna stranka. Slava! — Tudi po drugih občinah se vrše sedaj občinske volitve. Rojaki, delajte na to, da se volitve izvršijo ugodno za našo stvar, da postane Slovenec sam svoj gospodar na domači zemlji slovenski! „Klub slovenskih tehnikov na Dunaju'. — Odbor „Kluba slovenskih tehnikov' se je sestavil za zimski tečaj tako-le: stud. meh. Schvveitzer Rudolf, predsednik, stud. meh. Sega Ignacij, podpredsednik, stud. kem. Turk Jakob, blagajnik, stud. meh. Vrtovec Anton, tajnik, stud meh. Koblar Pavel, knjižničar in gospodar. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Nehvaležnost plačilo sveta. Madjaronski poluradni list hrvaške vlade, „Drau“, ki izhaja v Oseku, blati tako slavnega vladiko Strossmayerja, da je bila primorana vsa duhovščina oseške dekanije izdati izjavo proti temu listu. Zakaj se ta list ne imenuje „Sau?“ Pa ne le „Drau“ reeto „Sau“ ampak tudi samo „Hrvatsko pravo", ki ima tudi med duhovščino naročnikov, se neprestano zaganja v prvega rodoljuba, naj večjega mecena hrvaškega! Žalostno, prežalostiio! Vjet v spone krutih Madjarov ima narod hrvatski posla dovolj braniti so svojih pijavk, ne pa pobijati največjega Hrvata, ki je vse žrtvoval rodu in domu. Slepci! Češko. - Bojkot Cehom so napovedali Nemci v Rumburgu. Tamošnja občina je izdala proglas na Nemce, da ne smejo ni-česa kupovati od Cehov in da ne smejo dajati zaslužka češkim delavcem. Kako pa je v Gorici? Naš list je bil zaplenjen, ker je svetoval Slovencem, da ne kupujejo pri onih laških trgovcih, obrtnikih itd., ki so nam Slovencem nasprotni. V Rumburgu pa celo občinsko - uradno bojko-tujejo Cehe in — vlada molči. Dunaj največc češko mesto. — Dunajski socijalni demokrati so v škripcih. Tamošnji češki socijalisti zahtevajo svojo posebno — češko organizacijo, toda nemške vodstvo stranke se temu brani. Nemški demokrati se silno jeze, ker jim je češki zastopnik Kropka v obraz povedal, da je Duna. največje češko mesto, ker na Dunaju živ več Cehov nego v Pragi. No tako je, in nič drugače, in tudi vse tajenje od strani nem-ških demokratov ne bode nič pomagalo. Za guvernera na Keki je imenovar grof Ladislav Szapary. Proti Poljakom. — Pruska vlada na-nierava zopet od državnega zbora zahtevat ItlO milj. mark za ponemčenje Poljakov ns Poznanskem. Večina nemških listov se protivi tej nameri, toda ne morda iz ljubezn d° poljskega naroda, ampak ker ve, da sc denar le v vodo meče. Poljaki so in ostanejc oljaki, in bodo le še bolj sovražili Pruse, pred 20 leti so Prusi izdali 100 milj Jiiark za ponemčenje, pa kakor vse kaže 'sti milijoni niso imeli božjega blagoslove "V1 Reiche der Goltesfurcht und frornmer 8itte«. Slovencem In Srbohrvatom na Du-,l»ju. — Pod tem naslovom piše „Slov. Svet* : Politiško društvo, v katerem imajo vsi avstrijski narodi, torej tudi Slovani prostora, je na Dunaju jedno samo, t. j. „Klub avstrijskih narodnostij". Ta klub, ki ga je bil zasnoval pokojni češki publicist Skrejšovsk^, šteje malone izključno Cehoslovane ; naravno je, da je vsled tega sosebno poslednja leta pošteval najbolj češke interese, in to specijalno stvari na Nižeavstrijskem, najbolj na Dunaju naseljenih Cehoslovanov. Po pravilih si more klub snovati podružnice ali „sekcije1' po raznih krajih, na Dunaju po okrajih, in v resnici deluje tu mnogo sekcij, katerih vsaka