Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
NAROČNINA
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir-Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 21 (379)
VRNITEV V RODNI KRAJ
Bližajo se božični in novoletni prazniki, prazniki, ki so izrazito družinski in ob katerih se pod rodnim krovom običajno zberejo družine, oziroma njihovi člani, da bi skupaj praznovali. Morda so ti prazniki edini prazniki v letu, ko pridejo domov iz širnega sveta tudi tisti družinski člani, ki jih je delo odgnalo daleč proč od rodnega kraja, morda celo čez oceane in širne celine.
In prav zato v današnjem uvodniku pozdravljamo predvsem vse tiste naše ekonomske emigrante, ki so že prišli, ali pa bodo še prišli domov, da bi v tihem okolju domače strehe in rodnega kraja preživeli praznik v toplem in prijetnem družinskem okolju. Njim naj torej velja predvsem naša dobrodošlica, kajti kljub razdaljam, ki jih ločujejo od domačih krajev, so vendar sinovi naših tal in zagotovo jih na domačijo ne veže samo ljubezen do rodne grude, temveč tudi do ljudi, ki so ostali doma.
Zato naj v teh prazničnih dneh zagorijo svečke na drevescih po doslej zapuščenih in osamljenih domovih naših vasi, saj jih rodni kraj, čeprav skop in trd, vendar tako rad sprejema v svoje okrilje. Naj se vteh prazničnih dneh odpočijejo in sprostijo, saj jim trušča in dela prepolni vsakdan v tujini neusmiljeno narekuje mnogo odpovedi, naporov in znoja. Naj v teh dneh po naših vaseh občutijo vso milino in toplino rodnega krova, da se bodo potem lahko spet vrnili v tujino polni živi jenskega veselja in upanja.
V teh dneh bodo prišli domov tudi tako imenovani sezonski delavci, da bi doma preživeli zimo in mrtvo sezono. Tudi njim so namenjene naše najboljše želje, da bi čez zimo obnovili in olepšali svoje \domove, da bi se spočili in nabrali novih moči za nove napore, ki jih čakajo spomladi.
Končno pa je v teh dneh tudi papež Pavel VI., ob dnevu emigrantov, naslovil poslanico vsem, ki jih je živi jenska nuja pognala v svet in tujino. Izrazil jc skrb in željo, da bi emigranti ne pozabili svoje domovine in svojih najbližjih, hkrati pa jim je zaželel čim uspešnejše delo in življenjski uspeh.
V tem smislu se tudi «Matajur» pridružuje vsem najboljšim željam in hotenjem ter želi vsem emigrantom -povratnikom srečne in zadovoljne božične praznike v krogu svojih najbližjih.
Udine, 15. decembra 1967
Izhaja vsakih 15 dni
PO ZAPUŠČENIH	DOLINAH	IN
Divji Ter in tišina v njegovi soteski
Tudi za Tersko dolino je značilno, kot za ostale naše doline in vasi, množično odhajanje naših ljudi v tujino, ki se tjakaj selijo kar s celimi družinami in
tako za vedno zapuščajo svojo rodno grudo
Res se je težko odločiti, katera izmed beneškcslovenskih dolin je najlepša. Kajti vse so lepe, sleherna izmed njih bi zaslužila svojega pevca in svojega objokovalca. Kajti, če je lepota tista, ki druži te doline, je tudi njihova zapuščenost in neobljudenost tista, ki jih spet, zdaj na sociološkem področju, povezuje v eno samo skupno žalostinko - vse doline so prazne, puste in skoraj brez naših ljudi.
Tarčent je zadnje furlansko mesto pred vstopom v dolino Tera, ki izvira daleč visoko pod Muzci, go-
rovjem, ki zapira dostop v prav tako lepo slovensko dolino - v Rezijo.
Lepa asfaltirana cesta se skupaj
z divjim in skoraj hudourniškim Terom prebija navzgor po čudoviti soteski, ki bi jo lahko mirno primerjali s Soško dolino v malem. Ter si je zares skozi navpične strmine in bregove globoko spodaj pod cesto utrl pot v Furlansko ravnino. Tudi njegogovo dno je, kot korito Soče, kamnito in odtod prav ista, nebeške sinje modrina njegovih valov. In nad vsem tem še čudovita tišina jasnega, zimskega dne, ki bi se ne zdel prav nič z mski, če bi v daljavi gora ne prekrivala belina snega.
In v tej bistri vodi Tera kar slutiš, če že ne vidiš, visokogorskih, naglih postrvi, na katere te opozarjajo tu pa tam napisi v italijanščini, ki vabijo mimoidoče popotnike ir. izletnike na čudovit, vabljiv ribolov sredi mirne, okamenele lepote Terske doline.
In v tem zimskem času tu tudi ni skoraj prometa. Do vasi Ter smo prevozili skoraj več kot osem kilometrov in nismo srečali skoraj nobenega avtomobila. Verjetno je podobno tudi v sezoni, čeprav vodi omenjena cesta od naselja Ter dalje naprej po dolini do novega obmejnega prehoda v Jugoslavijo pri Učeji.
Ko smo prispeli v Ter, smo bili sprva kar presenečeni ,in to v dobrem smislu besede. Doslej vajeni skoraj že porušenih, razpadlih vasi in hiš po pobočjih in dolinah Beneške Slovenije, smo naenkrat ugledali naselje, v katerem so bile skoraj vse hiše obnovljene, prebeljene, živopisno pobarvane, z zelenimi in črnimi okenskimi okviri. Skratka, zunanji videz Tera je vzbujal upanje, da tod življenje le ne ugaša, da so tod ljudje, ki ne skrbe samo za vzdrževanje, temveč tudi za preureditev, modernizacijo in obnavljanje svojih domov. Dalje nas je presenetilo tudi moderno poslopje mlekarske zadruge v Teru, kjer izdelujejo daleč naokrog znan in dober sir. Vendar pa je, žal, tudi v življenju je tako, da videz kaj rad prevari človeško oko. Tako se nam je pripetilo tudi ka sneje, ko smo v modernizirani in okusno opremljeni gostilni od gostilničarke Lize izvedeli resnico o Teru. Ta pa je povsem v nasprotju z zunanjo podobo Tera.
« V bližnji okolici naše gostilne živi samo nekaj starih ljudi, vsi mladi so odšli, v ravnino, ali dalje v Italijo in seveda tudi v tujino. Le bolje si oglejte hiše, pa čeprav so na zunaj kot nove, «nam je zatrjevala gostilničarka Liza in potem z ne kakšno otožnostjo nadaljevala:
«Pa tudi ne vračajo se več domov. Tam, v ravnini, si ustanavljajo družine in potem ostanejo za vedno ob novem ognjišču.
Domov jih ni več, tudi za praznike in dopuste ne, še posebej pa, kadar pomro še njihovi starši - zadnja vez z njihovo Tersko dolino... ».
