42 Didakta september 2013 ekskurzija po sLedeh soške fronte / Natalija Mihelčić / OŠ Stopiče Pričujoči prispevek pojasni uporabo podatkov v času učenčevega usvajanja znanja na terenu, na prostem, kjer so zgodovinski dogodki dobili »živo« podobo pretekle zgodovine. Uvod Terensko delo je bilo izvedeno ob dnevu de- javnosti na Kobariškem, zasnovano na podlagi spoznavanja in izkustva zgodovinskih dogod- kov na terenu. Učenci 9. razredov so na podlagi omenjenega spoznavali zgodovinske dogodke na Kobariškem z uporabo vodenega ogleda po kobariškem muzeju, kostnice in ogleda mlekarne/sirarne. Terensko delo je vključevalo reševanje različnih nalog po težavnosti, ki so zajemale različne taksonomske stopnje. Poleg enostavnejših nalog, ki so od učencev zahte- vale priklic podatkov, njihovo razumevanje in uporabo, so učenci reševali tudi naloge, vezane na analizo in sintezo pridobljenega znanja. Ključno vlogo je imel avdio-vizualni aspekt, ki je izboljšal usvajanje podatkov. Načrtovanje terenskega dela in njegova izvedba Sodobni pristopi poučevanja narekujejo uporabo različnih metod in tehnik, ki naj bi omogočile boljšo pretočnost informacij in podatkov pri učnih vsebinah, hkrati pa veljale kot del »motivacijskega« pristopa do učne teme, ki zaradi svoje »drugačnosti« pri- tegne učenčevo pozornost. Zagotovo drži trditev, da terensko delo za učenca pomeni nekaj povsem »novega in neklasičnega« in mu ponuja drugačen način pogleda na usva- janje učne tematike. Diverziteta, ki se pojavi pri tem, je odlična spremljevalka terenskega učnega procesa, podprtega z obilico osebnih in neosebnih elementov, ki jih v terensko delo vnese sam učitelj kot organizator. Na sooblikovanje učnega procesa pa vplivajo (ne)posredno tudi drugi nešolski dejavniki, kot so kulturne ustanove in posamezniki, naposled tudi sama pokrajina. Na Osnovni šoli Stopiče je terensko delo sestavni del poučevanja in pedagoškega pro- cesa, pogosto izvedenega ob dnevih dejav- nosti. Tudi pri pouku zgodovine se tovrstna oblika poučevanja uporablja kot ena izmed metod. Letošnja izvedba metode terenskega dela je potekala pri devetošolcih na temo prve svetovne vojne na Slovenskem s poudarkom o vojaškem dogajanju na soški fronti. Zaradi izredno pestre muzejske ponudbe lokalne- ga muzeja o poteku in slikovitem prikazu življenja na Slovenskem med prvo svetovno vojno in vojaškem dogajanju na soški fronti Slika 1: Devetošolci v Kobariškem muzeju. Didakta september 2013 43 ekskurzija je Kobarid s Kobariškim muzejem postal primeren kraj za izvedbo terenskega dela. Po ogledu Kobariškega muzeja je sledil še ogled kostnice ter sirarne/mlekarne Planika, ki je s svojo nadvse zanimivo predstavitvijo mlekarskega muzeja in demonstracijo pri- prave masla, kot ga izdelujejo v mlekarni, popolnoma navdušila devetošolce. Izvedba terenskega dela je potekala v več fazah, ki so zajemale tako učiteljevo kot učen- čevo pripravo. Slednja je slonela na obravnavi učne snovi na predpisano zgodovinsko tema- tiko, pri njeni obravnavi pa je bila vzporedno izvedena tudi priprava oziroma seznanitev učencev o poteku dela in njihovih učnih ob- veznostih na terenu. Priprava učitelja je bila nekoliko bolj kompleksna. Okvirni načrt in priprava sta temeljili na temeljiti preučitvi pokrajine, zbiranju informacij o muzejski in turistični ponudbi kraja, vzpostavitvi stikov z želenima ustanovama ter naposled tudi pripravo delovnega materiala in učnih listov za učence. Omenjeni akcijski načrt je vključeval tudi organizacijsko in časovno plat izvedenega terenskega dela, ki je predvidel trajanje dne- va dejavnosti v obsegu petih do šestih ur aktivne dejavnosti učencev. Terensko delo je bilo predvideno kot ponovitev zgodovinske vsebine o že obravnavanih dejstvih o prvi svetovni vojni, poglobitvi nekaterih vsebin, vezanih na omenjeno vojno in fronto ter spoznavanje in usvajanje novih znanj. Na- črtno zasnovano terensko delo je deloma vključevalo tudi interdisciplinarno delo in medpredmetno povezovanje. Slednje se je pokazalo