zbira člene iz jednega ali tudi več okrajev v svoj krog. Sekcije pa se morejo vstvarjati, kakor nanese prilika in potreba, tudi brez ozira na ta ali oni okraj. Slovanom zunanjim, in še bolj Dunajskim, je od raznih, sosebno najnovejših volitev znano, kako so začeli Dunajski Nemci raznih strank postopati na svojo roko ter prezirati težnje, vsled tega tudi glasove slovanskih strank. Čehom so se celo posmehovali, ko so videli, da se raztresajo njih glasovi po raznih okrajih, in da ne morejo združiti mnogo glasov na jednega in istega izmed svojih kandidatov. Pred 10 in 12 leti pa so bili češki glasovi današnjim antisemitom in nacijonalcem dobri, ko so bili oboji še šibki. A češki glasovi bodo zopet dobri, kedar ' se okrepijo z dobro organizacijo, in k tej morejo pripomoči tudi členi drugih slovanskih narodnostij. Te pa so doslej popolnoma brez vsakatere skupnosti; politiškega zavetišča pa že celć nimajo nikakega. Zato se je sprožila v upravi „Kluba avstrijskih narodnostij" misel, naj bi n. pr. Slovenci in Srbohrvati zbrali se ter združili se v posebno sekcijo tega kluba. Kot posebna sekcija bi mogli vplivati s predlogi pri osrednji upravi kluba ter pomagati mu ob volitvah, da bi se ne cepili ali ne šli v mrtvo glasovi drugih Slovanov. Zajedno so nastale in se še povečajo hude skušnje in borbe Cehoslovanov z Nemci raznih strank sosebno na Dunaju. Treba se bode upirati in boriti za prava Cehov in drugih Slovanov, naseljenih na Dunajn. Treba bode torej zbirati moči Dunajskih Slovanov v jeden tabor, na skupno politiško delo. „Klub avstrijskih narodnostij* je pripravljen delovati ter upreči vse sile za skupne cilje, ki jih imajo vsi avstrijski Slovani v glavnem in prestolnem Dunajskem mestu. Zato vabi ta klub sedaj Jugoslovane, izrecno Slovence in Srbohrvate, da pristopijo k društvu kot posebna sekcija. Urednik „Slov. Sveta" je dobil posebno zadačo, da bi izrazil to željo znanim rojakom slovenskim in bratom Srbohrvatom. Cim več nas bode v lastni jugoslovanski sekciji, toliko vplivniša bode ta v velikem društvu. Najprej bi se sešli na določenem kraju za pogovor ; kdor želi udeležiti se, naj to blagohotno naznani ah upravi društva („Oesterreichischer Natio-nalitčiten-Klub", I. Eschenbachgasse 9.) ali pa uredniku „Slovanskega Sveta" (IX. Eisengas-se 13). Miidjari vse bolj gospodarijo po Hrvaškem. Sedaj so kupili Madjari celo zagrebški tramvaj pod ugodnimi pogoji. Žalostno, da Hrvatje celo v stolnem mestu Zagrebu ne morejo ostati sami gospodarji. Pomadjariti hočejo sedaj tudi lastna imena uslužbenikov državnih železnic na Hrvaškem. Izdala se je okrožnica, da morajo vsi železničarji, ki nosijo hrvaška imena, končnice, svojih priimkov pisati madjarskim pravopisom ! Hrvaški opozicijski listi se nečuveno konfiskujejo; uredniki imajo neprestano s sodišči opraviti. Imovna občina mesta Brod na Hrvaškem je prodala svoje velikanske gozde za 810.000 gld. Kupfei so nekaj domačini, večina pa z Dunaja in Budimpešte. Dalmacija. — Vsled izredno slabe letošnje letine preti nekaterim pokrajinam v Dalmaciji — lakota. Naši poslanci so 19. novembra potom interpelacije vlado pozvali, da stradujočim Dalmatincem hitro odpomore. Crnagora. — Razni listi zatrjujejo, da se je črnogorski knez odločil zidati prvo črnogorsko železnico; potrebni denar dobi