In tako smo spet in znova dobili potrdilo za obupen, pereč in žalosten problem naših dolin. V Teru smo sicer videli, da so prav ekonomski emigrantje prispevali ogromno materialnih sredstev za obnovo svoj h domačij, toda čudovito lepa, a
skopa in trda Terska dolina jim pač v nobenem primeru ne more nuditi dovolj kruha.
Skozi okno gostilne smo zrli na cesto. Mimo je šla samo kakšna samotna ženska s težkim košem sena na ramah, kajti v Teru nimajo senikov ob hišah kot običajno na kmetih, temveč spravljajo seno v kopice po pobočjih bližnjih hribov. Ko smo šli preko trga, kjer je tudi spomenik padlim, pa smo zagledali še modernizirano podobo ženske s senenim košem-seno je na ramah peljala kar na mopedu. Pletena košara je bila še vsa polna kmečke romantike, moped pa znamenje modernizacije in praktičnosti sodobnega kmeta.
Ko smo zapuščali Ter, se je nad sotesko že polagoma spuščal prvi zimski
mrak. Hudo nam je bilo, ker smo morali tudi v Teru, kljub zunanjemu blišču in novi obleki naselja, spet ugotoviti staro in grenko resnico o emigraciji naših ljudi, ki jih nuja, sila, splet polit čnih in ekonomskih okoliščin silijo na tuje. In ko smo zrli globoko v kanjon Tera pod nami, smo nehote pomislili na Ter, kakršnega običajno vidimo v Furlanski ravnini. Samo pusta, široka struga brez vode kot da je voda izginila nekje med peskom in širjavo Furlanske ravnine. In takrat so se nam ljudje iz Terske doline zazdeli čisto podobni Teru v ravnini - razpršili in porazgubili so se po širnem in tujem svetu. Izginili so za nas in za naše doline. Zato so naše doline in vasi tako prazne in puste.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllHIlllllllHIIIII
Sodelovanje med Trbižem in Jesenicami
Velikanske možnosti med Trbižem, Beljakom in Jesenicami za nadaljni razvoj sodelovanja na tem področju - Trbiž predstavlja majhno Evropo v srcu velike Evrope
V Zagrebu je p:4 založbi «Epo-ha» pred kratkim izšla knjiga, posvečena italijanskim in jugoslovanskim mestom, ki so upostavi-la prijateljske stike naturističnem in kulturnem področju ter tako navezala nekakšne bratovske odnose. Nedvomno je to zelo koristna dejavnost, saj ne približuje tako samo prebivalcev različnih mest, temveč poglablja tudi stike med državama in narodoma.
Hkrati pa vse to tudi mnogo pomaga pri razvijanju meddržavnih odnosov in razumevanju med narodi.
Na tej, lahko bi rekli evropski bazi, je občina v Trbižu že zdavnaj upostavila najtesnejše stike s sosednjo slovensko pokrajino in tamkajšnjim upravnim in železarskim središčem Jesenicami. Pri vsem tem pa je zanimivo še to, da je prav prijateljstvo med Trbižem in Jesenicami poudarjeno in objavljeno na prvih straneh omenjene publikacije, ki je natisnjena v dveh jezikih.
Tako piše v tej publikaciji o Jesenicah njihov župan Franc
žvan, in po številnih ugotovitvah, ki družijo Trbiž in Jesenice ugotavlja, da sodi v ta okvir tudi koroški Beljak, še posebej pri razvijanju turizma in maloobmejnega prometa. V povezavi med Trbižem, Beljakom in Jesenicami vidi župan Žvan velikanske možnosti za nadaljni razvoj sodelovanja med pokrajinami in mesti na tem območju.
Trbiški župan dr. Mario Di Gallo pa v članku v omenjeni publikaciji s svoje strani predstavlja svoje mesto in v resnični, kratki turistični monografiji obravnava probleme, ki niso skupni samo Jesenicam in Trbižu, temveč tudi Radovljici. V nadaljevanju svojega članka piše trbiški župan, da so imeli omenjeni kraji dolgo vrsto stoletij svojo skupno zgodovino in usodo, kljub različnim narodom in jezikom. V tem smislu upravičeno zaključuje dr. Di Gallo svoj članek z ugotovitvijo, da predstavlja Trbiž majhno Evropo v srcu velike Evrope in da naj sodelovanje in pobratimstvo z Jesenicami služi kot vzor
za bodoče sožitje v tisti Evropi, ki bo nekoč brez meja, carinskih pregrad in potnih listov. V tem smislu lahko Trbiž in Jesenice s kulturno, gospodarsko in športno izmenjavo in sodelovanjem utirata pot naprej in zgledno kažeta, kako lahko obmejna mesta in pokrajine živijo ne samo v prijateljstvu, temveč v najtesnejšem sodelovanju, ki ga narekuje tako narava sama kot zgodovinski in ekonomski razvoj.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova avtobusna proga Centa - Bovee
Na zadnjem zasedanju itali j an-sko-jugoslovanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki se je vršilo od dne 5. pa 12. oktobra na Reki, so med drugim sklenili, da bodo postavili redno avtobusno progo, ki bo povezovala Cento z Bovcem. Avtobus bo vozil dvakrat tedensko preko obmejnega prehoda v Učji, skozi Njivico in potem po Terski dolini v Cento. Zvedelo se je tudi, da je pokrajinski inšpektorat za motorizacijo sporočil lokalnemu avtobusnemu podjetju «Stefanut-ti» iz Njivice, naj ukrene vse potrebno, da bo proga začela čim prej delovati. Zdi se, da je omenjeno podjetje napravilo v te namene že vse potrebne korake.
Čenta - mestece, ki šteje okoli 10 tisoč prebivalcev io je priljubljena izletniška točka Videmčanov, leži tik ob vhodu v čudovito Tersko dolino, ki je dolga 15 km. V ozadju jo zapira Muško pogorje, za njim pa je dolina Rezije. Tudi ljudje iz Terske doline, kot iz drugih naših dolin, se množično izseljujejo v tujino in si tamkaj ustvarijo novo ognjišče
Ce bo do tega res prišlo, in zgleda da bo, bosta Terska in Soška dolina še bolj tesno povezani ena z drugo, saj bo prebivalcem teh in onih krajev dana možnost, tudi če nimajo lastnih motornih vozil, da se pogostoma obiščejo ali nakupijo potrebnega blaga tam, kjer so cene ugodnejše.
duino le poirehna urediif bazen Žlice
vati pri koreninah, organizirano in racionalno. Dežela je že pripravila načrt za najnujnejše intervencije pri nekaterih hribovskih bazenih, a v veliko začudenje v ta
Zakaj dežela zavlačuje z deli in zakaj niso povabili v konsultivno komisijo tudi predsednika dravskega bazena ? Prizadevanje trbiške občine za rešitev tega problema
Zadnje deževje je ponovno spravilo v alarm občinsko upravo in je zato mobilizirala prisedni-štvo za javna dela in uslužbence tehničnega urada. Ostal je preveč živ spomin na strašno noč 4. novembra lanskega leta, ko se je porušil rečni nasip, in zato so se bali, da se bodo tudi letos ponovile hude poplave.