pri vključevanju manj obsežnih in kratkih vsebin s področja geografije, nara- voslovja in tudi gospodinjstva. Od muzeja do kobaridskih planin Po temeljiti tehnični in organizacijski pri- pravi, pregledu literature in virov, strokovni zamisli o poteku terenskega dela ter njegovi časovni razporeditvi se je popotovanje po Ko- bariškem pričelo z dopoldanskim prihodom v Kobarid. Začetna faza dela na terenu se je predstavljala obisk in ogled muzejskih zbirk v Kobariškem muzeju. Ta je s svojo stalno razstavo o prvi svetovni vojni in soški fronti upravičila množični obisk svojih zbirk in svoje poslanstvo, s katerim uresničuje in pripo- more k razumevanju vojaškega dogajanja v slovenskem Posočju. Učenci Osnovne šole Stopiče so si v sklopu muzeja pod vodstvom vodiča ogledali celo- tno zbirko stalne razstave v 13 razstavnih prostorih muzeja. Pot v leto 1915, v čas odpr- tja soške fronte na Slovenskem, jih je vodila na ogled prve zbirke v »Krnsko sobo«. V njej je prikazan kratek časovni pregled dogodkov na celotnem območju omenjene obrambne linije v alpskem visokogorju, dogodki na njej so predstavljeni od začetka vojaškega bojevanja do zaključnih vojaških operacij ob reki Soči. Osrednji eksponat sobe je maketa Krnskega pogorja z Batognico. Nadaljnja »muzejska« pot po sledovih slovenske vojne zgodovine v začetku 20. stoletja je vodila v »Belo sobo«, v kateri so s številnimi fotogra- fijami, razstavljenimi predmeti in odlomki iz dnevnika italijanskega vojaka prikazani boji in trpljenje mnogih vojakov, ki so doživljali grozote prve svetovne vojne. Fotografsko in drugo gradivo je slikovito in zelo nazorno pokazalo, kakšno je bilo življenje vojakov v najhujših trenutkih, številni razstavni pred- meti, najdeni ali podarjeni muzeju, pa so potešili radovednost devetošolcev po zgodbah izza bojnih črt soške fronte. Sledil je ogled »Sobe zaledja«, kjer je bilo na kratko predstavljeno dogajanje v bližnjih in nekoliko bolj oddaljenih naseljih. Tu je ko- pica razstavnih predmetov (od zdravstvenih pripomočkov, uporabe alkohola kot anal- getika za blaženje bolečin pri operacijah do kopanja v hladni reki Soči in različnih načinov oskrbe z živilskimi, tehničnimi in drugimi pripomočki) pritegnila zanimanje za podrobnejši opis življenja vojakov in ci- vilnega prebivalstva, postavljena vprašanja učencev pa so odrazila povečano zanimanje za tovrstni del socialno-vojaške tematike ti- stega časa. O grozotah, nečloveškemu trplje- nju in življenju neposredno na soški fronti govori »Črna soba«, polna osebnih izpovedi vojakov, napisov na vratih zapora, številnih portretov alpinov, krnskega kamenja in dru- gih muzealij. Zaključnemu delu razstave je sledil ogled številnih muzealij, zemljevidov in napisov ter multimedijske projekcije, med njimi tudi izdelanega reliefa Zgornjega Posočja s prikazi odločilne bitke na omenjenem območju, ki je podrobneje prikazala in opisala stanje in razmere v noči na odločilno bitko tedanjega časa, bitko za Kobarid. Izdelani relief z na- tančnimi markacijami poti slovenske in ita- lijanske ter avstro-ogrske vojske kaže na (več) strukturno in dobro načrtovano vojaško akci- jo in organizacijo na obeh straneh vojaških taborov, hkrati pa izredno dobro vizualno predstavitev poteka bitke za Kobarid, znane kot »čudež pri Kobaridu«, ki učencem olajša težavnejšo predstavo o njenem kronološkem in organizacijskem poteku ter pripomore k boljšemu in preprostejšemu razumevanju dogajanj na soški fronti. Po končanem ogledu Kobariškega mu- zeja, kjer so učenci dobili tudi promocijsko gradivo o muzeju, je sledil obisk lokalne sirar- ne/mlekarne Planika v bližnji okolici muzeja. V okviru mlekarne Planika, ki se ponaša z večstoletno tradicijo posoškega sirarstva, sodi tudi Muzej sirarstva s stalno zgodovinsko- etnološko razstavno zbirko Od planine do Planike. V njem so si učenci ogledali raz- stavne panoje in multimedijsko projekcijo o dediščini planinskega pašništva in razvoju sirarstva, na osnovi katere je nastala dana- šnja mlekarna. Osrednji