v Milanu na posodo. „Glas Črnogorca" piše, da se Židje silno množe po mestih v turškem cesarstvu. Mesto Solun ima 120.000 prebivalcev, a med temi nad 80.000 Židov. Ker vsled takih razmer vsi Židje ne morejo biti bankirji in trgovci, lotili so se navadnih del. — V turško-grški vojski je bilo veliko število prostovoljcev — čifutov! Srbijo je svet smatral kot nekak Pije-mont na jugu Avstrije. Srbi sami se še dandanes take smatrajo. Toda svet Srbiji tega ne veruje več in ne more verovati. V nesrečni bratovski vojski so jo zmagali Bolgari. V Macedoniji nima Srbija nikakega ugleda. Bosno in Hercegovino priklopijo v kratkem Avstriji. In v Srbiji sami ? Tam vladajo pretužne razmere. Bolgarski častniki, ki so pobegnili v dobi Stambulovega vladanja v Rusijo, vrnejo se v Bolgarijo in dobe vse pravice nazaj. Bolgarska se je dolgo branila, pa se je vendarle morala udati zahtevam — Rusije. Rusija bode kaj častno zastopana na razstavi v Parizu leta 1900. Za Kavkaz in Sibirijo postavi odbor posebna paviljona. Raznoterosti. * Konec sveta bo po prerokovanju vremenskega proroka Rudolfa Falb dne 13. novembra 1899, tedaj že v dveh letih. Ta dan trči lahko naša zemlja ob planet „Tempel" ter se razleti na kosce. Isti čas tekel bo imenovani planet prek Lira naše zemlje, pri čem bi se baje lahko zgodilo, da trčita ta dva planeta drug ob drugega. Ako se takšno trčenje ne zgodi, videti bo isti dan zelo goste utrinke zvezd. Seveda nam še vsled tega ni treba trepetati, ker se zvezdogledi navadno zaračunijo. * Kdo moli? — Pripoveduje se, da je nekoč prišal na Tirolskem kmetič v mesto po svojih opravilih. Poda se v neko gostilno. Tu naroči skromno kosilce. Ko mu naročeno prineso, se pred jedjo spoštljivo odkrije in moli, kakor obično doma, dobro vedoč in poučen, da mora kristjan povsod in ne le doma svojega Stvarnika častiti. Mladi gospodič, kateri je bil pri sosedni mizi v živahni družbi lahkomišljenih tovarišev, vidi kmeta, da se je prekrižal, da moli; nasmehne se in zakrohota, ter vzbudivši pozornost gostov vpraša zasramovaje kmeta: „Očka, li pri vas vsi tako radi molijo?" Kmet globoko užaljen, a hladnokrvno pa resnobno odgovori: „Ne, gospodič, krave, svinje, osli in slična druhal tudi pri nas ne molijo, ljudje pa vsi!“ Mlad gospodič ostal je z dolgim nosom. Kar je iskal, je tudi pošteno našel. * Tragedija treh rodbin. — V Pragi so zaprli'oktobra meseca m. 1. Karola Haina, poštnega upravitelja, ker so ga sumničili, da je izmaknil denarno pismo, v katerem je bilo 16.000 gld. Ker je nedostajalo dokazov, so porotniki Haina sicer oprostili, a poštna direkcija ga je disciplinarnim potom odpustila. To je Haina tako bolelo, da se ga je lotila malanholija in sušica. Slednjič je prišlo na dan, da je opravitelj J. Samek tat, kateri je služboval s Flainom na isti pošti. Samek je ves skesan priznal, da je vzel denar, ker se je hotel s svojo ljubico poročiti. Ta njegov čin pa je imel strašne posledice. Hain je umrl pred kratkim od žalosti, ker so ga po krivem sumničili. Njegovo staro mater je zadela srčna kap, umrla je kmalu. Poštni oficijal Urban pa si je domišljeval, da bo i on po krivem obdolžen, zato je zblaznel ter pred par dnevi umrl. Tudi njegova soproga je vsled moževe smrti znorela. In končno je Samekova ljubica takisto duševno obolela, da