Na srečo ni letos dolgo deževalo, a vendar toliko, da so morali prihiteti na pomoč gasilci, vojaki, gozdni čuvaji in reševalna skupina iz Rajbla, da so zaustavili vodo, ki je z vso silo vdrla v gostilno, katere lastnik je Di Lenar-do. Lansko leto se je namreč prav na tem kraju podrl nasip in se je razlila voda. Občinska administracija je dala takoj nalogo nekemu domačemu tehniku, da bi
Manjša dela so sicer izvedli okoli hudournikov «Bartolo» in «Zipolo», a vse premalo, da bi megli govoriti o hidrogeološki ureditvi bazena žlice. V preteklosti je bil bazen popolnoma zapuščen in posledice zanemarjenja se kažejo še danes. Tudi pristojne oblasti sosedne Avstrije, proti kateri teče vodovje žlice, tožijo, da jim Žlica povzroča hidrogeolo-ške nerede.
Torej je ta problem mednarodnega značaja in zato ga je treba
seznam ni vključila žlice. Poleg tega je bila svoj čas imenovana posebna konsultivna komisija za hribovsko gospodarstvo, v katero so povabili vse predsednike hribovskih bazenov razen predsednika dravskega bazena, ki zadeva občino Trbiž, Naborjet in Klužo. S tem je dokazano, kako malo upoštevajo bazen Žlice, ki spada pod dravski bazen.
Verjetno je prišlo do te pozabljivosti, ker je trbiška občina prav na skrajnem koncu dežele. Naj bo karkoli, občina se je odločila, da bo napravila vse potrebne korake, da bodo uredili tudi bazen žlice, kot je to predvidelo v načrtnem dokumentu za deželni razvoj, kjer je vključen med najnujnejša dela.
vzeti za resnega in ga začeti reše-
  Mimmi   il HIIIII mn immillili imi
IZPOD MATAJURJA
Za ureditev turistične ceste
napravil za ureditev nasipa po treben načrt. Stroški za to delo naj bi znašali 15 milijonov lir in bili v celoti v breme deželi. Delo so dali svoj čas tudi že v zakup, a podjetje, ki ga je prevzelo ne more pričeti z gradnjo, dokler v Trstu do konca ne rešijo vsega
Pokrajinski odbor je na svojem zadnjem zasedanju odobril načrte za ureditev turističnih cest, za kar bo danih na razpolago več kot 400 milijonov lir. To je prvo nakazilo, kajti v kratkem bo na-
 ... minimum...minimumi.....m............minulimi-u mimmi mm m m
IZ NADIŠKE DOLINE
Železniške proge Cedad-Videm ne bodo ukinili
Zadnje čase se mnogo govori, da bodo železniško progo čedad-Videm ukinili, kot bodo to v kratkem napravili z nekaterimi drugimi «suhimi vejami» v videmski pokrajini in drugje. Vest, da je ne bodo ukinili, je razveselila vse tiste, ki se redno vozijo po njej, in teh je precej, čeprav redno delujejo vse avtobusne proge, ki vežejo Nadiško dolino oziroma Čedad z Vidmom.
v Špetru, se je pri telovadni uri precej hudo ponesrečil. Zlomil si je desno nogo in zato se bo moral zdraviti mesec dni.
Podbonesec
kazanih še 600 miljonov, ki jih bo dala dežela.
Sedaj so te načrte, ki jih je odobril pokrajinski odbor, poslali pristojnim organom za kontrolo, nato pa jih bodo odposlali na deželno prisedništvo za javna dela za definitivno tehnično odobritev in nazadnje na prisedništvo za turizem, ki bo izdalo dekret za nakazilo deželnega prispevka.
Deželni odbor je sklenil, da bodo sedaj uredili sledeči cesti v naših krajih: cesto, ki pelje v Matajur od čeplesišč pri Blažinu preko Jeronišč (30 milijonov lir) in cesto v Podklap od odcepa državne ceste 356 iz Čedada proti Fojdi od razpotja pri Podklapu do odcepa proti Ivancu (50 milijonov lir).
50 milijonov lir za ureditev ceste v Ronec in Mersin
Dežela bo uredila cesto, ki vodi v Pečnje
Koliko volivcev ima Čedad
Iz pregleda volilnih seznamov je razvidno, da šteje čedadska občina 7.988 volivcev, od teh 3.847 moških in 4.141 žensk. Razdeljeni so na 15 volilnih sektorjev, od katerih je najštevilnejši osmi, ki šteje 622 volivcev, najmanjši pa je dvanajsti (bolnica) s 25 volivci.
H
Sv. Peter
Ni dolgo od tega so dali na občini v zakup dela za ureditev ceste, ki vodi v Ronec in Mersin. Z ureditvijo te ceste, ki jo bodo tudi asfaltirali, bo mnogo pomaga-no domačinom, ker bo prevoz pridelkov, posebno breskev in drugega sadja, katerega je v vseh teh hribovskih zaselkih izredno dosti, olajšan. Sedaj so trgovci, ki so kupovali sadje, zelo neradi hodili po naših vaseh, ker je bila cesta slaba in tudi dve vozili se nista mogli srečati. Sedaj bodo te težave odpravljene.
Obmejni prehod Kum zaprt
Mlekarna v Ažli dograjena
Zadružna mlekarna v Ažli je končno dograjena. Na «likof» je bilo povabljenih več kot 200 ljudi, med temi tudi zastopniki dežele, pokrajinske uprave, občinskih uprav Nadiške doline, zveze direktnih obdelovalcev zemlje, zadrug in številnih mlekarn.
Ob tej priliki je poslal pozdravni telegram deželni odbornik za kmetijstvo, prisotnim pa je govo-:1 predsednik mlekarne Giuliano Tropina, ki je tudi orisal pomen te moderne gradnje v Nadiški dolini in njeno strukturo.
Tudi meseca novembra velik obmejni promet
Meseca novembra jo dosegel mali obmejni promet v štupci rekordno število prehodov, saj so zabeležili kar 135,286. V istem času je prepeljal avtobus, ki vozi iz Čedada v Tolmin, 2301 potnikov, v nasprotno smer pa 2399.
Remigia Kocjančiča ni več med nami
Sv. len
Za cesto v Gorenji Brnas
Zadnje deževje je zelo razrvalo cesto, ki vodi iz doline v gorsko vas’co Gorenji Brnas. Dežela je za njeno ureditev prispevala osem milijonov lir. Z deli bodo pričeli čim bo vreme dopuščalo.