del razstavne zbirke predstavlja planinski stan z vso potrebno opremo za predelavo mleka v sir, ki se še danes uporablja na kobariških planinah. Prvotna demonstracija vodiča je spod- budila nekaj radovednih nadebudnežev, da so se preizkusili v predelavi mleka v mlečne izdelke. Pred tem so pozorno prisluhnili po- nazoritvi in nato poprijeli za leseno orodje in pripomočke, potrebne za predelavo mleka v mlečni izdelek. Poskus in s tem pridoblje- na izkušnja o predelavi mleka je obogatila izkustveno učenje tistih, ki so se dejansko preizkusili v mlekarski dejavnosti, in tiste, ki so prisostvovali demonstraciji, ki je bila ponazorjena in dobro predstavljena. Po ogledu mlekarne in sirarne Planika je sledil še ogled italijanske kostnice na vzpe- tem delu Gradiča nad Kobaridom. Številni napisi oseb italijanske narodnosti, katerih posmrtni ostanki so bili prineseni z okoliških pokopališč, padlih v času soških bitk, so de- vetošolcem prikazali in dokazali, da je vojna, ne glede na narodno in versko pripadnost, teritorij in druge karakteristike, sama po sebi grozota velikih razsežnosti, ki ne pozna ne teritorialnih ne drugih meja. Rezultati kot uspešnost terenskega dela Terensko delo, izvedeno na Kobariškem, se je izkazalo več kot smiselno, dobrodošlo in tudi uporabno. Smiselnost terenskega dela gre pripisati dejstvu, da je obisk Kobariškega tematsko in učno ustrezal njegovi izvedbi, predvsem pa je v skladu s cilji učnega načrta za zgodovino v 9. razredu ponudil več kot samo neklasično obliko poučevanja in učenja ter omogočil, da se je znanje, pridobljeno po standardni učni metodi v razredu, po- globilo še na podlagi izkustvenega učenja (na terenu). 44 Didakta september 2013 Pri izvedbi terenskega dela sem se osredo- točila na učne cilje, zapisane v učnem načrtu za zgodovino za 9. razred osnovne šole, obe- nem pa sem učni sklop obravnavane zgodovin - ske tematike želela nekoliko razširiti oziroma poglobiti, in sicer s poudarkom na podrobnem in natančnejšem opisu in prikazu vojaških in nevojaških dogodkov skoraj polpretekle zgodovine 20. stoletja na Slovenskem. Del učnih ciljev, v sklopu katerih je bila večina usmerjena v usvajanje in izpolnje- vanje ciljev pri predmetu zgodovina, je po- segel tudi na geografsko področje v okviru splošno-teoretskih in operativnih ciljev pri geografiji. Medsebojni preplet izvajanja zgo- dovinske in geografske tematike se je pokazal kot uspešen. Tu je šlo predvsem za hkratno izvajanje geografskih metod terenskega dela, v sklopu katerega so učenci uporabili znanje orientacije, metodo opazovanja pokrajine in dejavnikov v njej. Izvajanje tako zgodovinskih kot geografskih metod na terenu je sovpadlo, splet področij obeh (šolskih) predmetov pa je prispeval k boljšemu učenčevemu razumeva- nju in predstavi o dogodkih izpred več kot šestdeset let. To je pomenilo, da so učenci na podlagi nekaterih geografskih parametrov in znanj uspešno razumeli razmere v času prve svetovne vojne. Podrobnejša analiza delovnih listov, ki so jih učenci reševali na terenu, je pokazala na izboljšanje znanja o zgodovinski tematiki, prav tako pa tudi napredek v geografskih veščinah. Med izvajanjem dejavnosti terenskega dela so morali učenci sproti reševati delovne liste z različnimi tipi nalog, navezujočimi se na terensko delo in interdisciplinarni pristop. Terensko delo je bilo sestavljeno in razde- ljeno na dve etapi, in sicer terensko delo z nalogami iz zgodovinske učne teme in geo- grafskimi nalogami, v sklopu katerih so se morali učenci poslužiti geografskih metod dela. Prve so se predvsem navezovale na delo v muzeju, medtem ko je geografsko teren- sko delo potekalo na prostem, v neposredni bližini italijanske kostnice. Delovni list z zgodovinskimi nalogami je bil sestavljen na podlagi že (nekaterih) znanih zgodovinskih dejstev, večina nalog pa se je navezovala na dejavnosti terenskega dela in na sam teren v pokrajini. Pri tem je treba izpostaviti, da so bile naloge osnovnega tipa Slika 2: Spoznavanje dela