baje ni upanja, da bi ozdravela. Tudi njena mati je vsled žalosti hudo obolela. * Star 140 let živi v Moskvi, kamor je prišel i? Sibirije, neki Kuzmin. Živel je dolgo v sibirskih rudokopih in se sedaj vrnil v domovino. Starec je še jako čil, dobro vidi. Tudi stariši njegovi so doživeli visoko starost, oče njegov je bil 150, mati je bila 109 let stara. Trdi, da je tako visoko starost doživel, ker nikedar ni pil žganja, ker ni ljubil žensk in ker ni pušil tobaka. Jedel je rad ostre jedi — hren, retkev in čebulo. * Koliko je Žid vreden, je pokazal bogat žid, letoviščnik v Merami. Padel je namreč v vodo ter bil že v velikem strahu, a utone. Zato je klical na vso pomoč, na ^ar je prišel neki hišnik, kateri je Žida rešil kotove smrti. Umevno je, da je bil žid hvaležen svojemu rešitelju; zato ga je tudi bogato obdaril : dal mu je — 60 kr.; menda je že čutil, da njegovo življenje ni bilo več vredno, nego borih 60 novcev. * Bolniški voz na železnicah. — Na neki večji železnici v Ameriki so si omislili to-le koristno napravo: Na vsaki večji postaji nahaja se v rezervi železniški voz, ki je od znotraj spremenjen v majhno, a z vsemi potrebnimi bolniškimi pripravami opremljeno bolnico. Ako se kje na progi, ali na kaki manjši postaji pripeti kaka nezgoda, da se kak železničar ponesreči, ali pa kdo izmed občinstva, kakor n. pr., kadar dva vlaka udarita, tedaj odpošljejo dotični voz na kraj nesreče. Če pomislimo, kako slabo je preskrbljeno pri naših avstrijskih železnicah za transport poškodovanega železniškega osobja ali potovalnega občinstva, moramo to ame-rikansko iznajdbo pozdravljati kot velik napredek v varstvo železničarskega osobja. * Topove brez plamena in brez poka je izumil neki francoski častnik. Dočim so do sedaj dim, plamen in pok kazali sovražniku, kje da mu nasprotnik stoji, bode od sedaj naprej topništvo celo nemo in nevidljivo! Izdajali se bodo zopet in zopet neštevilni milijoni za novo topništvo, ker za Francozi druge države ne bodo hotele zaostali. * O vrednosti sveže vode nam jasno priča statistika francoskega mesta Lherbourga, kjer se je leta 1891. napravil vodovod. Od leta 1891. trajno pada število umrlih, dočim je leta 1894. še umrlo od 1000 prebivalcev 30, se je to število leta 1896. znižalo na 24 od 1000. Zlasti je skoraj ponehal tifus, ki je bil popred znaten. Kedaj pa v Gorici dobimo zdravo vodo in vode dovolj ? *Strašen požar je vpepelil v Londonu v najobljudenejšemu okraju celo vrsto hiš, cerkev in skladišč, ponesrečilo je več ljudij; Škoda znaša več milijonov gld. Narodna gospodarstvo. Kako se napravlja surovo maslo kar iz svežega mleka. — Surovo maslo se da napraviti naravnost iz sladke smetane, katera se posname iz mleka s posnemalni-kom. Iz 100 litrov mleka se naredi okoli 4 kg. surovega masla, katero se lahko proda po 1 gld. kilogram, a vrhu lega ostane še kakih 85 litrov čisto sladkega mleka, ki je dobro za porabo v kuhinji, kakor ludi za krmo presičnm ali starejšim teletom. Po starem načinu pa dobile iz 100 litrov mleka komaj 3 kg. surovega masla, ki se proda k večjemu po 75 kr. kilogram, a ostalo posneto mleko je malo vredno in le za prašiče. „Krnel.