Nereča v telovadnici
Izboljšali bodo javno razsvetljavo
Občinska administracija je dala izboljšati javno razsvetljavo in v teh dneh so jo tudi kolavdirali. Ljudje so se namreč pritoževali, da od časa do časa luči ne gorijo dovolj svetlo in da v zvezi s tem pogostoma nastopajo težave.
Prometna nerseča
Nesreča pri delu
Sedemnajstletni Robert Toma-zetič, ki obiskuje strokovno šolo
Pri prometni nesreči se je 33 letni Obit Evgen močno poškodoval po glavi in čelu. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil v približno dveh tednih.
IZ KRNAHTSKE DOLINE
Blasutto Marija iz Viskorše peta žrtev eksplozije v Vidmu
Na občino je prišlo sporočilo, da je na predlog odbornika Co-mellija dežela dodelila 12 milijonov in 220 tisoč lir prispevka, to je 94'% na celotne stroške, za ureditev ceste, ki vodi v Pečnje in Strmico.
Ta cesta bo za ti dve vasici velikega pomena, saj jih bo vezala z dolino.
Vse je zelo pretresla žalostna vest, da je umrla v videmski bolnici, kamor so jo prepeljali zaradi poškodb, ki jih je dobila dne 15. novembra zaradi eksplozije v Vidmu, 83 letna Marija Blasutto vdova Blasutto iz Viskorše. Po prevozu v bolnico njeno zdravstveno stanje sicer ni bilo slabo, a nastopile so komplikacije in žena je umrla čez 17 dni zaradi pljučnice. Tako je eksplozija v ulici San Rocco v Vidmu terjala pet človeških žrtev.
Blasuttova, ki je že več let vdova, se je lani preselila iz Viskorše v Videm k 50 letni hčerki Lidiji vdovi Nicotra, ki stanuje v neposredni bližini, kjer je prišlo do eksplozije.
Nagla smrt
Nenadoma je umrl 62 letni delavec Elio Fumolo iz Nem. Nedaleč od doma mu je prišlo na cesti slabo in ko so mu mimoidoči pri skočili na pomoč, je že izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna paraliza.
Rajnki Fumolo je bil dober delavec in zelo priljubljen med domačini zato ga bodo težko pogrešali. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, ki so njegov grob zasuli s številnim cvetjem.
TAVORJANA
Iz občinske seje
Dne 28. oktobra so za letos definitivno zaprli obmejni prehod Kum, ki je služil dvolastnikom. Odprli ga bodo zopet prihodnjo pomlad, ko bodo pričeli z deli na poljih in senožetih.
Vso našo okolico je zelo pretresla vet o žalostnem koncu 25 letnega Remigia Kocjančiča iz Pečnijega. Našil so ga mrtvega na cesti, ki pelje iz Podarja v Sovod-nje. Zdravnik, ki je prišel na lice mesta, je ugotovil, da je fant zmrznil. Ljudje pravijo, da so ga v‘deli pred dvemi dnevi s steklenico v rokah iti proti hribu in verjetno se je opil in zaspal. Noči so bile te dni jako hladne.
Precej močno se je ponesrečila pri delu 33 letna Virginija Medveš doma iz Matajurja. Ko je pomagala možu pri podiranju drevja, jo je oplazila neka veja tn ji močno poškodovala levo koleno. V bolnici so izjavili, da bo ozdravila v približno treh tednih.
nega igrišča in razširitev mreže javne razsvetljave.
Zasadili bodo devet tisoč dreves
Nekateri posestniki iz Ronk so te dni odstopili sedem hektarjev zemlje deželni upravi, ki bo polom okrajnega inšpektorata za goz darstvo zasadila za poiskus devet tisoč smolnatih in hitro rastočih drevesc. Po štirih letih bodo dobili kmetje zopet nazaj svojo zemljo.
Gradnja novih hiš
Občinska komisija za gradbeništvo, ki se je sestala pretekli teden pod predsedtvom geometra Benatija, je odobrila tri načrte za gradnjo stanovanjskih hiš in štiri načrte za ureditev kmečkih poslopij.
•iiiiimiiiiiiimiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiitmuiiiiiiimiiiiimiiii»
IZ IDRIJSKE DOLINE
Za poljsko pot v Podklanec
Prav te dni je prišlo na občino sporočilo, da je dežela nakazala tri milijone in pol lir prispevka za gradnjo nove poljske poti, kj bo vodila v Podklanec. Celotni stroški za izvedbo tega dela bodo znašali 4 milijone in 75 tisoč lir-
Pod predsedstvom župana Pic-cara se je koncem meseca novembra sestal občinski svet, da so razpravljali o nekaterih zelo važnih problemih. Med drugim so sprejeli načrt za asfaltiranje ceste Ronki — Montina — To jan in se odločili, da bodo vzeli 10 milijonov lir posojila, s katerim bodo krili stroške za izvedbo tega dela. Poleg tega so sklenili, da bodo vzeli še dva milijona lir posojila za gradnjo kanalizacije v Drejanu in Tamorah in da bodo prosili za gradnjo nove osnovne šole v Prestintu.
Nesreča ne počiva
V čedadsko bolnico so morali peljati 43 letnega Sekonda Ga-breuščiča zaradi tetanusa. Ko je obrezoval trte, se je nekoliko urezal v tretji prst leve roke in par dni za tem je nastopila huda infekcija.
V bolnico je morala tudi 57 let; na Serena Querčič vdova Duri, ki je prišla iz Genove na obisk k bolni materi, ki stanuje v Poja-nah. Padla je po domačih stopnicah in se močno udarila v glavo-Ozdravila bo v dveh tednih.
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiin,>>
a im: v
Občinski svet je nadalje dal lokalni lovski sekciji v zakup občinsko lovišče in sicer za dobo petih let, to je od leta 1968 pa do leta 1972.
Gradnja kanalizacije
Občinska administracija je d&-pretekli teden v delo gradnjo nove kanalizacije v vasi Rekluž-Ljudje upajo, da bodo z glavnim1 deli končali še predno bo pritisnil mraz.
Potem je občinsi svet dal županu nalogo, da zaprosi za državni prispevek, s katerim bi uredili osnovno šolo v Drejanu in napeljali centralno kurjavo v šolskih prostorih v Tojanu in Tavorjani. Po dolgi diskusiji so nazadnje sprejeli še načrt za gradnjo šport-
Cesto bo treba razširiti
Glavna cesta, ki poteka skoz1 Ahten in veže Cento s Čedadom-je na nekaterih predelih izredno ozka, kar dela preglavice posebno nedeljskim izletnikom, katerih je vedno več in se ne morejo srečavati avtomobili. Treba bi bij0 zato poskrbeti, da se jo razširi ih ponekod odpravi tudi nekatere ovinke, ki so nevarni.