slovenske zgodovine – reševanje delovnih listov. ekskurzija Didakta september 2013 45 sestavljene na podlagi novih-starih dejstev o obravnavani zgodovinski tematiki, obenem pa so bile strukturirane tako, da so učen- ci iskali odgovore na zastavljena vprašanja na terenu – v muzeju in v pokrajini. Večina zastavljenih nalog je bila odprtega tipa, in sicer naloge, ki so zahtevale večjo mero usvo- jenega znanja oziroma višjo taksonomsko stopnjo usvojenega znanja. Tovrstne naloge so predstavljale skoraj tretjino vseh zastavlje- nih nalog. Zaporedje in težavnost nalog na delovnem listu sta bili določeni naključno, naloge prvega sklopa glede na težavnost pa so bile postavljene v ospredje in so zahtevale zgolj učenčevo zapomnitev oziroma priklic (že znanih) podatkov. Zagotovo pa je izkustveno učenje s te- renskim delom pripomoglo k boljši zapo- mnitvi in usvajanju (zgodovinskih) podatkov. Uporabnost znanja se je prav tako izkazala pri pisnem ocenjevanju znanja učencev. Rezultati pisnega testa so pokazali več kot uspešno usvojeno učno snov soške fronte in dogajanja na njej, z različnimi tipi nalog pa so učenci izkazali uporabo in razumevanja učne snovi, nekateri med njimi pa so pokazali tudi anali- zo in sintezo usvojenega znanja. Pri tem mo- ram poudariti, da je bila uspešnost učencev pri reševanju pisnega testa oziroma vprašanj, ki so se navezovale na tematiko terenskega dela, več kot zadovoljiva, saj je večina učencev pravilno odgovorila na zastavljena vprašanja. To je dovolj zgovoren podatek, da je terensko delo pripomoglo k boljšemu razumevanju učne snovi, učenci so preko izkustvenega učenja doživljali in občutili nekatere nevidne segmente pokrajine, predstavljivost nekda- njih zgodovinskih dogajanj in razmer pa je postala bližja in posredno dostopna dojema- nju osnovnošolcev. Zadovoljstvo učencev ob izvedenem te- renskem delu na Kobariškem je pokazala tudi kratka anketa. Anketni vprašalnik je zajel nekaj kratkih vprašanj o evalvaciji dneva dejavnosti. Vprašanja so se na nanašala na iz- vedbo in organizacijo dneva dejavnosti, zajela pa so tudi oceno učencev o nadaljnjih pri- poročilih in izboljšavah. Statistična obdelava anketnega vprašalnika je pokazala, da je bilo zadovoljstvo učencev z izvedbo in organizaci- jo dneva več kot zadovoljivo (97 %), medtem ko je manjšina učencev izpostavila predolgo vožnjo kot pomanjkljivost. Tudi vprašanje o priljubljenosti terenskega dela je pokazalo, da so bili osnovnošolci navdušeni nad tovrstnim delom. Tu gre poudariti, da je sprememba lokacije terenskega dela veliko pripomogla k navdušenju, saj se omenjeni obliki dela v preteklosti ni pripisovalo veliko pomena. Slednje je potrdila opravljena analiza, ki je pokazala, da učenci v prihodnje pričakujejo oziroma želijo nadaljevati s terenskim delom v pokrajini, nekateri so celo izrazili željo po pogosti izvedbi terenskega dela. Zaključek Po evalvaciji dneva dejavnosti na Kobariškem je bilo zanimivo brati o zadovoljstvu učen- cev, o razgibanosti in drugačnosti učnega procesa, ki je učencem omogočil vpogled na »drugačnost« učenja. Terensko delo, pri katerem se je področje zgodovine povezovalo z geografijo in drugimi šolskimi predme- ti, se je izkazalo več kot dobrodošlo, saj so učenci s pomočjo drugačnih učnih metod uspeli usvojiti nova znanja in poglobiti ne- katera zgodovinska in geografska znanja. Obenem pa organizacija tovrstnega učenja in poučevanja pomeni veliko bremenitev učiteljev in truda, zato je prav, da priprava in organizacija obrodita želene rezultate. Še posebej je terensko delo zanimivejša oblika učnega dela za učence z učnimi težavami. Pri njih se je izkazalo, da je usvajanje učne snovi potekalo na svojstven in drugačen način, saj so nekateri med njimi določena področja zgodovinskega in/ali geografskega znanja zaradi prostorske predstavljivosti in prikaza usvojili lažje, kot bi ga po klasični učni metodi. Zagotovo terensko delo in med- predmetno povezovanje ostajata pravi izziv tako za učitelje kot za učence. ekskurzija