“ Kužna bolezen domačih živa lij. — Pereč’ ogenj, ali prešicja kuga je gospodarjem dobro znana nevarna bolezen, ki ugonobi po naših krajih skoro vsako leto lepo število svinj. Bolezen je ali lahka ali pa težka in nevarna. Prve ni lahko poznati, ker navadno ni zunanjih znamenj. Včasih se pač nahajajo na koži tu pa tam rdeče lise, žleze v dimljah so nekoliko otekle, in živali tudi pokašljujejo. Ako tako žival ubijemo, najdemo marsikako izpremembo v hranilnih, v dihalih ild. Druga se začenja z vročico; živali postanejo slabotne in kla-verne, ne ljubi se jim žreti, in tudi žeja jih preveč ne muči. Včasih se penijo, davijo in ljujejo ter se zavlečejo v steljo. Toplina zlasti na ušesih in na nogah je nestanovitna, v danki pa precej višja. Živali dihajo naglo, toda težavno, in včasih jih nadleguje tudi hripav kašelj. Toda napreduje polagoma, naposled nehajo žreli, zadnji del života postane občutljiv in navadno se pridruži še driska. Čim silnejša je ta. tem bolj medlijo živali. Sluznica, ki jo vidimo od zunaj, postane temnordeča, in tudi zunanja koža pordeči, posebno po tre- buhu v dimljah, na notranji strani nog, za glavo, po rilcu in ušesih. Ako je bila bolezen lahka, ozdravi navadno. To se posebno takrat zgodi, ako telesna toplina ni bila previspka in ako so se na koži pokazale samo razločno obrobljene rdeče lise. Težke bolezni pa žival navadno ne prebije, temveč pogine prej ali slej. Pereč ogenj je nalezljiva bolezen, katera prehaja od svinje na svinjo; zato je treba, da takoj ločimo obolelo žival od zdravih in razkužimo hlev. Meso od take živali, ki je bila zaklana v začetku bolezni, moremo jesti doma, ako je mesovni oglednik temu pritrdil, prodajati pa ga ne smemo. Mrhovino in one dele poklanih svinj, ki niso za rabo, moraš globoko zakopati. Da preprečiš kolikor mogoče to bolezen, skrbi, da dobivajo svinje tako pičo in pijako, v kateri se ne nahajajo razne glivice ; glej nadalje, da so svinjaki čisti in snažni in posoda dobro omita. Pa ne samo posoda, v kateri donašaš živalim pičo, temveč tudi korito v svinjaku bodi vedno kolikor najbolj mogoče snažno^ Čudno je to, da večina naših gospodarjev misli, da svinji zadošča vsak še tako smrdljiv in temen kotiček. Dokaz temu so naši navadni svinjaki, ki so najmanj primerni za uspešno svinje-rejo. To bo treba marsikaj popraviti, ako hočemo od te gospodarske stroke imeti kaj dobička. Ako se je pokazal v kakem kraju pereč ogenj, storiš dobro, če zdrave svinje vsak dan z mrzlo vodo omiješ, ali, kjer mogoče, v njej koplješ. Piti jim je dobro dajati kake kisel nate pijače ali vode, kateri smo dodali nekoliko karbonove kisline. Ako žival oboli, pošlji nemudoma po živinozdravnika, Ta bolezen človeku ni nevarna, pač pa jo more prenesti iz kraja v kraj. Posebno živinski kupci, mesarji itd. jo lahko zatro-sijo, kamor pridejo, ako so bili prej v dotiki z bolno živino. Glede na vse to svetujem našim gospodarjem to-le: Ako imate svinje na prodaj, ne puščajte nikoli tujega človeka v svinjak, temveč pokažite mu jih na kakem drugem prostoru in jih ne zapirajte potem takoj k drugim živalim, temveč jih imejte nekaj dnij kje drugje, da se prepričale o njihovem vzdravju. Ako vam jih je pa nekoliko obolelo in ste ločili zdrave od bolnih, naj ne krmi obojih ena dekla, zakaj na ta način vam lahko vse okuži. — Pereč ogenj navadno najbolj razsaja o poletnem času. Strd namesto sladkorja. — Namesto slaščic in drugih podobnih rečij, ki kvarijo