Matajur je najvišji hrib v Beneški Sloveniji (1640 m). Na njegovem pobočju ie raztresenih več vasi: Matajur, Ložac, Gabrovica, Duše in Brdca
Za še tesnejše sodelovanje treh sosednih dežel
Srečanje zastopnikov Koroške Furlanije - Julijske krajine in Slovenije
Poziv mladine k enotnosti v vero v človeštvo-Učiti se je treba iz napak preteklosti
Pod geslom «Človek človeku — pogovori, ki združujejo» je ustanova «Evropska hiša» v Celovcu organizirala v Celovcu zanimivo srečanje, katerega so se udeležili zastopniki najrazličnejših poklicev iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Evropska hiša v Celovcu, ki je članica mednarodne zveze Evropskih hiš in ki se smatra za «mesto politične vzgoje in mednarodnega sodelovanja», je v kratkem času svojega delovanja organizirala že nekaj zanimivih prireditev, ki naj bi prispevale k nadaljnji poglobitvi sodelovanja predvsem med tremi sosednimi deželami. Temu namenu je služilo tudi tokratno srečanje, ki se je od podobnih prireditev razlikovalo zlasti po tem, da zdaj ni tekel razgovor od organizacije do organizacije, marveč neposredno od človeka do človeka: tako se je na primer koroški pedagog razgovarjal s prosvetnim delavcem iz Slovenije slovenski turistični delavec je izmenjal izkušnje s turističnim delavcem iz Vidma, italijanski občinski funkcionar je razpravljal z občinskim funkcionarjem iz Nove Gorice in slovenski mladinci so se sestali z zastopniki koroške mladine.
Namen teh razgovorov «od človeka do človeka» je orisal predsednik celovške Evropske hiše Wun-der, ki je dejal, da tudi to srečanje
tiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiilimimiiiiiiiiiiiimimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izšel je slovenski izseljenski koledar za 1968. leto
prispeva k zbližanju in sporazumevanju med narodi. Predvsem mladino je pozval, naj bo enotna v veri v človeštvo in v veri v Evropo. Celovški podžupan Flucher je izjavil, da so se v Celovcu po drugi svetovni vojni učili iz napak preteklosti in tako je Celovec postal mesto srečanj. Podpredsednik deželnega zbora Pawlik je spomnil na dobre odno- mi sosednimi narodi.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Skarbite za
živino
Živini, ki stoji u Ijepih an dobrih hljevih, manjka še use, če se zanjo dobro ne skarbi. U parvi varsti muo-ra bit živina čista an zatuo je trjeba dobro nasteljat, gnoj pa nimar kidat. Narbuojša stelja je slama, rjezana 20 do 30 centimetru na dougo; če slame manjka je dobro tud listje al žagovina. Gnoj je trjeba kidat najmanj enkrat na dan.
Pregovor pravi, de je čistoča pou zdravja. Tuo veja, ker živina, ki je nimar čista, se ne prehladi takuo hitro, kot če je umazana, ker koža
uspešno dopolnjujejo samo besedilo koledarja. Koledar sta uredili Zima Vrščaj, predsednica Slovenske izseljenske matice, in Mila Senk.
Zato tudi z naše strani čestitamo uspešni petnajstletnici izhajanja koledarja, ki je zagotovo dragoceno darilo našim rojakom, ki sta jih nuja in zaslužek pognala v širni svet. Nedvomno jim bo koledar le pričaral košček stare domovine, domače zemlje in domače besede, kar pa je tudi eden izmed osnovnih namenov Slovenskega izseljenskega koledarja.
iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiii
Anekdote
Veliki filozof Henri Bergson, ki je spisal znano knjigo o smehu, je pripovedoval, kako smeš-nice delujejo na razne narode: «Anglež se smeje trikrat: prvič iz vljudnosti, drugič ko mu jo razlože, in tretjič, ko jo razume. — Nemec se smeje dvakrat: prvič iz vljudnosti, druvič ko mu jo razlože. Da bi jo kdaj razumeli, o tem ni govora. Francoz se smeje enkrat, ker takoj vse razume. — Amerikanec se ne smeje nikoli, ker je smešnico že zdavnaj slišal».
★
«Jasno sem jim povedal: če bodo ta zakonski predlog sprejeli, bodo s tem kršili angleško ustavo, svoboda pa bo šla rakom žvižgat!».
«Kateri pa je bil tisti strašni zakonski predlog, proti kateremu si tako grmel?» ga je vprašal prijatelj.
«Zakonski predlog? Tega se pa ne spominjam več ».
ll|»lllll||||,|||||||||||||||t|||||||||||l|||MIII|llllllllllllllllllllllllllMlll|l||l||||llll|IIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllllimilHIIIIIIIIIIIIIIIIII
Tudi leta 1968 brez viz v Jugoslavijo
Koncem oktobra je bil v Beogradu sklenjen sporazum o izdelavi turističnega projekta za južni Jadran. Sporazum sta sklenili Jugoslavija in organizacija programa Združenih narodov za razvoj. Po tem sporazumu bo k financiranju turističnega projekta južnega Jadrana Jugoslavija prispevala 1,87 milijona dolarjev, medtem ko bodo Združeni narodi iz svojega socialnega sklada prispevali 1,11 milijona dolarjev.
Pred kratkim je pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani izšel «Slovenski izseljenski koledar» za 1968. leto. Z izidom koledarja je povezan tudi majhen jubilej, saj z njim praznuje Slovenska izseljenska matica petnajstletnico izhajanja tega koledarja, ki v resnici morda najbolje povezuje slovenske izseljence z njihovo staro domovino.
Mirno lahko zapišemo, da je v petnajstih letih postal Slovenski izseljenski koledar tista trdna in prijateljska zveza med tisočerimi izseljenci, raztresenimi širom sveta in njihovo matično domovino. Zato nam tudi to pot koledar poleg ostalega gradiva prinaša poročilo o tem, kje vse žive po svetu naši ljudje, kje povsod delujejo njihova društva in v katerih deželah in krajih gojijo slovenski izseljenci bogato prosvetno tradicijo. Res je izredno dolg seznam slovenskih pevskih zborov, dramskih in podobnih skupin, ki delujejo v najrazličnejših krajih sveta, n jih drži skupaj skupna ljubezen do materinega jezika.
Težko bi bilo v kratkem sestavku povedati, ali vsaj našteti vso bogato vsebino, ki jo prinaša Slovenski izseljenski koledar za prihodnje leto. Zato naj navedemo samo nekaj osnovnih podatkov: koledar obsega nad 350 strani, na katerih najdemo številne članke, Poročila in zapiske, ki izseljencem v tujini prikazujejo življenje v sta-ri domovini, Slovencem doma pa Posredujejo vpogled v razmere, v kakršnih živijo in delujejo njihovi rojaki zunaj v svetu; celotno
'tisnjeno besedilo pa krasijo neštete ilustracije, ki nazorno in
Kakor znano, je Jugoslavija v °kviru «mednarodnega turističnega leta» letos odpravila vize za Potovanje v Jugoslavijo. Pred kratkim pa je sporočila, da tudi v letu 1968 od potnikov ne bo 2&htevala viz za vstop na njeno °2emlje.