želodec, kupujmo svojim otrokom rajši strd! Otroci strd radi jedo, vrhu tega ima za njih zdravje veliko vrednost. V nobeni Irsi, bodisi na deželi ali v mestu, ne smela bi manjkati strd kot izvrstno sredstvo, proti mnogim boleznim. Splošno znana je poraba strdi pomešane z nastrganim hrenom kot zanesljivo zdravilo proti jetiki. Mlačna voda, pomešana s strdjo, je kaj zdrava pijača v raznih vročinskih boleznih, a zlasti še oh času griže. Ker je pričakovati, da se sladkor v bodoče še bolj podraži, opozarjamo čitatelje že seri ij na strd kot na izvrstno nadomestilo. „Slov. Gosp.“ Loterijske številke. 26. novembra: Dunaj 77 22 59 42 Gradec . 4 07 39 68 84 3. decembra Trst . 2 34 24 7 46 Line 37 29 65 03 Dunajska borza 6. decembra 1897. Skupni državni dolg v notah 102 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebru . 102 n 20 Avstrijska zlata renta .... 122 55 Avstrijska kronska renta 4"/o 102 20 „ Ogerska zlata renta 4% . . . 122 10 _ Ogerska kronska renta 4% . . 99 90 Avstro-ogerske bančne delnice 951 — Kreditne delnice ^ . 60 London vista 120 35 Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 59 05 '20 mark 1 1 80 20 frankov . . * -9 55 V, Ilalijai s :e lire 52 C. kr. cekini 68 Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos .... . . . gld. 100’— ( lo 120'— Sandomingo . . . „ 140 - n Java . . . „ 135- „ 154— Portorico . . . • . . n 135- - Cejlon .... ... „ 170’- Sladkor . . . „ 37’ - ., 38— Špeh . . . „ 52’ - „ 56— 1‘otrolij v sodu . . . • . . „ 18-v, Tl v zaboju . . . . . „ 0-- n . ' Maslo surovo ■ . . „ 75-~ * - kuhano .... „ - * Moka Ogerska. št. 0 gld. 20 80. št. 1 gld. 20-60, št. 2 gld 20-40, „ 3 „ 20 20, „ 4 „ 19-90, „ 5 „ 19'60, št. 0 gld. 19 —, Otrobi debele .... do 520 drobne.................. „ 4--40 „ 4 80 Turšiča navadna.................„ 5.80 „ 6 50 Oves ......................... „ 6.80 „ 7 80 Agenti se iščejo za prodajo novih izdelkov, ki so neobhodno potrebni ne samo meščanu, nego tudi kmetovalcu. Tudi kol postranski posel opravlja to agenturo lahko vsakdo, ki ima znanstva v zasebnih krogih. —Visoka provizija ali stalna plača se zajamči. — Ponudbe vzpre-jema Fr. Pokorny v Pragi, Petrova ulica 8. 100 do 300 gld. mesečno behkv0sefssSvTnv vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 78, 10—1 Prostovoljna dražba proti gotovini raznega finega pohištva in drugih predmetov, posebno dveh ormar ža obleke z zrcali ler slike predstavljajočo Sv. Magdaleno bode v Skriljah h. št. 27 dne 27., 28. in 29. t. m. sf Zdravnik £? Dr. M. K c r š o v a n i •)| ordinuje v lastni hiši ŠŠ iy®f~ v ulici Bnrzclliiii h. št. 2. ifs fžc;& & $<.)$(•-$?, TvUr«) Razglas. Gospodarski svet v Krombergu pi’i Gorici razpisuje službo cerkovnika, kateri je obenem tudi orgijavec. P°' nudbe do 31. t. m. gornjemu gospodarskem svetu. ^ ^ ^ *fy *& $ *& Usoja si priporočati preč. duhovščini in sla\n. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križnie, čevlje, nogovice, rakev (trugej vsake velikosti, zlatih črk i. t. d iPtSf* Vse po nizkih cenah!! ! ‘ Ivaon Drufovka trgovec v Gorici na Travniku ima zalogo vsakovrstnega blaga in čevljarskih potrebščin. Podružnica zn usnje, železnino in razno blago v Sežani. Postrežba kolikor le mogoče točna-Naročila z dežele izvršujejo se z naP večjo skrbnostjo. Cono zmerne.