Odprava viz je letos močno po-jtospešila jugoslovanski turizem, devizni priliv iz inozemskega tu-rizma se je letos povečal za 28 Odstotkov in dosegel vrednost 720 trilijonov dolarjev.
Kmečki otroci in socialno zavarovanje
se med sosednimi deželami, medtem ko je deželni glavar Sima v svojem pozdravnem pismu izrazil željo, naj bi tudi to srečanje prispevalo k razumevanju in narodni strpnosti na stikališču treh držav.
Srečanje je bilo vsekakor zanimiv poskus in obetajoč začetek nove oblike neposrednih stikov med tre-
buojš diha. Tud uši an grinje se par čisti živini ne muorejo zaredit.
Živini je trjeba tud rjezat parkle an kopita. Tuo veja posebno za tisto živino, ki stalno stoji u hljevu. Par živini, ki hodi na pašo je za-dost, de se gleda de se ji parkli an kopita pravilno brusijo. Kopita lahko porježuje samo kovač. Oucam an prasetam lahko sami porježete parkle, ker njeso tardi. Za rjezanje parklou nucajte dleto (škarpel), kladivo, porježilnik, ščipalne ki ješče, strugačo, žlebičar an venčo lesjeno klado. Tisto djelo naj dje-lata nimar dua moža.
Kadar živina ozdravi boljezen par-kjeuko, je trjeba nimar porjezat parkle. Tud na rogove je trjeba gledat. Mladi živini je trjeba naglihat rogove, če ne rastejo pravilno. Enkrat na Ijeto je tjeba tud hljeu dižinfetjerat z japnom.
Illllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll
Če kokoš je jajca
Dostikrat kumrajo naše gospodinje, de kokoši jim jajca samepo jedo al’ pa jim znesejo jajca s tanko lupino, če kokoš znese jajce, ki ima tanko lupino, če rejč, de ji manka japna.Sopatuddrugi uzroki, de kokoš sama jajca poje. Dostikrat se tuole godi, kjer imajo previč majhna gnjezda al jih je pa premalo. Če je več ka-koši okuol adnegà gnjezda, se pru lahko kakšno jajce ubije. Kakoš, ki nimar neki pika, ga poje an takuo spozna dobruote jajca. Takuo se kokoš navad jest jajca an potlé ne poje samo svojega, ampa tud druga jajca, če jih ušafa u gnjezdu. Poskarbite torej, de boju mjele kokoši zadost gnjezd an mješajta med moko kostno moko an japna. U cajtah pomaga tud, de kokoš se zapré u temni prastor. A če use tuole nič ne pomaga pa je narbuojš, de kokoš ubijete, zak’ djela več škode kakor koristi.
iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiic
Plesnive madeže z vrhnjega usnja čevljev odstranimo z desetodstotno raztopino borove kisline. Namazano mesto splahnemo s čisto vodo in osušimo z mehko krpo, nato pa namažemo s tanko plastjo vazeline.
Zarjavele nože najprej nadrgne-mo s trdo radirko, nato jih namažemo s petrolejem, v katerem smo raztopili nekaj voska za pode. Če so noži močno zarjaveli, jih pusti mo v tej mešanici 24 ur, nato jih osušimo in zdrgnemo z volneno krpo.
★
Nezavreto mleko ohranimo v vro čih dneh, če mu dodamo nekaj sode bikarbone, raztopljene v vodi.
Mnoge kmečke družine, ki so vpisane v kmečko bolniško blagajno, še vedno ne poznajo obveznosti, ki jih imajo glede prijave ali odjave otrok za enotne kmetijske prispevke. Gre v njihovo korist, če poznajo te predpise in se tako izognejo nepotrebnim stroškom ali celo kaznim.
Ko se otrok rodi, ga je treba čimprej vpisati pri uradu za enotne kmetijske prispevke. Samo tako bo imel brezplačno zdravniško pomoč v primeru bolezni in boste zanj prejemali družinsko doklado v znesku 22 tisoč lir letno.
Ko otroci dopolnijo 14. leto je treba pri uradu za enotne prispevke urediti sledeče:
a) če otrok ostane na posestvu, ga je treba prepisati od enot v breme, med katerimi je bil doslej vpisan, med delovne enote. Tako boste začeli za njega plačevati prispevke za bolniško blagajno in pokojnino;
b) če otrok nadaljuje šolo, je treba predložiti potrebna potrdila, da bi še nadalje prejemali zanj družinsko doklado;
c) če otrok odide na delo izven doma in se posveti drugemu poklicu, ga je treba odjaviti, sicer morate po nepotrebnem še naprej plačevati zanj zavarovalne prispevke.
Za prekrške teh določil predvideva zakon celo kazni. Zato naj se vsak potrudi, da se temu izogne in uredi položaj svojih otrok pri uradu za enotne kmetijske prispevke.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Navodila za zakol prašičev
Ker se bliža cas, ko bodo kmetje klali prašiče in uporabili njih meso za domačo prehrano, je ministrstvo za zdravstvo razposlalo pokrajinskim živinozdravnikom podrobna navodila glede zdravstvenega nadzorstva prašičev za zakol in pridobljenega mesa. Ukrep je v zvezi z borbo proti afriški svinjski kugi. Čeprav so pri nas gotovo vsi prašiči zdravi, se morajo živinorejci kljub temu ravnati po strogih predpisih.
Ministrska okrožnica nalaga: Zasebnikom naj se povsem ali delno prepove zakol prašičev na lastnih domovih; živinorejci morajo temu ustrezno oddati prašiče v zakol (v celoti ali v omejenem številu) občinskim klavnicam ali drugim za to pooblaščenim klavnicam; ako bi občinski živino-
zdravniki ne mogli sami opravljati naloženega nadzorstva nad zakolom, smejo deloma to nalogo naložiti tudi drugim živinozdravnikom; župani posameznih občin so dolžni določiti dneve, ko naj se vršijo zdravniški pregledi živali in higienske raziskave nad mesom; svinino je treba po zakolu na osnovi zakonskih predpisov žigosati, lastnikom zaklanih prašičev pa izročiti ustrezne kupone na podlagi 17. člena pravilnika o zdravstvenem nadzorstvu nad mesom; vzpostaviti je treba službo za strogo nadzorstvo nad prodajalci svinine (na trgu in v mesnicah, restavracijah, gostilnah), da ne bo prišlo do kršitve zakonskih predpisov.
NA KRATKO POVEDANO
FOJDA - Dne 30. novembra so za letos zaprli sezonski obmejni prehod v Robediščih. Ponovno ga bodo odprli dne 1. marca 1968, ko se bodo pričela pomladanska dela na poljih.
GRMEK - Pred nekaj dnevi je dala občina v zakup dela za ureditev ceste, ki veže vasi Skale in Rukin. To cesto je zelo poškodovalo lansko neurje in je niso mogli popraviti preje dokler niso dobili deželnega prispevka. Stroški za to delo znašajo več kot dva milijona lir.
DREKA - Lino Feletič, ki je zaposlen v Manzanu kot stolar, si je pri delu hudo poškodoval sredinec desne roke. Ozdravil bo v 20 dneh.
AHTEN - Zelo hudo se je pone-rečil 78 letni Jožef D’Anzil iz Kan-čelirjev. Ko je šel po strmi cesti, ki vodi iz vasi proti Ahtnu, mu je spodrsnelo in je padel v globok prepad. Pri padcu si je pretolkel lobanjo in dobil še več drugih poškodb in zato je njegovo stanje zelo resno.
FOJDA - Ponesrečil se je tudi 46 letni Vigio Juri, ko se je mudil v zadružnem hlevu v Torlanu. Neka krava ga je zbodla z rogmi in mu prizadela hude poškodbe. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil v 40 dneh.
SREDNJE - 58 letna Karmela Saldgoj iz Oblice je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila komolec. Ozdravila bo v treh tednih.
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«
MEBLO
»
KIDRIČEVA V NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
In
iiiduslnu orologeria upeuali « npparecchi dett romeo anici
vaš
čas
pridobi
vso
svojo vrednost !
lÉfflO mlini!
VCNCRDI
29*ff R
r
4
S
m
j-.
£
z/xrvx&t	mZaucU
Tanca in sneženi mož
Tretji dan je snežilo tako na gosto, da babica ni pustila Tanče na dvorišče.
«Tako sneži, da ni videti prsta pred nosom in lahko bi se izgubila», je nestrpno dejala svoji vnukinji.
Tanca je žalostno gledala skozi okno, pritiskala nosek na okensko šipo in opazovala golobčke, ki so z okenske police pobirali raztresene drobtinice.
«Golobčki pa smejo biti na snegu?» se je potihem spraševala Tanca, medtem ko so ji debele solze polzele po licu. Tako rada bi bila na dvorišču in lovila v dlan snežinke, ki so bile podobne drobnim belim cvetovom.
«Saj boš šla na dvorišče», jo je tolažila babica.
Naslednji dan je Tanca že navsezgodaj vprašala babico, ali sme na dvorišče. Zunaj je sijalo mrzlo zimsko sonce in sneg se je iskril daleč naokoli, da je Tančo kar bodlo v oči. Oblekla je plašček, debele rokavice in volneno kapo, potem pa je pohitela ven. Ko je stopila na piano, ji je mraz planil naproti s tako močjo, da ji je dih zastal. Na dvorišču so se kepali otroci. Pozabila je, da so se ji nosnice zlepile od mraza, in se jim pridružila. Kepa mehkega snega ji je priletela na glavo in se ji razsula po vsem obrazu. Stresla je sneg z obraza in se žalostna napotila proti hiši, da bi babici povedala, kako grdo ji je sosedov fantek zagnal kepo. Ko je Metka videla, kako žalostna je Tanca, jo je prijela za roko in vzkliknila:
«Naredimo snežnega moža!».
Otroci so kar poskočili od veselja. Tudi Tanca je pomagala kotaliti kepo po dvorišču, in ko je kepa narasla v velik sod, je bil trebuh narejen. Ker pa je sneženi mož po navadi zelo debel, mu otroci niso naredili vratu. Na trebuh so mu posadili za glavo veliko kepo. Tudi roke so bile precej narejene. Dva velika gumba sta prišla tja, kjer morajo biti oči. Korenček je postal nos, polomljen glavnik pa usta. Nekdo mu je na glavo posadil počen lonec. Nekaj otrok je razbilo opeko in sneženi mož je dobil gumbe živih barv. Ko so mu v roko potisnili še metlo, je na dvorišču stal ponosen bel možak. Otroci so od
veselja zaplesali okoli njega in zapeli pesem:
kakšen nos imaš?
«Sneženi mož, grdi mož, Sneženi mož, grdi mož, kakšen nos imaš?
Tvoja usta so brez zob, tra la la,
na glavi počen lonec, hopsasa».
Sonce je kraljevalo visoko na modrem nebu in opazovalo otroke, ki so peli pesem. Ko so otroci šli na kosilo, je sonce spregovorilo:
«Snežen mož, ali te ni sram, da se ti otroci rogajo?».
Sneženi mož je obrnil oba gumba, ki sta bila njegove oči, k soncu in odgovoril:
«Sram me je, in žalosten sem. Toda kaj naj storim? Brez nog sem in ne morem pobegniti».
«Pomagalo ti bom,» je odvrnilo sonce. «Poslalo bom tebi vroče žarke, da te stopijo».
«Ne, drago sonce. Pobegnil bi rad, umrl pa ne bi rad. Res ne. Kar naj me zasmehujejo otroci, če že mora biti tako».
Sonce pa se je tako razhudilo, da ni slišalo niti ene besede. Poslalo je nad sneženega moža tako vroče žarke, da je pričelo z njega v potokih teči v vse smeri. Ko je prišla po kosilu Tanca prva na dvorišče, je našla le še dva gumba, korenček, polomljen glavnik, počen lonec, metlo in koščke opeke. Skrbno je pobrala vse to in odnesla babici hranit. Tanca je vedela, da bo spet prišla zima in da bodo otroci tedaj naredili prav takega sneženega moža.
Nepremagljivi petelin
riv	v
la noe je sveta noč
Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč.
Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici leži.
Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj, a luč prižgana v hlevcu, ostane vekomaj.
Uzbeška pravljica
Kje ni mu
Nekoč je vladal Gerantu padi-šah, ki mu je bilo ime Husein Bai-kara, in prav tisti čas se je razplo-dilo tam toliko muh, da je bilo komaj še mogoče živeti.
— Zares, muhe so šiba božja! — je, ne da bi kaj dosti premišljeval, odgovoril Ališer Navoj, ki je bil tisti čas veliki vezir.
— Ne verjamem! — je vzkliknil šah Husein. — Stavim tisoč zlatnikov, da so muhe povsod.
— Lahko vam dokažem, da nimate prav, — je vztrajal Ališer.
Husein in Ališer sta zajahala konja in odšla iskat kraj, kjer ne bi bilo ljudi ne muh. Dolgo sta jahala, veliko prejahala in se nazadnje
znašla v neobljudeni peščeni puščavi.
Sklenila sta, da si bosta malce odpočila. Ališer je skuhal čaj.
Medtem ko sta sedela na peščenem griču in pila čaj, se je naenkrat razleglo brenčanje in na rob Huseinove skodelice je sedla muha.
— Ališer! — je zaklical šah. Rekel si, da ni muh, kjer ni ljudi — zdaj poglej, vse naokrog je puščava, pa vseeno letajo muhe!
— Kaj midva nisva človeka? — je odgovoril Ališer.
Husein Baiyara je potegnil iz žepa mošnjo s tisoč zlatniki, jo ponudil Ališerju in rekel:
— Prekosil si me!
Naj je resnica ali laž — nekoč je živel tak petelin. Brskal je po smeteh in našel zlatnik.
Zletel je na streho in zakikirikal:
«Ku-ka-re-ku, zlatnik sem našel!».
Slišal ga je cesar in ukazal hlapcem, naj mu zlatnik vzamejo in ga prinesejo njemu.
Hlapci so šli, vzeli petelinu zlatnik in ga prinesli cesarju.
Petelin je zakikirikal: «Ku-ka-re-ku, cesar si je moje premoženje prisvojil!»
Cesar je vrnil zlatnik hlapcem in jim rekel;
«Odnesite ta zlatnik in ga dajte petelinu, da ne bo nepridiprav vsemu svetu razglašal!».
Hlapci so šli in vrnili zlatnik petelinu.
Petelin je spet zletel na streho in zaki kirikal:
«Ku-ka-re-ku, sam cesar se me je ustrašil!».
Cesar se je zjezil in ukazal hlapcem:
«Ujemite nepridiprava, odseci-te mu glavo, skuhajte ga in mi ga prinesite. Pojem ga in se ga rešim».
Hlapci so petelina ujeli in ga prinesli cesarju. Petelin pa je zakikirikal:
«Ku-ka-re-ku, sam cesar me je v goste pozval!»
Petelina so zaklali in položili v kotel, da bi ga skuhali.
Ampak petelin ni odjenjal. «Ku-ka-re-ku, cesar me je v vročo kopel dal!» je zakikirikal.
Petelina so skuhali in ga postavili pred cesarja.
Pretelin je spet zakikirikal: «Ku-ka-re-ku, s cesarjem za isto mizo sedim!».
Cesar ga je zgrabil in ugriznil vanj.
Petelin je bil že grižljal, pa je še zmeraj kikirikal:
«Po ozki ulici se sprehajam, «ku-ka-re-ku!».
Ko je videl cesar, da se petelin še zmeraj ni unesel, je ukazal hlapcem, naj potegnejo sablje in se pripravijo, če bo petelin še enkrat zakikirikal, naj usekajo.
Hlapci so potegnili sablje, se postavili v pozor — eden na to stran, drugi na drugo, tretji zadaj — in čakali.
Petelin je prilezel tačas v cesarjev želodec in zakikirikal:
«Na belem svetu sem bil, v
črno cesarstvo sem pai! Ku-ka-re ku!».
«Po njem!» je ukazal cesar.
Hlapci so usekali in cesarja razpolovili.
Petelin pa je skočil ven, odletel, sedel na streho in zakikirikal:
«Ku-ka-re-ku! Ku-ka-re-ku!»
milili milini milnim it n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Berači
Šli so nekoč štirje popotniki, berači, od vasi do vasi. Hromeč in goleč sta v polju ugledala grah in spravili so se vanj, da ga natrgajo. A prvi spregovori slepec:
«Bežimo, vidim, da nekdo gre».
Gluhec pa pravi:
Slišim, kako topota».
Goleč pa reče:
«Jaz se najbolj bojim, da me ne bi okradel».
A hromeč pravi:
«Jaz pa se nič ne bojim, jaz ubežim».
Natrgali so graha, da so ga imeli zadosti, in so šli naprej.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll11
ZA SMEH IN DOBRO V0LI0
Jože pride nekega dne v kavarno z veliko buško na glavi. Prijatelji in znanci ga sprašujejo, ka] se mu je pripetilo, vendar jim M hotel povedati. Ko so odšli, je pf\ njem ostal samo njegov najbolj** prijatelj Janko, ki je bil seveda tudi radoveden, kaj se je zgodilo, da je Jože tako molčeč.
«Tebi, najzvestejšemu prijatelju, bom že povedal, samo nikomur niti besedice ne izdaj!».
«Ne skrbi», ga potolaži Janko, že ves nestrpen.
«Torej poslušaj! Ker ponoči nisem mogel zaspati, sem klical p° telefonu razne ljudi in jih spraševal: Ugani, kdo je? ».
«Pa kaj potem?» se čudi Janko-
«Kaj potem? Eden je le uganil! ».
* * *
V neki gostilni je gost zahteval'-«Toplo limonado, prosim!».
«Nimamo je; pač pa je pivo pfi nas precej toplo», odvrne uslužne natakarica.
  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH,l>|11
R.
II
I
IS
I
T
I
IS
I
T
A
V
I
f.
21. R'ki-tiki se je po tej zmagi valjal v prahu pod grmovjem, medtem ko je Tedyjev oče tolkel s palico po mrtvem Karaitu. « Kaj pa je tega treba, » si je mislil Riki-tiki. « Saj sem vendar že vse sam opravil ». Nato je pristopila k njemu Tedyjeva mati, ga pobrala iz prahu in ga s solzami v očeh pobožala, češ da je Tedyja rešil gotove smrti. Riki-tiki vsega tega ni razumel, a mu je ves ta vrišč vseeno pripravil precej veselja in zabave.
22. In ko je tisti večer stopal med vinskimi kozarci na mizi, bi si bil lahko izdatno nabasal želodec z dobrimi jedili, če ne bi moral venomer misliti na Naga in Nagaino. Prijetno mu je bilo, ko ga je Tedyjeva mati božala in ljubko-vala in je posedel Tedyju na ramenih, vendar so se mu od časa do časa vseeno zalile oči s krvjo in se je oglasil s svojim zateglim bojnim kr:kom: « Rik-tiki-tik-ck! ».
23. Tedy ga je po večerji odnesel na svojo posteljo in prosil starše, da bi smel ostati pri njem. Riki-tiki je bil predobro vzgojen, da bi grizel ali praskal otroka. Ko pa je Tedy zaspal, jo je mahnil na svoj ponočni obhod po hiši. Pri tem je naletel na Čušundro, moškatno podgano, ki se je plazila ob zidovju. Čušundra je majhna živalca, ki prejavka in prečivka vse noči, da bi se ojunačila in pohitela v sredo sobe, kamor pa nikoli ne pride.
24. Nikar me ne ubij!» je prosila Čušundr0 skoraj jokaje. « Riki-tiki, ne ubij me! » — « ^*ar misliš, da ubijalec kač ubija tudi moškatne P0<*’ gane? » je prezirljivo odvrnil Riki-tiki. « Kd0r ubija kače, tega tudi kače ubijejo, » je reki0 Čušundra še bolj žalostno. « Le kako naj bo"1 brez skrbi, da me v tej temni noči Nag ne r» menja s teboj » — « Prav nobene nevarnosti n zate, » je odgovoril Riki-tiki. « Nag je na vrt0, tja pa ti tako nikoli ne prideš ».